Leto 1900
33
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VIII. — Izdan in razposlan dne 6. februarja 1900.
Vsebina: (Št. 18—21.) 18. Razglas o dopustilu ozkotirne male železnice s parnim obratom od postaje Berg Isel na lokalni železnici Insbruk—Hall na Tirolskem v Igls. — 19. Razglas, da se je podružnica glavnega carinskega urada Belsko na kolodvoru v Dziedzicu izpremenila v samostojen glavni carinski urad II. razreda. —
20.	Razpis o davka prosti dobavi očiščenega rudninskega olja pod gostoto 770 stopinj za obrat motorjev. —
21.	Ukaz gledé omejitve sodne oblasti c. in kr. konzulskih uradov v Egiptu in delovitega prenosa te sodne oblasti tam obstoječim mešanim tribunalom za nadalnjnjih pet let.
ts.
Razglas ministrstva za železnice z dne 15. januarja 1900.1.
o dopustilu ozkotirne male železnice s parnim obratom od postaje Berg Isel na lokalni železnici Insbruk—Hall na Tirolskem v Igls.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, mestni občini Insbruk dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat ozkotirne male železnice s parnim obratom od postaje Berg Isel na lokalni železnici Insbruk —Hall na Tirolskem čez Ambras. Aldrans in Lans v Igels.
§• 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, omenjene v členu V skraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 15 let. računaje od današnjega dne.
Gledé kolkovnine od voznic za osebe naj velja določilo v členu XX., odstavku drugem spredaj navedenega zakona.
§. 2.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo skraja ozna-nienjene male železnice dokončati najpozneje v enem letu računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu in pa po njej tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, vsaj od 1. dne marca do 30. decembra vsakega leta.
Da se bo držala zgoranjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevo državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se siné izreči, da je zapala ta varščina.
§• 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
(Slovooisch.)
9
Isto pravico je koncesijonarki dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, daje njih naprava v javni koristi.
§• 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, mora koncesijonarka dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, ozi-oma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§. 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine te dopustilnice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merécih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§. 6.
Koncesijonarki se priznava pravica, da sme s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih postavi ta, narediti delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarke.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Koncesijonarki pa se daje pravica, izdati prednostne delnice, ki uživajo gledé obrestovanja in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, ki ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki gre prednostnim delnicam, predno nastopi za osnovne delnice pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi doplačil iz donosov poznejših let, se ne sme odmerjati više nego s štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo pričuvnega zaklada, in se izkažejo, kakor gre. prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakoršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 7.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsak čas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§. 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščene železnice, tedaj mora koncesijonarka brez upora slušati dotične naredbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki ji nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§. 9.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih
ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§• 10.
Koncesijonarka je dolžna, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primemo odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služ-nikih železničnega zavoda.
§• H.
Koncesijonarka je dolžna, skrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarko, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
§■ 12.
Koncesijonarka je dolžna, na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
g- 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava smč izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ajco se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§■ H.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§. 15.
Koncesijonarka nima pravice, prepuščati obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen ako je to izrečno dovolila državna uprava.
§• 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§• 17.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih, ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
1».
Razglas finančnega ministrstva z dne 15. januarja 1900. 1.,
da se je podružnica glavnega carinskega urada Belsko na kolodvoru v Dziedzicu izpremenila v samostojen glavni carinski urad II. razreda.
Podružnica glavnega carinskega urada Belsko na kolodvoru v Dziedzicu se je izpremenila v samostojen glavni carinski urad II. razreda, ki je začel svoje poslovanje s 1. dnem januarja 1900. 1.
Razen odpravljalnih oblasti prejšnje carinske podružnice se dodeljuje novemu glavnemu carinskemu uradu pooblastilo carine prosto ravnati s potnimi stvarmi, ki se pošiljajo naprej ali za kom, po členu IX, št. 1 zakona o carinski tarifi z dne 25. maja 1882. 1, in ocarinjevati uvoz volnene preje t. št. 1546.
Jorkasch s. r.
30.
