Izdaja za severovzhodno Slovenijo
LETO X 11 L, ŠTEV. 93 (L/
Ljubljana, petek 18. aprila 1952.
POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
Rudi Janhuba:
i*ozor9 tihotapci!
Poročila, ki jih sprejemamo iz Londona, so tako skopa, da si težko ustvarimo sliko o razgovorih, ki jih tam vodijo. Vendar mislim, da to ni bistveno, temveč samo dejstvo, da se razgovori vršijo, pove dovolj jasno, da gre za nove poiitičpe mahinacije, ki bi se tudi že realizirale, da ni bilo odločnega in veličastnega protesta celotnega našega prebivalstva v najožji povezanosti i našo vlado in partijo. Vendar mo ramo biti pozorni. Kaj vraga se imajo sploh razgovarjati v Londonu, ko vendar vsi od Edena do Achesona, od londonskega »Timesa« do »New York Herald Tribune« zagotavljajo, da »razgovori ne bodo prejudicirali končne rešitve tržaškega vprašanja«, dalje da »ne bodo storili ničesar proti Jugoslaviji« itd., itd.
Mirovna pogodba kaj jasno postavlja vlogo Italije nasproti Svobodnemu Tržaškemu ozemlju. Člen 21. točka 2. pravi jasno in glasno: Italijanska suverenost preneha nad Svobodnim tržaškim ozemljem v trenutku, ko stopi v veljavo mirovna pogodba. Ta pa je že davno stopila v veljavo in mislim, da o tem ni treba še posebno razpravljati v Londonu. V aneksu VII. točke člen 11. pa se govori samo o va-lutarnem režimu v Trstu in o dolžnostih, ki jih ima Italija do Trsta, dokler ne bo urejeno vprašanje posebne tržaške valute, in to je vse.
Nas zato zelo čudi, da Eden in Acheson govorita o teh razgovorih kot o popolnoma nedolžnem pomenku z Italijo, ki ne bo prejudiciral niti rešitve, niti okrnil naših pravic, medtem ko prvi komentarji iz Londona govorijo o tem, da sicer italijanske čete ne bodo za sedaj vkorakale v Trst (sic!), da pa bo dobila Italija v svojo upravo transport, zveze in zdravstvo ter da bo delo na sodiščih bolj prilagojeno italijanski praksi. Ali se to ne pravi delati se iz nas norca? Nam je vendar jasno, da če pride tudi v tej obliki do sporazuma, bi ta pomenil najvulgamejšo kršitev mirovne pogodbe in dejansko vkorakanje Italije v Trst (seveda prve dni brez vojske).
Mi vemo, da so zahodnjaki v težki situaciji. Radi bi nekako likvidirali obveznosti, ki izhajajo iz tristranske deklaracije (tam gre namreč za celotno Tržaško ozemlje), ki so jo vrgli leta 1948 kot predvolilno parolo, na kateri pa italijanski imperializem visi kot pijanec na plotu, po drugi strani pa bi sedaj vendarle hoteli narediti nekaj v vprašanju Trsta, kar bi vsaj deloma zadovoljilo Italijane. Torej, pozor pred tihotapci. In to še dvojnimi. Prvo v zvezi z tristransko deklaracijo, drugo pa z vsaj delno zadovoljitvijo italijanskih zahtev! Toda, saj vendar gospodje v Londonu vedo, da je tihotapstvo kaznivo v vseh obstoječih kazenskih zakonih!
Zato je potrebna še večja budnost na naši strani. Mi ne zahtevamo nič nemogočega. Samo, da se nič ne sklene brez našega sodelovanja, ker gre vendar za naše interese, za katere smo v zadnji veliki borbi proti temnim silam reakcije pokazali več kot marsikateri kulturno in ekonomsko bolj razvit narod. Lahko mirno rečemo, da smo storili nekaj edinstvenega v zgodovini borbe za svobodo in napredek.
Toda še nekaj ne smejo pozabiti londonski trgovci. Ali se še spominjajo spomenice italijanske »demokratične« vlade iz leta 1946, ko je predložil ■ambasador Meli Lupi di Soragna francoskemu zunanjemu ministrstvu zemljevid z začrtanimi interesi italijanskega imperializma v Istri? Ali so pozabili na vihar nezadovoljstva, ki ga je ta zemljevid povzročil na Quai d'Orsayu? Toda tega nezadovoljstva ni povzročil italijanski imperialistični apetit po naši zemlji, temveč ker so na istem zemljevidu bili začrtani Nica,
Korzika in Tunis kot del italijanskega imperija. Majhna nevšečnost za gg. Sforzo in De Gasperija. Zemljevid je bil pač še iz časa Mussolinija. Toda ta dogodek je značilen za vso italijansko zunanjo politiko — politiko mrhovinarja, kot je to poudaril tovariš Marinko. Gospodje v Londonu naj malo pomislijo o tem dogodku. Za Trstom pride Istra in Dalmacija, Črna gora in Albanija in, če naključje nanese, zopet Nica, Korzika, Tunis, Malta itd. itd.
Odločen NE, ki ga je pribilo naše ljudstvo, ni samo notranja jugoslovanska zadeva. To je vprašanje mednarodnega sodelovanja in borbe za mir, a ena od glavnih osnov te borbe mora biti: italijanskemu imperializmu ne popustiti v Trstu, da ne bomo morali ponovno popuščati v Addis Abebi.
Zato kličemo:	tihotapski diplo-
mati v Londonu naj prekinejo svojo žalostno raboto takoj! Naše ljudstvo se ne da preslepariti.
Maršal Tito sprejel delegate obrtnikov
Maršal Tito je v sredo sprejel predstavnike obrtniških zbornic iz vseh ljudskih republik, avtonomne pokrajine Vojvodine in kosovsko-metohijske oblasti. Pri sprejemu je bil tudi namestnik predsednika zveznega sveta za industrijo Ljubčo Arsov. Predstavniki obrtništva so v dve uri trajajočem razgovoru razložili maršalu Titu najvažnejše probleme obrtniške stroke ter stavili tudi več predlogov za njen napredek. Maršal Tito je opozoril delegate še na nekatere druge probleme, ki so v zvezi z obrtniško delavnostjo, ter se zahvalil za raznovrstna darila, ki so mu jih po svojih delegatih poslali obrtniki iz vseh republik.
15.000 Istranov Je demonstriralo v Kopru
Koper, 17. apr. V središču jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, v Kopru, so bile včeraj ponovno velike d»? monstracije Slovencev in Italijanov, prebivalcev Kopra, Pirana, Izole. Portoroža, slovenskih kmetov iz Dekanov, Šmarij, Marezig, Boršta, Vanganela,
Pomjana in vseh ostalih vasi koprskega okraja. S hiš so plapolale številne zastave, na zidovih in pločnikih pa so bila napisana gesla: »Tržačani! Vaša borba je naša borba! Trst je naš! Treba je nehati z londonskimi špekulacijami!« Demonstranti so nosili transparente z napisi: »Trst smo osvobodili in Trst bomo branili! Ne priznamo londonskega mešetarjenja! Nikoli več
Italija hoče sodelovati v upravi cone A samo zato, da bi čimprej uzakonila ^ pribl jučitevTržaškega ozemlja k Italiji
Vsaka povezava Trsta z Italijo bi pomenila gospodarsko katastrofo za njegovo prebivalstvo, Slovenci pa bi izgubili vse narodne in demokratične pravice
London, 17. aprila (Tanjug): Predstavniki tržaških političnih strank Bruno Černe za Fronto za neodvisnost (Fronte per ITndipendenza). Branko Babič in Bartolo Petronio za Italijansko-slovensko ljudsko ironto, dr. Josip Agneletto za Slovensko demokratsko zvezo, slovensko krščansko socialno zvezo in skupino neodvisnih Slovencev ter dr. Mario Stocca za tržaški blok (Blocco Triestino), ki so pred sedmimi dnevi prispeli v London, so na včerajšnji tiskovni konferenci zahtevali, naj zahodne velesile spoštujejo mirovno pogodbo z Italijo, pri čemer so poudarili, da je tržaško prebivalstvo odločno proti udeležbi Italije v upravi anglo-ameriške cone STO. Postavili so konkretne predloge za rešitev tržaškega vprašanja ter navodila za vrsto ukrepov, s katerimi hi pred dokončno rešitvijo lahko izvedli demokratizacijo oblasti in omogočili udeležbo prebivalstva pri upravljanju ozemlja. Z dokumentiranimi zgodovinskimi, političnimi in gospodarskimi dejstvi so dokazali, da bi pomenila sleherna povezava Trsta z Italijo resnično gospodarsko katastrofo za prebivalstvo tega velikega jadranskega pristanišča, hkrati pa bi slovensko prebivalstvo izgubilo vse narodne in demokratične pravice, kakor se je zgodilo s Slovenci, ki so prišli po mirovni pogodbi pod Italijo.
