^sjsr uto ixii flev. iz. u Llumioni. v toreh 15. Jonuorla 19Z9. Ccno DTn 1 Iehaja vsak dan ponoidne, irvzeaU neddje in praznike. — Inserati do 30 petit I Din 2-—, do 100 vrst Dfn 2-30» vaCj! rnsermti petit vrsta Din 4.—, Popast po docovorc Imeritrrt dive* pmebej. cSlovenski Narod* velja letao ▼ Ju«oslaviji 144.— Din, a inozemstvo 300 Din. * Rokoptsl •• oc Tračajo. Naše telefonske Itevilke so 3122, 3123. 3124, 3125, rn 3126. Naše telefonske števtfke so 3122. 3123. 3I>4. 312S. m 3126. Nacrti finančnega ministra za sanacijo državnih financ Oelo na novem proračunu, ki mora biti realen - Vse investicije in fiktivne postavke borio izločene - Možnost obnevitve pogajanj za veliko investicijsko posojito - Prisega in nastop službe obeh novih ministrov — Beograd. 15. januari*. L jutra-tiim zagrebškim brzovlakom je prispel v Beograd novoimenovani rainister trgovine dr. Želimir Mažuranič. Skupno z novoimenovanim ministrom pošte in telegrafa dr. Kmnanii lost in nemilost izročen fašističnemu po-tujčevanju. Iz sole je trila že davtio predana slovenska beseda. Tuđi v cerkvi ie ?e skoraj ni slišati. Kakor pa vse kaže, ima fašistieni režim namen preenati iz cerkve nele slehemo slovenska bese-do, marveč tuđi vso slovensko sovorečo dijhovšćim>. V Bolzanu izhajajoči fašistični list ^Provin^ia di Bolzano« objavila članek fašističnejra poslanca Giarattana, v ka-terem zelo oštro apostrofira delovanie ncmškc duliovscinc na južnem Tirol- skim. Giarattana zahteva, naj vlada pozove nemške duhovnike na odgovor, ker da vrše pangermansko propagando. Fašistična pokrajinska organizacija v Bolzanu bo že te dni sklepala o tem vprašanju ter stavila vladi primerne predloge. Ukrepi, ki bodo predlagani za nemško duhovščino na južnem Tirol-skem, naj bi se izvajali tuđi za slovensko duhovščino v Gorici. Trstu in Istri. Kakšni bodo ti ukrepi, Giarattana še ne pove, vsekakor pa se lahko že vnaprej pričakuje, da bo zabranjetio slovenski in nemški duhovščini vsako delovanje med narodom in najstražje prepovedano ob-čevati z ljudstvom v slovenskem odnosno nemškem jeziku. Pričakovatj je. da bodo kmalu izginili vsi slovenski du-hovniki, ki bodo nadomeščeni z \ ernimi fašisti.. Amerika poseže aktivno v reševanje repara- cijskega problema Ameriški finančnik Pierpont Morgan je imenovan za ameri-škega zastopnika v odboru strokovnjakov. — Ugoden odmev v financ nih krogih* N e w y o r k , 15. jan. Vest da je bil Pierpont Morgan imenovan za ameri-škega strokovnjaka v reparacijskem odboru strokovn jakov, se potr ju je uradno. To imenovanje je povzročilo v američkih gospodarskih in političnih kro^ih a eliko sezaciio. List ^Hera'd Tribune frdi, da se je to zgodilo na zahtevo Par-Ver"a Oil-beVta. Kakor pravi isti list, bo- Žrebanje srbskega loterijskega posojila Beograd. 15. jan. p. Na daua^-n.iem 131. žrebanju 2odstotnesra loterij-skega posojila iz 1. 1889. so bili izžre-bani naslednji dobitki: Serija 420^ št. 32 50.000 i>;n, ser. .^01 št. 50 10.000 Din. svr. .^764 st. 30 5000 Dn scr. 5757 št. 41 2r>W Din. ser. 3S94 št. 4$ i()J)0 Din. ser. 5921 št. 21 2000 Din. ser. «5SI §t. 3S 2000 Din. ser. 2IM št. AS 350 Din, ser, 45S.3 št. 9 350 Din. ser. 4S92 št 14 350 Din. Ražen tega ie K;f^ aTnortizranih do ameriški zastopniki odboru strokov-njakov sporočili, da ne žele komercija-lizacije velikih zneskov nemških obli-gacii na amtriškem tr^u. Arnerišk: finančni krosri smatralo, da bi bilo to nepraktično. Ameriški bančnfki menjo, da ie rešite\ reparacijske^a problema za sedai nemo^oča. Žrebanje razredne ioterije Zadružna hranflnlc«. r. z. z o. z. v Ljub* Uanl sporoća da so bili danes do 12. ure irifrebani sledeči večji do^^ti ;..i n;h tu sr „\u k. •ii.i *>c pripetili na železniSkih probah in o števi!-mh požanh, kj so izbruhnili na raznih kra-jifa mesta. danes pa kronika beJeši raanj-š» požar, o katerem poročaono na drug em mestu, smrtno nesredo in zastrpljcnje s plinom Smrtna nesreća se je pripetila sredi nresta. Neka že priletna žena, ki je hotela davi okoiJ 5 ^utraj prižsatj vži£alico, je tako aesrečnu mamputirata, da se ji je vne-la noćna srajca Od strahu ie siroto za-dela sr£na kap. Njen sin. ki sa ie zbudil gost dim, io je naše! že mrtvo Reva j« bila no vsem tele&o opećena. Policijski zdravnik ie ugotovil, da je 2entco najprei z-adela kap. nato pa je Z£cdaj cpidcmiia potekala dobro, vj je v zadnjih dnevih ofcnnila na slabše Vsled številnih ofn>Icnj med gledališkitni i^ralci je bila za danes odpovedana baletna pro* mijeni v državni uperi \* zadnjih sedro:h tednih je po newyorških vesteh umrln \ Ameriki 36.000 o»eb na hripi. Zopet nevarna plinska eksplozija v Londonu Davi je eksplodirala plinska ccv v najprometnejši ulici. — 20 oseb ranjenih, mnogo zastrašenih s plinom. London , 15. jan. V okraiu Hock-ston :'e nrislo davi do nove ©ksr>lorijc plifiske napeljave. Na nafpromctnei^jm kraju je v jutranj'b urali. ko je promet najšvahneiši, iz doslej še nepojasrtjene-ga vzroka eksp'odlrala srlavna plinska cev. Učinek je bil strahovit Asfaltu: tlak je raztrgaV* v dalja\i 100 metrov. v okolici r>a so r>opokaje vse sipe. 20 ;judi e bilo več ali manj težko ranjenih. Eden irmed ranjencev ie v bolnici mnr! takoj po prevozu. Pet ofrok, ki so bil: na potu v solo. oru^en. tAko dj so moraM ustaviti pro:ret na glavni i>ro*L Poč!la je tud; vodovodna cev. vs'ed čc-sar ?e nastala v soscin'b ulicah prav-cata r>op^ava. Voda \e vd:rj'a v kleti in podzemske 'okale, tako da so morali DTiti na pomf>C ea^i'ci. Tuđi v bližnih b*5ah ?^ ?e radi uha*3v^čec3 p'ina z^-strupHo mnrvsro !itJd". Posehna kom si>a prci?kiije vzroVe lo;ri.ia p^iin^ke nar>eliav'e. Junaska smrt 12-letne deklice Klfnb groznim opeklinam je resila iz goreče hiše pet svojih mlajših bratcev, nakar ie ▼ groznih mukah izdihnila. Gradec, 15. januarja. V nedelio se *e v PeTchau. okTaj Murau. pripetila težka eks-plorija, od katere je bilo ranjenih 6 orrok. Trije izmed njih so £e umrh ostali p« se §e bor« * smrtjo. Otrod vdove Fussi so WII sami doma pod nadzorstvom na;star©j-še 12!etne hćerke. Na mtzi te bila i ben-crnom na>pol>njena ročka in bržtoons so se otroci igrali v blizini r ognjen? ati vri?afc-catrt, ker se je bencin \Tiel ici eksplod Tal. Takoj te btfa v™sa soba v plamenih tti vseh Šest otTok Je dobilo težke opekline Na'sta-rerfša bčerka, lri je doHla najtežje opeklrne, je pogtnnBo sleušala rediti m!al$e otroke iz eoreč© rr"<*! Na*pre; je isvlekla ij W?s tri-ktnetra Ivana, nato pa petletneza Vil'ema. šes ličina ta Jožeia, oscniletnega Knsrou \n deveti etnega Lud vika. Otroci. ki so Oobill tcžke opekline, so padh v nezavest, U'et-na Manja pa je odhite4a k sosem t*o vk>-moč ter tamkij netavestna obležala. So-sedfe so ogent Se pred ijrfhodo.n osnjft zascev pogasiK vewfar pa ie zrorclo vsi pohiStvo v borni koCJ. Pofltodovane otrokt so prepetjali v boMco v Judenhurg, kj«r je pojuTTina ljetna refitelfica svoflh braf^v n«>prej urnrla Za ajo je umri 6!e*n1 JoW k: e dobil strasne opekline na glavi. Km*. hi nato je umri tu* triletnl Tv«n. Zdriv-niiri dvomijo. da bi ostari trlje otroci okr#« vali. Zalostna u»oda ponenTačfnUi o^rdk • vrbuia ^t>!o*» sočtrtje. Podhrjani bik sredi Budimpešte RazmesatU je policijskega stražnika, razbH nebroj oken in iz ložb, poTzroćil ogromno straha, končno pa so ga ukrotili z — automobilom. Budimp«9ta, 15. januar ja- Včeraj popol-dne je pM"ižlo v Rakoczyjev1 ulici do a«na-vadn© borbe. Z nekega posest^a v okolici Budimpešte je pobegnil pob^sneli bik. f>ri-drvel je naravnost v mesto. Ne^kega polira ja, ki je skušal bika zadržati in ukrotiti, te bik nabodel na rogove in ga strahovito razmesa-ril. Ljudi, ki »o bili priča tega dogodka, s« je polotil ponizni strah Rgzdivjani bik je videč bežeće L:udi !e še boli Dobesriel ter se je saletaval v izložbe, kandelabre in ra/bil n.i neki kavarni vsa oba. VeŽ'i oddelek po- Naši komunisti pridejo pred beograjsko sodi&e Lani se je dne 13, novembra okoli 20. ure pojavila na IjubU*nskib ulicab povor« ka, ka tero je tv orilo k*ikh 50 ljudi. Na 6e» lu povorke je vihrala rdeća zajtava L*de» leženci so ves čas