TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Aktiv ZK podjetja o razvoju integracije elektroindustrije, o ciljih združenega podjetja in o vlogi ZK pri oblikovanju medsebojnih odnosov Aktiv ZK podjetja je v decembru 'pričel organizirano razpravo o v naslovu navedenih vprašanjih in jo zlasti razvil o ciljih združenega podjetja in medsebojnih odnosih, ki bi morali biti talki, da bi krepili in uveljavljali integracijska načela; so pa lahko tudi taki, ki povzročajo dez-integracijske pojave. Kot praktična primera slednjih sta referendum Tovarne elementov za odcepitev iz'Iskre in zahtevo Tovarne elektro-mebanike o takojšnji priključitvi vsega pripadajočega razvoja. Prvi primer je bil označen kot revolt kolektiva tovarne na neobjektivnost ali neuspešnost skupnih ' strokovnih služb vodstva podjetja, drugi ^primer pa je rezultat danih obljub kolektivu ob sprejemanju novega statuta 'podjetja in izvajanju referenduma za vključitev V združeno podjetje. Oba . dva primera pa- sta bila neposreden povod za organizacijo razprave po v uvodu omenjenih vprašanjih na aktivu ZK podjetja. Na.svojetn prvem sestanku dne 23. decembra preteklega leta je aktiv ZK razpravljal o problemih .podjetja Iskra, gledanih skozi razvoj integracije elektroindustrije in o vzrokih, ki so privedli do nekaterih slabih medsebojnih | odnosov znotraj podjetja. Na drugem sestanku dne 25. januarja 1.1., ki je bil praktično nadaljevanje prvega, pa je aktiv razpravljal predvsem o ciljih, združenega podjetja in o vlogi ■ZK pri oblikovanju medsebojnih odnosov. Namen obeh sesfankfov je bil, da člani aktiva ZK' skozi razpravo dosežejo enotna stališča za reševanje omenjenih in po-, dobnih problemov ter, da se zavežejo, da se bodo za uveljavljanje sprejetih .. 'stališč zavzemali’ v svojih 00 ZK in v samoupravnih organih svo jih enot ter. jih v svojih pristojnostih na svojjh delovnih mestih tudi -izvajali. . V tem članku se, bomo zadržali bolj na vsebini drugega .sestanka, ker, ta bolj ne?: posredno prizadeva „člane kolektivov Iskre. Cilji združenega pod jet j a — integracije Iskre so bili postavljeni že ob priliki Ustanovitve . skupnega ■ podjetja, t.-j. leta 1961 in Se ekonomska in organizacijska načela za doseganje teh ciljev niso niti v teoriji, niti vpraksi (poseb-; no izven naših meja) v niče-, mer, bistveno menjala. Cilji. združenega podjetja so torej prej kot sedaj ne glede ha/ trenutne finančne, težave posa-: •meznih organizacij in celote ostali naslednji: — združevanje sredstev in njihovo smotrno in ekonomično vlaganje v specializirano proizvodnjo in specializirano raziskovalno in ' razvojno dejavnost; / • boljše, hitrejše in cenejše proizvajati ter ob sodelovanju vseh partnerjev poslovnega: ciklusa podjetja s kompleksnim in enotnim nastopom ,na tržišču dosegati boljše finančne rezultate poslovanja; izgraditi/in j dalje razvijati-tak šistefn delitve ustvarjenega dohodka, .da bo stimuliral vsako organizacijo. v sestavu podjetja in podjetje kot celoto ter zagotavljal stalno rast standarda članov kolektivov, krepiti S§| samoupravljanje kot obliko vsake delovne organizacije za čimbolj ekonomično in racionalno poslovanje ter za delitev dohodka po vloženem delu in doseženih rezultatih; (Dalje na 6. strani) Konstruktor elektronskega mikroskopa prof. dr. ing. Aleš Strojnik in ing. Marjan Bizjak iz ZZA v Kranju sta se ob končani montaži fotografirala skupaj s celotnim osebjem oddelka BTO zagrebške tehnološke fakultete Zaupanje v domačo * konstrukcijo Referendum v ZZA V tretji letošnji ‘številki našega glasila smo v članku »Misli pred referendumom v ZZA« objavili, da bo kolektiv Zavoda izvedel referendum 27. januarja. S tem referendumom .naj bi se kolektiv: Zavoda odločil, ali vstopa ZZA v združeno podjetje kot organizacija v njegovem sestavu, ali ne. Za tako svojo odločitev pa je kolektiv Zavoda želel predhodno vedeti, kakšno, vlogo so mu ostale organizacije v sestavu združenega podjetja v l©tu'1966in v nada1jn.fi bližnji perspektivi namenile. . • Z namenom, da bi to ugotovili, so se predstavniki Zavoda na podlagi svojih konkretnih predlogov razgovarj a-jali in dogovarjali s predstavniki posameznih tovarn Iskre o. obsegu dola, ki naj bi ga Zavod opravil zanje in za podjetje ter o višini potrebnih finačnih sredstev, ki naj bi jih tovarne zagotovile za izvršitev teh del oz. nalog splošne tehnične, raziskovalne in razvojne dejavnosti' v lotu 1966.' Ker omenjeni razgpVoriido“ slci. še niso. rodili v.sa j približno 'zadovoljivih - konkret- nih rezultatov in, ker komisija delavskega sveta