Predstavnik Fronte za neodvisnost Bruno Černe je dal podatke o gospodarskem zasužnjevanju Trsta po Italiji. Omenil je predvsem finančne, valutne in carinske sporazume, ki so bili sklenjeni 8. marca 1949 med ita lijansko vlado in angloameriško voja-
ODLOČNE BESEDE NAŠIH ROJAKOV V ZDA
Hanes bo v Nete Yorku veliko protestno zborovanje zaradi pohlepa Italije po Tržaškem ozemlju
New York, 17. apr. (Tanjug). Vrsta organizacij Američanov jugoslovanskega porekla je dala pobudo za sklicanje protestnega zborovanja spričo iredentistične gonje okrog Trsta. To zborovanje, ki bo 18. aprila v jugoslovanskem domu v New Yorku, sklicujejo klub jugoslovan-sko-ameriškega prijateljstva, demokratski klub »Sestrunje«, združenje jugoslovansko-ameriških žena, splitski klub »Marjan«, jugoslovan-sko-ameriški demokratični klub, ju-goslovansko-ameriška zveza iz Ho-bockana, korporacija »Novega lista« in slovenski časnik »Glas naroda«.
Gre za vprašanje, ki je nujno in ki zahteva enoten nastop vseh naših organizacij, društev, klubov in posameznikov. Gre za Trst. Istro in Dalmacijo, po katerih italijanski Iredentisti ponovno stegujejo svoje kremplje — je rečeno v razglasu iniciativnega odbora za sklicanje jfcorovanja. Šovinizem italijanskih
iredentistov pod današnjo vlado De Gasperija se prav nič ne razlikuje od šovinizma italijanskih iredentistov pod Mussolinijem, ko so naš Trst, Istra in Gorica občutili na lastni koži nasilje italijanskih zavojevalcev. Svoboda slovenskega Primorja je bila plačana s krvjo, solzami in trpljenjem. Mar bomo dovolili, da se svet vrne na staro?
Italijanski iredentisti, pravi nadalje razglas, sedaj zopet nastopajo s fašističnimi gesli, spet zahtevajo hrvatsko in slovensko zemljo. Za to njihovo gonjo sovraštva, laži in pohlepa po naši rodni grudi pa stoji De Gasperijeva vlada, ki je izsilila londonsko konferenco.
Kadar gre za obrambo naše hrvatske in slovenske zemlje pred novimi poskusi italijanskih šovinistov, da bi si le-to prisvojili, moramo zavzeti odločno in enodušno stališče ne glede na svoje osebno prepričanje ali politično pripadnost.
ško upravo in je poudaril, da si italijanska vlada prizadeva na osnovi teh sporazumov zagospodovati nad gospodarskim življenjem angloameričke cone STO. Zaradi teh sporazumov anglo-amerištka cona ne more niti uvažati, niti izvažati kakršnega koli blaga brez prejšnjega dovoljenja ustreznih ministrstev v Rimu. Anglo-ameri-ška cona mora zaradi teh sporazumov odstopiti italijanski vladi vso tujo valuto, ki jo dobi z izvozom, s pristaniškimi storitvami, najemnino za svoje ladje in s turističnimi dohodki. Celo ameriške dolarje in britanske funtte, ki jih dajeta britanska in ameriška vlada v Trstu za vzdrževanje njunih čet, morajo izročati Italijanski banki, ki daje Trstu v zameno le italijanske lire.
Bruno Černe je nato z raznimi primeri obrazložil, kako zelo škoduje tržaškemu gospodarstvu odvisnost od italijanskega tržišča. Dejal je, da bi Trst lahko okrepil svoje gospodarstvo, če bi se otresel italijanskega gospodarskega suženjstva ter vzpostavil trgovinske zveze s svojim zaledjem na osnovi ustreznih sporazumov. Poudaril je tudi, da je povezovanje Trsta z Italijo ustvarilo takšen položaj, da tržaška industrija lahko dela samo z delom svoje zmogljivosti. Zaradi neverjetne popustljivosti anglo-ameriške vojaške uprave italijanska vlada praktično nadzira vse gospodarsko življenje Trsta.
Dr. Josip Agneletto je v svoji izjavi navedel številne zgodovinske podatke o sistematični potujčevalni politiki italijanske vlade od dneva, ko je zasedla Trst ob koncu prve svetovne vojne, nato pa še podatke o seda,-njem sistematičnem zapostavljanju Slovencev v Trstu in slovenske manjšine v Italiji. Na osnovi teh podatkov je ob zaključku svoje izjave poudaril, da je iz teh razlogov rešitev tržaškega problema na temelju neodvisnosti edino pravilna.
Predstavnik	I talij ansko-slovenske
ljudske fronte Branko Babič je izrazil globoko- zaskrbljenost tržaškega prebivalstva zaradi morebitnih posledic londonske konference. Dejal je, da je tržaško prebivalstvo zaskrbljeno predvsem zaradi tega, ker nima svojih predstavnikov na konferenci, na kateri razpravljajo o njegovi bodočnosti in mu hočejo vsiliti odločitve, ki so v nasprotju z njegovimi koristmi.
Babič je poudaril, da želi sedaj Italija sodelovati v upravi anglo-ameriške cone zato, da bi že jutri uzakonila dejansko priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Tržaško prebivalstvo si želi izvedbe administrativnih reform v upravi tržaškega ozemlja, je pa odločno proti koncesijam Italiji. Takšne reforme morajo biti zadeva tržaškega prebivalstva In zavezniške vojaške uprave.
V tem smislu je Branko Babič predložil pet predlogov. Predlagal je predvsem, naj vojaška uprava prenese celotno civilno upravo na tržaško prebivalstvo in naj obdrži zgolj nadzor-(Nadaljevanje na 2. strani)
Italije v Trst! Dovolj je bilo 25 let suženjstva!« itd. Ljudje so vzklikali maršalu Titu, Jugoslovanski ljudski armadi in izražali odločno voljo, da ne bodo nikoli dopustili, da bi se o njihovi usodi samovoljno odločalo. '
Na glavnem koprskem trgu se je zbralo okrog 15.000 ljudi, katerim so govorili predstavniki ljudske oblasti in Zveze borcev.
Z zborovanja so poslali resolucijo Varnostnemu svetu Organizacije Združenih narodov, v kateri ljudstvo istrskega okrožja zahteva, naj končajo pogajanja v Londonu. V resolucijo je vključena tudi zahteva, naj se italijanski vladi odvzamejo vsi privilegiji in koncesije, ki jih izkorišča proti slovenskemu prebivalstvu.
Skupščina prisilno izseljenih koroških Slovencev
Celovec, 16. apr. (Tanjug)). Ob 10-ietnici -prisilnega izseljevanja koroških Slovencev je bila včeraj v Celovcu skupščina Zveze slovenskih izseljencev na Koroškem.
Podpredsednik zveze Jaka Ra j hm an je poudaril v svojem govoru, da prisilno izseljeni Slovenci še do danes niso dobili povrnjene škode, ki jo je komisija koroške pokrajinske vlade 1. 1945 uradno ocenila na približno dva in pol milijona šilingov.
Na skupščini je bilo sklenjeno, da bodo praznovali 10-letnico nasilnega izseljevanja Slovencev po nacistih dne
9.	maja v Celovcu. Ob tej priložnosti bo gostovala v glavnem mestu Koroške ljubljanska Drama.
Londonska konferenca
London, 17. apr. (Radio London). Konferenca predstavnikov ZDA, Vel. Britanije in Italije, ki v Londonu razpravljajo o udeležbi Italije pri upravljanju cone A STO, se je nadaljevala danes popoldne.
Protest borce?