vzklikali, rn sicor \*> pot iz Sela do Mikloiioeve creste, kjer je povorko razgnala policija. Ćule to se rame komunistične parole Med demonstrante ia občinstvo so se tedaj dehli tuđi leuki ko* rnunUtičoo»revolucijonarne vsebine. Med demonstranti m> bili rudi komuni* •sti Roje. Erbežnik, Kamnikar m Šlanaber« jjer. Ofetoreni ao bili, da so se te povorice udeležili, vzklikali in nosili rdečo zastavo. Danes s< je vriila proti vsem štimn pred deželnini ^odiščem prva razprava pod predsedstvom visjega svetnika Mladica, ra.. di hudodelstva po člemj I. zakona o ra#čiti javne varnosti in reda v dTŽaTi. Obtožcncc a*a za^crrarja.U odvetnika dr. Pegan m dr. Lemei. V^tal je nameatnik driavoega pravdo;-;tva Javoršek. ki je predlastl. naj se U kazenska stvar odstopi državnemu sodišću v Beogradu, čes, da je rd*j Ie isto krmnpe« tenrno v takih ftvareh. Oba zagovornika sta *e protivila, cei, da spada ta slučaj 5e pod Mari zakon, ker se je dejanjc izvrtito 13. novembra l*n*. Trdila sta, da so uradniki. sodniki in od vetniki prraegli na ustavo io kralja m da jih ta prisega veže, dokler je ne bodo rax-vez'i'ii: torej so merodafrni *e stari r*kcmi Rarpravc *e je udeležila velika npmož;ca ljudi, nirveč so-rodnikov in prifateJicv ob» taženih. ki so nipeto pričakovali raključkj Srnat je ugodil predlogu državnes^ pravdnika in sklenil. da se ta kszcnski stvar odstepi državnemu MKl'iču v Beocra« du. V* razlo^'h navaja sod;s"e. da ie stari zakon razveliavlien, a novi zakon mu slič;, sai ie itak kakor stari, Ie ho!i irnofjolntei ie Ta zik r pa r.dlnla o ustrojstvu sodi«?, da. se ircajo xsi delikti po elenu 1 noveli zakona o raMiti đrftrt c>brarnaT«ti pred Ueije si j© amhah prijadevaj »pniviti podJf^ jano žival v kako wtran*ko ulico. Oroija poh-cija ni mogla rabiti, ker bi Lahko raniLa tinH ljudi. Konfno je nek poliraj pri&el na id^o^ da bi >e lotil bika z avtotriobilom Z ve^jim tovornim automobilom *e z vw brzino \oxil proti biku, ki se ustav U sredi ceste in btmno pricakova! napada. Avto se jje saletel ▼ hik« ** tako ^ilo, da ga je rniSl na tla. na kar ga je policaj usmrtil z vef streli. Akoda, ki jo j> pm-rrof-il bik. rna^a okrr»g ^onn p6n?or. državnim *odOoem ^ Beogradu. To velji tuđi za cee delikte, ki so te i/vrtili pred veljavnostK* novega zakona, č« oi bilo o njih ie izrečeno prva sodba. To je vsekakoT pri nae prvi tlučaj, kf priđe pred no*o drrt^ no sodilče ^ Beoi gradu. Oštra zima v Italiji — A?im, 15. jjmuarja it v*eb Jelov Ita* lije poročajo o rrredno mrzli zimi V aret^ nji ItaJiji (Milanu) ma*a povpre^n^ tera# peratura 10 stopinj pod nićlo V* Bergttnu je padla temperatura kljufe volnčmts dn«* voni na 11. v Parmi na 15 m v Trstu na U stopinj pod n>čk> V Apenir.ah je af»ffi ra« padH ž« meter viaoko. V Orloroitih *o> zgrmcli v dolmo fctevilni rJaw»ri, kl p» rr»o pm'zrooli večje škode. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam l> - 22.f&, BeM:« 1J.525--!XSS5 (13.54) Bnjseli i>—75155. Budimpešta 0-9.9337. Curih 1(^.1 — 10971 (1095.6). Chtnjj 7.9892—8.(119: («s.f»042) Ncu. york 0-56.86. Undon J75 9G-276 7I (/76.38). Pariz 0-222 5* P-aca 168 18-166 98 (Ioa58), Trst 297 ?V9 i&S) Efekti: Ceiiska 156 den. L-utdjanska Kreditna 12S dett-, l'raStcdi^na 92& den^ Kreditni zavod 173 den.. VevCe 12 > der\, RuJe 360-2«>, Stalna « den. Se&r 1^ denar. Ler: Tendenca nespremetuena Zaklni-če»i so bili 4 vafoni in sicer 1 vagon oc» Ija. I varoti drv, 1 vi ton hrastovih hlodo* in 1 vagon r>ir'"en*h fr4-ež, so Uli ▼ Ita Uji zatrti zadnji slovenski in hrvatski listi, dm si bodo Uhko Slo venci in Hnrati prihranili naročoioo za odpnstke. Sluveiicj iu tlrvuti v Italiji *o doiiveli pod faštstičnim režimom nov udarec. Po novem zakonu o uretiitvi nov i na rakega pokliča se morajjo vsi odgovorni uredniki vseh listov iu revij vpisati v poseben register pri faSLstifnem novinarskem sindikatu. Za vpis v seztianj faSistiČnega sindikata j>a re zahteva izrecno dovoljenje prefekta đolu"-nega kraja.. Novinarjii so svoje prošnje za vpis v seznam fašističnega sindikata pravo-ftasno vložili, prefekti so pa zavlačevali izdajo dovoljenj, češ da gre zgolj zi\ navad-no formalnost. Medtem so prefekti in fa3i-*tieni tajnik.] iz Primorja dobili v Rimu nalog, nnj vseiu slovanskim novinarjiem cd-rečejo do voljenje za vpis v faSistični »indi-kat. Ker je s 1. januarjem 1929 etopil novi zakou v veljavo in slovaiisld uovinarji nišo biii sprtjeti v fušističoi novinarski sindikat, so s tem dnem prenehali iihajati \*i peri-jodieui slovenski in hrvatski listi v Italiji. Preuehali so izhajati katoličko slovensko kmetsku gladilo ..Mali list«, katoliško tjlasiilo za hrvatski kmetski aarod v Utri i-purki prijatelje, iiu rod no-nap redno glasilo £n Istro »Istarska Riječ*. Ražen teh treh ted-nikov so uatavljeni mesečnik katoličkih pro-svetnih društev »N'a* čolničv, druiin^ku in leposlovrm revija v Trstu >NaS glas \ du-liovniško-atanovski mesečnik s Zbornik svećenikov sv. pavlac, katoliški listić za otroke >Jatjeke. reklamno gladilo Katoličke ti-skarne v Gorici -StaniĆev vestnik*, mesečnik »Ženski svet . hrvatski mesečnik za Istro »Vea«, nadalj«.* -Gospodarski vestnik« in zapad lo je do voljenje za novi verski dru-iinaki lUt »Sveta Gora*, ki bi imel izhajati v Gorici. Grc za liste, ki uiso tineli nikdar aobe-ut> politične teudence in ki bi Lahko brez nevarnosti izhajali v kut eri kuli državi. V Italiji $0 torej zatrti zadnji o*tanki sh>%en*ke-ga in hrvatskega časopisa. V glavnem gre seda; za katoličke v .-lo-venskem in lirvaUkem jeziku pisane litte, Izhajanje teh katoličkih lUtov je bilo v naj-bolj katolički deželi Italijj zatrto v času, ko p&pei proglasa novo sveto leto ob priliki JOletuice svojega mabe-vainja ter vabi ve« ve-soljni svet v Rim po odpustke. Zgodilo se je to v času, ko se sklepa med Vatikanom in Mussolinijem tuđi formalan sporazum, po katerem naj bi se os v obod i 1 ; vatikanski jet-nik^. >'obeuega protesta ni čuti iz vatikanskih krogov, ki tako radi naglaSiijo mednarodni maeaj katolike cerkve, ko se zatirajo — katoliški listi. Na eni strani se kuje osebna &v oboda i>apeža pod fašist ičnim protektoratom, na drugi strani se zatira pod fašistič- liiiu protektoratom katoliška beseda samo zaradi teglu ker je pisana v slovenskim in hrvaUkem jeziku, čeprav ni bila prav nič uevarna fašisti^nemu režimu. In bi beeeda Valikana, če že ne v katoliški Italiji, ralegla vsaj oekaj v zunaujiem svetu in morda bi prav zaradi tega fašistićni režim odnehal c-d zatiranja najenostavnejših i'loveških pravic, izpovedovanja svojega ku-toliškega verskega mišljenja v mat*rinskeui jeziku. Ako s Vatikan že uoče zavjeti v imanu pravice in kršćanstva za ljudi »n ustanove, ki nišo odviane od katoliškega cerkvenega ustroja, bi se moral zavzet vsai za ustanove, ki se naravnost označujejo kot katoliške. To bi bilo tem bolj potrebno, ko proglasa pa-pei tekove leto zopet ta sTeto leto in vabi katoličane vsega sreta t Rim po posebne milosti bolje, med njim i tuđi Slovence in Hrvate iiven Italije. Kako naj poromamo Slovenci in Hrvati v Rim po odpuBtke, ko pa se nam iz istega Rima ob tihem soglasju Vatikana uničujejo slovenske ia hrvatake ka-toližke ustanove, ko Vatikan molfce trpi pre-ganjanje slovenske in hrvatake katoličke du-hovžčine v Italiji, ko cerkvene oblasti v Italiji same preganjajo nado duhovSfctno ter oipravljajo slovenski in hrvatski jemik iz cerkva, ko otroci ne smejo niti v ma ter i n-skem jeziku moliti svojega boga? Kako naj nosimo svoj denar v Rim in podpiramo tište ljudi, ki tatirajo nafi iivelj? Kako naj primamo mednarodni značaj katolilke cer kve. če pa Vatikan mole« pasti, da se mu pred uoM>m preganjajo nlegovi Terniki in sam to preganjanjo podpira, kor ne govore italijanskega j«tika( dotim obnem sklepa kompromUe • fašismom? Dolžnost tistih, ki pri nas zaotopajo katoliško cerkev, bi bila opozoriti Vatikan na njegovo nalogo, ki bi morala obstooati v za-Jeiti zatiranih, saj veudar tako radi povdar-jjajo njegov mednarotori, kar hoće Zakaj bi 60 ne savieU za satiraue slovenske in hrvatske kateličane, ki svoje vere ne