91. številka Ljubljana, v petek 22. aprila 1904 XXXVII. leto izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedejjo in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tujo jdežala toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h. Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če bo .trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* fcrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah 8t. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. ii Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. ii Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vojna na Daljnem Vztokn. Zadnje povelje admirala Ma-karova. Pretresujočo sliko o pogibelji admiralske ladje podaja poročevalec novin »Associated Press«, ki je na ruski strani opazoval dogodke pred Port Arturjem dne 13. t. m. Najprvo pripoveduje o junaški borbi ruske križarke »B.sjan«, ki se je izpostavila, ko so japonske torpedovke potopile ^Strašnega«, ognju cele japonske eskadre, da je ostalim ruskim torpe-dovkam omogočila se umakniti v pristanišče. V tem trenotku so priplula ruske okiopnice, na čelu jim »Ps-trcpAviovsk« iz pristanišča. Na signalnem jamboru admiral-tke ladje se je mahoma pojavila m nožicu pestrih zastavic, kar je značilo: »Izborno, junaško, »Bajan«! To je bil zadnji znak življenja admirala Makar o v a. Nato se je dal znak, naj torpe-dovke plujejo naprej. Ko je potem jPetropavlovsk« opazil, da se japonske ladje umičejo, je jel streljati nanje iz največjih topov. Tcda Japonci so bili že izven strelne daljave. Izginili so, za njimi pa je plulo rusko bro-dovje. Z največjo napetostjo smo pričakovali, pravi poročevalec, da se zo pet pojavi ruska eskadra na obzorju. Po preteku ene ure smo jo zopet zazrli, za ruskimi ladjami pa smo opazili japonsko brodovje, obstoječe iz 14 vojnih ladij. Ker je bilo Japon-cem nemogoče ee do streljne daljave približati ruski admiralski ladji, so se v oddaljenosti 18 vrst nenadoma ustalili. Rusko brodovje se je pri vhodu v pristanišče postavilo v bujne vrste, zastave na jamborih ee veselo plapolale, torpedovke pa so jadrno odhi-teie v luko. Zavladalo je brezvetrje pred viharjem, mir pričakovanja pred približajočo se nevarnostjo. Zri sern na japonsko ladjevje. Niti ganilo se ni, kakor da bi bilo pribito na morje. Pogledal sem na »Petropavlovska«, ki je tudi omejil svojo hitrost In se le počasi pomikal naprej. V istem hipu se je dogodila katastrofa, katero slika korespondent prav tako, kakor je bilo čitati v ruskem uradnem poročilu in v poročilih drugih očividcev. Kako so Japonci položili mine? Japonci so opazili, da plujejo ruske ladje pri izhodu iz pristanišča, kak« r tudi pri vhodu v luko vedno v isti smeri, najbrže radi tega, da se izognejo svojim minam. Japonci so si dobro zapomnili dotično pot ruskih ladij iz luke in ao sklenili jo zapreti z mininami. To delo je prevzel ja poneki podadmiral Deva in se je 8 svojo minonosno križarko v noči 12. t. m. približal portarturškerau pristanišču. To podjetje je bilo silno nevarno, ker, kakor hitro bi Rusi bli žajočo se ladjo zapazili, bila bi izgubljena. Toda Japoncem se je le posrečila nakana, ker jih je podpiralo vreme. Noč je bila temna in deževalo jo tako silno, da ruski semafori niso mogli odkriti navzočnosti japonske ladje. In samo temu dejstvu se imajo Japonci zahvaljevat?, da se jim je načrt posrečil. Ob rekah Jalu in Liao. »Daily Expressu« v Loadonu se poroča, da se v Čt-mulpu 9plošno pričakuje, da bodo Rusi vdrli v Korejo, ker je nj h število na desnem bregu reke Jalu veliko večje, kakor število Japoncev na levem obrežju. Japonci so baje že v velikih skrbeh, ker uvidevajo, da bodo pod legli ruski premoči, ako ne doba v najkrajšem časa izdatne pomoči. Pozicije Rusov so vedro močnejše in njihova vojna sila pri Liaojanu je naravnost velikanska. Takisto so tudi njihove pozicje veliko ugodnejša, da si prav lahko izsilijo prehod p eko reke. Med Aniungom in Kiulienhen-g»m 60 Runi sg rad ili močne utrdbe. Rusko pred*traže se že nahajajo pri Koshandu in na nekem otoku nareki Jaiu. Vsak dan se sovražne pred-Btraže spopadejo. Rusi imajo na severnem rečnem obrežju baje že zbranih 50.000 mož. V Tok'ju ne verjamejo poročilu, da bi se bili Rusi z ozirom na nevtralnost Kitajske umaknili z desnega brega reke Liao, marveč mislijo, da Rusi namenoma širijo to ?est, da bi Japonce zapeljali, da bi se poskusili izkrcati na desnem obrežju Liaojanga. V Kiulienhengu se nahaja 4000 Rusov in od tamkaj pa do Talunghu so razpostavljene ruske posadke vsako drugo miljo. Ruska vojna sila med Antungom in Fenghuenhengom se ceni na 20 000 mož O admiralu Skridlovu. »Novoe Vremja« pravi, da je najvažnejša naloga admirala Skridlova ta, da bo varoval rusko brodovje na Daljnem Vztoku pred vsako izgubo, kakor svojo zenico v očesu. Reči mora s Kuropatkinom: Potrpežljivost in zopet potrpežljivost je