IX.korpusa preti obsodbi ? Lucei
Bivši borci IX. korpusa NOV in POJ: Jože Borštnar, komandant IX. korpusa; Viktor Avbelj, komisar IX. korpusa; Albert Jakopič, načelnik štaba; Jože Klanjšek, namestnik komandanta; Janko Rudolf, komisar divizije in Jaka Rojšek, komandant divizije, so poslali uredništvu »Borbe« protestno pismo proti obsodbi garibaldincev v Lucci. V pismu navajajo, da so v Italiji celi dve leti vztrajali na obtožbi »veleizdaje« proti garibaldincem samo zato, da bi obrekovali borbo partizanov in svobodoljubnih narodov proti fašizmu. Toda namera italijanskih oblasti je izpodletela. Čeprav so na razpravo privlekli celo vrsto sumljivih prič-fašistov, so bili kljub temu na koncu prisiljeni, umakniti svojo obtožbo o »veleizdajstvu«. Bivši borci IX. korpusa dalje poudarjajo, da so v dobi narodno osvobodilne borbe bili izdajalci, toda to so bili izdajalci antifašistične borbe, izdajalci enotne zavezniške fronte v borbi proti fašizmu. To so bili ozopovski oficirji, ki danes nastopajo kot priče na teh insceniranih procesih, ki so tedaj sodelovali z okupatorjem, propagirali linijo pomirjenja z njimi in ki so se celo dogovarjali z okupatorji o skupnih akcijah proti nam, antifašističnim borcem. Edini, ki so osvojili geslo: Tolči fašiste, kjer koli so! — so bili prav tisti garibaldinci, ki so skupno z nami in zavezniki vršili svojo patriotsko antifašistično dolžnost.
Ko nato navajajo nujnost skupne borbe med italijanskimi garibaldinci in slovenskimi partizanskimi enotami, poudarjajo, da je bilo koordiniranje vojnih akcij obča pojava med zavezniškimi silami v drug svetovni vojni. Samo italijanski fašisti lahko vidijo v tem koordiniranju akcij »veleizdajo«, ker so samo oni s svojimi imperialističnimi težnjami težili za osvajanji tuje zemlje in zasužnjevanjem svobodnih narodov.
Bivši borci IX. korpusa poudarjajo, da tudi zavezniški oficirji poznajo resnico o antifašistični borbi Italijanov v diviziji »Garibaldi Natisone«, ker so s svojimi lastnimi očmi videli njihovo borbo in hkrati tudi izdajstvo ozo-povskih tolp. Zato pričakujemo, da bodo spregovorili in obsodili sramoten, zločin, ki je v bistvu samo nov poskus oživljanja fašizma v Italiji. Pozivamo zaveznike, naj odločno obsodijo organizatorje procesa v Lucci in dvignejo svoj glas v znak protesta, v obrambo pravic borčev za svobodo. Naj sprevidijo tudi oni, da je inscenirani proces v Lucci samo sestavni del protijugoslovanske kampanje italijanskih iredentistov, ki bi zopet radi iztegnili svoje imperialistične roke po naši zemlji, da bi predvsem priključili Trst in cono A k Italiji.
Demonstracije v Ptuja
Ptuj, 17. aprila. Sinoči je v Ptuju nad 5000, nocoj pa nad 6000 delovnih ljudi ptujskega okraja protestiralo proti konferenci v Londonu. Protestno zborovanje na Kvedrovem trgu, kjer je bilo komaj dovolj prostora za vse, je začel včeraj tov. Spras, predsednik MLO pa je govoril, da o usodi naših krajev in naših ljudi ni mogoče odločati brez naše države. Nocoj pa je govoril Ludvik Pernat, poslovodja trgovskega podjetja »Preskrba«. Tudi Ptuj prisega, da bo odločno branil svoje pravice.	S. M.
Z VELIKEGA PROTESTNEGA ZBOROVANJA V MARIBORU
Nc odnehamo, dokler v Londonu
ne prenehajo sramotno mešetarjenje
Maribor, 17. aprila. Po tridnevnih | ljo in našo krvjo. Med demonstranti | vsako pravico, da bi brez nas raz-ogorčemh demonstracijah proti klero-1 so na Glavni trg prihajali tudi za- pravljala o naših vprašanjih. Nikakor
fašističnemu pohlepu po naši zemlji in naših ljudeh onstran krivično zarezane meje se je danes znova ves Maribor zlil v en sam krik proti kupčiji in mešetarjenju v Londonu. Na Glavnem trgu se je zbralo nad 30.000 Mariborčanov in prebivalstva iz mariborske okolice. Iz oddaljenih krajev so se pripeljali ljudje na kamionih in vozovih, okrašenih z zastavami, parolami in ogorčenimi svaril: vsem tistim, ki na tako ponižujoče in sramotne nSine mešetarijo in sklepajo za zelenimi mizami kupčijo z našo zem-
Lfubljana protestira
že dvanajsti dan
Ljubljana, 17. aprila 300.000 demonstrantov v Beogradu, 200.000 v Zagrebu, 50.000 v Ljubljani predvčerajšnjim, včeraj pa 110.000 in več deset tisoč danes, 20.000 v Osijeku; v vseh mestih in krajih naše dežele se kot en mož dvigajo množice, da bi protestirale proti nečednim poslom v Londonu. Računi gospodov v Ixmdonu, še bolj pa računi Italijanskih mešetarjev, so namreč jasni: izrabili bi radi težki položaj naše dežele, da bi na naš račun vsaj deloma nasitili italijansko imperialistično lakoto, da bi tako utrdili položaj italijanske vlade in s tem tudi položaj svojega novega »zaveznika«. Žalosten mora biti politični položaj v Italiji, če je uspešen nastop vladne stranke (kakor to nekateri trdijo) odvisen od tega, kako bo rešeno vprašanje Trsta.
Neitete povorke m »e socoj «pet1 tyje ttggo, —
vile po mestu, po vsej širini ulic, da je promet brez moči zastal. Oglušujo či žvižgi so sekali zrak in se mešali z našimi starimi partizanskimi bor benimi pesmimi. Med množico, ki se je prelivala iz ulice v ulico, pa na desetine zastav in napisnih gesel, prav tistih, ki jih je kričalo na stotine ust. Fred univerzo so se zbrali študentje. Dobrih petnajst minut, pa je krenila povorka tisoč mladih ljudi po ulicah. Za njimi srednješolska mladina, ki se je zbrala pred gimnazija-, mi in skupine članov delovnih kolektivov, ki so se zbrale pred podjetji in ustanovami. Spet je bilo na ulicah vse, mlado in staro. Manifestirali so skupno voljo in hotenje pozno v noč. Ljubljana ne bo mirovala, dokler ne bodo gospodje diplomati v Londonu spoznali, da ne gre barantati za
družniki in zadružnice kmečkih delovnih zadrug iz bližnjih krajev. Ves Glavni trg je že pred začetkom protestnega zborovanja vrel kakor razpenjeno morje ogorčenja in jeklene volje, da si ne pustimo vzeti, kar je našega. Iz ogorčene množice so neprestano vreli vzkliki silnega in pravičnega protesta, ki se s protestom vseh narodov Jugoslavije zliva v tako mogočen krik, da ga svobodoljubni in miroljubni svet ne bo nikoli mogel preslišati.
Ob 17.30 se je začelo veliko protestno zborovanje, ki ga je odprl sekretar Mestnega komiteja KPS tov. Vlado Majhen.
Neprestano je nato množica prekinjala naslednjega govornika tov.. Franca Simoniča, pomočnika predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladi LRS, ki je v svojem govoru ostro obsodil sramotno mešetarjenje z našimi pravicami. Ljudje so s kriki in protesti po več minut prekinjali govornika, dvigali transparente s parolami, ploskali pa spet žvižgali proti nezaslišani in predrzni kupčiji diplomatov, ki bi hoteli za zeleno mizo od našega telesa odrezati kos in ga vreči v žrelo oživljajočega se klerofaši-stičnega italijanskega imperializma.
Neprenehoma so potem množice pritrjevale resoluciji, ki jo Mariborčani pošiljajo ameriškim in angleškim delegatom na londonski konferenci. Ko je tov. Miloš Ledinek, predsednik Sveta za kulturo in prosveto MLO, bral resolucijo, je množica sledila s protestom in pritrjeyanjem vsaki based!, ki jo sporočamo v London. «KoBfcMĐsi T Londona odrekamo
ne moremo razumeti, da vam, zaveznikom iz druge svetovne vojne, več pomenijo naši sovražniki kakor pravice svobodoljubnih narodov. Ne moremo razumeti, da se more nagrajevati krivica druge svetovne vojne! Protestiramo, da delegati Amerike in Anglije konferirajo z državo, ki ne izpolnjuje mirovne pogodbe, ker zatira narodne manjšine! Odločno zahtevamo: v Trstu, Gorici in Slovenski Benečiji naj se takoj uvede z mirovno pogodbo zagotovljena enakopravnost Slovencev in Italijanov. Kršilce mirovne pogodbe mora italijanska vlada poklicati na odgovornost in proti njim postopati. Protestiramo proti zločinskemu procesu v Lucci, ki oživlja fašistično miselnost! Nikdar ne bomo pristali, da bi nam fašisti in moskovski vojni hujskači jemali ozemlje, ki je bilo osvobojeno z našo krvjo! Branimo in branili bomo enotnost tržaških Slovencev in demokratične tradicije naših neosvobojenih bratovi Vztrajali bomo vse dotlej, dokler se ne ugodi našim pravičnim zahtevam!« Poleg te so Mariborčani poslati tudi resolucijo zvezni vladi FLRJ, v kateri sporočajo, da bodo v boju za pravično rešitev tržaškega vprašanja vztrajali do konca.