smejo izpovedati t svojem Jeiiku? Božje poslanstvo papeža naj se dokumentira v dejanjih iu ne samo v romanju Slovencev in Hrvatov v Rim v novem svetem letu! Resnica o obligacijskem posojilu ljubljanske občine Nadaljevuaje poročila paritetne komisije o prodaji 6% posojila ljubljanske občine za zgradbo stanovanjskih hiš. \. Mebtna i>boi.na ljubljanska obvesča s svojini dopisom od i4. av^usti 1028, št. 24654 Splošno na^že'eziii^ki družbo (v roke upravneihii ^vetniku dr. Mollieru), da je ministrstvo finance Uovj.ilo spreinembo ob\eznic iu prodajo .' inozemstvu. Dopisu je Priloženo novo b»ssedi;o ob)i«acij. Mes-t-nu oblina izjavlja isU^Casno, da bo po-skrbelu za natis novih obligacij, kakor hitro ho SpUršna maloželezniška družba obvezno izvajala opcijo in sporočila dopol-nila z:» beseOih obligacij Q. generaln ravnatelj Ur. M-oUIer ie na ta dopis odgovori I dne 24 uvgusta \92S Kot poo-blaščenec Spložne maloželezniške druibe za prodajo obHgacijskota posojila, da izvaja opcijo na pantKlb sedilo glasom priloge Ce jih ne bo do 15. septembra 1928, mora mestna ofočina do te-ca dne izročhi pravilno pod-pisane inte-rimne liste 2. To gradbeno in irtviesticijsko posojilo ie nadomestek za 18,000.000 6% obligacii 7.n zgradbo sttinovanlskih hrš iz leta \92fi. katerih mestna občifia ni prodala iti vsled tega stornirala. Mestna ofečina je dolifna. da v smislu svoj« obvezne ponudbe od 9. Ju-nija 1^-S plača točno kupone IS-mi-Miofi-ske^a posojila za zfcradbo stanovana. kl n-padejo 15. septembra, in stavi protivred-rvost na razpolago na Dunaju a* v I|yb-Ijani kot bo pač potreta. 3. Splošria maloželczniška družba, bo bo tisoč Lstg gradbcne«ra in fnvesticijskega posoiila iz 1. 1929 kar najugodneje prodala, eventuelno kurzno izgubo nosila sama, protivrednost 90% pa stavila na razpolago mestni občiflj 30. septembra 1928 aa Dunnlu pr' Oesterreihlsche Siemens-Schu-ckert-Werke. 4. Mestna občtiraa prepusti ta kapital Splošni maložeieznišM družbi za razsirjenje cestne železnfce, Splošna maloželezni$ka družba pa prizna mestno o^>čino za 16 milijonov 204.500 Din po dogotovljen em razSirjenju cestne felezmee To dobroimet-je se bo obrestovalo ?e^e od dneva dopri-pisa s 6% in slcer na način, ki je predvi-don v otligactjah. Splošna maloželezniSka družba bo vmila ta kredit mestnj ohčini tekom trideset let po amortizacijskem nacrtu, ki se ima sele dogovoriti. 5. Merodajeno bodi besed^o obligacij v ncmšketn jeziku. Komisija posebej opozarja, da g. Mol-lier v tej ponudbi ne omejj -prodaje ne na tu- ne na inozemstvo. VI. (i. župan je izročil dopis z. MoIMera mestnemu knjigrovodstvu v iz-javo in oceno. Mestno knjigovodstvo je to nakico izvršilo 7. urani od 17. septembra 1928 poslal dopis z. Mofliera skupno z uradnim poročilo-m mestnega knjigovodstva in s spisi fmančnermi od-sefcu. Poročilo se glasi: -V seji občinskega sveta dne 5. !mri}a 1938 je bilo sklenletio, da se pooblaSča z župan, dn preostale o>!>-):gacije z-! Din 1*? .005.000.- ^rodn spnrLi-^umno s finan&ii-m odsekom čim rvajugfod-ne)še bodisi v tu. ali inozemstvu. Na podlagi tegn sklep-a je preiel mestni magistrat preloženo ponudhn električne cestne Tcleznice v Ljubfjan! z dne 24. av-2tis-ta 19i28, po kateri bi prevxela za Dm 1^,005.000.— 6§« občin&kih obldgacij po te* ćeiu 90. pod pokojem, da se 6% obiigaciie glase ne samo na Diru temveć tuđi na Lsts. in da se celokupno izkupilo posodi električni cestni želozaici za raz§irjenje proge. Ker Ufodnej&ih prodajnih pogoiev ni bilo mofo£e doseči, se je kup^ija v tem s-mislu sklenila Finančni odsek vabini, da b'agovo^ o tom portali občinskea svetu. Župan: dr. Dinko Puc, L r. Fmaač&i odsek je s svojem sklepam od 18. septadbra sklenil staviti občfriskemu svetu slcdeCf prcdlog: *Sprejme se pamidba SpJoŠne malože-lezmške družbe d. d. v Ljubljani za na-kup 6% občrnskih oWi«racij v znesku E>iti 18,005.000 po tečaju 90 in pod pogojem, da se obligacije glasijo ne samo na dinar-je, teniveč tndi na Ls-tg m da se cekAttpno izkupilo posodi Sp!. maloželeznl^ki dTuž-hj za razlirieiTje proge.« ObČTfts-kl svet je o gori ira\iedencm predlogti finančnega odseka sklepal v svoji seji dne 18. septembra 1928 in ga soglas-no s,preiel. Ta sklep občnskoga sveta ni bil razslašen na uradnj deski. Sklep občinskega sveta od 18 septembra je prav kratkih hesedi Niti "z zap"!s-nilca o pos\ štovanju f-nančaieza odseka niti iz zapisnika o razpravah občinskega sveta ni razvidno, da bi se sploh omenjalo, da gre sedaj za drugo iwvro posojilo, ki ga je dovolilo ministrstvo za finance s s\r>jim rešenjem od 17. mlija 192« ter da ;e deplasirani ostanek nobčinska svetrika Fa\ćar n Rebek ^tevilo interimnih listtn je unašalo 120, bfl} so numerirani od stev. 1 do 120 in glasili na vsote Lstrg in na pri-nositelja Vse ugotovitve tega odstavka te-meljiio na izjavi g. ravnatelja Volca Pre-pisov interimnih Hstov v spisih ni, pač pa je g dr. Proksch potrdil s svojim P'.Klpi-som na konceptu dopisa mestne občine od M.septembra na naslov Splosne maloželez-nišike družbe, da je interimne liste prevzei. Kdo ie pooblastil g. dr. ProJcsca. da pre-vzame taterimne liste, 0 tem se iz spisov ne da ničesar ugotoviti. (Nadaljovanjc sledi.) Mestna klavnica v preteklem letu Obrat v tehnićno popolnocna preuTejeni mestni klavjjici, ki je naj moderne] sa na Balkanu, je sedaj v polnem razmahu in napreduje od leta cio leta. Prav zanimiva j« statistika o zaklani živini v tetu 1938. 2e koncem leta smo priobetli nekatere podatke 0 količini mesa, ki ga je prebavil ljubljanski želodec §c točnejSe podatke o tem nam podaja mestna klavrrVa. L-ani je bilo v klavnici zaJclanih: 9671 goved (voli, krave, biki. junci in telice) 1334 ko-madov več. kakor predlansfcim Ljubljan-Čanl Ijtibijo telečjo pečenfco in to se pozna tuđi v podatkih 0 zaJdanih teletlh. Lani ie bilo zaklanih v klavnici 12665 telet. predlanskim 2?12 manj. PraSičev je bilo zaklanih 22.831, predlanskrm pa 22.879 Tuđi konzum konjskega mesa !e v Ljubljani zelo raiziirjen. V klavnici ^ta zaposlena dva konjska mesarja šieviln zaklanih konj se je lani napram !. 1927 ćelo podvojilo. Lani je bilo zaklanih 609 konj. Meso je šio dobr^ v promet. Uprava klav-niče pa ie morala am konfiscirati cete^a zaklan«ga kooja in poleg tega 69 kg me-s»a, ker nj odgovar:a!o vetrinajsko rdrav* stveoim predpisom Drobnice je bilo lani zaklane 2380 glav. Uprava mestne klavnice strogo pazi na ^ nago in na to, da od^ovarja meso ia klane živine vsem veterinarskim pred|w$oni tur ta-« par dona zapi«* vsako pakvarjtno meso. Uprava klavnic« je lai:* zapleniia 25 glav zaklane goveđi 15.036 k« posamez-nih ddov, eneca zaklancga tedička. 24 ce-lih praiičev, 4S7 ks prafičie^a me^a in 70 kilogramov mesa drobnice. Meso )c bilo večinoma zaplenjeno, ker Je izviralo od tuberkulozne goveje /ivine odnosno oj živine, kj je bolehala aa kužnh boleznih. Pri praši-ah ie bilo ^ap!enjeno na'vtć ikrasto meso Pod kontrolo inestne klavnice se je v mesto uvozio tuđi nmono na deieli zaklane ii-vane in sicer: 20 glav soveie živine, 3273 pra&čev, 4357 tftlet in 174S drohni-ce, poles tesa pa šc 01.602 k^ raznega mesa. (Leta 1927 santo J9.J05 kg). Pridobnina za 11929 Da vina uprava LjubUana-okoUca in Li-tija objavlia poziv glede vložitve davč-n£i priiav dohodka od podjetij, obratov in poklicev za odmero pridobnine za 1. 192° po novem zakonu o neposrednih davfcih Pozav se glasi: Vsa podjetja. obrati (trgovinski, industrijski in obrtni) odnosno vse osebe, ki se bavijo v samostalnim pokličem, kakor tudj ostale osebe, ki so podvržene p^l-dobnini, so dolžno tekom meseca februari 1939 \ ložiti prijavo o dohodku, ki so ga dust-g\c v poslovnem letu 1938. Prijavo ie vložiti posebej zu vsaki f^!v jekt (obrat) a istotako tuđi za vsako vrsto posla, n. pr. ako ima trsovec N. N. centralo in filijalko. vloži eno prijavo za centralo, druao pa za filijalko Ako trgovce 1 mešanirn blagom toči v istem ^bratu tudl pijace, vloži posebno prijavo za trgovino z mesamim blagom, posebnu pr -javo pa za točenje pijač" Ako krojač zajedno prodaja i zgotovljeno obleko, tedaj ima vložiti posebei prijavo za dohode'r obrta, posebej pa prijavo za dohodek J prodaje obleke. Rudnička podjetja, ki so podvržena tu-mu davku. vk>ž!jo posebno prljavo za vsa-ki rudnik, posebino pa za vsa4ti samcstojn pamožni rov. Prijavo morajo vložifi tuđi osebe. ki so po čl. 46 novega zakona oproščene plačc-vania tega davka (ma?a hišna obrt, obrati, težkih invalidov itd.) T^ktivvne z-'i pri;avo se dobijo prj davč-ni upravi Ljubi ja na-okolica in v Litiji in pri županstvti /-. jviio, ki jt na tiskovini sami označena. Prjave izpolni in vloži: 1. Lastnik obrata uli podjetja, odnosno oseba, na k.ikTe račun st «>!