Razpis finančnega ministrstva z dne 23. januarja 1900.1.
o davka prosti dobavi očiščenega rudninskega olja pod gostoto 770 stopinj za obrat motorjev.
Nadalje izvršuje zakon z dne 29. junija 1896. 1. (drž. zak. št. 105) in deloma izpremenjujé k njemu izdani izvršilni ukaz z dne 3. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 107) se v porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom dovoljuje, da se sme dovolilo za davka prosto dobavo rudninskega olja, čigar gostota je ob temperaturi 12 stopinj Reaumur manjša nego 770 stopinj (bencin), za obrat motorjev dodeliti tudi osebam, oziroma podjetnikom, ki rabijo motor za druge nego za obrtne namene, n. pr. za obrat kmetijskih strojev, motornih voz itd.
Za izdelovanje električne luči pa se smejo motorji, ki se polnijo z davka prostim bencinom, rabiti samo izjemoma toliko, kolikor služi izdelana luč edino samo za razsvetljavo prostorov, ki spadajo k obratovališču, v katerem se rabi bencinski motor za izdelovalca sile.
Ob dodelitvi spredaj stoječega dovolila in pa gledé pogojev, ki jih je izpolnjevati pri tem, in gledé priglednih odredeb. po katerih se je ravnati, naj v obče veljajo določila zgoraj omenjenega izvršilnega ukaza.
Finančno ministrstvo pa si pridržuje, ako treba, odrediti za posamezne vrste porabe motorja posebne priglede, potrebne vsled dohodarstvenih razlogov.
Böhm s. r.
31.
Uka/, c. iu kr. skupnega ministra za zunanje stvari z dne 31. januarja 1900. 1.
gledé omejitve sodne oblasti c. in kr. konzulskih uradov v Egiptu in delovitega prenosa te sodne oblasti tam obstoječim mešanim tribunalom za nadaljnjih pet let.
Po pooblastilu Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva in v porazumu z vladama obeh državnih
ozemelj se na podstavi §. 17 v zakonu z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136), oziroma §. 1 7 ogrskega zakonskega člena XXXI iz leta 1891. ukazuje:
S cesarskim ukazom z dne 18. decembra 1875. 1. (drž. zak. št. 153), oziroma z ukazom kraljevega ogrskega pravosodnega ministra z dne 5. januarja 1876. 1., št. 491, izdana, s cesarskim ukazom z dne 28. januarja 1899. 1. (drž. zak. št. 16), oziroma z ukazom kraljevega ogrskega ministrstva za pravosodje z dne 1.februarja 1899. L, št. 7701 (Ren-deletek Tara Nr. 42) do 1. dne februarja 1900. 1. v moči vzdržana določila o omejitvi sodne oblasti c. in kr. konzulskih uradov v Egiptu in o delovitem prenosu te sodne oblasti tam obstoječim mešanim tribunalom, ostanejo za nadaljnjih pet let, to je do 1. dne februarja 1905. 1. v veljavi.
Za isto dobo se nadalje počenši s 1. dnem februarja 1900. 1. v Egiptu ustanovljenim mešanim tribunalom prenaša kazenskosodna oblast čez avstrijske in ogrske državljane gledé v novo ustanovljenem delu IX (člen 293 — 301) naslova III. egiptovskega Code pénal mixte oznamenjenih pre-greškov (goljufiva in navadna krida, in pa druga kaznjiva dejanja, ki so v zvezi s konkurzi) in se torej ta kaznjiva dejanja izločujejo iz delovanja c. in kr. konzulskih uradov v Egiptu v kazenskih stvareh.
Ako pa take kazenske stvari dne, katerega stopi ta ukaz v veljavo, že tečejo v c. in kr. konzulskih uradih v Egiptu, ostane njihova sodna oblast v dosedanjem obsegu v moči.
Ta ukaz stopi I. dne februarja 1900.1. v moč.
Na Dunaju, dne 31. januarja 1900.
Goluchowski s. r.
Ta ukaz se s tem razglaša po §. 18 zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136).
Spens s. r.