Po končanem protestnem zborovanju so se množice v povorkah začele viti po mariborskih uticah. V času, ko to poročamo, je ves Maribor še vedno en sam odmev krikov proti krivici, en sam plamen ljubezni in zvestobe zemlji in našim ljudem, ki onkraj krivične meje bojujejo z brez-primerno hrBbrosijo in nepopustljivostjo boj za enakopravnost in sv»; bodo.	(-*•»
Str. 2 8E0VENSKI POHOÖEVÄLEC otev. b* /ib. aprila iwa
Priprave za odgovor zabodnili velesil
Moskvi
Uradni razgovori se bodo začeli prihodnji teden v Londonu ali Parizu
London, 17. apr. (Reuter). Dsadni razgovori med zastopniki ZDA, Velike Britanije in Francije o odgovoru na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji se bodo začeli verjetno prihodnji teden v Londonu ali Parizu. V dobro obveščenih krogih računajo, da bodo zahodne velesile zavrnile sovjetsko trditev, da mora biti črta Odra—Nisa dokončna nemška vzhodna meja.
Prvi razgovori zahodnih velesil so bili prejšnji teden v Londonu takoj po prejemu sovjetske note. Podobni razgovori so bili tudi v Bonnu med visokimi komisarji treh zahodnih velesil in zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem.
Pričakujejo tudi, da bodo zahodne velesile v svojem odgovoru spet ugovarjale sovjetskemu predlogu, da mora imeti združena Nemčija lastne oborožene sile. Glede splošnih nemških volitev bodo zahodne velesile verjetno zavrnile sovjetski predlog, da bi bilo treba ustanoviti komisijo štirih velesil, ki bi proučila možnost za volitve v vseh okupacijskih eonah. V Londonu menijo, da bi sprejetje tega sovjetskega predloga obsodilo delo te komisije na popoln zastoj, ker so nasprotja med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo o vprašanju Nemčije zelo velika.
Britanska poroštva Zahodni Evropi
New York, 17. apr. »New York Times« sodi, da je dalo britansko sporočilo o poroštvih evropskim državam novo spodbudo za ustvarjanje evropske obrambne skupnosti. Časnik piše, da je London sedaj uradno pristopil k organizaciji 6 evropskih držav.
Pred kratkim se je Velika Britanija zavezala, da bo takoj in avtomatično stopila v vojno, če bo katera koli članica evropske armade napadena. Ta britanska odločitev, piše dalje »New York Times«, je odgovor na zahtevo Francije, da dobe evropske države dodatna poroštva ne le proti Sovjetski zvezi, marveč prav tako tudi proti Nemčiji. Britanski korak se da razumeti tudi kot odgovor na poskuse sovjetske vlade, da bi z lažnivimi obljubami o združitvi, oborožitvi in nevtralnosti iztrgala Nemčijo iz naročja zahodnih držav.
Obiski vojaških šefov Atlantskega pakta
London, 17. apr. (AFP). V zvezi s
pogostimi obiski vojaških šefov držav članic Atlantskega pakta so nastala razna ugibanja. Medtem ko se odločujoče osebe drže rezervirano, opozarjajo britanski politični krogi na dve važni vprašanji: kdo bo zamenjal generala Eisenhowerja, ki je podal ostavko na položaj vrhovnega poveljnika Atlant-
skega pakta, in kdo bo imenovan za glavnega poveljnika na Srednjem vzhodu.
Nekateri londonski krogi so prepričani, da bo prišel na Eisenhowerjevo mesto britanski častnik. Imenovanje poveljnika za Sredozemlje spravljajo v zvezo z obiskom šefa turškega ge-, neralnega štaba v Londonu in poto. vanjem Montgomeryja V Rim, Atene in Ankaro.
Časopis »San Franeisco Chronicle« piše, da je skupni štab ameriških oboroženih sil priporočil za naslednika generala Eisenhowerja na položaju poveljnika sil organizacije Severnoatlantskega pakta generala Ridgwayya. Kakor piše časopis, pričakujejo, da bodo države članice pakt« v kratkem odobrile Ridgwayevo imenovanje. Feld-raaršal Montgomery, namestnik vrhovnega poveljnika sil Atlantskega pakta, mora prevzeti poveljstvo v času od; odhoda Eisenhowerja do prihoda Rid-gwaya. Eisenhower, ki je sprejel kandidaturo za predsedniške volitve v: ZDA, bo zapustil svoj dosedanji polo-žaj junija.
ANGL0EG1PT0VSKI SPOR
Poslanica s predlogi Hilali paše angleški vladi glede Sudana
London, 17. apr. (UP). Britanski zunanji minister Anthony Eden je sprejel včeraj egiptovskega veleposlanika Amer pašo, ki mu je izročil poslanico predsednika egiptovske vlade Hilali paše. Po mnenju egiptovskih krogov v Londonu se v poslanici predsednika egiptovske
nji minister Dean Acheson je izjavil na vč-rajšnji tiskovni konferenci, da je ameriška trgovinska politika važen del ameriške zunanje politike in da je njen cilj postaviti trdne temelje za obrambo svobodnega sveta.
Zunanji minister ZDA Acbeson
o nekaterih mednarodnih problemih
Washington, 17. apr. Ameriški runa- ske konference — in spričo tega de-
’ jal, da ni verjetno, da bi ZSSR začela kakršnokoli »mirovno ofenzivo«. Izjavil je tudi, da bodo ZDA proučile vprašanje razširitve jamstev Severnoatlantskega pakta na Nemčijo po sklenitvi sporazuma o evropski obrambni skupnosti in splošne pogodbe o Nemčiji. Pogajanja o vključitvi Zahodne Nemčije v evropsko obrambno skupnost se odločno nadaljujejo. Hkrati je dvoje pogajanj — v Bonnu o splošni pogodbi in v Parizu o obrambni skupnosti.
Na koncu se je Acheson dotaknil premirja v Koreji, pri čemur je poudaril, da se general Ridgway in njegovi sodelavci pogajajo z velikim potrpljenjem in izkušnjami in da preostane predvsem vprašanje, ali bo nasprotna stranka sprejela pametne predloge za ureditev sedanjih vprašanj.
Acheson se je dotaknil poslednjih potez sovjetske zunanje politike — note o Nemčiji in moskovske ekonom-
Delo odborov Združenih narodov
New York, 17. apr. (Tanjug). Odbor za kolektivne ukrepe OZN je sestavil podkomisijo, ki bo izdelala delovni načrt. V podkomisiji so predstavniki Brazilije, Jugoslavije, Francije, Filipinov, Vel. Britanije in ZDA. Ameriški predstavnik Ban-kroft je predlagal, naj bi odbor za kolektivne ukrepe opozoril države članice OZN, da smejo v okviru svojih nacionalnih sil izločiti posebne vojaške enote za potrebe Organizacije združenih narodov.
Komisija za človečanske pravice razpravlja o pravici narodov do samoodločbe. Predstavniki majhnih držav se zavzemajo za to, naj bi stavili v pogodbo o človečanskih pravicah določbe o pravici narodov do samoodločbe. Predstavnikom majhnih držav nasprotuje večina delegatov velesil, ki so proti temu.
Španija zahteva odpravo tangerskega statuta
London, 17. apr. (AFP). Španska vlada je poslala britanskemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri zahteva odpravo tangerskega statuta iz leta 1945 in sklieanje mednarodne konference, na kateri naj bi proučili status Tangerja kot mednarodnega ozemlja.
da bi prišle take določbe v pakt o
človečanskih pravicah.
Včeraj se je na sedežu Združenih narodov v New Yerku začelo VII. redno zasedanje komisije OZN za opojne droge. Na seji so izvolili biro komisije. Za predsednika je bil izvoljen zastopnik Mehike Oscar Abassa, za podpredsednika francoski zastopnik Charles Vaille, za poročevalca pa ras topnik Jugoslavije Dragan Nikolič.