>r.!'. vodi. 2. v slučaju zakupa — zakupnik. 3. aico je v posesti obrata ve5 oseb, tedaj vsi s*ktrpaj, 4. za mladoletne njihovi roditelji, odnosno varuhi, 5. za mase. njihovi zastopniki. Pri..!\ ?ahk.i \ !.i/t tuJ: dr1:^^ ■■<- >> ^ specijalnim ali generalnim pooblastilom. Prijavo je izpokilt v vseh ra^predcl-kih Po vrsti, kaknr <\vdc v obrazeu — kar mogoče jasno in detajlno. Ker je predmet obdačbe enoletnj ci6ti dohodek, ki se je dosesel v pretečenem poslovnem letu, priporoča se davčnim za-vezancem. da ta dohodek \ svojem lastnem interesu točno prijavilo, ker se samo na ta na^n ;zogne'o ka/tonskim posledicain nt-točneza prijavljenja. fZnoletnim, čistim do-hodkom se smatra bruto dohodek z.manjšadi za izdatke, ki so potrehrti za vodstvo podjetja. obrta ali pokliča. Izdatki, ki nišo v zvez4 z obratom, neto *!uiijo za vzdrževanie lastndka, njegove družine ali kake druce e obenem bavijo s prodajo To-tovttfa, nabav-lienesa blaga, če obratuiejo s strojl na po-£on od odmerieneo oi n'v. r?a pis»ncni poziv v nadaljneim roku H dm po 10% osfiovmega !;vka. AJco se v davčn' prijavi v namenu, da I1 nc T/f^n'Io u':-vkj, navedeio neresnć-ne izjave, ali ako se zataji objekt ali vir dohodka zadciieio davčne^a zjvezd?v c:i posledice z čl \42 novega zakona o neposrednih davktfi zaradi zatafbe. Ako davčn; zavezanec ne znj pisar, ali ne zna prijave irpohiiti, poda 'jWto pri pristojni občini ali davčni upravi riapoved na zapisnik V^ožiteliu davčne prijave se potrdi prc-icm. LiubJjana, dne 10. januarja 1929. Davčoa apraTa U«M|a«a-okoBca in Utlim. U6eteznica KOLEDAR. Dmnms Torek, 15 jtou^rja 1*>29, k^toii« cdni: Mavro; pravoslavni: 2 unuarj«, Sil- VrtttT. DANAŠNJE PRIRtD1T\X Drama: »Lepa Yida». Operd: Ztprto. Kino Mmticu: «U^jjoO4r 13. 9^—13» Kino Mcml: «.\mor na »inučih.« l>E2l KNE LEKARNE. Dmnts: Su*niW, Marijm tin Kurmlt. Go« spo>vettk* ce>ta Konstatacija l'od tem naslovom je današnji «i>lk>\ Narod« popol* noma postavila na stališčt onih. ki »d3jo t>bligacij>kega pogoni*, do« ćhn sn» mi /avzch svoje »tahice T§ koi» atatactja na] /aenkrst zadoo^ujc m«»to vs&> We polemike.>» Kakor *c vidu je wSlo\encn» zmarnjkalo >ape Na «Sio*vcn^evo konstata* cijo pa konstatiramo mi. da *.c klerikalno glasilo ne upa objaviti poročna pantetne komisije, ki je bila >c-stav!jena na zahtevo kluba *Tbčinskih vvttnikov SLS, ozirooia njegoveea predtednika Krčka, To pove voč, kakor vsa klerikdlna /avijanja. Repertoar Narodnega gledalisca v Ljubljani. Drama. Torok, 15 : Lopz. \;da. A. Sreda. \t>. zagjrU). C«trtci£, 17.: Ukroćen* uinotfiatvia. C. i*«j«fc, 1».: taju-to (jocKTiiika). SoteMa. 19.: V*>!.Tv»oe. ,i>r«tiuj<€a Pr««!tw»y svjra (j«^-i»*c :cnonst g. V#- Cairtek, 17.: zagmo. Pe^ric, 18.: Pri tir«h nil*k«4a^. D. LjablJ—ifc ■ drama prapr*vi,j Bvo ko»modi>o v trcli dcjanjih: Volpcuu:, t^ite- ro te poak>v«i*l ta na& odt>r Prao Aihr«cb.t. Volpooe«, ki s< pravkor z največjim uapcfaoci ^apuifodonui vsaik veier icra v Parizu, retara A- prat. Omp 5«s: Kontedik se tgri v na<5«Lu "avodije Dedl' arte. IjMcu prtj IcmHulturw«ičoo ■ u£» aMirral^ttiOuu ttt v aathartjbem tetapu. i 'cjaail« 6c vrid v Benetfcafe w čzxa rcT>o*an*c. Sbakespearovo komediio •L'kroĆeao tr-moglavko» v 2mi>a«v:Kx*»«am provodu 10 v rettfl ; ^rof. Sw/.u s-e vpTizotri v četrtci, 17. t. ni. c„ iibonenu: roda C Koni>e>d^ra trna itvmalvt ^-k tec njrstopd v nhr] poteig dam c£. Haft>kdte, J:fvaww<, RaJcarjov« in me. Vkle s.koro v*s 1 <^ dramski maski ansambl! Terorist zasreb«ke op«r« g. Z. Vlčar nt- -m^» v ir«ia, d>ne 16. i. m. kot *kJjdat«Sj Maz . KfeneJcoivi oi.^eri «J"O«ny svira* Go^pimi \'t£*r inUd Uritčcrn tencur izredno kapela £!la*u, ki ■j že costova! ni n.a£&m odru v vk>c \ orvod« Verdi^cveTO R>5oker-i, k.er je o^>ctu * I'akM na rot>erUxtr)ii. V ostalih \V«a4 nocto* nj»o v^si rf2\irri naii o«r*rr,i f|3r. Opero diri-S'ria K*upelntk g. Neriat, rcz.;)u ,;ru ravnatelj c-Mroriio JVnIiJ, «oe#o r»a 'c ff^eV ^kađe.m**!« t!i-kar x- pr*>f. VavpotiO. Na »lovno vlo^po rmtmc* N'"f»yja rn>ie t. F¥in»o*ič. Pf*e«rno P«^ko Awt» — cna. MaVHče^s. *«l»aTico ffa. Pza Da-niela z. Grba. ntana^erja g. Runipe-Lj, J i rektor i a h >'e'a x nkinhiĆič. t>t • ■ " ■ • g. M*>hor4C v oatalfh vkicali zt K i.f. t SekuLi. Si»đ«Ju.\; ha!e*jii ihor r*^*J vodstvom t>a-:erttoiw maHtra g. Ook>vwu. C^pera se peje za Simfek, J.kt 21 t. m., kw -e ve^ Činio na KupljtriK vskxxiic« veljajo twla i* vemeJtVi/k* -t. t. in. V'.vc nodro4bf*o«rti ^ ia\ im, Koacert vleli^stk« MaHj« Mihnjlovtttv« ' Be^Tuuada in ptbnMta TW^>f. Jjua. k'.ivuku V H'.'vk. đn-e 18. r. ui. rva*top: iu «. -I nvVcm kon» certu v dv-ocami Fi!harmo«v j u Btfigra^a Kot piamhit s^deliije na tem krol Ja«-ko Radnik. Prof. Rimoir !t td li'&vej^ lelmvirskih m4mo#ih, obtnem p* hatf Ma tih n.i;MJtVMB :Ji.:i!jm favfim. ?:?.i''k kritik«. k-ateTe Je #o-hila v nafra?'': •• ^ ; vi -' h Cv ror*e. TKt&v%em ^a na Dwij:- *' 1 "u rizu. v :<>!■«•* a fći H4-hajJrwtfeva, nam »aaitfira'Jo '** z njene ttra«! vcHk umrtn ^ki ulitok IVedn*ada}a vsAopmic v Mjti-ini '-\'*!;-; i"ii. K^njcr: . Fi'hn'-rn^^iJri' iK'fl« rani. Dr. Siavho Ježić: hrancu^ka Untfževso«* do kra!a klaai£a«s doba U42.-I71S.) Za!.i^a »Moj-kanroksi*. Zairefe). -- Siti Srhi, at: Hrvati, ni:i Slovenci ti>so dos«ida] irneS k«H«* ° **••• j4>*kean Umvstvi. To t«l« irf>fttit«o vrzd i< ••• rnaiil precjalr>o havijo s Fraocijo w nje« dvtt'-za-c!*v t«nveč vsakemti ia^rafenca. kajti da«« se mbče r*e m^« fileti za iK*tr*itmtm Slovt-ka, «ko — vsaj v f1avi>«n — M poena »k)v» *w velikih narodov. Jezičava k^ifa je ***-no *tf«fcmu tak» i*«ttu ia v>\*~ stičao, da Jo bo tadi n»tTakcwwak z «w)ve^j»n tadavalii*v««m ?rci»ira!- Kajifi ob*?2 tonoo-sko kJovitvo d^n K*-*»ca ictesJCo« šetoe, v>rt! o4v -aviuva lt RacHa. Moll^ra. L*tortama «■ La Hruy^ra. Ti-^t* '« prevedem. v«wi *>k»M»a. P. V. n ti O c v * 4 »cea« C c Klil'C Nafbolii«, naitraiBeii«. tato iu4ccii«|l«l Stev 12 «5 I, O \; F N 5 K ! N A K O P i!m 15. tinuarii I"1.*1 Srrtn 3. Dnevne vesti. — O.ebua v«»t u d»>tne alutbt'. Davčni ofitajaj Viktor Koriluik, prideljeu .lo^lej uau*neniu okrajueatu oblastvu v Ljubljani, ;e jtremepčen za đavkargi K <1avcui upravi v £marju pri Jelkih- — Prot. Dvoruikevtf \ prag i, Ce3k»«U'-va^ka ,ii£usloveu>ka Liga, filozofski gemloar filozofske fakultete Karlove univerze ter fi-lozoft-ko psihološko iu ^vijološko društvo \ j»ra<2i j>rinule dr bt«, doae<1anji od-pravnik |H>t*lov v Stockholniu — Vporaba prve tr*nie monopolskoga po^jila. prva tranžu ujonopolskega posojil* v zne*ku 5 milijonov Din se bo porabUa ta-kolc: Za iipla&lo zaostalih invalidski)! pod-por za dobo od 81. marca lfcM 100 milijonov Din, za isplatilo zaostalih pokojiiin za «1obo od 31, mana 192S 2b milijonov Din, *a iz-pla£Uo zaostalih prejemkov prevedenim in raz\-r&5eaisi driavuim uraduikom in drugim državnim u?lužbennem od 31. julija 1923 sa čas od#l. oktobra 1923 do 1. maju 1924, vsem polovico za*» ta lega z-neaka, kar bo zaa&alo 75 milijonov Din in koncno za izplačilo jKrt-uih in eelitveiiih stroškov driavuim uradni-koin in uslužbemcem v zne^ku UH milijonov Din. — Izeuae«»itje trošarine ua zganje. Ka kor znano, se placu je trošarina na žgunje ^aino v preČansJtih krajih, v Srbili iu Crui gori p& ne. Zato mora imeti država v uotranjosti tro-iarin9ka področja in vadrževati na njihovih mejah tiiumene straže, da se prepreci tiho-tapstvo žgai\vi iz Srbije v prečanske kraje. Trgovina z žganjem trpi s tem ogroimio Iko-do in kljub finandiim s tražim cvrte