potrebna. Skridlov je mož, nadarjen in pogumen, ki temeljito pozna razmere na Dahnem Vztoku. On je pripravljen umreti, a prav tega ne sme storiti, nasprotno, on mora živeti in s podvojeno energijo delati, da bo pri drugih znova vzbudil energijo. On naj ne računa z nepotrpežljivostjo ruskega naroda, marveč z mirnostjo odgovornega voditelja, kateremu je vladar poveril obrambo domovine. Napram sotrudniku nekega ruskega lista se je Skridlov izrazi!, da je Japonce smatrati za nevarne sovražnike in da boj ž njimi ni nobena malenkost. *J*z sem docela prepričan«, je rekel admiral, «la bodemo Japonce premagali, toda vojevanje na morju bo silno težko in mi ne smemo ničesar riskirati«. G!ede Port Arturja se je izrazi), da je pristanišče radi ozkega vhoda za vojno mornarico zelo neugodno in da je zato bolj prikladna luka v VJadivostoku. Svoja izvajanja je končal, da je sicer sovražnik strahovit, a da je neomajana ruska moč še strshovitejša. Car namestniku Aleksejevu. Ko je admiral Skridlov v ponedeljek dospel v Petrograd, ga je car Nikolaj sprejel v posebni avdijenci in se ž njim posvetoval cele tri ure; i Skridlov se je nato še dve uri posvetoval z admiralom Avellanons. Nato je poslal car, ko je Skridlov odšel, namestniku Aleksejevu v Port Artur tole brzojavko: »Ukazujem, da naj mornariea ta nobeno ceno ne zapusti p-r i s t a n i š č a. To povelje velja do prihoda admirala Skridlova. Nikolaj II« Pobočnik! admirala Skridlova, Skridlov se je v pogovoru z admiralom Aveilanom izrazil, da pozna temeljito vso portarturško eskadro. Za prvega svojega pobočnika in začasnega načelnika svojega štaba si je izvolil fregatnega kapitana Stečen-kova. Ta okolnost je silno presenetila, ker je Skridlov s tem imenovanjem preskočil celo vrsto višjih pomorskih dostojanstvenikov, toda to odločitev admiralovo je car sam pohvalil, ker je Siečenkov znan kot genialen pomorščak. Za drugega svojega adjutanta si je Skridlov izbral kapitana Zlatova, ki je bil učitelj taktike na pomorski akademiji. Vrhovni poveljnik ruske mornarice odstopi? V Petrograd u se širi vest, da namerava vrhovni poveljnik ruske vojne, mornarice, veliki knez Aleksej, odstopiti. Kot glavni povod za ta korak se navaja, da veliki knez Aleksej ni zadovoljen s taktiko, s katero se namerava bojevati admiral Skridlov proti japonskemu brodorju. Veliki knez se namreč boji, da bi Rusi izgubili vso svojo mornarico na Daljnem Vztoku, ako se bo Skridlov dr žal agresivne taktike. Ta vest je sicer najbrže izmišljena, dokazuje pa nam toliko, da hoče Skridlov posnemati Makarova in aktivno posegati v razvoj dogodkov na bojišču. Zakaj so Japonci napadli Port Artur že 9 svečana? Iz Jokahame se iz zanesljivega vira poroča: Vzroki, da jo japonsko brodovje napadlo Port Artur že 9 svečana, so tile: Neki japonski transportni parnifc je po naključju zajel kabel med Port Arturjem in Vladi- i vestokom. ga pretrgal in na vsakem koncu vstavil svoj aparat. Na ta način so Japonci ujeli ruske brzojavke. Tako so tudi izvedeli, da je ruska portarturška eskadra nameravala 13. svečana napasti japonsko vojno pristanišče S a -sehoindaboz večer 8. svečana v Port Arturju neka posebna slavnost, katere se udeleže večinoma vsi ruski častniki. Z ozirom na to je japonsko brodovje napadlo Port Artur v noči med 8. in 9 Bvečanom. To poročilo je tem verjetnejše, ker so listi takrat tudi trdili, da je bila brzojavna zveza med Port Arturjem in Vladivostckom pretrpana, kar bi se vjemalo z vestjo iz Jokahame. Nov boj pred Port Arturjem? „Standartu" v Londonu se brzo-javlja iz Ćifua: V nedeljo ponoči je bilo slišati v daljavi strašno grom en je topov in videla seje tudi močna luc reflektorjev. Glasom poročil z raznih strani je nekaj dni preje plula močna eskadra japonskih vojnih ladij v smeri proti Port Arturju. „Retvizan", „Cesare*ič" in .Nada*. Iz Port Arturja se uradno psroca v Petrograd, da je križarka ..Palada-že zdavna popolnoma popravljena in da se udeležuje vseh akcij. Včeraj so spustili oklopnico „Cesarevic-4 znova v morje, danes ali jutri pa bo tudi ^Retvizan- že zopet plaval po morju. S tem bo rusko brodovje pomnoženo za tri močne ladje in bo silnejše, dasi se je potopil rPetropavlovska, kakor kdaj prej po prvem japonskem napadu! Car Nikolaj se odpravlja na bojišče. Reklo se je, da je moral prometni minister Hilkov radi tega tako hitro zopet .v Sibirijo v Irkutsk, ker so se dogodili ua sibirski železnici neki neredi in ista vsled teeiiko. To pa tudi zasloJijo vrli diletanti, saj so si ob ogromnih stro- Izza tamnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Čim je umrl papež Gregor IX., je cesar takoj prenehal z vojno proti Rimu v dokaz, da se je bojeval samo proti političnim prizadevanjem papeža Gregorja, ne pa proti cerkvi sami. Kardinali, ki se večinoma itak niso strinjali z Gregorjevo politiko, so izvolili 1. novembra 1241 popežem