združenega podjetja, ki naj bi potrdila delovni program splošno tehnične ih raziskovalne dejavnosti ZZA še hi pričela z delom, je jasno, da delavski ’ svet in vodstvo Zavoda nista v stanju, da bi tolek-' tivu pred referendumom nakazala ih obrazložila letošnjo in naslednjo bližnjo perspektivo. Zato je DS ZZA na pobudo organizacije ZK v Zavodu sklenil: na svoji izredni seji referendum odložiti za nedoločen čas. V roku enega meseča bo moralo vodstvo ZZA dokončno razčistiti z organizacijami v sestavu združenega podjetja in z njegovim vodstvom vprašanje obsega delovnega programa ZZA za Iskro in vprašanje višine finančnih sredstev, ki bodo v letu 1966 predvidena z* gospodarskimi. načrti organizacij in podjetja za izvršitev'dogovorjenega obsega dela. O končnih rezultatih tega svojega dela bo vodstvo ZZA poročalo ' delavskemu svetu, ki’ bo nato ponovno odloča!., o razpisu referenduma v Ž7A. I- C — Za novosadsko medicinsko fakulteto tudi na Zagrebški tehnološki fakulteti elektronski mikroskop ISKRA-LEM 4c Obsežno znanstveno — razvojno delo znanega tehniškega strokovnjaka univ. prof. dr. ing. Aleša Strojnika dobiva v zadnjem času tako doma kot v* tujini izredno praktično vrednost. Njegova do-, vršena konstrukcija elektronskega mikroskopa, ki jo sedaj v malih serijah izdelujejo v Kranju, si je koračijo pridobila v vsakem pogledu polno zaupanje naših naj vid-nejšib znanstvenikov jn strokovnjakov s področja delt tronske mikroskopije. Te dni. so namreč montirali .’tudi v Zágrebu, v _ laboratorijih za liziko' in kemijo biotehnolo-škega oddelka tehnološke fakultete, novi izpopolnjeni tip elektronskega mikroskopa LEM 4c„ ki, sodi po svojih tehničnih j karakteristikah in. uporabljeni'■ avtomatizaciji med vrhunske svetovne stva-rtve ; 's področja te panoge. Že na medicinski fakulteti v Novem Sadu, ki je lani kupila isti tip mikroskopa, je po prvih poskusih dosegel asistent dr. Kadivoj Krstič fantastično 1,200.000-kratno povečavo ob istočasni ločilni ¡BÉB šobnošti 10 AU ter s tem potrdil, da je elektronski mikroskop ne samó enakovreden najboljšim tujim podobnim aparaturam, marveč,. da’ ■jih v določenem smislu celo ■prekaša. Tako ima LEM 4c avtomatično električno' čiščenje zaslonke, ki jo dosedai nima še noben komercialni elektronski: mikroskop % na svetu. Pomembno je, da je mikroskop izdelan povečini iz domačega materiala in po prodajni ceni v primerjavi z najboljšimi tujimi rutinskimi mikroskopi vsaj za 25 °/o .ce-nejši,- Če pridenemo k temu še sorazmerno. visoko carino pri morebitnem uvozu, zajamčen servis z vsemi rezervnimi deli in hkrati všteto priučitev operaterjev : mikroskopa, poineni nakup domačega’ mikroskopa vsekakor velik, večmilijonski prihranek v devizah. Prvo demonstracijo novbga elektronskega mikroskopa-,je pripravil na zagrebški tehnološki fakulteti konstruktor prof, dr. ing. Aleš Strojnik ob sodelovanju ing. Marjana Bizjaka. Slovesnemu prikazu in poskusnemu mikroskopiranju so prisostvovali razen dekana fakultete prof. dr. ing. Mirka Filajdiča Še : prof,.,,dr. ing. Vera Johanides, akademik prof. dr. ing. Miroslav Kar-šulin, prof. dr. ing, Pavel Mil-dner, prof. dr. ing '■' Ivan Hruška, prof,1 dr. ing. Ante Juril, izredni prof. dr. ing. Ivan Bah, predstojnik BTO dr. ing; Zdravko Jovičič, docent dr. ing. Gavro Tamburašev, ing. Ljerka Lahe kot operater mikroskopa in drugi gostje m Znanstveniki. z zagrfebške univerze. Z novim elektronskim mikroskopom bodo na zagrebški 'fakulteti proučevali preparate iz h "metaiografije in mikrobiologije' v - okviru znanstvenih bazičnih raziskovanj. Marjan Kralj Wm Bfe:: m mm iül ■ y...' 'liji %SL¿¡A íKj.=~‘-^ £ - - ®ig §ÜKf P > vJ't 1 ' *" i9»hÉ ~wH BÍ&nSI P ' ** *\ V prejšnji Številki smo poročali, da sta bili podeljeni dve nagradi za izredne dosežke v zneska 750.000 starih oz. 7300 novi» dinaiiev, ki sta bili podeljeni tov. Rafku Erženu iz Tovarne elektromotorjev v Železnikih ter Francu Ahačiču, članu kolektiva »Elektrome-banika Kranj«. V. d. generalnega direktorja tov. Vlado Sodin je oba nagrajenca povabil na razgovor, jima iskreno čestital k doseženemu uspehu in izročil nagrade. Razgovor je bil zanimiv v tem, da vsi želimo čim več racionalizatorjev in iznajditeljev, vendar vse kaže, da je naš pravilnikov nekaterih členih preveč tog in premalo stimulativen, zato bo prav, da se pravilnik čimprej ponovno pregleda in popravi. Na sliki: (od leve na desno) direktor tovarne v Železnikih tov. šifrer, ing. Kočevar, v. d. gen. direktorja Vlado Sodin, nagrajenca Rafko Eržen in Franc Ahačič, .ter ing. Mihelič iz »Elektromelianike« Drugo »rojstvo« ISKRE Prvi januar 1966 je prav gotovo zgodovinski mejnik maše ISKRE. Tega dne je stopil v veljavo nov statut, ki se je rodil iz plodne večmesečne razprave skoraj‘ vseh 13-tisočev delavcev ISKRE. Xahko rečemo, da ni bilo do sedaj demokratičnejšega in tako številnega referenduma, s katerim se nismo odločili samo za združeno podjetje, ■ampak v celoti uveljavili in strnili skupaj načela samoupravljanja,' demokratičnosti in ekonomike.,. Trinajst tisoč delavcev tako danes gleda z velikim zaupanjem v svoje podjetje in v prihodnost. Zato moramo storiti prav vse, da ne bo to zaupanje splahnelo in se zrušilo, ker ga kasneje ne bomo mogli nikoli več obnoviti. Kakšne hi bile posledice vN tem primeru,, menim, da ni potrhbno spovedati. Mislim pa, da ne bo odveč, če le nekoliko osvetlim prednosti združevanja in kaj lahko pridobimo v veliki in enotni ISKRI ter kakšni so bili cilji In želje vseh nas, ko smo se odločili zas takšno ISKRO kot je danes. Glavni cilj vsake integracije je, da z združitvijo, ki se mimogrede povedano izraža v različnih oblikah, dosežemo čim višje ekonomske rezultate z minimalnimi stroški. Iz tega sledi, da se morata •dva ali več partnerjev združiti edinole v cilju, da se zmanjšajo vse oblike stroškov;, da zmanjšajo število režijskih delovnih mest in s tem v zvezi režijskega osebja,' da se -okrepi funkcionalnost raznih služb ob istočasnem zmanjšanju števila ljudi, da se sredstva združijo z medsebojnim soglasjem v cilja okrepitve materialne baze in tako dalje. | Samo to opravičuje in ekonomsko utemeljuje združevanje m v kolikor s tem ne dosegamo takih ciljev, ne moremo govoriti o njenem uspehu. Če tega ne dosežemo,, postane integracija in Stanje,' ki nastane kot posledica integracije pod pritiskom, kamen spotike in bpravičesnh negodovanj s strani združenih partnerjev. Kakšno stanje vlada , v integriranem podjetju pa v veliki meri za visi od razumevanja in volje tako posameznikov, kot s strani posameznih Služb in organov. Vsak, ki so mu jasni cilji in načela integracije ne more ih ne sme vztrajata na neekonomskih koncepcijah in jih opravičevati na kakršenkoli način,, če se ne dosežno rezultati, ki so namen- integracije. Prav tako združevanje nima nič skupnega s centralizacijo, posebno ne z večjo ali manjšo centralizacijo samoupravljanja. Vsak člen le integracije t. p. vsaka organizacija je živo telo, v katerem se nahajajo proizvajalci, ki jim pripada tudi pravdah in dolžnost, da sami upravljajo in dalijo z lastnimi rokami ustvarjene dobrine. Vsaka še tako majhna skupnost, vsaka celica mora sama odločati o .svojem življenju. V kolikor nam bo vse to, kar je bilo povedano, vodilo v našem nadaljnjem delu, smo si zajamčili prosperiteto in uspeh ter nadaljnjo rast naše ISKRE. Iz vsega tega torej lahko povzamemo, da mora v naših vrstah prevevati nov duh, duh samoupravljanja, medsebojnega enakopravnega sodelovanja, kolektivnosti in samokritičnosti do našega dela v integracijskem mehanizmu. Naše delo mora biti usmerjeno v to, da ne bomo zabredli v napake prejšnjih časov in si tako zapravili vero ‘in zaupanje v to, kar smo doslej zgradili. Vse naše sile in naše delo moramo pripraviti za dosledno spoštovanje načel samoupravljanja in socialistične demokracije. Polno odgovornost za pravilno politiko nosijo predvsem, če ne izključno, samoupravni organi podjetja in organizacij; Je oni, so sku-paj z družbeno-političnimi organizacijami nosilci teženj kolektiva k začrtani poti socializma. Valter Križman Vso skrb našim kadrom Poslovanje podjetja v veliki meri zavisi od ustreznih kadrov, -ki vodijo podjetje, odnosno ki opravljajo določene konkretne dolžnosti v podjetju. Zahteva po ustreznih strokovnih kadrih se iz dneva •v dan, zlasti ko se vključujemo v mednarodno delitev déla, povečuje. Po vsem svetu se posveča vedno več pozornosti, da na posamezne funkcije v gospodarskih organizacijah postavljajo ljudi, ki so sposobni skrbeti za dobro poslovanje podjetja. Posebna skrb se postavlja še vodilnim kadrom v gospodarskih organizacijah. Tako po mnenju nekega strokovnega časopisa v Ameriki, morajo imeti vodilne osebe v podjetjih zlasti sledeče-lastnosti: prodornost, moč . razjasnitve posameznih situacij, | samostojnost,, zaupanje vase in veselje v sprejemanju odločb. V nekaterih znanstvenih ali strokovnih institutih v Ameriki se'mladi kadri 'iz gospodarstva Učijo analitično in strokovno proučevati razne probleme, prav tako pa se jim daje splošno znanje in veščine v kontak-,tiranju z drugimi ljudmi. Nekatere firme pošiljajo