tihotap-stvo zdanja. Lani je bil ^ostavljen euoten i&kon o driavni trošarini, ki pa radi političnih honmtij ni bil gprejet. Gospodarski kro-'.»i že 10 let zahtevajo, da se ta neenakost od-pravi, kajti če bi &e uvodla Irožarina na jga-nj za vso državo, bi odpadli btroski za finanč-n© kontrole, ki znašajo okrog ltX> milijonov Din. Zdaj so gospodarske zbornice ponovno pokrenile to vprašanje iu uaprosile novo vlado, naj kratkim potom izmaci troianno na žganje. — Zakaj ne posij* tvrdka Zumbulovie v Beogradu svojim oaroeuikom že nad 4 uie-■•»ece plaćanih sredk? VTeč slraajk je naročiJo na obroke — po potniku tvrdke Zumbuljvić v Beogradu — srečke »Vojne š»kode ter >Rdedoga krila^, ki nam je izročil tuđi pri vpla£i]u prvega obroka prodajni in pio-»pektni list, kakor je običaj pri vs*»h drugih U'rdkah in zavodUi« ki se pecajo z razpošiljn-njem teh državnih vredno-5tnih papirjev. po aagotovilu potnika omenjene tvrdke se nam je obljubilo, da prejmemo po izplač-ilu zad-njefra obroka platane vredniee tako;.. Ker pa srečk le še ni bilo v oktobru, niti ne v novembru, smo urgirale prizadete stranke direktno v Beogradu, istotako v njegovi ljubljanski pisarni iia MikloSiScvi cesti, na-kar se nam je pismeno in ustmeiio samo nii-lostno obljubovalo, da pridejo srečko : ua skoro*, iiiaknadnoi:, takoj v začetku decembra in gotovo do novega leta. Tem potoni -ino primorano prizađete stranke vpraiati potoni časopisjja g. Zumbulovića ^avoljo srečk, da nam tuđi on blagovoli odgovoriti istotako, zakaj §e do danes nimamo plaćanih •rerk% katedre wuo kupile v prid državi. -- potnike, ki potujejo v spalnih vo?ovih opozarjamo, da ima edino zastopstvo mediia-rodnega društva spalnih vozov v Ljub^ni, nticiieina potovalna pL»arna »Putnik- d. d.t Dunajska cesta 1. Potujoče občinstvo opo-larjamo, da se tozadevno v lastnein interesu obrača dire-kino na >Pu*nika< in ?ie n-i raane posredovalce. — III. velika ohlastna vinska ništava in srjem t ptuju. Lansika, kakor tuđi predlan-ska vinska razshua v piuju je sotovo vsem početnikom in razetavlJBlce-jn *e v tlobrem »pominu. Spložni želji u^trezajoc se priredi v ptuju letos xof>et vinska razs-tava / vinskim sejmom za ćelo niariborsko oblast in »icer v dneh o.t 4. iu 5. marca t. 1. Vsukilo lahko razstavi brezpkčno poljubile vrste vina, pridelanega v mariborski oblasti, iz-vzem&i šmarnice. Kdor želi razstaviti naj javi to razstavnemu odboru najkasneje J»o. nakladno postajo, vrsto vina, letnik, vi uski vrh, la prodajo namenjeno količino iu eeno. Prijavi je priložiti kavcijo 10 Din, ki se vr-ne, akn bo prijavljeno vino razstavi je no. Od vft&Jte vrste je razstaviti 5 normalnih bu-feljk ali 4 litre. Vino mora biti najkasueje 1o 25. februarja oddano v kleti družtvenega loma. Razstavi se lahko tuđi vino, ki ni na prodaj. Prazne buteljke se lastnikoin v melo, vino se ne plača. Kdor buteijk nima. jih dobi ua [x>sodo. Za odlična vina so naninje-na odlikovanja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, «ia bo pretežno oblasno in »Ja sneg ni izklju-c&a. VČeraj j& bilo lepo v Skoplju iu Mariboru, drugod pa oblačno. Mraz je povsoi po-jenjal. \' Splitu je bilo včeraj 7, v Skoplju 4, v Mariboru 1, v Zagrebu — 1, v Ljubljani — 3.6. Danes zjutrakoli f». ure zjutras] se je družba razšla in poklicalj ^o plačilnega natakarja. Te*laj jie prižlo do w uesogUisja me.j Kuvakalovićem in nalaUai jem zaradi koiičiiiv popi*:\iia vina. Nastal je prepir med ujinia, \ katei^u ^o ?< vuuiaii >e drugi gortje. Ku\akuloviaj dva avioniabila. pri tem ;e bila težko ranjen,i neka Ženska. Avtomohiln iia sta [Mtpoinoina i.rabila — Smrtna kosa. Danes je v Podu tiku nenađoma pr^minul trgovec co&p. AJojzij Vodnik, znan daleč »aokros kot rnož kremenhega značaja. Pokojni je bil anane napredne in narodno zavedite Vodnikove rodbino. Njegove zemske ostanke prepelje-jo v rodbinsko grobnico na pokopaliSče v Št. Vidu nad Ljubljana- — Davi je v Ljubljani nenađoma preminula vdova dvorne-ga svetnika sa. Marija P i r a a t. Pokojna \t bila simpatična dama blagega značaja-Pogreb bo v četrtek ob dvvh popoidne s Staroga trga St. 1!. — V Smatrnean pri Liti-ji je umrla v nedcljo soproga kneijesa nadsozdarja in upravitelja gospa Cliza Puschmanu, roj. Erlardd. Ppkojna je bila vzor plemenite žene in skrbne matere. Pogreb bo jutri ob treh popoidne na po-kopališče v Smartnem. Blag jim sponi in! TežJco prizadethm naše iskre«o sožaljc! — Volkavi \ »ar*jev>ki okolici. Zaradi liude »ime 90 se volkovi pribliiali okoliškim vašem Sarajeva. Tako je krdelo volkov pri-Slo v neko vas, ki je oddaljeua samo 13 km od Sarajeva, in so napadli živiqo v hlevih. Posestnik Radović je j*a s pomo5je preživi ja » suiiimi hruškanii. Mnogo je družin, ki iii»o jedile kruha ie vet mesecev. Seljaki hodijo v F0Č0 in prostio pomoći. V mestu je mnogo »eljakov, ki pripeljejo do 50 km dale« drva in jih prodajajo kilogram po 5 Diu ter »i ku-pijo ni oke. položaj stra^lajočega prebivalslva je v teh krajih naravnog obupen. — Velik požar \ Catku. \ nedeljo ae izbi uhnil velik p°žar v trgovini z manufakturnim blagom primislava Zlatica v Cacku. Baš ta dan je trgovec odpotovaJ v Beograd. Vrata trgovine so bile zaprta in gasilci nieo mogli stopiti v akcijo. V trgovini so eksplodirale posode » petrolejenj in bencinom. Ko so naposled razbili okna se je požar hitro Jiril ter ogrožal tuđi sosedne hi&e. Gasilcem «0 prišli iia pomoć tuđi meščaiii in vojaitvo. FJosrečilo se jie naposled požar lokalizirati. Zlatić je bil haje zavarovan za 430 tisoČ Din. Škodo cenijo na 300 tiaoč Din. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kako je požar na?tal. — Uiirki trgovec (ajmJlveno izginil. I2 liic poročajo. da >e v nedeljo nenadoma izginil trgovev Jaćim SinŽić. Trgovec. ki je iniel navado, da je o odhodu vedno obvestil r^vojo ženo, je v nedeljo o^išel z doma z nekim seljakom iu se ni ve5 vrnil. To noč so im videli v gostilnah že preeej pijone^a v . zve»5er v damski *obi kava rne Em ona. —lj IX. SloT&nski T©e>r? tradićijooabia umotni^ko-druiabna prireditev akid. drufilva Jadran« m vrli v ■ebolo 10. t. m. v vseh gornjih prostortli Kazine ter bo gotovo tuđi letos »družila elito ljubljanske družbe. —lj O planinskih prodavajiiik V poroci Iu o predavanju znanega augleškega alpinista kapitana Fincha smo omenili, da takega pre- •iaviinja v Ljubljani s-e ni bilo, Ooieuiti m~u\> tu tem >eveila nismo mi.-Uli \ ?eh planinskih predavan;, kajti tuđi mei itami »0 prijatelji planin, ki >o z v>o ljuu?z-ni.o poglobe v naravne krasote iu znajo Lft>-voriti ali pisati o ujih tako t^plo, da jih l /^*ninjanjeuj po^lu^a^o ludi ljudj^. ki nikoli ne ?re«io na planine. Eno lakih predavaaj >***govo predavuiuje je bilo vzor, kako naj bo zdruienu »tvarno»t » poezijo iu splošno zanimivostjo — U potovanje po Atriki. Akademski >li-kur g. Božidar Jakao :e šnoči v Kasini na pobudo ZKD predavat o vtUih svojega poto-vanja po Alriki. predavanje je bilo prav dobro obiakano in so imeli v?i obiskovalri naj-lepo priliko seznaniti ?e z lepotami pe»trega življenja v aevmi Atriki. Predavateli nas ie povedel v Tnnizijo ter nam je raikaz-oval s pomečjo ^kioptjtnih slik marsikatere zani-mivoeti ii kulturntga, gospodarskega in so-cijaln€*ga življenja severne Afrike, pokazal cam je male ostanke nekdaaje mogoeae Karike, povedel nas je kemčno v Siaharo ui v razne oaze. Opisal nam je življenje tamoš-ne-^a ljudstva in pokaza! njega bivaliSča. ki »o podobna živalskiin brlogom. Opiaal ie razoe Lipe arabskega iu zamorsk^a plemena, /a svojie predavanje je žel a. Jakac zasluži no priznanje in odobravanje. __lj Mraz pajema. N ai hudega mraza se ie polagoma odmaknil od nas. Dobili ?mo toplejže vreme. ki pa ;o zelo uestanovitno. Menjajo so topli vetrovi z mrzlimi. Snoči je oekaj časa naletaval sne«, a kmalu je priti*-uil zopet mraz. On nedelje se je promet ii-bolaal. Vlaki sedaj ne prihajajo v Ljubljaao a tako velikimi /amudanii kot pretekli te-ipa Šesta od torka na sredo 16. t. m ter bo tečaj ta dan v običajnih prostorih ob 20. uri. —lj Društvo državnih polifij*kih name-srencev in npokojeucev v