miroljubnega Celestina IV., ki je pa že 17 dni po volitvi umrl. Zdaj je med kardinali nastal raz-por, kdo da naj postane papež. Vsak bi se bil rad polastil papeške krone. Rimljane je to silno razburilo. Kardinali so se naroda bali in ker bi bili radi Rimljane naščuvali proti cesarju, češ, on da je kriv, da ni papeža, so skrivaj zapustili Rim in se razkropili po svojih gradovih. S tem so prouzročili, da je cerkev ostala skoro dve leti brez papeža. Rimljani so se res vjeli v past, ki so jim jo nastavili premeteni kardinali in so začeli vojno proti cesarju. Med tem pa so se nekateri kar- dinali, ki so se naselili v Agnaniju, polastili vodstva cerkve in delali — lepe dobičke. Ves kristjanski svet je bil nejevoljen zaradi silne lakomnosti teh kardinalov, tako da je cesar končno začel odločno nastopati in je dal opustošiti vsa posestva teh cerkvenih knezov. Zdaj se kardinali hitro odnehali, kajti ljubili so denar Čez vse, in dne 14. junija 1243 so izvolili Inocencija IV. za papeža. Inocencij, ki se je prej imenoval Sinibaldo Fieschi, je bil znamenit jurist, ki se pa za politične prepire papežev ni nikdar posebno brigal. Kot kardinal je bil oseben prijatelj cesarjev. Ko je cesar Friderik izvedel, da je postal njegov prijatelj papež, je vzkliknil : Izgubil sem svojega najboljšega prijatelja med kardinali, kajti kot pa pež ne bo več prijatelj cesarjev." Friderik II. je želel skleniti mir s cerkvijo in se je dolgo pogajal z novim papežem, a pravega uspeha ni mogel doseči. Jeseni 1243. je papež šel v Rim. Rad ni šel, kajti Rimljanom ni zaupal. In res, komaj je bil prišel v Rim, napadlo ga je celo krdelo trgovcev, ki so prejšnjemu papežu posodili 40.000 cekinov in so zdaj tirjali svoj denar. Razsajali so v Lateranu tako, da se papež ni upal iz svoje sobe, in niso prej nehali, dokler jim papež ni dolga plačal. Mirovna pogajanja med papežem so sc končala šele potem, ko je 'cesar poskusil zavzeti Viterbo, a je bil odbit tako, da je moral obleganje opustiti. Nove armade ni mogel dobiti, ker ni imel sredstev. V tem položaju se je udal in je sprejel papeževe mirovne pogoje. Obljubil je obnoviti papeževo državo in pripoznati, da ima papež nad vsemi vladarji neomejeno duhovsko oblast. Cesar je storil velikansko napako, ko je sprejel te pogoje, papež pa je dal pogodbo v neŠtevilnih izvodih prepisati in razdeliti po Rimu, češ, glejte, kake se je moral ponižati sicer tako mogočni vladar. Ko je cesar videl, da je papež delal ovire, da bi se na podlagi te splošne pogodbe jasno določile različne posamičnosti, se je branil obnoviti papeževo državo. Papežu sploh ni bilo na tem, da bi se s cesarjem poraz u ni el. Njegov zvijačni namen je bil, zavlačevati celo stvar toliko časa, da zamore s posebnim koncilom cesarja zadeti v srce, zavlačeval je pa stvar, ker se koncil ni mogel vršiti v Italiji, bploh se je papež v prepiru s cesarjem izkazal kot silno prekanjen iu Široko-vesten nasprotnik. Inocencij je imel jasen načrt, kako poskusi cesarja uničiti. Najprej je imenoval deset novih kardinalov, da bi imel v kardinalskem kolegiju večjo zaslombo. Ker Rimljanom ni zaupal iu se je bal cesarja, se je umaknil v trdnjavo Civita Castellana. Od tod je celih 17 dni imel cesarja za norca, pogajal se je ž njim zaradi mira, dasi ga za nobeno ceno ni hotel skleniti, ob enem pa poklical na pomoč genoveško brodovje. Dne 27. junija 1244 je prišlo to brodovje v Civita vecchia in naslednjo noč je papež zbežal. Oble kel se je za viteza in ponoči odjezdil z nekaterimi prijatelji iu sluŽbuiki v Civita Vecchia. Dan pozneje je prišlo še pet kardinalov in s temi se je papež odpeljal na genovcŠkih ladjah, med tem ko so drugi kardinali po kopnem šli proti Genovi. Vožnja po morju je bila težavna, vrh tega pa se je papež bal, da pade v roke cesarski mornarici. Dne 7. julija je prišel papež v Genovo. Veselja pijani kardinali so z ladje klicali: Ških napravili čisto nov oder, ki je v resnioi lep in la čuditi se je njihovi apretnoati Odar so diletanti sami izgotovili. Ne dvomimo, da bode dvo rana polna, saj bi ne bilo lepo, ako bi ne bila velika udeležba in bi diletanti poleg ogromnega dela in skrbi imeli ia materialno izgubo Na veselo svidenje dne 24 aprila. Konsum v Dolenji vasi pred okrožnim sodiščem v Novom mestu. Za tri dni doloaena kazenska obratnava se je začela 21 t. in. Obtoženi so revizor »Zadružne zveze« Seliš kar, poslovodja konsuma Ž u že k in odborniki konsuma, vsi zaradi ponarejanja računskih sklepov in bilano ter goljufije. Po prečitanju jako obširne ob tožnice se je začelo zaslišanje p osa mičnih obtoženeov. Prvi obtoženec Fran O r a ž e n vulgo Drešar je bil vo*jen v odbor zadruge ie v začetku Postal je v letu 1902 načelnik. Mož pripozna, da se na trgovske knjige toliko razume kot krava na boben. Kon sum je začetkoma popolnoma po svoji volji vodil kaplan Žužek, pozneie pa je vse