Na dnevnem redu je tudi predlog enotne mednarodne konvencije o opojnih drogah.
Pomoč OZN Koreji
New York, 17. apr. Generalni tajnik OZN Trygve Lie navaja v sporočilu, ki ga je predložil Ekonomsko-socialnemu svetu OZN, da so Združeni narodi dali oz. bodo dali 450 milijonov dolarjev v denarju ali blagu v okviru dolgoročnega programa za pomoč in obnovo Koreje. Kratkoročna pomoč Koreji je dosegla doslej znesek 250 milijonov dolarjev, od česar odpade največji del na ZDA. Oba programa za pomoč Koreji sta bila izdelana v skladu z resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine OZN, ki pozivajo države članice, naj pomagajo korejskemu ljudstvu.
vlade ponavlja zahteva Egipta, naj bi kralja Faruka priznali za sudanskega kralja in naj bi Vel. Britanija pravočasno izdelala nov osnutek sudanske ustave, ki bi zavezal Egipčane, da bi prenesli kraljeve prerogative (posebne pravice) na vlado. Egipt bi dal Sudanu širša pooblastila v upravi, pozneje pa bi mu bila zajamčena tudi popolna samouprava. Egipt vztraja tudi na tem, naj se britanske čete umaknejo z območja Sueškega prekopa in poudarja, da bo po tem umiku pripravljen na pogajanja za ustanovitev skupne obrambe Srednjega vzhoda.
Bivši predsednik egiptovske vlade in vodja vafdistične stranke v Egiptu Nahas paša očita vladi Hilali paše, da vodi probritansko politiko. Hkrati je pozval vse člane svoje stranke, naj nadaljujejo borbo za dosego nacionalnih smotrov.
Predsednik Truman je podpisal mirovno pogodbo z Japonsko
Washington, 16. aprila. (AFP-UP). Predsednik ZDA Truman je podpisal včeraj mirovno pogodbo z Japonsko. Hkrati je podpisal tudi druge'listine, ki se nanašajo na varnost Pacifika, in sicer pogodbe o vzajemni varnosti z Japonsko, Filipini, Avstralijo in Novo Zelandijo. Po pogodbi z Japonsko bodo imele ZDA pravico vzdrževati svoje oborožene sile okrog Japonske in na samem japonskem ozemlju.
Mirovna pogodba z Japonsko bo dobila veljavo, ko bodo deponirali v Washingtonu ratifikacijske listine petih ostalih glavnih držav, ki so se borile proti Japonski. Vel. Britanija, Avstralija in Nova Zelandija so že izročile svoje ratifikacijske listine te pogodbe.
Odgovor ZDA Italiji
Washington, 17. apr. Zunanje ministrstvo ZDA je izročilo italijanskemu veleposlaništvu v Washingtonu odgovor ameriške vlade na italijansko noto z dne 15. januarja 1952, v kateri zahteva Italija, naj bi bile odpravljene omejitve na uvoz živil iz Italije v ZDA. Italijanska vlada je storila ta korak, da bi tako preprečila naraščanje dolarskega primanjkljaja.
V spomenici ameriške vlade je rečeno, da se ZDA zavzemajo za to, da bi se razširila svetovna trgovina in da bi dobile druge države dolarje, s katerimi bi lahko plačale nujno potreben uvoz. Ameriška vlada je izjavila, da ni nobenih omejitev za uvoz jedilnega olja in da je proti temu, da bi se podaljšala omejitev uvoza mlečnih izdelkov do 31. julija.
Pripravljalne volitve v ZDA
New York, 17. apr. (Tanjug) Dosedanji rezultati volitev v državi New Jersey kažejo, da Ima senator Taft tudi v tej državi več pristašev kot so pričakovali. Po štetju glasov v 3525 od skupno 3840 volilnih enot je Eisenhower dobil 337-494, Taft 203.002 in Stassen 19.801 glas. Taft ni sodeloval v predvolilni kampanji v tej državi in je celo'zahteval, naj izbrišejo njegovo ime z volilnih listkov. Po-mnenju newyoräkih časopisov kažejo volitve v New Jerseyu, da je Taft še zmerom resen kandidat za predsednika republike in da bo boj med Taftom in Eisenhowerjem vsekakor hud.
Guverner države Illinois je včeraj izjavil, da ne more kandidirati za predsednika ZDA zaradi svojih guvernerskih obveznosti. S tem je odpravlje na ena izmed glavnih ovir za kandidiranje senatorja Kefauverja.
Adenanerjevi razgovori
Bonn, 17. apr. (Tanjug). Zahodno-nemški predsednik vlade Adenauer je na včerajšnjem sestanku z visokimi komisarji razložil stališče svoje vlade do odgovora na poslednjo sovjetsko noto o Nemčiji Na tem sestanku ni bilo diskusije, kajti visoki komisarji niso dobili navodil od svojih vlad. Bonnski vladni krogi sodijo, da je mogoče sprejeti nadzorstvo štirih velesil nad izvedbo vsenemških volitev, vendar ne bi smeli pri tem prejudicirati vprašanje nemških meja, ker je treba le-to rešiti z mirovno pogodbo in sporazumno z nemško vlado.
Ameriška pomoč Perziji
Washington, 17. apr. (UP). ZDA so odobrile Perziji 11 milijonov dolarjev za zboljšanje ljudskega zdravja, napredek kmetijstva in prosvete po programu tehnične pomoči, ki jo dajejo ZDA nezadostno razvitim državam. Celotna ameriška pomoč, ki jo bo letos dobila Perzija po tem programu znaša
23,450.000	dolarjev.
V
Turški zunanji minister bo obiskal Atene
Carigrad, 16. apr. (UP). Turški minister za zunanje zadeve bo konec aprila obiskal Atene, kjer bo imel s člani grške vlade razgovore, ki zanimajo obe. državi. Računajo, da bodo državniki obeh držav, ki sta članici Atlantskega pakta, proučili probleme, ki so v zvezi z vprašanjem poveljstva za Sredozemlje.
Prva mednarodna konferenca za usposabljanje Invalidov
Pariz, 17. apr. (Tanjug) Pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike se je začela včeraj v -Parizh prva mednarodna konferenca, ki bo proučila osnutek programa za ponovno usposabljanje invalidov. Ta konferenca sodi v okvir delovanja Svetovne zveze bivših bojevnikov in so na njej navzoče delegacije Belgije, Francije, Jugoslavije, Grčije, Izraela, Italije in Holandske. Jugoslavijo zastopata pomočnik predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo FLRJ dr. Voja Djukanovič in generalni tajnik Zveze vojnih invalidov Jugoslavije Boža Pavlovič. Konferenci prisostvuje najuglednejši svetovni strokovnjaki in specialisti *za usposabljanje invalidov.
za usposabljanje invalidov: dr. Lud» vik Gutman, direktor centra za raziskovanje finalne traumatologije v Stoke Mandevilleju (Vel. Britanija); Henry Amblard, generalni tajnik zveze oslepljenih v vojni; dr. Henry Ke-sler, strokovni svetovalec OZN in dr. Nillo Maki, vseučiliški profesor v Yivaskyli na Finskem.
Konferenca bo trajala do sobote. Proučevali bodo ustanavljanje središč za šolanje slepih, vzpostavljanje servisov tako imenovanih «govornih knjig« za slepe (gramofonske plošče itd.), organiziranje mednarodne obveščevalne službe o usposabljanju invalidov, program neposredne pomoči vojnim invalidom ter ustanovitev odbora z*
med njimi tudi dr. Harold Balme j 3Piošna «ocialna vprašanja, predsednik raziskovalne komisije OZN I
Ustanovljena bo stalna organizacija za sodelovanje azijskih socialistov
V oktobru bo v Rangunu prva konferenca azijskih socialističnih strank
New Delhi, 17, apr. (Tanjug). Tajnik zunanjepolitičnega urada indijske socialistične stranke GokhaJe je izjavil, da bo oktobra v Rangunu prva konferenca azijskih socialističnih strank.