Ljubljani se naj-i?kreneje zahvaljule vsem dobrotnikoni pro-stovoljno darovanih darov. po*tnikom veselice in sploh vsem onim, ki so na kat eri ko-li uačin pripomogli k tako lepo uspeli nafti dobrodelni priredili v Unionu>. — Ve«e-ličui odsek. *'* n —lj Pobegli vajenec. Krojaški vajenec Petcr P že pn svojem prvem m^jiiru ni bil kaj prida in često ie uhajal od dela in se klatil po Tivoliju. Zato xa je mati dab v poboljicvaJnico v državno vzgojevališče. Tod^ tuđi um Petru Ivanka ne gre pre-već od rok. VeJ;krat jo je že pobrisal iz zavoda. Tuđi včeraj je poskuial svojo sre-čo. Daleč Pa ni priše!. zakaj že v Koiodvor-ski ulici so ga sinoči pfijeli Namenjen je bil proti kolodvoru Peter je moraj hoče^S nočeš nazaj v zavod. —lj Kr*tka ie fcla pot. Delavec Jožc L. je irvrJil v LjufoHanj već nepoštenih manapulacU Najprej ie osleparil svojega gospodarja za 1100 Din, kajti po rabi I Je pri strankah inkasirani denar zase, potem le narvezil neki trgovki s kurivom. da V lx> poceni dobavi! vagon drv jn prejel je na račun 800 Din A te dna je na policiji prija vl] tuđi trgovec s kunvb ni naračil nobeoili drvr Kakor smo že poroČali, jo je Jože L. nedavno popihaj z doma. Njegova pot i« bila pa kratka, zakaj te dni ga je prijela mariborska policija in ga ;aprla. —lj PoJtr. Včeraj popoktoe so bili 2a-ttJci v treh dneb perič porvanj na pomoć. Goreti )e račelo v stanovanski bara-kj železnilkegi uslužbeuca Ivana Stopar-ja. Ogefoj je riistal, ker je gospođini a nekoliko prtfvoč zakurila žel-ezno pr^ioo, raz-grda se le oev in vnela se je lesena stena haraJce. Stopar je takoi obvestil o požaru fiiensfco sdralnico, ta pa Je telefonieno po-kKcaia gasilce oa pomoć. Gasilci nišo stopili X akcijo, ker je međtem Stopar ocenj ie sam pc«asil. Skoda ma$a okoM 200 dinari ev. —c V •«ypk« jaToo h«lairo je bilo Ie4a 1028 spreoMih 3866 bolnikov; unirlo je od tah 265, raad njimi 173 obdinskih reveiev, ki go bili tildi pokopani na stroške bolnice. porodov je bilo 184. Za celjsko bolnico «e to iteirilo zelo vtseko. Razmeroma malo Mevilo amrtnih sluiajev kaže, da so zdravniki in uprava vwirno ^krbol? zi holniko in ?;a«lu-fijo v»e nriinanv. —c Sakoltlil plesni veatefc m vrsi v soboto 19 t. m. v vseh gornjih prostorih Nmrodnoca doma. —c V miš Diifi^i W«iiteji v C^ju se vrši v soboto 19 t m. domaća veselica v vseh spodfljih prostorih Naradneg.< drwia —c ArmOrtm I« kS hmII goliufije 35-1 etni trgervski potnik V K Aretacijd se je iz- , vršila po naletu državnega pravdnika, ki omenjeneo potnika zasleduje rad; golju-n'jc. Kako je mož dognal da ga žena vara Pikanten zakonski škandalcek iz lfubljanskega predmestja. — Prstan in ljubavna pisma, ki so razkrinkala nezvesto ženo. Ljubljana, 15. jdtiuarji. Mož je navadno ^* mil o nj«ni zvestobi. Zanj ju bila ien^k* vedno nedolžni an^el. Pri/ddeval *>i je, da bi ji kolikor mogočc olajšal ^ivljcoje in dd bi bila kar najbolj navezana nanj. Za bo» žične praznike jo je presenetil z feptm jjra« roofanom, za katerega je dal na račun 500 drnarjev, 7a ostalih 1505 Din, kolikor je ostaj na dolgu za gramofon in /a plošće. se je pg zavezal, da bo plačeva! po 250 Din na mesec. Kako je bila njegova Marička vesela nepriČakovanega darila! Ohiemala 4a j« in po!jL:b Te dni se je vmila žena dv«iov s prekrasnim prstanom, vTednim veo tt»oć Din Ko jo je vprašal, kj-e ga je dobila, je odgo= vorila tako nai\"no, da je razpHnla \^se nie-gove dvome: — Komaj 300 Din me je staJ! ^la ^cra mimt> zlatar ja in se mi-mo^redc ozrla v izložbo. Zagledala sem prstane od 50 Din naprej in že mi je Smila v glavo misel, da bi bilo zelo l«po, če bi imela poleg zaJcon* skega prstaca še prstan 1 rubinom, ki ni ne hi prtsten, a prijateljice bi ga smatrale za pravega in bi mi bile n«vo»6ljtve Ć5e i**. hoćete im«ti imitacijo, mi je dejal zUtar, kupite tak prstan, da tja ho \>ak imel za dragocenost. Kar ie poceni, je dra^o! Pre» rafsHIa sero njegove besede in kupila ta*le prstan. Poglej. ali nisem dobro kupila! Gitn holj si je otlledoval prstan, tena bolj mu je bi! všeč Vi mu pa ugajalo, da je dala žena kar 500 Din zanj ter .4a ga ie na ta način o-hčurno oškodovala pri nj«g.y» vih prihraT»kih. Za Jožctovim hrbturo *o se ćule čudne stvari o tem prst-tnu. So^enic 5*0 šušljale, da hodi Marička k nekemu /nanemu ljubitelju lepih poročernh /en. Nckaterc >o tr» dile, da so jo vldcle že opetovano, ko ie po modcveiB «>dhodw % »luifeo >>Jh)tci* v m^f^o m oVancia p*upori v«uo pismo, naj se takoj <*Jpdje \ B'>hini, kjer 10 pričatujc prijatrljic«, s katero mt /e d'»i» go nr»ta v id«li. Naglo je *pravil# n#jr*u-trebnej^e »tvari % kovčvf ir» odhitcta n* kolodvor, da &e iidpvlje •. pr\ mi v lAoin. Jožctu je rekla, dd 1 nci/nivrno \e%eli ia« premrmbe rr*k^ V Ljubljani d.i ic it«k vedno ta preklicana «Mgl«* Jože je brez potm*leka tk>\«.»hl, da i-Jide ia p%r dfli n« Crorenj«ko Dt!jI )C že v«» rcdtfTi n*durc in iv brl t»kn utrujen iJ4 ai bil z± rw>H««io rabo. .vc jesti »e-la žena kljuće od oe Joteta debelo po> gledai ko g* je ta prosi! rt «taiitaciit>» X>0 drnarjev nu pusodo. — Dam vam tuđi vrč! PntMi m irnitf čija! Vredcn je najmanj 5000 Dio! Lahko si mislite, kako je bvl Jožc prr* reneien. Bilo mu je tak oj jaano, da rena ni dobila prstan a na poiten način. Zgrabil je pnrtaa in /dirjal domov. Povpraial j* pri M^scdih in v kratkera r^odel sa lrut>«v» ni romanček »v>ojc žene, ki je z*vij*lu oei kakor svetnica! Vr«ak dfon je bil i^klju» čen, ko je mšel v nočni omarici već pišem ncmitiega ljubimca, ki je ohetal njepovi Marički najlep^a darila, če ga obiiće v Bo« hmiu. kjer bosta ćitto sama... Jože j« le istoga dne posla! Jeni pri»ta« in ljubavna pisma 1 obvrstiJom. ntj se nit več ne vrnc. Vjet»o mr»tr> j« tatn, od koder ie prstan. Tako ^e končuje ta pikantni zakonski škandalcek. 1/ katerga se lahko v»ak moz mnogo nauii. Štiri metre debela knjiga V nekem velikem franeoskem zaJoz-ništvu pripravijajo knjigo, ki bo obse-gala 300 strani, dolgih 4 rn širokih 2 metra. Naslov knjige je »Zlata knjiga franeoske industrije«. Izdana bo sicer v reklamne svrhe, vendar ie r>a treba priznati, da bo spadala med najorijp-nalnejše kn.rige na svetu. Ta ogromna knjiga bo razstavljena v vseh večjih franeoskh rnestih. Ležala bo na po-sebnem rx>dstavku im obsevali io bodo močni reflektorii. Listi se bmi") vsako minuto avtomatično obrača'i, da bo lahko občinstvo čitalo kratke sestavke, ki hvali jo to ali ono franeosko blasro. Naročite se na nat držav SLOtENSKI NAkOD Me^Čna naro inan 12 Din 250 milijonov let bo še toplo Angleški učenjak C. Brooks dokazuje v svoji knjigi »Podtiebie tekom stoletij«. da bo na zem.ji Še dolgo toplo m sicer skozi 250 ntil;jonov let vedno topleje. Po nje^ovem mnenju je bilo na zemlji pretežno toplo v zadnjih 700 do 800 milijonov let, seveda s krarkimi. samo nekarj milijofiov let traj>cčrrm in pravilno ponavljajočimi se presledki. ki )Hh nazivamo ledene dobe. Pred to veliko periodo top!ote je bila prva ledena doba, ki je zapustila ma'o geoloških sle-dov. Približno čez 250 milik>nov let je itastopila druga ledena doba, za njo pa kambriSka geološka doba. Tretja doba je bila v času, ko so nastaiale debee plasti premota. Ta doba Je pustila naj-več sledov v krajih okrog sedanjega ekvator ja. Zadnja in najpomembnejša ledena doba se je pričda približno pred milijonom let in traja deloma še zdaj, dasi se bllia polagoma svojemu vrhuncu. Angleški učenjak pravi, da Evrope in Amerike v n-ekaj stoietiih ali tisoč-letji-h oc more pokriti nova leoena skor-ja, kajti s tako kratkimi epizodami feo-1-osnja ne operira. Pač pa je prepričan, da nastane prrb'iino će« en miijon iet nova perioda toplega vremena, ki bo trajala okrog 250 milijonov let. V tej dob: ne bo večjih v ulkanskih erupcij in notranjost zemlte bo sploh mirna. Polagoma začno rzsrmiati sledovi 'edene dobe, sneg in ledeniki na gnrah se začno tajati in tuđi poJarrri led Nj počasi izg"n:al. Ker bo vedno več vode, se bo ocean znatno dvignil in rx>pla\il več;no otokov, pa tuđi del celine. Orenlandija se bo pomaknila bo!i proti ?