prevzel njegov brat. Kmalu pa je kaplan odpoklical brata. G. Tomšič je pozneje vodil knjige. Blagajna pa se ni pogledala ko je Jožef £užek odšel. Menjalo se je predsedstvo hitro. Ko je odbornik Kromar odstopil od nacelništva, dobil je ključe v roke Dejak, za t?m sledil je I. Kiun in ta je prvi opazil, da v blagajni denarja manjka. Primanjkljaja je bilo po niegovi sodbi takrat do 900 kron. Ta denar pa je prejšnji odbornik Kromar meseca marca prinesel nazaj. Predsednik vpraša Oražna, če ve kaj je bilanca. Oražen odgovori: če bi vedel, kaj je bilanca, bi rajše zbežal v Ameriko. Bilance so delali Žužek, Dejak in Kromar Oražen je bil vedno trdno prepričan, da ima konsum veliko dobička. Leta 1903 pri drugi reviziji mu je SeliŠkar povedal, da v blagajni manika denarja. Povedal pa mu je SeliŠkar tud', da se bode itak vse dobilo od Žužkov. Le vsled tega zagoto vila so podpisali zadolžnioo, in sicer Kromar in Divjak po 1000 kron, vsi drugi pa skup 2000 kron. Rezervni zaklad je bil takrat v blagu Oražen pove izrecno, da se j« podpisalo za dolinice le na prigovarjanje revizorja Sel škarja in vsled zagotovila, da ne bo treba ničesar plačat«. Se liškar je rekel, da bosta Dr a t* Žužka, kaplan in poslovodja, poplačala vso diferenco. Na vprašanje predsednika izjavi toženi lakonično, da zadrug, do bička sj>loh nikdar imela m. »Številke se lahko dado pisati!« je bil Oraženov odgovor, čemu je podpisal zadoižao pismo, ne ve. Reklo pa se mu je: »Podpišite dolžno pismo, da se rešimo konkurza« In podpisal je, ker se je reklo, da ne b) treba ničesar plačati. Glede volitve je mož rekel: Volili smo vedno, kakor je kaplan Žužeii komandiraj. Morda bi se bil vzl?c zagotovilu, da ne bo treba ničesar piačat\ ubranil podpisa, a bil je moralično prisiljen pedpisati. En odbornik je druzega nagovarjal, to pa zate, ker so vedeli, da je izguba, bali pa se sramote. Oražen ne ve nič povedati, če je bilo zadolžno pismo prebrano ali ne; tudi ie ve, če ee je pri ribniški posojilnici do volilo vzeti denar na posedo. O n ni za posojilo glasoval. Ušli smo, kakor ptič iz zanjke; zaujku se je strgala in mi smo svobodni. Ta papežev ubeg je bil mojsterski čin, s katerim si je v velikem boja proti cesarju zagotovil zmago. Cesar je veljal zdaj Četudi po krivici kot krut preganjalec sv. Očeta, prekanjeni papi pa za nedolžno žrtev in mučenika. I sarjev ugled je močno padel. Cesar je v posebnem manifestu pojasnil 11 stvar, a kaj, ko je toliko tisoč duhovni kov po vseh deželah ščuvalo proti njemu. Cesar je bil zapleten v novo vojno s cerkvijo in ta je bila se težja, kajti Gregor IX. je bil sicer strasten in ljut sovražnik, a pošten, Inocencij IV. pa je bil hsdoben in je rabil vedui* nepoštena sredstva. Papež se je mudil nekaj časa blizu Genove, potem se je odpravil v Lyou. To veliko in bogato mesto je sicer stalo pod avtoriteto cesarjevo ali je bilo sicer svobodno in neodvisno. Papež je želel, da bi dobil zavetišče v kaki večji državi, ali Angleška, Francija in Aragonska so mu odločno prepovedale, da bi stopil na njih ozemlje. Sicer so ti kralji bili sovražniki cesarja ali bali so se, da bodo papež in njegovi sprem Zolo *»riRko knkor Ora*«»n je izpovedal Dejak Anton. BI |e od leta 1899. ud in odbornik. Kaplan užek ie delal vso bilanco, kakor je hotel Reklo se je vedno, da ima zadruga dobiček, in vsi so kaplanu verjeK Po prihodu kaplanovega brata Jož. Žužka je ta vedno sam vse klju&e v rokah imel. Pozneje je kljude prevzel France Kromar. potem pa sam. J. Žužek je odšel 5 janu-varja 1903. Blagajne ni nikdar nihfie pregledal. Vse ae je godilo brez kontrole. — Za trdno pravi Dejak, da je revizor SeliŠkar tolažil vse ude, da ne izgube itak ni« Xesar, ker bodeta vse brata ZuŽka p lata l a. Na vprašanje, kje bi se bil mogel dobiti denar za nakup zadružne hiš*», odgovor? m*ž: »Nekaj pri goapodu. nt»ka) v kasi.« Konsumno društvo hotelo je tudi imeti s?o|o mesarijo, da bi tudi obrtnikom odjedlo kaj kruha. Poslali >> ga kupovat koštrune na Hrvatsko. Dokaže se pa zop*tt da je vtojižena svota napačna. Na vprašani*, koliko je dobil France Kromar, ne ve Dejak pravega odgovora. Račun o kupljenih keštrunih pa je položil Jožetu Žužku. Obtoženi Cešarek Jakob je kovač in gostilničar. Tudi on je na prigovarjanje revizorja Sališkarja podpisal zadolžnico. SeliŠkar mu je rekel: »Podpišite, dokler Žužka ne plačata dolga.