Spor v jeklarski industriji y Ameriki
New York, 17. apr. (Tanjug) Ameriški trgovinski minister Charles Sawyer, ki vodi jeklarsko industrijo, katera je prešla pod drž. nadzorstvo, bo začel v imenu vlade neposredna po gajanja s kovinarji o zvišanju njihovih mezd. Vlada je izdala to odločitev, ker so prenehala pogajanja med delavci in delodajalci, ki so zavrnil; priporočilo vladnega urada za mezde, naj bi se delavske mezde zvišale za
12,5	centov na uro, hkrati pa tudi zvišale cene jeklu. Industrijci zahtevajo, naj bi se eena jekla zvišala za 12 dolarjev za tono, vlada pa je doslej privolila v tri dolarje, sodijo pa, da bo privolila tudi v večjo podražitev jekla.
Te konference se bodo udeležili predstavniki socialističnih strank Indije, Burme, Indonezije, Pakistana, Izraela, Iraka, Libanona, Sirije in obe krili socialistične stranke Japonske, v kateri je pred kratkim nastal razcep zaradi mirovne pogodbe in japonsko-ameriške pogodbe o vzajemni varnosti. Socialistične stranke Indije, Burme in Indonezije so že imele uvodni sestanek v Rangunu.
Na oktobrski konferenci socialističnih strank bodo bržkone razpravljali o ideologiji in zunanji politiki »tretje sile«, o Azjji in svetovnem miru, agrarni politiki in ekonomskem razvoju azijskih držav. Pričakujejo, da bo na konferenci ustanovljena stalna organizacija za sodelovanje azijskih socialistov.
Ko je govoril o rezultatih uvodnih razgovorov predstavnikov socialističnih strank Indije, Burme in Indonezije, je Gokhala izjavil, da so te stranke enotne in da se nočejo povezati z nobenim sedanjim blokom na svetu.
Italifa hoče sodelovati v upravi cone A
De Gasperijeva vlada Je odobrila 2 milijardi lir za pokojnine bivšim Mussolinijevim vojakom.
Roka roko umijeI
Signori, kaj sta dve milijardi proti temu, kar so ti hrabri bojevniki nagrabili za madre Italijo po Evropi!
(Nadaljevanje s 1. strani) stvene posle. V takšni civilni upravi naj bi bili predstavniki vseh političnih strank na osnovi proporcionalnega predstavništva prebivalstva. Vzporedno s tem naj bi Italija izgubila sleherni, posredni ali neposredni vpliv, ki ga ima v državnih, političnih in gospodarskih ustanovah. Politične in gospodarske odnose med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo bi morali vskladiti z določili mirovne pogodbe. Uresničijo naj določbe mirovne pogodbe o enakopravnosti slovenskega in italijanskega Jezika, tržaški meščani pa naj dobe tržaško državljanstvo. »Takšna reorganizacija civilne uprave je v interesu Trsta in njegovega prebivalstva, prav tako pa je tudi v skladu z določbami mirovne pogodbe ter z načeli demokracjie in miru,« je zaključil svojo izjavo Branko Babič.
Bartolo Petrotilo je na konferenci obrazložil stališče tržaškega delavskega razreda. Tržaško delavstvo smatra, da razvoj Trsta nima ničesar skupnega z gospodarskim življenjem v Italiji. Izkušnje, pridobljene v 25 letih italijanske vladavine, so naučile tržaške delavce, da so. tržaške koristi v nasprotja z italijanskimi.
Predstavnik tržaškega bloka dr. Mario Steee* je v svoji izjavi poudaril, da poborniki italijanske enotnosti niso nikdar v preteklosti smatrali, da pripada Tržaško ozemlje Italiji, pač pa svojemu gospodarskemu zaledju. Zate je sedanji pohlep Italije po Trstu mogočo označiti edino le kot željo za izvajanjem ekspanzionistične politike, ki je že nekoč prinesla žalostne po-j sledice-
Dr. Stocca je zlasti poudaril, da sc imele nedavne demonstracije v Ita liji in Trstu čisto fašistični r->-čai Izrazil je obžalovanje, da so ZDA in Vel. Britanija podcenjevale te Ouguu ke in eelo sprejele predlog italijanske vlade, naj bi se začela razprava o morebitnem sodelovanju Italije v upravi cone A. Stocca je pripomnil, da je to povzročilo upravičeno in odločno reakcijo pri vseh tistih slojih tržaškega javnega mnenja, ki se zavzemajo za spoštovanje mirovne po-
godbe. Prav tako, je nadaljeval Stocca, pa je odločno reagirala tudi jugoslovanska vlada. Takšno reagiranje pa je seveda povsem upravičeno. Ce želimo namreč razpravljati o ukrepih, ki kršijo mirovno pogodbo, tedaj morajo sodelovati vsi podpisniki pogodbe. Ce pa bi radi sprejeli ukrepe za izvedbo upravne reforme v coni A, kar je v sedanjem času vsekakor potrebno, tedaj ni treba in se tudi ne sme dovoliti vmešavanje neke tretje sile, saj je to problem krajevnega prebivalstva.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je snoči sporočil, da Je britansko zunanje ministrstvo povabilo tržaško delegacijo, naj mu pismeno objasni svoje stališče o tržaškem vprašanju.
Londonska konferenca o Trstu
London, 17. aprila. Predstavniki ZDA, Vel. Britanije in Italije so včeraj nadaljevali konferenco o vključitvi Italije v upravo anglo-ameriške cone STO. Konferenca je bila prekinjena pretekli četrtek zaradi praznikov in zaradi tega, da bi se lahko delegati treh držav posvetovali s svojimi vladami.
Na včerajšnji seji so, kakor se je zvedelo, proučevali reagiranje vlad ZDA, Vel. Britanije in Italije na sporočila njihovih 'delegacij.
Včerajšnja tiskovna konferenca, ki je bila v Londonu med zastopniki tržaških političnih strank, je vzbudila veliko zanimanje londonskega tiska. »Times« piše, da so delegati Trsta posrečeno orisali zapletenost tržaškega problema. V oporo svojim zahtevam so navedli obilo utemeljitev ekonomske, politične, etnične, zemljepisne in zgodovinske narave. Časopis omenja, da zastopajo delegati tržaškega prebivalstva razne italijanske in slovenske skupine.
»Daily Telegraph« pa piše, da delegacija do sedaj še ni razložila svojega stališča trojni konferenci. Časopis navaja izjave dr. Maria Stocce, da bi imela morebitna prepustitev Trsta Italiji porazne gospodarske posledice.
c;
KULTURNI R A Z G L F I) I
3
Poglavitni problem naših
Javnost smo že obvestili, da se Je nedavno tega sestal Odbor za znanost in visoke šole pri Svetu vlade LRS za prosveto in kulturo k tretjemu svojemu zasedanju. Dolgujemo ji pa še poročilo o obeh sejah tega zasedanja, na katerih je bila na prvem mestu razprava o reviziji študijskih načrtov in študijskih programov naših fakultet
Štiri ali sedem let
FAKULTETNEGA STUDIJA?
Vprašanje je postavljeno povsem resno: nekatere fakultete (celo večina!) so tako razširile svoje študijske programe, da po izjavah profesorjev tudi zelo vestni kandidati študija ne morejo zaključiti v manj ko šestih ali sedmih letih. Se posebej pa velja to za fakultete Tehniške in Medicinske visoke šole. Tako dobiva naša operativna služba absolvente, katerih povprečna starost je 30 let! Jasno, da so tako stanje v občutni meri zakrivile tudi vojne razmere, vendar je pa nemajhna krivda, da je do tega prišlo, tudi pri naših visokošolskih organih, ki marsikje niso znali zajeziti težnje po drobitvi predmetov, po stalnem večanju učnega osebja, po v»« vačjij
visokih šol
specializaciji že na sami fakulteti namesto v praksi,
Predsednik Sveta za prosveto in kulturo minister Boris Ziherl je na zasedanju ugotovil, da so bili sedanji učni načrti izdelani pod vplivom sovjetske prakse; v naših razmerah so se izkazali kot neprikladni ali celo kot škodljivi. Ker je iz enega predmeta nastalo tudi do pet predmetov, so šole pozabile, da morajo vzgajati dobre umske delavce za panogo kot celoto. Posledice prenatrpanosti učnih programov pa so; ogromno povečanje izdatkov, prekomerno odtegovanje kadra in nesorazmerno visoko število honorarnih zaposlitev. Ker je šlo vse v širino, smo morali marsikdaj odtegovati denarna sredstva tudi tam, kjer ne bi bili smeli, samo da smo zadostili takim personalnim zahtevam. Celo usmerjevanje je rodilo ponekod negativne posledice. Tako silijo arhitekti po končanem študiju ne na praktično delo, ampak v študij umetnostne zgodovine (!), šola za umetno obrt pa je postala kar nekakšna vad-niea za Akademijo upodabljajočih umetaoeU.