svoje, zlasti mlade_perspektivne kadre na dopolnilno izobraževanje, kot na dopolnilne matematične tečaje ipd. Strokbvni študij je postal neobhodno potreben v današnjem času kompliciranih mednarodnih gospodarskih odnosov. Posli so postali tako komplicirani, da jih ni možno več reševati, brez ustrezne strokovne izobrazbe, kar pa zahteva seveda stalno dopolnjevanje, znanja. Mišljenja sem, da tudi «emu problemu v našem podjetju moramo posvetiti vso skrb. Poleg ¡toga, da imamo mnogo ljudi v raznih oblikah izobraževanja in štipendiste pa premalo skrbimo za nadaljnje strokovno Izobraževanje in aktivno vključevanje v reševanju določenih problemov vseh tistih, ki so po končanih," zlasti visokih šolah prišli na delo v podjetje. Kljub temu, 4a imamo razmeroma precej visoko-strokovnih kadrov na vseh mogočih področjih, se nam v določenih trenutkih, ko je treba dohiti Strokovno moč v podjetju za razne strokovne analize, postavlja problem dobiti ustrezne strokovnjake za izdelavo teh analk. ‘Verjetno, da delamo napako tudi s "tem, da mladim kadrom vse premalo zaupamo, jih premalo vključujemo v odgovornejše samostojno delo. C« hočemo na tem pod-f rdčju imeti določene uspehe, moramo temu pro-. blemu posvetiti vso pozornost. To pa moramo delati zlasti s íem, da bomo' mladim perspektivnim strokovnjakom nudili možnosti nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja, istočasno pa jih tudi vključevali v delo pri odgovornejših nalogah, kjer naj bi svoje teoretično znanje uporabljali v praksi. V vsakodnevni borbi za proizvodnjo in čimboljšo prodajo nam bodo ravno taki kadri vedno bolj potrebni. F. G. 0 delu 10 v sežanski tovarni DOPISNIKOM! Ker je komisija za nagrajevanje izrednih dosežkov mnenja, naj ob koncu leta »ISKRA« objavi pregled dela Komisij za racionalizatorstvo in iznajditeljstvo v 1. 1965 in objavi imena nagrajenih radonaližator-jev, vabimo vse dopisnike oz. predsednike komisij, da takoj pošljejo zadevni material na uredništvo. »ISKRA«, Kranj, Savska loka 4. Upravni odbor tovarne radijskih sprejemnikov Sežana je imel v januarju dokaj dela, kar je razumljivo, saj je moral reševati vrsto nalog in problemov, ki so od 1. januarja 1966 izključno v njegovi kompetenci. Tako je sprejel tudi investicijski program tovarne s pripombo, da naj se ponovno.pregleda specifikacijo stroškov v višini 9,108.000 starih dinarjev za projektiranje elaborata po aneksu III., uprava tovarne pa naj doseže sporazum za odplačilo anuitet, ki se nanašajo na investicije za dobo 15,let. Komisija za sestavo Statutov tovarne je dobila nalog, da mora pripraviti prvi osnutek do desetega februarja. TTO je tudi potrdil začasni ‘Pravilnik o medsebojni!)» delovnih razmerjih podjetja »Iskra-, ki Velja za tovarno do 15. marca, hkrati pa je zadolžil komisijo za sestavo zadevnega pravilnika, da pripravi osnutek za tovarno v Sežani do 25. februarja tako, da bo le-ta sprejet do 15. marca 1966. ■Pri. predlogu proizvodnega plana za leto 1966 se je upravni odbor zedinil za proizvodnjo v višini 35 mpijonov novih dinarjev, istočasno pa j® GO opozoril na že sprejet sklep, ‘da ire bodo proizvajali radijskih sprejemnikov, pri ■katerih bi imeli kakršnokoli izgubo. V zvezi z izvajanjem gospodarskega plana je upravni odbor zadolžil upravo tovarne in gospodarski sektor, da ukrenete vse karje potrebno za izvršitev plana, Istočasno pa je apeliral na vse člane kolektiva, da koristijo proste dni v dnevih, ko manjka materiala, ki pa bi jih nadome- i dovoilj na razpolago, stih takrat, ko bo le-tega Ob pregledu inventure skladišč je komisija ugotovila nekaj viškov in manjka, zato je bil 'GO soglasen v tem, da se ljudi, M so zato odgovorni, pokliče na zagovor. H koncu je upravni odbor potrdil drugo varianto organizacijskega predpisa internega obračuna tečaja ^olarja v podjetju in zahteval rfekaj pojasnil. V zvezi z določbami, ki jih vsebuje osnutek po-(Dalje na 5. strani) Časnikarsko poročanje Trdijo, da. je tisk sedma velesila. Tb trditev slišimo zelo pogosto» in ne brez razloga. XI treba posebej; poudarjati kakšno, resnično, moč fina tisk. (v širšem pomenu tudi ffiifcro, radio in- televizija) na obiskovanje misli, nazorov in pogledov, na ustvarjanje razpoloženja in s: tem na pomembna. odločanja, ki iz te-, ga nastajajo,, posebno- danes,, v času hitrega tempa življenja na vseh toriščih- človekovega udejstvovanja in ustvarjanja. j V deželah s socrafisričnim družbenim redom, je naloga tiska še delikatne jša ; in precej odgovornejša. Zaradi tega, menimo, da' bi moralo bitr to močno orožje, kr lahko zelo