« Na ta način smo mi vsi le za Žažke dobri stali. Proda j iti pa komum ni znal. Kmetje s j bili vedno oškodovani. Prodajalo se jr udom jako različno; eden je plačal 4 K, drugi K 420, tretji K 4 60, četrti K 4 80 in tudi več za eno in isto blago. Obtoženi France Kromar je vedoma podpisal napačno bilanco. Voljen je bil v načelništro leta 1902 Pove, da je inventirai z Dejak^m skupno Bilanco je sestavil Jože Žužek. V*e posle konsuma sta vodila kaplan Žužek in njegov brat. Ključe je imel France Aužek sam, torej vso blagajno, in je delal, kar je hotel. Dokaže se, da so si nekateri udje kar na kratko izposojevaii denar iz blagajne in le na listkih zapisavali irposojila. Tako n. pr. izposodil si je Dejak 20 kron, dru vi pa zopet po 10 kron. — Kupovala se je živina, a tudi te svote ao se nalašč napačno vpisale. Nekaj ČaBa je šlo vse gladfco in je bil vedno izkazan dobiček. Lansko leto na^n krat prikazal se je velik primanjkljaj. Podpisali smo bili zadolžnico vsi radi : -imote. da ne gremo na kant in ker je revizor Soliškar zatrjeval, da ne h treba ničesar plačati. Verjeli so mu, saj je govoril in posloval kot zastopnik »Gospodarske zvezea. An ton Dejak pa se je zmctii toliko, da je mesto 10 zapisal 100. zneje se je Bicer ta napika popra vila. Pripozna, da je bilo veliko po-felna v trgovini. Opomba: Med obravnavo je prišlo do v e 1 e i n t e r e s a n t n e g a navskrižja med kaplanom Ž u ž k o m in kaplanom K o 1 -b e z n o m. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. aprila. — Osebna vest. Dčiteljiški rai aatelj v Kopru g. Viktor B e ž e k, je imenovan članom dež. šolskega sveta istrskega. — Promocija. Gosp. Bogdan Drč, s- Ijevalci vso deželo izmolzli in ljudstvo naščuvali. Papež je moral ostati v Lvonu in je 1. 1245 razpisal splošen koncil. Papeževemu pozivu se je odzvalo samo 140 prelatov. Največ jih je bilo iz Francijo in iz Španske, iz Nemčije ni bilo skoro nobenega. Tudi cesar je bil poklican, a ne v zakoniti obliki. -ur ni prišel. Ta nezakonito sklicani koncil je kar na kratko obnovil esko-munikacijo cesarja Friderika in je cesarja proglasil odstavljenim. Ta sklep koncilov je pokazal, s kako nepoštenimi sredstvi se je boril papež. Cesarja namreč papež nalašč ni povabil v zakoniti obliki, tudi dokaza po pričah ni dopustil, niti zadostnega zagovora; kar na kratko je 140 francoskih in španskih popov proglasilo rimsko-nemškega cesarja za odstavljenega. Ta sklep Ivonskega koncila spada med najbolj usodepolne dogodka «ve-tovne zgodovine. S tem sklepom je bil stari germanski državi zadan sm^ni adarec. Ali nebo je pravično; strela, ki jo je Inocencij IV. vrgel na cesarja, je padla tudi na cerkev nazaj in jo tako poškodovala, da tc poškodbe ni nikdar prebolela iu od tedaj neprencbon.jv hira. Zunn Magistrat«. — Svobodomiselni slovanski gostje dobro došli! — Župan Hribar {a te dni ustrelil v Jinr...jiki'i gezdih izredno velikega divjega petelina — Z doma pobegnil je 13 let stari Emil Pirh, ki im» črn* laae, črne oči n je podolgaatega temnega obraza. Nosi rjav moderno narejen suknjič in črne hlače. Na levi strani Čtla ima malo brazgotino, katero ja dobil vsled padca. Uš^sa ima precej velika in na stran stoječa Klobuk ima zelenkasto rjav. Isti je sin mi-gtatratnega ječarja Ivana P rha v Ljubljani. — Pogreša se alikar Bela Schubert, star 23 let, rojen v Budimpešti. Dne 1. t. m. je prišel na obisk k svojim atar aem v Opatijo in je stanoval v viii »Belevue«. Dne 2 t. m. ob 6 uri zjutraj je odš**l »z vile in ae ni v**š vrnil. Pri odhodu je imel na sebi le hlače, ausnjo in šiape. Sledili so ga do kranjske me.e. Kdor ga najde, nobi 1000 K nagrade. — Delavsko gibanje. N»-\Vestfalsko se je odpeljalo včeraj z južnega kolodvora 20 oseb — V Ameriko ao se odpeljali včeraj ponoči s južnega kolodvora 3 isseljenoi — Iz Amerik« se je pripeljalo včeraj v Ljubljano 10 oseb. Najnovejše novice* — Saški prestolonaslednik pride z otroci v ogrsko kopališče Tatra kamor pride baje tudi ločena njegova žena, sedaj grofica Montignoso, da se ž njim izmiri ter vidi svoje otroke. — Polom v hranilnici. V hranilnici v Čehih je zmanjkalo 500000 K. Prebivalstvo je tako razburjeno, da je moral priti tj* močen oddelek orožnikov, ker se je bati nemirov. — Vlak je skočil s tira na zasebni železnioi ob Dravski dolin, blizu postaje Noskovci pri Oseku Nesi trgovec je smrtno ranjen. — Skof Bauer je povabljen na Dunaj h kanomčni informaciji. — Bencin se je razpočil v kleti nekega trgovca v Przemvslu. Vsled eksplozije so je zrušil strop ter je iz sobe nad kletjo padlo v klet 6 oseb, kt so zgorele. — Umor in samomor. V L.vovu je mlinar Vojciehovski ustreli svojo nečakinjo, ker se mu ni hotela udati, potem pa je še sebe usmrtil. — 401etni«a dinamita. Te dni bominilo 40 let, odkar je Nobel iznašel dinamit. telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. aprila. Danes ob dveh popoldne se je sešel ministrski svet na sejo, v kateri se bavi z zahtevo vojnega ministrstva, naj se dovoli za nove topove 50 milijonov kron, med tem ko hočeta dunajska in poštanska vlada dovoliti le 20 ali kvečjemu 30 milijonov. Za jutri je sklican kronski svet; predsedoval bo cesar. Dunaj 22 aprila. Akcijski odbor Cehov in Jugoslovanov je imel sejo, v kateri se je bavil s postopanjem grofa Vettra zaradi volitve delegacije. Odbor je pooblastil dr S t r a n s k e g a, da nastopi proti Vettru. Dunaj 