Tudi debata je gornje ugotovitve le še potrdila.
Prof. dr. Vidmar je dokazal, da je tisto, kar visoka šola mora in more dati, temeljito osnovno znanje, Sam je študiral strojeslovje in šele praksa ga je napravila specialista na elektrotehniškem področju. Do 50% ljudi je na naših visokih šolah preveč, vtem ko naši industriji manjkajo marsikje tudi najpotrebnejše moči. Glede revizije učnih načrtov priporoča bolj drastične mere, kakor na primer ukinitev devetega semestra na Tehniški v^oki šoli, določitev tedenskega študijskega maksimuma na 36 ur in podobno.
Rektor Medicinske visoke šole prof. dr. Tavčar je povedal, da se na fakulteti razpravlja eelo o tem, da bi se raztegnil dosedanji študij od petih na šest let Z reorganizacijo medicinskega študija pa se ne ukvarjajo smo pri nas, ampak po vsem svetu, kajti ta študijska panoga se je tako razrasla, da je nevarhost, da študenta povsem izmaliči, saj ne pride ob teh programih več do tega, da bi si mogel usvojiti zdravniško veščino.
Tudi rektor Tehniške visoke šole prof. inž. Hrovat je ugotovil, da smo študentom naložili preveliko breme, boji pa se, da učni kader tega še ne vidi dovolj,
Ne bomo na tem mestu navajali še vseh ugotovitev ostalih članov odbora, pač pa. .bomo navedli zadevni sklap, ki ga je Odbor v celoti
sprejel, in ki kaže, da bodo fakultete morale pristopiti k problemu bolj energično, kakor pa so pristopale doslej.
SKLEP SE GLASI:
1. — Dosedanji rezultati revizije učnih načrtov, programov in študijskih ter izpitnih predpisov, h kateri so bile vse fakultete pozvane pred letom dni, so nezadovoljivi. Pomanjkljivosti, ki kategorično narekujejo pospešek revizije, so v glavnem naslednje:
a)	Usmerjenost na ozko specializacijo na fakultetah se je izkazala za škodljivo. Nekatere fakultete (med njimi celo humanistične) so izgubile iz vida, da je njih pedagoško-vzgoj-ni smoter poslati v življenje celoviti tip strokovnjaka določene panoge, ne pa ozko omejenega specialista.
b)	Učni načrti so se marsikje ravnali po kadru docentov. Fakultete so složno nastopale v obrambi osebnih interesov profesorjev, ki pa niso bili vedno tudi splošni interesi,
c)	Prenatrpanost učnih načrtov in programov povzroča, da je normalen pojav, posebej še na Tehniški visoki šoli, da potrebujejo tudi dobri študenti po absolutoriju poldrugo leto in več, preden diplomirajo.
č) Prenatrpanost učnih načrtov in programov kakor tudi izpitni predpisi povzročajo, da količkaj vesten študent, ki hoče zadostiti zahtevam sedanjega študijskega režima, praktično nima časa za dvig svoje obče razgledanosti, Ju mu jo more dati
udeležba na tem ali onem področju javnega življenja,
2.	— Predavateljski kader na univerzi in visokih šolah kakor tudi znanstveni kader po naših institutih se preveč širi na račun operative, kateri včasih brez nujne potrebe odtegujemo vodilni strokovni kader, Ki je zanjo nadvse dragocen.
a)	Nujno je potrebno, da tudi v našem visokem šolstvu in v naših institutih ugotovimo, če so za uspešno izvrševanje danih nalog potrebni prav vsi, ki se sedaj na teh delovnih mestih nahajajo, in če je današnja kadrovska politika pa visokih šolah v interesu vzgoje novega znanstvenega naraščaja.
b)	Znanstveni delavec, ki se ne prizadeva venomer za napredek svoje discipline, ni znanstveni delavec. Tudi širša javnost ima pravico, da ugotavlja, kaj so posamezniki prispevali k razvoju znanosti.
c)	Število honorarnih predavateljev na nekaterih fakultetah skorajda ni manjše od števila rednih docentov. To je nezdravo stanje. Marsikateri kurzi bi mogli biti skupni za več fakultet. Človeške sile kot tudi materialna sredstva je treba smotrneje izrabljati, zato pa poiskati, če treba, tudi novih oblik dela.
č) Nezdrav je tudi pojav, da se izpopolnjuje učni kot tudi pomožni učni kader z docenti in asistenti, ki niso nikoli v svoji stroki praktično delali.
V najoijj zvezi z vprašanjem uč-
nih načrtov sta tudi vprašanji izpitnih in študijskih predpisov. Gre za to, ali naj ti dajo študiju značaj učenja ali značaj študija. Na srednji šoli dobiva dijak vso snov od profesorja; način dela in režim srednje šole smo po vojni prenesli tudi na naše fakultete, ki so postale tako višje strokovne šole. Sedaj se vračamo zopet k »univerzi«, kjer profesor ne odpredava vse snovi, ki jo mora študent poznati, kjer študent ne študira posameznih predmetov, ampak študira medicino, agronomijo, kemijo itd. in kjer mu docent kot mentor oblikuje medicinsko, agronomsko, kemijsko itd. gledanje. V tem pogledu smo študente vse preveč razvadili, saj so se odvadili uporabljati literaturo in z drobljenjem izpitov, pri katerih so zahtevali samo delček neke snovi, ki so se ga v nekaj tednih naučili, pa ga tudi v nekaj tednih pozabili, smo dosegli, da so naše visoke šole postale zgolj podaljšek srednje šole in da se študenti niso naučili pravilno organizirati svoj čas, saj so jim nešteti delni izpiti praktično onemogočili vsako udeležbo v javnem življenju, ali pa mu je taka udeležba dvojno obremenila študijska leta. Tudi v teh vprašanjih je Odbor prišel do enotnih pogledov in tudi tu bodo rezultati vidni že s študijskim letom 1952/53, ko bodo verjetno že vse fakultete mogle objaviti svojim študentom nove študijske in izpitna pravilnik»	Mr»
V novi guštanjski jeklarni bo 1. maja začela obratovati prva eiektropeč
Stara guštanjska železarna se v zadnjih letih razvija v veliko jeklarsko podjetje. To veliko podjetje pa se čedalje bolj specializira za proizvodnjo plemenitega jekla in jeklenih odlitkov. V novi veliki dvorani jeklarne, k: bo kmalu tudi v drugem delu pod streho, so že postavili 4-tonsko elek-tropeč, ki bo 1. maja začela obratovati. Tu bo kmalu zažarela tudi nova Siemens-Martinova peč. Pred dobrim tednom je v novi veliki kovačnici začela obratovati mogočna 60O-tonska stiskalnica. Do 1. maja pa bodo v vajami dovršili tudi novo peč za pred-grevanje in peč za ohlajevanje. Z do-vršitvijo ključnih objektov v tej železarni, zlasti nove jeklarne, jeklolivar-r.e in kovačnice se bo povečala proizvodnja jeklene litine za 5000 ton na leto, proizvodnja valjanih in kovanih izdelkov pa za 4600 ton.
Prejšnji teden se je stari delavski «vet guštanjske železarne sestal na svoje zadnje zasedanje, da obravnava z-,ključni račun podjetja, na podlagi katerega bosta novi delavski svet in upravni odbor prevzela posle. Iz podrobnih podatkov, ki jih je k bilanci podal direktor Gregor Klančnik in iz
d.skusije, ki se je o tem razvila, lahko ugotovimo naslednje značilnosti o lanskem poslovanju guštanjske železarne.
Rezultati lanskega poslovanja
Podjetje je proizvodni plan izpolnilo po vrednosti s 106.9%, po količini s 103.1%, po asortimanu pa s 96%. Zlasti se je lani povečala proizvodnja blaga za prodajo, in sicer za nad 14%. Seveda tudi lani ni šlo brez težav, zlasti v zvezi z nabavo kvalitetnih surovin, premoga in drugega materiala. Zato vsi obrati niso enako dobro odrezali.
Siemens-Martinova peč je izpolnila plan po količini le z 89%, in to predvsem zaradi pomanjkanja kvalitetnega premoga in dobrega surovega železa. Zato je bil učinek po tonah kar za 23% pod normativom. Sele konec leta so bili doseženi boljši rezultati. Po drugi strani pa so v guštanjski železarni lani izdelali več kvalitetnega in pecialno lcgiranega jekla. Kolektiv elektropeči je presegel svoje planske naloge ob enakomerni proizvodnji: dal je 132% planirane količine jekla, po vrednosti pa celo 157%.