koristi ali šjcodfije, zaupano ljudem, ki se bodo — kot nosilci te naloge — ptav v - vsakem primeru' ih na vsa-keap mestu zavedali poslanstva tiska in» njegovega odraza na bralska publiko. Pri dajajui smeri in duha tiska nista potrebna — p tem smo globoka prepričani — samo-poštenost in objektivnost, pač; pa tudi strokovna, razgledanost in- trdnost v obravnavanih vprašanjih.. Samo tako bo tisk opravičil svojo- pravico- do obstanka, časnikar pa pridobil in utrdil svoj ugled in- s tem kvalifikacijo- za opravljanje-, svojega, sicer napornega in: odgovornega., toda. tudi častnega poklica. Teh nekaj: splošnih, ugotovitev smo morali omeniti,: čer ituda so« preveč znane in: četudi so hite prevečkrat izgovorjene- na naj-višjih mestih, namenjene socialističnemu: tisku nasploh in še posebej našemu jugoslovanskemu. In. navzlic temu se v zadnjem času pojavljajo v našem dnevnem časopisju prispevki časnikarjev v katerih obilno obravnavajo ekonomsko in finančno problematiko ih te-ma-tiko tudi iz našega podjetja. Ta problematika, nam- reč-, v mnogih: primerih, ni tako» obdelana ih podana, da bi pravdno. - in 1 strokovno: vzdržna prikazovali dejansko ekonomsko in finančno stanje našega pod*-jetja. Tako se. prinašajo» popačena- ali nejasna stanja, ki zavajajo; ah lahko izvedejo; bralca v zmoto ih s tem pride dio težko popravljive škode. Jasno- je, da takšno:'informiranje. javnosti,, posebna pa strokovnih krogov, ne more nikomur koristiti razen tistim, katerim ne, ležita na srca ?- obstoji in procviitt. »Iskre«:, Spričo takšnega poročanja, je bila uprava' podjetja- prisiljena sklicati tiskovno konferenco, na kateri- jev. d. generalnega direktorja pojasnil predstavnikom tiska splošno problematiko podjetja in še posebej; finančno stanjerin sicer prav zaradi tega, ker- po tisku prihajajo med državljane napačne in- celo- škodljive informacije. Ob tej priložnosti so predstavniki podjetja apelirali na predstavnike sedme; velesile, da se v svojih prikazih iz življenja ia poslovanja- »Iskre«, ne odmikajo od dognanih dejstev ter, da v v, svojih ¡zlaganjih ne prihajajo, v sfere, dramatiziranja;, skratka, naj! bi poročanje bilo strokovno, objektivno- in prepričljivo, Saj ne bežimo od, resnice, četudi .jb včasih, grenka, kajti prav njo hočemo! Živeli anm: v prepričanju, da bosta -imela kritika takšnega poročanja--, izrečena na tej, tiskovni., konferenci, im a* pel za- objektivno in, strokovno poročanje, pozitiven odmev med našimi, časnikarskimi; sotrudniki, toda naša pričakovanja se v celoti žal niso uresničila. Tako je dne 9. januarja t. S izšel v »Borbi« (latinica) članek pod, naslovom »Div na-nogama divokoze«, ki. ga je' napisal- tov.- ... Rokic., Pisec tega članka se zopet ukvarja — ker je to menda že kar. (Dalje na 6. strani) Pogled v nanovo urejeno prodajalno Iskre v Zagrebu v Gu nduličevi 7 Vesti iz Otoö Kot dokaj tovarn v Združenem. podjetju ISKRA, tako so tudi samoupravni, organi v Tovarni električnih merilnih instrumentov Otoče obravnavali pogodbo- med. centralrjo-habavno organizacijo in PSO. DS tovarne je sprejel prečiščeno besedilo pogodbe'~-CNO in prodajno servisno organizacijo. Člani delavskega sveta so po proučil vi in. predlogu upravnega, odbora (Z nekaterimi spremembami jtako potrdili pogodbo o medsebojnih razmerjih v združenem podjetju-. Pri financiranju izobraževalne dejavnosti, v letu 1966' j,e. delavski svet tovarne vzel' na Znanje vsebino'zapisnika iz .razgovorov s. predstavniki Iskrinega šolskega centra, in sklenil, da bo višino finančnih sredstev določil po predračunu šolskega centra. Jta isti seji je DS razpravljal tudi o pogodbi- za nabavo delov pri- «-Elektromeha-•n-iki-« v Kranju, o» predpisih deviznega poslovanja, kjer jim je direktor tov. Jensterle obrazložil interni devizni tečaj in možnosti, ki jjh ima tovarna pri pridobitvah potrebnih deviznih sredstev za. uvoz. Ko gledamo delo samoupravnih organov. Tovarne»' električnih merilnih' instrumentov v CHočah, konkretno v januarju, lahko opazimo izredno dfefavnost, kar ni čudno, saj1 še* naloge' kar same ponujajo ipregled inventure, razne pogodbe; plan -proizvodnje, devizno poslovanje ipd: Zanimive* so tudi nove grupe pril normiranem delu, ki bi morale priti v veljavo 1. februarja, vendar je bilo pri preseganju norm ugotovljeno, da le-te niso- rer- . alne, ker so se pač popravljale na osnovi plačilna- dokumentacije*, ki pa se ne izpolnjuje redno. Upravni odbor je bil zato mnenja, da; bodo» obračunavanj e po novih grupah preložili na kasiičiši datum, kar so kolektivu pojasnili-. 