22. aprila. Poljaki so pripravili nov načrt za poravnavo med Nemci in med Čehi. Nemškim strankam so ta načrt že predložili. Dunaj 22. aprila Cesarjevo potovanje v Budimpešto je radi štrajka ogrskih železničarjev od loženo. Dunaj 22. aprila. Informacijski proces bodočega Oloiuuškega nadškofa Baura in bodočega brn-skega škofa Huyna bo 28. t. m. pri tukajšnji nuncijaturi. Dunaj 22. aprila. Vladni svetnik dr. Tomaž Keller se je ubil. Skočil je s 4tega nadstropja na cesto. Vzrok je dejanje proti nravnosti. Dunaj 22 aprila. Včeraj je odšlo 200 mež železničarskega polka v Budimpešto, danes pa jih pojde zopet 200 mož. Budimpešta 22 aprila. Ministrski predsednik T i s z a je danes v parlamentu izjavil: Će se do danes zvečer ne doseže poraz-umljenje in ne bo stavki železničarjev konec, petem je kocka padla in potem se zgod^ d e -janja, zaradi katerih bo vlado morda parlament obsodil, ki pa so vendar neizogibno potrebna. Budimpešta 22. aprila Pogajanja med vlado in med štraj-kujočimi železničarji se nadaljujejo. Vspeh je skot o zagotovljen kajti doseglo se je že izvzemši le vprašanje o plačah nižjih kategerij železničarjev edinstvo glede vseh važnejših točk. Rusko-japonska vojna. Petrograd 22. aprila. Odločeno je, da pojde car Nikolaj osebno na bojišče in je tudi že program za njegovo potovanje izgotovljen. Petrograd 22. aprila. Listi poročajo, da je general K a ropa t k in vsled hudega prehlajenja obolel Vreme na bojišču je skrajno neugodno, tako da pred mesecem junijem ne bo misliti na večje akcije. Petrograd 22. ajirila. GtaM-ral K u r 0 p a t k i D brzojavlja carju: Ob reki Jalu je bilo 19. in 20. t. m. vse mirno. Blizu kapa To-werhilla se je pojiivil japonski parnik, ki je izkrcal šalujie. Te so merile globino morja in potm odšle. Dalje javlja Ku^opatkin, da sta bila dva japonska oficirja, ki sta poškodovala železnio>, obtO-jena na smrt na vešalih. a z ozirom na njiju oficirski značaj sta bila ustreljena. Berolin 22. aprila ..Local-An-zeiger* javlja iz Cifri, da se je pred Port-Artur jem slišalo jued včerajšnjim streljanje tojiov. Japonci trde, da so „Askolda" in še neko drugo rusko ladje poškodovali. Petrograd 22. aprila Namestnik Al e k seje v j«!m > mM.,/»' Vydrove žitne kave ?otlpa 6 k( po«* » 4 K 60 h lt«wa .DOMAČI PRIJATELJ" Zahvata. Dediči po dne 17. marca t. I. v Celovcu zamrlem trgovcu in naSem rojaku gospodu Janezu Guzel so blagovolili v počaSčenje zapustnikovega spomina darovati tratar-skim občanom znesek lOf0 K za cerkveno-stavbeni zaklad v namen zidanja nove cerkve na Trati, prostovoljnemu gasilnemu društvu v Gorenji vasi pa znesek 2uO K. Za ta velikodušni dar izreka podpisano županstvo preblagim dobrotnikom najsrčnejšo zahvalo. 1134 Županstvo obelite Trata dne 21. aprila 19J4. Fr. Jelovčan, župan. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. aprila: Fran Malenšek, nadar-binar? 71 let, Japljeve ulice St. 2, otrpnenje srca. V deželni bolnici: Dne 19. aprila: Ignacij Miklič, togarjev sin, 6 me8., Skrlatica. — Marija Hrovat, delavka. 63 let srčna hiba. Dne 20 aprila: Marija Mam, dninarica, 66 let, Emphjsenia Pulm. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 21. aprila 1904. Naložbeni papirji o majeva renta 42° 4"27„ srebrna renta 4° o avstr. kronska renta 4*/0 „ zlata „ 4C o ogrska kronska „ 4° o n zlata 4° j posojilo dežele Kranjske 41 .>° o posojilo mesta Spljet Dgr..ir Blago 9985! 100*05 99*56 9975 41 o 1 : il Zadei 4- a° o bos.-herc. žel. pos. 1902 4C o Češka dež. banka k. o. . 4% ,.....ž. o. . 41 o zst. pi8magal.d. hip. b. 41,° o pešt. kom. k. o. z 10° 0 pr. .... 41 ,c n zast. pisma Innerst. hr. /,-/0 » osrrske cen. i i 1» H /a Jo dež. hr. 41 a° 0 z pis. ogr. hip. ban. 4*2° o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 o ob! češke ind. banke 4 , prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o prior. dol. žei. 3° o iuž. žel. kup 4* ,« o avst. pos. za žel. p. o. Sreetce. SreCke od L 1854 . . . . 18601, . . . . 1864 . . . . „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije »» >% ii **• ii „ ogr. hip. banke . , „ srbske a trs. 100 — turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoške . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rad križa,, . . . Ogr „ „ „ . . . Rudolfove „ . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. ,, . . . Južne železnice . . . . Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske M . . Zivno8tetiske E*remogokop v rj-.-stu (Brux) Alpinske montan . . . . PraSke žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorno družbe . . Valuta. G. kr. cekin...... 20 franki ...... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 99*60 lt 9*30 97 95 118*35 100*—! 10025 100 - i 100*' 5 100- — 100- 101- 65 10690 101—j 100-50 10025 100-10 100-75 98- 5/. 