^e\eru in končno poč; tsidi polarni led. ki mu pravimo »večni«. Sčasoma oslabe polarni vetrovi. nad Atlantskim oceanom rvo-rre-hajo vfharji. polet ja bodo v Evr<^)i ze'o vroča, rKibo večinoma iasno. Ker vulkani ne bodo bruha'i. n« bo \ oiraču i>er>ela in solnee bo or:peka!o 1 vso silo, Viharjbini tot)lf». Nastane neirlacijalna ali topla perioda. ki bo trajala približno 250 miiijonov 1«*. Sokol Na pomoć trpečim bratom! l *st?m bratskim lupam in društvom. Iz bratske župe *Alek:*j £antić» v Mo» staru nam dohajajo strašne vesti. \' h«rc«-^ovskih dokt>l>kf Jcfc, ^ta /4N Jadala aevcTjoCno siromaštvo in takAen glad, da vo naši bnt* je s s>oj\> deco in drujino prepušceni na milost in nemilost samim sebi in irro^e«i v plen neizbežemu propadu. Sokol«vo r.e sme ostati ghiho, ku u4ar* jijo na niša srca obupni klici teh trpi nov m raučenrkov, ki *o vadržali do skrajne »krajnosti v najtezjih razmerah, a sedaj ne morejo već. NcrireĆrna beda jih goni v smrt. Pa ako mhče n« vidi te veJikt uaic nacionalne sramote, Sokoli jo moraju vi» deri in očistiti ta crni madež na našem ime* nu in na naši časti! 1. Ni mogoče zahtevati. da Sok uli kami preskrbe hrane vsem tisočem, ki mmaj > kruha; t^a ne more nihć« storiti brez naj» izdarnejše dr/a\ ne pomoći. Toda kar mo-remo, to rooraino storiti n em udom a, da rc-šimo, kar ->c >e da resiti. Treba je dobiti dela in zaposlenja vsaf ra nekaj stotin na* Uh bratov, ki so ravno tako dobri m v reda i Sokoli kakor mi, ako ne le boljii od n«^. Naii brat je v t«j težki nc«re£i. ki ji slične ne pomni nihčt?. ne prosi jo milotti, necefo toiažilnih besed, tem*se>Č pro»ifo poitenept dala, ki ga zmorcjo Sokoli tdjaki, da »1 / delom »ami pribavijt* -»-rediitev za skromno preživijanfe umirajodUi rrojcev. 2. Vzporedno z akcijo pridobirvi deU in zaposlenja začnite z zbiranjem ttaratfa perils in stare obteke, da rudi s ten ublažite nesrećo naše sirotinje, ki ječi p^-d pri« tiskom krute rime. Lani ob tem č-hj ie besnela v hercego\"skih ^orah velika neir** ća, a letoinj« po obsegu in strahoti / cm« n« moremo prnnerjatL Pomnimo, da ie bratska župa mo«tar» ska naša najvrorpejša žrrpa in da Sokoli m» 1 jaki, ki \ teh Crnih ča«h gleda jo amrti *' rice- vjjrc nevlove5ketmu in nekulturnomu trpljenju ne zanemari*k> m ne opu^čajo nrvbene na^h orDanizaČnih d>lirrw>*ti! Več}t' in čistejie sokolske zavesti »i ne m< trt rtu* misliti* ker te ni nikjer na Bvetu* Župoi in društveni sociaini od**ki njj se brez raro>to sokoUkc /up« «Ale* k>j >antič» \- M >-.taru Na i*ti nj»1«»v n-jj odpošljejo tiidi nahrano perilo in oHltkr*. Prepuioeno pa it \$aki rupi, vsakeoiu dru« *tvu wi poedincu, da nujno pomaka u«« srevnfm bratnm tuđi po lastni inicijativi, kdkor kdo more ir ma, ^mo da ho pa mostarska br> •» u^pehu i*'* £4 raiiinagm u*i* *okai*kmgn br*t*tva p&r>» čaia v «Sokotfckem CjIaMiiku- Dvakrat da. kdor hitru 4#! ZDRAVO! /.jubtfrna, 15. januar ja r*3*» Starešinstvo JSS. K Grnngl, H**mt*. Dr, Riko hux, tajnih Stran 4. •SLOVENSKI NAROD- dne 15. januarja 1020. Štev. 12 Kdo )e morilec? Roman. Bob Stone je čepel na ^topuicali. i^kal je \ temi sovražmku ii* znovu. je ustredil. Sokrates je vedel, o. da so se vezna vrata od-i>rla in tako i je zadonelo već strekrv. Nišo vt'deli, kdo je novi priSlec, sltrtili no pa, da ie srečno odnesel pete. Sokrates je >li§al. kako so s zaprla vrata v jedibiici, kako je neznanec skočil na varno in kako je zarožljal revolver. Nihče ni črhnil besedice, rzvzemši Sokratesa, ki ie opozoril Molly. naj se zaklene v sobo. S'i5ali so, kakn Itob težko diha. Bac!« Krosrla inu je zažvižgula miiiH) usc*. Sokrates je odskočil, misleč, da je nu-padalec zdaj pri vhodu \ klet. Poineril je in ustrelil dvakrat iu slepo srećo. Po tom so se začuli našli koraki. Na-r»adalec je bil ze vrli ^ropnL\ Sokrates je planil v vežo istočasno / ietheroem. Tako.i ie sp-oznal v novem priSlecu Je-iheroea. Oba sia inolčalu. Vedela sta. da bi bila izdubljena, če bi hitela po stopn:-cah za rsapadalcem. kajti Stone je pre-/a! zrsora.i / revolverom v roki. šišala sta, kako razbija Stone po vratih Mollvne sobe in kriči: «Pridi ve«n!» Slikala s:a tud:. Ja ie planila Barnova iz svoje sobe. kamor se je bila zatekla po prvih strelih. — Zaknj ne pobejjnete. gospod? --je iecljala. Kn: niste napravili /e Jovoti zla? — Poberi se mi izpred oči! -- se je začnl srdit glas in ta-koj ie počil nov strel Nekdo se je /gruđil na tla. Barnova ne bo nikn] več zapirala nedolžnih Jcklet in iili projrlasala za blazne. - Odpri! ~ je kričal Bob. Bil je obrnj-en z bokom k vratom. pogled ie upiral na stopnice in revolver ie drfal na o^raji. Vlomil ie vrata in razlessei se je ohupen krik. Lexin?toit je hitel na vso rrinč po stopnicah. Bob je dvakrat ustrelil in že je Lex navaiil nani. Spo-priiela sta se in >e /atrkljala po stop-nicn'i. Kar ie Bobu zaprlo sapo. So- krates je iztrsu] \z njegovih rok svojega brata, pomaga! mu ie \ stati, pah-nil ga je proč in pokleknil k umirajo-čemu Bobu. Bob je odpri uči in zagledal Sokra-tov obraz. Smehlja: mu je zaigTal na tistih. Rad bi bil neka) poveda! in Sokrates se je nagni! k njemu. Govoril j :iho. v presledkili Sokrates je začuđeno posluša! njegovo izpoved. V deliriju je Bob ponavlja! navodila za poroto, pred kate-n» ne bo nikol". stal: — Potruditi se morate — — vse skrbno zaslišati — — in izreći pravičnu sodbo-------u mojem zločinu -- — ured sodnim dvorom - •- da izrečete med gospodom iu našim kraljem — — in obtožencem na zatožni klopi — — pravično sodbo -~ — po svoji vest* ■■- -— Bog vani pornagaj. Nagn:! :e slavo in izdihuil. sele pozno popoldne je zapasti! Sokrates dom smrt . kjer sta ležala v jedilnici dva niriiča. Barnova ni niko-!i zvedela. zakaj ie umrla. Sokrates je bil poslal Mollv, Lex;ngtona in .Jethe-roea s i>opoldanskim \iakom v Lon-ion, a Frank. Ćigar rane so bile ležje. kakor se je prvotno zdelo. je bil pre-pel.'an v bolnico \* Devonsh'.ru. Movvirjc na Blatu ;e zasedia de-vonshirska policija, okostnjak s<; odnesi; iz kleti v mrtvašnlcn. da ga pokop! je jo. Sokrates ie dosege! vlak. ki ie od-liajal ob petih \z Hxtera. Ob pol desetih se je sestal z družbo, ki ga je pričakovala v Londonu. Vs: so bili sicer razburjen; in potrti, a vendar sreoni. Jetheroc ie bil ves srečen. kait: Mollv. ki jo ie veo let skrbno čuva!. ne da bi ;i povedal, da je nien oče, je sedela zdai pr: njem in ga objemala. — Ne, hvala, obedoval sem v vlaku. — je deial Sokrates, ko ga je Lexington povabil k obedu. A stari Septinrus, ki ie bil res zelo star. tud: ni bi! uslišan, ko je hotel Sokratu po-streči. — Prišli ste prepozno. To je bila pr\fa opazka o Jethe-roevem prihodu v Močvirie na Blatu in Jetheroe je pritrdil. — Moral sm se odpeljati z vlakom in do Ashburtona ni dobre zveze, — je deial. — Nisem mislil, da vas naj-dem tam. K sreči so bila vezna vrata odprta. — Kako ste prišli na vrt? Čudi! sem se, ko sem vas zagleda!. — Preplezal rt>eten skok. — Hvala bogu, vse je dobro. je dejal Sokrates in vzdihnil. Moderna znanost nam obeta nova presenećen ja Zanimiva sodba angleškega pisatelja o napređkii moderne znanosti. — Mnogo kulturnih pridobitev se se obeta človcštvu, najvažnejši je pa mir. Angleški pisateij Kobert Blatcliford, ki se aktivno udeležuj« tud; politike .n je eden gla^-nih voditelje \ delavske I stranke, je napisai zaitimivo razpravo o izgiedih moderne znanosti. Kam prispe znanost \ prihodnjih stoietjih? — se vprašuj« Blatchford. S pomoCjo radia m televizije se je po-srečrlo nekemu potniku rta parmku Berengaria videti na razdalji 1000 mtlj nevesto, ki je sedela irred oddaj-i lim aparatom v Londonu. Pred dobri mi 60 leti so smatrali polaganje podmor-skega kabla za nekaj nemogočega. V zadnjih 60 letih je znanost mrverjetno napredovala. Beseda ^netnogoče^ je bila Crtana iz nienega eksikona. Zda izdeluiemo obldce iz umetne svile, po-tuiemu s hitrostio 2U0 mili na uro. se-dimo doma za mi^o in posludarno koncerte v daljnih mestih ćlovek lahko sedi pri večerji na Dunaju ali \ Berlinu, pa slisi koncert iz Amsterda-ma. smeh žene iz Edinburgha ali srovor državnika iz Ne\vyorka. Gradimo ogromna po-slopja iz železobetona