24. januarja, na- zboru . delavcev. Da- bo- tovarna, ki je s 1- januarjem prevzela vrsto dolžnosti, v redu poslovala, je vodstvo tovarne mnenja, da bodo morali, .čimprej urediti’ nabavno službo: Vse kaže,: da je. zaželen, dober nabavni referent, ki bo; skrbel tudi. za vše drobne 'nabave. Glede ha spremenjeni način dela,, bodo vpeljali tudi novo1 organizacija notranjega poslovanja', pri tem pa bo prišla v poštev tudi sprememba^ organizacije nabavne službe. Mehanografija po svetu Proizvajpalei strojev za obdelavo- informacij smatraj® leio 1950 za zaključno let® razvoja , klasičnih „ garnitur. V klasični, garnituri je karifr ca’ glavni nosilec informaciji Smiselna-. sestava garniture je: — kartica — luknjač — venficirka —, sortirka — mešalec. — računski stroj — tabelirka — tabela Obdelava informaciji je predpisana z delovnim postopkom. Informacije vpisujemo, direktna na. kartice alt predpisane formularje Z! luknjači vlukniamo v nozicilski' kodi strojev informacijo. Pravilnost vluknjane pozicijske kode preverimo z veriiiicirka. V-- potrebno zaporedje- zložimo vluknjane* informacije na sorti tiki- Sortiranemu nizu informacij: na karticah po potrebi- na. mešalcu, dodamo ali odvzamemo, kartice nepotrebnih informacij. -Računski; stroj čka informacije na: kartici, obdela is vMorja rezultate.. Tabelirka izpiše vluk-hjanie informacije v ustrezni o&liM na formularje ali tabele! Sumarni luknjač: izdela spmame kartice* . Pom nilniki in dodana tabelirka avtomatskemu računskemu stroju sta odvzela vlogo kartici’ kot glavnega nosilca informacij. Kartica poleg drugih nosilcev informacij (luknjani1 trak)' služi za vhod informacije v’ računalnik. Leto* 1950 smatramo za začetek dobe računalniko v.. Prečitano informacijo obdelano ali neobdelano vnesemo’ v, notranji ali szunanji pomnilnik'.. V racvmalhiku zbrane informacije urejamo sortiranoj mešamo- in. obdelamo;. dobljene rezultate v zahtevani obliki izpišemo na tabelo ali vlukrrjamo v kartice. Celoten postopek se1 odvija avtomatsko po» predpisanem programu. Pri nekaterih zelo* majhnih računalnikih programiramo direktno. Enote- zvežemo z žicami v zahtevani programih Dražja* rešitev, indirektno programiranje; omogoča' neomejene možnosti' računalnikom Program vnesemo običajno preči obdelavo v računalnik: neka- tere stalne podprograme imamo že Vgrajene in se v programu sklicujemo nanje. Različne tipe- računalnikov rabijo- za opravljanje določene operacije iostrukcijo-, ki bo sprožila zahtevani proces. Instrakcije.' so v račuriaktikh razumljive jeziku kodi rane operacije. Proizvajalci so sef kodiranj!« izognili i -uvedbo-prevajalnih programov ali z vgrajenimi! avtomatskimi ko-dhrjL Z željo, da bi programski' jezik postal eno-tem im izdelani programi uporabni! na različnih tipih so se 'proizvajalci in uporabniki' v ZDA leta 1958' sporazumeli za uporabo enotnega skupnega komercialnega,'jezika COBOL. COBOL vsebuje 35.000* različnih instrukcij. Posebna komisija pod pokroviteljstvom vojske Stalno spremlja razvoj in potrebe, vnaša spremembe ter jih posreduje koristnikom. Istega leta so se v Ziirichu zbrali ameriški in evropski predstavniki in sprejeli sklep o enotnem jeziku ALGOL, za potrebe matematičniji — znanstvenih in inže nevskih nalog. Eden starejših jjezifeo.v za- numerično reševanje matematičnih izrazov, katerega» je^- skonstruiral; pri IBM’ JOHN BACKUS je FORTRAN. 4 EOALBQL. je kombinacija vseh treh jezikav. Vsi* ti jeziki so. uporabljivi: le pri velikih računalnikih.. Majhni in srednje - veliki računalniki uporabljajo razne jezike od direktnih kod preko simboličnega programiranja db jezikov z nekaj tisoč ihstruk« cijami. Tako kot se učimo “tujih jezikov ali not za sporazumevanje v glasbi', sodobna tehnika zahteva učenje jezikov za sporazumevanje z-računaritiki. mm Kako je z racionali-zatorstvom pri nas Konec oktobra lani je bilo v Ljubljani posvetovanje# o izumiteljstvu in tehničnih izboljšavah, ki je zaradi' svoje aktualnosti vredno, da tudi mi spregovorimo nekaj besedi 6 mislih in zaključkih tega posvetovanja. Ob raznih govorih; ob ostrih izmenjavah mnenj in raznih modrovanjih še je na teni posvetovanju postavilo vprašanje, kakšni sta mesto in vloga nekega naroda v tehničnem napredku človeštva. In še posebej, kje je meT sto jugoslovanskih narodov? ©glejmo si: 1. 1963): • (podatki so iz Država šj CÜ 43 ■ 5 > % ■ Sfs 1 “ 1 E ‘S 3 ® s TJ O m o. .9 O TJ JUGOSLAVIJA 1678 726 Romunija 1375 1138 Bolgarija 919 ,788 Madžarska 2029 11556 Poljska .2935 2355 CSSR , ni podat* 7222 6318 SSSR r*. 