99- 50 29850 101- 193*-182-259-162 — 2^6 — 294 — 273 — 89 -131 40 21 15 465-81 — 78-68-53-— »H 66-, 77'—' 504 — 79 6o 64025 1603 — 64175 758-—i 250*— 618-4*,8d0 1935-48650 333 —j 454*— 152 — 1134 19 05 2343 2^92 117 20; 95 15 262 75 484 99-80 119 50 £815 118*55 100*76 10125 10? •* -10165 100 30 100 20 10175 107-90 102 — 10130 10125 ior— 101 75 100*-300 50 10180 195 — 184 50 283 — 163 50 306 — 298-50 275-93 — 132 40 22 15 475 — 8o-— 82 -72 — £5 — 30-71 -80*50 514- 80 60 641 25 1613'— 64275 759 -251 — 622 — 409 50 1945 — 488 50 333 50 458-165 — 11*38 1&-07 **51 24- 117-40 9535 253-50 B'— Žitne cene v Budimpešti. Dne 22. aprila 1904. Teruiln. Pšenica za april 1904 . . za 50 kg K 7*77 „ maj 1904 . . „ 50 „ ,, 7*82 „ oktober 1904. „ 50 „ „ 7 81 Rž „ april ... „ 50 „ „ 821 Koruza „ maj 1904 . . „ 50 „ „ 510 Oves * „ maj .... „ 50 „ „ 617 Efektiv. Nespremenjeno. Meteorologično poročilo, radim u%± meri*-,. SUS'fi. a.*«aHi tu±čni ?>»«■*) ran < ran"*!»mm.| IS Vetrovi l Bo**. 21 9. zv. 7334 110 brezvetr. | jasno 23. • 7. zj. 2. pop. 733 0 7318 97 13*2 si- s vzhod ar. sszah j oblačno dež Sprejme se spreten ' prodajalec izvežban v manufakturni stroki. Vojaščine prosti imajo prednost. R. Miklauc, Ljubljana. Sparejrr^ejo se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Trgovski pomočnik 18. let, izvežban v manufakturni, špecerijski in železninski stroki, Išče m 25. majem službe. 1131-1 Kdo? pove upravništvo „81. Naroda**. ki bi imel nekaj kapitala za dodelanje malega umetnega mlina na Štajerskem se išče. Kje? pove upravništvo Ponudbe naj se pošiljajo pod „zavarovalni potovale!" na upravništvo nSlov. Naroda". 921—7 deček se sprejme za mesarskega vajenca. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1107—2 Zgodovinska povest iz rraneoBkia* časov milnmltt skega Naroda*4 Sloven-1093-3 Pni novim Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrste. V soboto, 23. aprila 1904: zadnji dan razstave: Zanimivo potovanje v krasni Salzkammergut. Od nedelje, 24. aprila 1904 do sobote, 30. aprila 1904: (ponatis iz „Slov. Naroda") iT je izšla! Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu**, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Sclmentnerju v Ljubljani. Iztis po K IGO, po pošti K 1-80. Velezanimivo potovanje od Solnograda na Watzmannspitze. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Vnuk tluct — tudi oh n^uVIJalt lit prifeziiiltfili — otlurto o ti O. «lo i*, u■•«* dopoldne In od 9. do O. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 1143 ra/^na,teIjStTrc. Orient. arnikovo brezovo mazilo. Že sam vegetabilski sok, ki teče iz breze, če se navita deblo, je že od nekdaj znan kot prav izvrstno lepotilo. (Je se pa iz tega soka po iznajditeljevem predpisu kemiskim potom skupaj z ekstraktom arnike naredi mazilo, dobi šele poseben učinek. 1126—1 Če se z njim zvečer namaže obraz ali kak dru^ dal kože, sa že drugo jutro odluščijo komaj vidne luski-nice od kože, k) postane nežna in bleščeče bela. To mazilo izravna gube in kozavosti na obrazu, ki dobi mladostno barvo, koža postane bela, nežna in sveža, v najkrajšem času izginejo pege, o^jrci, bradavice, rdečua na nosu in druge nečistosti kože. — Lonček z navodilom stane 3 K, dvojnat lonček 5 K, trojnat lonček 7 K. — Razpošilja po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej glavna zaloga JVL 3Feith> Duu ij, VI., Mariahilferstrasse 45. (IznaJrtilcIJ I*. HrrrDiann, ^jcornja Pol**kav») -t B ^'F^ *^H5^ je najboljše, vsa pričakovanja prekaSa-, če HreilNtvo za roMt Ihm, katero ni - • nikako sleparcitvo, ampak Bkoii leta ■ [ hjBHfc^fe.j nenavadnimi vapehi izkušena in zajam-vV''?*Sš2 teli?* neškodljiva tekočina. M /nbranl fm bS>^^' Izjpoilaiije i rt od^tratil |»rxa- * • lisvle. r>,i 1 ZnaCilno je, ila se pri pravilni rabi \ ' /e Cez 4 do 5 todnov opazi močna rast ni ;l| j ab, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli Si-ji a"'"')} 1 lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo K^tmI naravno barvo — Mnogoštevilna prizna •jHf^nja Cena steklenice 3 14. j ^1-. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. t&En«iin zuloirti In i-iizpoKlIjRt«"** v IJutiljRnl pri gospodu Vaso Petričic-u. V valoir;! imata tudi gg. W* !»■• Trti-kor*?. A. Uofie. F. Nurl* v ■ Ijniit in g A. Kant v Kran|n. Dobiva se tudi v HhBTtBM me»rl „Anuelju". Preprodajalci popust. 12—17 Dvoje dobro ohranjenih 3 damskih koles •e proda V WolfOvih Ulicah Št. 10, ll. nadut. Ogleda n.: lahko samo popoladne. Za gradnjo ceste Savodje ((Jmiind)-Rennvveg na Koroškem 1133 l se išče več spretnih delavcev za tolčenje gramoza. Vpraša naj se pri stavbnem podjetništvu v Eisentrattenu. V restavraciji ,,Nova Pivana" v Zagrebu se sprejmeta 1100—2 2 spretni in brhki V nekem trgu se takoj odda Ponudbe pod „obrt11 na uprav ništvo „SIov. Naroda". 1138—1 Policist dobi službo pri županstvu na Bledu. Hivši orožnik ali policist ima prednost. — Služba traja 4 mesece. Začetek 1. junija t. 1. Plača po dogovoru. (Vloge brez koleka.) 