m razmišljamo, kako borno gradili paiače iz srekla. S pornočjo Rontgenovih žarkov iahko vidi Ciovek na stekleni plošci lastno !o-banjo. Drzni letalci so prdeteli ogromna prostranstva med Ameriko in Av-stralijo. Ameriko in Evropo. Imamo !a-dje, ki plujeio pod vodo in topove, ki ^treliajo na razdaljo 10 milj. Kdor se zamisli v napredek moderne znanosti, mora priznati, da je v njem ćelo nekai groznega. Koncem pretekle-ga stoletja se je mnogo govori1 o, da se mora čioveštvo \Tniti k naravi. Mnogi odlićni možje so sovražili železnico in sploh vse stroje. Toda k naravi se ne moremo \ eč vrniti. Napredka znanosti in izumov ne moremo ustaviti. Razvoj železnic }e zahteval skoro toliko žrtev, kakor vojna. Tuđi zračni promei za-hteva vsako leto mnogo žrtev. Promet v večjih mestih ie postal že ne\-aren. Mnoga mesta so že preofol-judena. A v zraku bo v dogrlednem Času toliko aero-planov. kolikor je zdaj v velemestih avtomobilov. Hitrost prometa in poto-vanja narasča z neverjetno brzino. Nastane vprašanjc, kaj nam obeta bližnja bodočnost, kaksna presenečenja nam pripravlja moderna znanost? Živimo v dobi prorokov. Naša fantazija se iahko neinoteno ra-^marme. Nobeno pro-rokovanje ni pretirano, kajti ćloveiki duh ne ix>zna nobent ineje. Cc rnore ^lovek v Kalkuti šišati in videti opero, ki k> \i>nrore v San Franciscu, zakaj bi ne Crta! iz svojega slovarja besedc »nc-mofco6e*i? Nobenc^a dvoma :\:. da bo znanost z enako ali pa se z ve*Sao brri-no napredovala. Kontrola človeka nad nara\7!imi sNkami ie sele v povojih. Zdai stojmio na pragu novih presetie-ćeni in strrzncijonalnih odkritij. Promet i-n potovanje se b&sta neverjetno irpo-rx>lrrila. Proizvodnja 2ivUenskih potreb-šiTn in bogastvo \*seh vrst se bo zelo ixttnnoži!a. Ćlovešt\*o bo zboljšalo zdravstveno statiie najširših slojem-, po-vlaljšalo si b<> živijenje in povećalo udobnost, pa tuđi razkošje. Postanemo l>ogati. mogočni in kultivinvni. Toda nastane vprašanjc. kaj bo r» iem? AH se začno Ijudie na višku kul-turnega razvoja prepirati in pobijati? To vprašanje se rn; zdi važno, kajti napredek znanosti lahko prepustimo znanstvenikom in izumi te Lem. mi pa moramo izrabiti vse možnosti in pridobit-ve moderne dobe. da preprečimo krvavu vojne. Narava je bogata, dovek^e iznajd'jlv in sprete:i. Znanost lahko čr-pa iz naravne zakladnice vse, kar je potrebno človestvu za srečno življenje. Treba je pa napeti vse sile. da ne r>ride do veljave lakomnost poedincev aU bo-jevitost prenapetih glav. kajti v tem primeru nam napredek znanosti ne more koristiti. Ce nam rx>maga znanost ob vladati prirodo, moramo opustiti te-kmovanje med narodi, kajti sicer se zap'etemo v krvave voine in d\iHzacije bo konec. Nedvomno nam prinese raz* voj moderne znanosti Ix>gastvo. zdrav-je :n zadovoijst\"0. Vprašanje pa je, čc nam prinese tuđi mir. In od tega vr>ra-5anja ie odvisno vse. Zakonca v cirkusu. — Giej. mož. tale tigrica bi bila kot nalašč zate namesto mene. — Daj bog toliko srefio! Ta se zadovolji z emim kožuhom vse žtvijetiie. Njena varčnost. — Možiček, daj mi sto frankov. Rada bi ti kupila >po preprogo za svo»o sobo. Žleza ki sili človeka v zločin Po vicra sveru se *e stevio z..c-ćmoev po \x^!i z6k> pomnožuo rn zio-&m so na dnevnem redu. Za ta ix>ja\ se a« zammajo samo pravnika niirvcč ti*d: psiholo© in f.ziolori, k. skusajo dognan. da-!i ye to dokaz, da čkneštvo degenerira. V rvezi s tem vprašanjem je tme! nedavno znam amtTišk] r6nt-fcnojog dr. Mer«y prddjvanjc. ki je vzbudao med znanstvenik} veliko senzacijo. Predavan^ so se udelefch mnogi odlična zdravrula, fiuologn. sociolozi .td. V ^splo$no presei>©6enje ;c prcda\a-telj izjavi!, da :e mogoće izJečiri tud naitežic zloćtnce m napraviti iz n.nh ko-ristne čUne ilovcsVc družbe. Sredstvo, s katerm se da iioikncj iiieć:tu so po mnenju dmenške^a ućc-njaka Rontgenovi žarki. To l©ćcnje b. lahko v dOirfecinci. kaju i>o n.nenju dr. Herseya je vsaka smrtna obs<^di>a kri-\ična, ker je zloćan posledica bo'ezn , za katero ne more odifovarjati zh>C;nee. Vsi posluSalci so strme!;, ko je preda-vatelj izjavil, da gredo vsi r! oči ni na raćuti neke posebne ileze v čk>vcikom orffanizmu. Ta žl^za ie skrita jkhJ zor-njim deloni prsnega koia in oca rih Jločrnce, da kradejo. more, ubijajo ltd. Po mnenj-u dr. Merseya >c treba usmrtiti ž'ezo. ne pa zločTica. \ko bi irrezali zločincu to žlezo, H ^osta! korišten Član ČloveSke družbe in niti na misel bi mu ne prišlo krasti a& uhijati. Usodna ž]ezrd. ki jo smatra dr. Hersev za vrrok vseh zlobnov. je pri otroku na prsnem kosu za prsno kostjo in t©hta 10 d<> *1 gramov. Zt v drugem !eru starosti neha rasti, pozneje pa izgine. Odrasli ijud € te žleze njmajo. So pa aSnormalni Ihi-dje. pri katerih ta /leza ne izgine. Dr. He*rse>' se je do!go pečal ^ tein ppoblerm>m In ye naše! 47 ziocincev / zek> razvito žlezo. Preiskal te tudj zna-nega zločinca Greva in iego\o ljubico Snyderjevo. ki sta biU usmrćena tu električnem stolu in pri obeh je naSc' ze'o razvito -rlezo. Tuđi ta zadnja dva priroera sta potrdia njegovo tezo, da pri nekaterih liudeh ta žleza ne izgine. marveč se ćelo razvije. Dolžnost znanosti je. da se l vso vnemo loti teg^ problema in da zactie s pomočjo Rotit-geno\ih žarkov leciti zločince. K :u]te „Zvezdanko" Prostoren lokal x i sotv> ui knhteto ^e Uultoi cxkLi n<* ntometa ofr$i Več >c ?okrw v utw*\-: list* TW Potrtim srcem naznanjarao vsem sorodnikom, prijateljem in znancem /al-ostno vest, da je naš brat in stric, '4ospod Alojzij Vodnik trgovec liciuidoma v cvetu mladosti prcminul. Ostanki blagopokojniku tsc prepc-l.icjo \i hišc /alosti, Podutik št. 25, v rodbinske) grobnico na pokopališčc St. \'id nad Ljubljano. I'(xltitik, dne 13. januarja l*>iM. "-. Žalufoči ostali. V globoki žaiosti namanjamo. da :l' naša prei^uba mati in tašča, jiospa Marija Pirnat vdova dvornega svetnika v toreK, dne 15 t. m. nenadoma bo^u \ dano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne *7. (anuarja ob 2. un pop. s Starega irga št. 11 na poso pališče k Sv. Križu V Ljubljani, dne 15. januarja 1920 ubtm* Lj«bo«» 7»1tiinri ottali im** »-reojf e»T»đ /-aiujuci osian. Matija Trlep, LJL3BLJANA T. Sv. Jemeja ce«ta ^riporoča &\xje podjetk: kovanje konj. vo2 io kolarstva. 112/1 Žclodčno tinkturo p:e.i2iuicno. proti iaprtjn ta eb pisiiT* rKŠkih j»dsVw. S£e sluibo. Ore todi kor s.ktae na opravo te?a Hsta ood .'Jrartuft 99« Gospodična z veiletnD prakso, z^jožoz &sasz*i-§kih đel, iSSe sražbe bla«a.*n»Cari£t aS koo tor isto nje. Nastopi po dogovoru. Ponarav dobro obranjena, dvocitindrtka, t r tvodnilko zav ro (^criiebersteucrang 10- 1 HP oiti. 25 - 3^ HP »to« ino t NA PRODAJ zndno ccao. Oba sTr a sa v mont tsnrrr vt^nj,-pa o^.cd na Uuf.aiu. • pralanja pod .W H *\ 1-.• na RUDOLf MOSSE Wcn I. SelUrsitit . Puškar F K. KAISER U U B U A N A Kongresni trg štev. V kupuje m prudaja > are puške, samokrese tci prevzame iste v komisi sku proda;o. Kuharica in hišna so iščeta za 1. februar. Lekarnar A!eksander Jovanović VrSac, lekarna , SALVA TOR" V gleboki žalesti naznanjamo v svojem in v imenu vsch sorodnikov tužno vest, da |e naša ^rčuo ljubljena, i epozabna soproga, mati, sestra in teta, gospa ELIZA PUSeHMANN roj. Eylardi v nedel o, tine 13. januarja t. I. previđena s tolažili svete vere, mirno in boguudano preminula. Pogreb >e vrši v sredo, dne 16 ;anuarja ob 3. uri pop. po slovesni blagoslovitvt v tami cerkvi sv. Martina v Šmartnem, na pokopališče v Šmartneni. Sv. masa /adusnica se bo Ja rovala v četrtek, dne 17. januarja ob pol 8, uri /jutra; v Umi cerkvi sv. Maitina. SMARTNO pri LITIJI 13. januarja 1929. Karl Puschmann, knezji nadgozdar in upravitelj Karl Puschmann, uraduik tvrdke „Tefa" v Pragi Ing. Ernst Paschmann Hl] -in. sn. Zahvala. Za premnoge izraze :skrenega sočutja ob prflfki smrv. na^c srčno ljubljene sestre, tete in svakinje, ffo?qK>koinico v tako častnem številu spremili na njeni posledn; poti. V Uubtiani, dn« 15. januarja 1929. ŽALUJOĆ! OSTALI. L'rciuje: Josip Zup*o*t - Za .Naro^o tiskamo: Fran Je^riek. - Za upra.o u nsera n» del lista: Oteo Chmtoi. - V.i v Ljubljana