62207 Avstrija 10531 2583 Italija 25813 6918 Japonska 71790 53876 Zah. Nemčija 61031 36108 USA 85869 66715 Ob teh podatkih sl vsakdo lahko ustvari sliko, ki pona- zoruje občutno pomanjkanje rezultatov, če že ne interesa za izumiteljstvo pri nas. Ob takih podatkih je bila smer obravnavanega posvetovanja jasna: poiskati vzroke za tako stanje in pokazati smer akcije. Na posvetovanju so navzoči prišli do naslednjih važnejših ugotovitev: — da v Jugoslaviji o organiziranem izumiteljskem delu in še manj o organiziranem ali planiranem razvoju tehničnega napredka ne moremo govoriti; —1 da kljub temu, da smo po osvoboditvi zgradili velike tehnične zmogljivosti na podlagi sodobne tehnike in čeprav imamo, vsaj štirikrat -toliko tehnične inteligence in kvalificiranih delavcev kakor neposredno predvojno, se število novih izumov ni bistveno spremenilo v primerjavi z letom 1939; — da zaradi tega usodno zaostajamo za tempom Splošnega. svetovnega tehničnega' razvofS; — da -je tehnični napredek organski sestavni, del same proizvodnje in da zaostajamo zaradi navedenih dejstev tudi v okviru splošne medriarodne delitve .dela; — da nismo znali vključiti probleme lastne rasti in razvoja tehnike niti v ekonomsko politiko naše države v celoti niti v poslovno politiko delovnih organizacij; — da so-izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav primorani iskati morebitnega uporabnika svojih tehničnih zamisli, namesto, da bi jim gospodarstvo zastavljalo naloge, ki naj jih rešijo; da se. socialistično, načes lo plačila po delu in uspehu ne uporablja, ko gre za,rezultate izumiteljev in noya-torjev; — da se prenekaterikrat morajo avtorji tehničnega napredka bojevati za svoje moralne in materialne {travice- v izčrpavajočem boju z nerazumevanjem in nevoščljivostjo samoupravnih organov ter vodilnih in drugih članov delovnih kolektivov; — da imamo zakon o pa-, tentih in tehničnih izboljšavah, da pa druga-zakonodaja tem nalogam ni prilagojena. Organizatorji posvetovanja na koncu obljubljajo, da bodo poslali tako, delovnim organizacijam -kot tudi inštitutom in predstavniškim telesom ter zvezni ih republiški skupščini predloge za organizacijske ukrepa, po njej tudi ravnati. Bolj jasno povedano: 'podano kritiko -naj vsaka organizacija in vsak odgovorni posameznik predvsem, sprejmejo kot dobronamerno in paj, takoj pod-vzamejo. potrebne ukrene predvsem'»pri sebi« zato, da bi se napake in pomanjkljivosti pri delu čim-prej odpravile. Prevečkrat pa so člani ZK in predvsem vodilni delavca bili premočni, zagovorniki kolektiva in so raje taktizirali in- iskali krivdo in rešitve »izven sebe« ter s tem dopuščali, da je stanje ostalo 'nespremenjeno-. ,, Te stvari moramo» takoj popraviti, pa tudi za ceno personalnih sprememb. AktiV ZK smatraj da smo že kar dovolj osvetljevali vzroke slabih medsebojnih odnosov jn pomanjkljivosti v poslovanju tako v preteklosti kot sedanjosti in da M se zato morali takoj usmeriti na to. da bo vloga ZK v Iskri predvsem v.tem, da bo oblikovala poti, ki pomenijo konsolidacijo Iskre z vidika notranje enotnosti in mobilnosti družbenih- in strokovnih- sil, pri čemer pa naj bi se zlasti zavzemala za uvel javitev strokovnih tfešitev in za mobilizacijo sredn je in visoko izobraženih kadrov pri reševanju dnevne, zlasti; na, perspektivne problematike Iskre. 1 Ker j Upravni odbor ponovno predlaga delavskemu svetu, -da potrdi predlog za znižanje naslednjih režijskih delovnih mest: produkcija delov 4; STK 2; obrat ATN 2; tehnični sektor 1; splošni sektor 2; vzdrževanje 1; „Zakaj tako?“ .¡premestitve, v okviru združenega ' pbdj et j a ". Šele, k-o so bile pregledane vse te premostitvene možnosti v okviru Iskre, ko se jo izkazalo, -da je nujna skrajna rešitev "Odpust določenega števila -delovnih ljudi, zaradi posledic gospodarske reforme, 'ukinitve- investicij, pomanjkanja obratovalnih : sredstev in -drugega, šdle tedaj'je sindikalna organizacija pristala tudi ' na odpust. delovnih ljudi. ■' Ob teni je’ sindikalna organizacija aktivno sodelovala pri, oblikovanju: kriterijev,, po katerih naj bi v delovnih organizacijah odpustili potrebno število; zaposlenih. O delavcih, ki' naj bi bili zaradi navedenih vzrokov odpuščeni iz delovnih organizacij, so nato sindikalne organizacijo pripravile množične sestanke, končno pa so o tem razpravljali in odločali tudi samoupravni organi v enotah. Sindikalna organizacija je pri teto odločno vztrajala na zahtevi, -da je treba vsem odpuščenim delavcem priskrbeti ustrezna delovna mesta, oz. novo zaposlitev, bodisi v okviru združenega podjetja ali izven, njega. Pri