1108—2 Poskusite zmožni kakega slovanskega jezika. Ponudbe s fotografijo naj se pošiljajo na naslov : „Nova Pivana", Zagreb, Draškovićeva ulica 24 26. Vanstvena znamka Po okusu in zdrs vem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5-91 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci ae radovoljno dajejo brezplačno. Dne 27. aprila 1904 se bode vršila na domu g. Josipa Strehar v Ljubljani, na Tržaške cesti h. št. 2 potom prostovoljne sodne dražbe a) od 9. ure dopoldne naprej zakupodaja posestva vlož. It, 4»l kat. obč. Kapucinsko predmestje, hiš. št. 2 na Tržaški eetti 1 dvoriščem, biiice na dvorišču, gospodarskega poslopja, skladišča, hleva, dveh barak in vrta za dobo 10 let od 1. maja 1^04 naprej; izklicna cena znaša 1400 kron, vadij znaša polovico najvišjega ponudka letne zakupnim*, vadij in polovi« letne zakupnine je takoj plačati: b) od 2. ure popoldne naprej razprodaja premičnin, kakor hišne upi gospodarskega in mesarskega orodja i. t. d. Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji se labko vpogledajo v pisarni podpisanega c. kr. notarja. V Ljubljani, dne 22. aprila 1142-1 Dr. Karol Schmidinger, c. kr. notar kot sodni komisar, es. Kr. avstrijske ^ državne ielezmce C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1^03. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PKOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoči csobn*. v^ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^ate, Inomoet, Monakovo, Ljubno, čez SeLz'Jial v Auseee, Solnograd, čez K'-un-Reimn^ v Steyr, v L-nc na Dunaj via Amstetten. - 01 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeete. Ljubno Dunaj, čez Selzthal v Solno -ai, Inomost. cez Amstetten na Dunaj. — Ob U. uri 51 ■ dopoldne osobni viaii v TrbiZ, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 68 m popoldne osobni via*. v Trbiž. Šmohor, Beljak, Celovec, Franzecsfebte, Mona-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeil ob jezeru. Inomust, Bregenc Curih, Genevo, Pariz, £ez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vi Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr ), Lipako, oa Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž. Seljak, Franzensfeete, Inomust, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). - PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- i^totako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevie PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost Franzensteste, Solnograd, Lmc, Steyr, 1M. Aussee, Ljubno, celovec, Beljak (direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst) - Ob 7. uri u m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldM osenm vlak z Dunaja čez Amstetten, Liptsko Prago (direktni vozovi I in II. razr L Fracjove vare, K.r-love vare. Hcb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, JLinc, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. M,»hor, Pontabei. Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Bedaka, Ce lovca, Monakovega., Inomosta, Franzeasfesta, Pontabla. — Ob 8. uri &1 m zvet r bni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, ^mohora, Celovca, Pi.-ntabla, čez Selzthal iz lu >mosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Oo H un 44 m zjutraj iz No-zega mesta in Kočevja, ob 2. uri '32 m popoldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob H uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani viaki: Ob 7. un 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldM, (b 7 uri 1 in ob 10. uri 45 m ponoči name ob nedeljah in praznikib, samo oktobra. - PRIHOD V LJUB1*JAN0 drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani viaki: Ob o ari 49 m zjutra II. uri d m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah m paznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem čcjsu. Ki je is s min. pred krajevnim časom v Izubijani 1 Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904. Glavni dobitek kon 40.000k on Srečke ogrevalnih sob priporoča 7«9 15 & 1 krono Dobitki, ki obstoje v efektih, se v denarju ne bodo izplačevali. J. G. Maver, Ljubljana, Sradma včerajšnja tomperatara : 116', ^ »-male - 10*7^ »inferina v 84 urah : 0 0 mm. Sprejema zavarovanja človeškega živ-, ljenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavaro-^alna "bein.le3 -rr ^re-gri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z THCikozI Blo**aniko- narodno upravo. 3-46 Vn pojauilla df^je. Generalni za stop v Ljubljani, čepar pisarne so v Ustnej bančnej hMi w Ciospodsklli vallcala 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj iu nnjkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluio Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodno in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina iu tisk „Narodno tiskarne". 3+%1 18 096361 JQ