tej. nelahki obveznosti je sindikalna organizacija tudi sama sodelovala in dosegla nekatere uspehe. Rezultat teh prizadevanj je bil v večini primerov zadovoljiv, saj so bile za malone vse odpušče- ne delavce najdene ustreza-. joče nove - zaposlitve, razen v nekaterih izjemnih primerih. Tudi prehod na novo organizacijsko obliko — združeno podjetja, je povzročil dokaj boleče znižanje števila zaposlenih, še zlasti v upravi podjetja in v skupnih službah. To je vsekakor, nujen ukrep, če hočemo stroške poslovanja spraviti v take okvire, da bomo tudi s tem omogočili ekonomično poslovanje. Takšne stališče sindikalna organizacija podpira^ vendar pa še vedno vztraja na zahtevi, da, je treba odpuščenim pomagati pri tem,-da pridejo do ponovne capo-. Slitve. Menimo, da je neosnovana misel, da sindikalna organizacija v zvezi i -odpuščanjem odvisnega števila zaposlenih ni storila ničesar, oz. da bi ji bilo vseeno, kako in kaj je z delovnimi ljudmi, ki zaradi zmanjšanja obsega poslovanja ne morejo več biti zaposleni v našem združenem podjetju. Janez Dopisujte v »Iskro«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tei. 22-221, int; 639 RAZPIS Kadrovska komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne “instrumentov Otoče razpisuje delovno mesto KV KUHARJA ALI KUHARICE Z\ VODENJE KUHINJE Pogoj: ustrezna kvalifikacija in več let prakse za samostojno vodenje. Ponudbe poslati na naslov: Združeno podjetje ISKRA KRANJ, tovarna instrumentov Otoče — Splošni sektor. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. NAŠA MALOPRODAJA V LANSKEM LETU Menda smo kar malo krivični, ko le redko pišemo o naši maloprodaji, čeprav tudi ta ni brez uspehov, pa tudi ne brez takih ali drugačnih težav s katerimi se srečuje dan za dnem. V tem kratkem sestavku si oglejmo, kako je poslovala naša maloprodaja v preteklem letu in kakšne poslovne rezultate je dosegla, čeravno je na njen učinek sredi leta vplivala po svoje tudi gospodarska reforma. Letni plan naše maloprodajne mreže za leto 1965 je znašal 1 milijardo 812 milijo- f nov starih dinarjev. Glede na Kot že omenjeno je maio-nekatere mesece v letu, ko je prodaja svoj najboljši uspeh bila ralizacija maloprodaje dosegla v mesecu decembru,1 slabša In čeprav je v decembru maloprodaja presegla svojo mesečno zadolžitev za ko je mesečno obveznost presegla za polnih 91 %. Na do-91%: je bila letna obveznost seg0 - taišnega prodnega maloprodajne mreže izpolnjena z 98 %. Nasproti planu. učinka je ta mesec nedvomno ugodno vplivalo to, da je oz. realizaciji maloprodaje v bila pred novim letom uvede-1 1. 1964 je bila lani~inalop.ro- na za člane kolektiva Iskre daj a -za 11 % višja. Zanimivo procjaja raznih širokopotroš-ie pogledati, kako so lam svo- .. . , ,, , ... 1 , je planske ’obveznosti izpol- «izdelkov na kredu, delno njevale naše industrijske pro- pa tudi znižanje cen gramo-dajalne, kar nam pokaže na- Ionskim kovčkom iii nekate-slednja tabela: I ; ' ' MÉI 'iOt * -i J - 111 ¿Æmkl' i I ¡W 1 • % É ■ f '■ ■ -* š v 1 &,> ü '¿¿M, I I JI i Í liÄtillii mmmm Ind. prod. Letni plan Realiz. 4964 Realiz. 1965 Indeks R65/ R65/ LP 64 Ljubljana 572.000 511.721 543.863 95 106 Zagreb 335.000 328.733 393.541 118 120 Sarajevo 163.000 145.606 180.762 111 124 Skopje 163.000 170.292 155.854 96 92 Rijeka 225.000 169.500 200.977 89 118 Split 122.600 108.886 118.205 97 108 Maribor 212.000 146.569 144.775 68 99 Ljubljana II N 20.000 4.868 27.285 136 SKUPAJ 1.812.000 1.586.175 1.765.262 98 111 rim drugim artiklom, zaradi česar je poraslo zanimanje kupčev zanje. 'Prav' tako ugodna.decembrska readizaci-, ja nam jasno izpričuje, da je bila uvedba prodaje na kredit za člane kolektiva umestna in bi jo kazalo še bolj uveljaviti, 1 ' mm i Od sodelavcev se je poslovila tov. Marija Pristovnik (Selen). Čeprav je rahlo snežilo, se je vendar za slovo želela fotografirati. »Za spomin«, je rekla. Slovo je bilo prisrčno, želje pa skoraj iste — veliko zdravja in zadovoljstva! Vf , Sport med mladimi proizvajalci »Ni v skladu ...« Pred kratkim je bilo na sestanku predstavnikov mladine iz kranjskih gospodarskih organizacij sklenjeno, da ho v - letošnj em letu izvedenih več športnih tekmovanj za mlade elane delovnih kolektivov. Tako je prejšnji teden TK ZMS tovarne »Iskra« Kranj organiziral strelsko tekmova-vanje, ki se ga je udeležilo kar 38 mladincev in mladink iz šestih kranjskih organizacij. V ekipni razvrstitvi je ekipa »Elektromehanike« pre- (Nadaljevanje s 6. strani) zgodi, da gredo nekateri- od teh prek svojih pristojnosti. Tatko je npr. v neki