Slab uspeh livarne, ki je dala le 36.3% planirane vrednosti, je bil več mesecev predmet pozornosti upravna odbora, delavskega sveta in tehničnega vodstva. Seveda pa je treba upoštevati tudi visoko postavljen plan in okolnost, da se je povprečna teža cdlitka zmanjšala od 24 kg v 1. 1950 na 17 kg v letu 1951, Te dni je prišlo do potrebne reorganizacije tehničnega vodstva v tem obratu, na katerega odpade velik del proizvodnje celotnega podjetja. Metalurško - predelovalni obrati pa so lani dobro odrezali. Valjarna je vse svoje obveznosti po pogodbah izpolnila. Skart pri visoko li-giranem jeklu pa je še vedno previsok, to pa zaradi pomanjkanja peči za medgrevanje in ohlajevanje. Težka kovačnica je danes najboljši obrat v železarni. Lani je izpolnila plan po količini s 120% in po vrednosti s 113 odstotki. Obrat pa je imel težave zaradi neredne dobave polizdelkov iz Zenice, zaradi pomanjkanja hladilnih jam, nezadostne zmogljivosti peči in slabih parovodov. Navzlic temu je produktivnost v tem obratu narasla za nad 20%. Tudi lahka kovačnica je le nebistveno zaostala za planom. V proizvodnji krogel za kroglične ležaje pa. je plan presegla.
Tudi mehanična delavnica je pre
koračila plansko nalogo, posebno pa se je izkazal oddelek za vzmeti, saj je lani izdelal za 38%. več spiralnih vzmeti in za 17% več listnatih vzmeti kakor prejšnje leto.
Po sklenjenih pogodbah je bilo podjetje lani dolžno izdelati 9527 ton gotovega blaga, dobavilo pa je 9215 ton svojih izdelkov. Zaostanek je bil predvsem v jeklolivarni, ki je zaradi objektivnih težav izpolnila le 75% zaključenih naročil. Lani je uspelo odprodati večji del zalog manj kurant-nega blaga. — Zaloge so se občutno zmanjšale tudi zaradi tega, ker je železarna usmerila proizvodnjo po potrebah trga.
Novi proizvodi
Velik uspeh pa je podjetje doseglo z novimi proizvodi. Kolektivu je uspelo zamenjati vse vrste krom-niklove-ga konstrukcijskega jekla s krom-mo-libden-vanadijskim jeklom iz domačih surovin. Te nove vrste jekla so se izkazale kot povsem enakovredne, pokazale pa so še to prednost, da je njih predelava v toplem stanju mno-
V veliki dvorani nove jeklarne v Gustanju, ki jo vidimo na sliki, bo dne 1. maja začela obratovati prva elek tropcč, kmalu pa bo tu zažarela tudi nova Siemens-Martinova peč.
go lažja in takega jekla ni treba ohlajati v olju. Proizvodnja segmentov za krožne žage je zelo narasla, tako da je podjetje lahko krilo vse potrebe domačega trga in se sedaj ogleduje za inozemskim trgom. Železarna izdeluje iz domačega jekla tudi nože za tobačno industrijo, ki so prav tako trdni, hkrati pa cenejši od uvoženih nožev iz vollramovega jekla. Zelo dobre ocene jc dobilo v domači kovinski industriji tudi guštanjsko jeklo OSMO, izdelano samo iz domačih zlitin, ki se uporabja za izdelavo utopov, nožev za rezanje kovin v toplem in hladnem stanju, za pnevmatično orodje itd. Kot nov delovni postopek pa je kolektiv uvedel termično poboljševanje jeklene litine, ki daje visoko trdnost jeklenih odlitkov pri dobri žilavosti. Na ta način obdelujejo v podjetju izdelke za letalsko industrijo, industrijo orodja in ladjedelništvo. Med nove proizvode spadajo tudi odlitki iz posebnega krom-ni-klovega jekla, ki je visokoodporno proti ognju in toploti in se uporablja za naprave
ditvi in opremi elektrojeklarne itd. Sprejeli so vrsto sklepov. Najvažnejša naloga novega delavskega sveta bo pospešiti dograditev nove jeklarne z vsemi napravami, znižati proizvodne stroške s pravilno potrošnjo surovin, zmanjšati izmeček na minimum in osvojiti odlitke za avtomobilsko industrijo. Povečali bodo proizvodnjo le giranega jekla, uvedli proizvodnjo pnevmatičnega orodja za rudarstvo in metalurgijo, proizvodnjo vzmeti pa bodo dvignili še za 30%.
Desetletnica Jugoslovanske vojne mornarice
Jubilejna proslava Jugoslovanske vojne mornarice v spomin na 10. september 1942, ko je bil z ukazom Vrhovnega štaba ustanovljen v Podgori I. mornariški odred narodnoosvobodilne vojske, se bo začela že prihodnji mesec z raznimi prireditvami in proslavami. Proslave bodo v vseh ljudskih republikah. Poleg vojne mornarice bodo sodelovali pri proslavi tudi trgovska mornarica, ladjedelnice in vse panoge pomorskega gospodarstva, množične, politične in fizkulturne organizacije. V Splitu bo pomorska razstava, ki bo po svoji obširnosti presegla vse dosedanje. Vse splitsko pristanišče in obala bosta 3 mesece, kolikor bo trajala ta razstava, spremenjeni v muzej pomorske zgodovine narodnoosvobodilne vojne.
Na dan ustanovitve mornarice 10. septembra, ko bo pregled vseh enot Jugoslovanske vojne mornarice, bodo brigade Jugoslovanske vojne mornarice dobile nove zastave.
Prva serija doma izdelanih električnih transportnih vozičkov
V centralnih strojnih delavnicah industrije nafte v Sesvetskem Kraljevcu pri Zagrebu, kjer bodo izdelovali vrtalne stolpe in garniture za vrtanje, so pred kratkim začeli graditi prvo serijo električnih transportnih vozičkov na akumulatorski pogon. Prototip takega vozička so izdelali že lani. V prvi seriji bodo izdelali hkrati 60 takih transportnih vozičkov, ki bo vsak imel nosilnost 1.5 tone in bo lahko vozil s hitrostjo 22 km na uro, za pogon pa bo imel električni akumulator z napetostjo 22 voltov. Vse dele teh vozičkov bodo izdelali z domačim materialom. Taki transportni vozički so zelo primerni za lokalni transport na železniških postajah, v velikih poštnih obratih in pa za prevoz materiala v velikih industrijskih dvoranah in med tovarniškimi objekti. Tak transportni voziček lahko obratuje ves dan, ponoči pa se polni akumulator, kar traja 6 ur. Ker je potreba po takih vozičkih precejšnja, pripravljajo še drug prototip transportnega vozička i večjo nasilnostjo.
Namesto o koncesijah Italiji naj govorijo o krivici,
ki so -jo napravili Bricom
0 razvoju kmetijskega
zadružništva na Tolminskem
Na Tolminskem je 42 splošnih kmetijskih zadrug, od katerih so 3 v likvidaciji, petim pa preti likvidacija zaradi neurejenih odnosov z Narodno banko. V te zadruge je včlanjenih 3755 gospodarstev ali 73% vseh gospodarstev v okraju.
..	...	Število vseh članov pa znaša 6987.
rafinerijah nafte., Qd ce]0jnega števila članov je 2732 Doslej smo take odlitke morali uvažati j za(jružnic iz tujine. Ob koncu lanskega leta pa
so v podjetju prvič izdelali tudi tež- j ^a. vseh vodilnih mestih prevlake odlitke za parne turbine, ki vsak du-leJ° mal> kmetje. Strokovna spo-tehta po 4 tone. Zdaj študirajo po- j sobnost nameščencev ne ustreza no-stopek za izdelavo kolesnih stavkov
tipa »Bischof« za potrebe naših rudnikov (letno uvažamo nad 1000 ton takega materiala). Guštanjska železarna pa bo lahko zadovoljila vso to potrebo.
Iz računskega zaključka podjetja je razvidno, da je železarna lani izdelala blaga za 858 milijonov dinarjev. Kolektiv je dosegel 2 milijona dinarjev prihranka na plačah administrativnega in pomožnega osebja. Sest obratov je izkazalo 24.1 milijona din dobička (od tega mehanična delavnica 9.3, valjarna 5.7, težka kovačnica 4.8, jeklolivarna 2.3), izgubo v skupnem 11.6 milijonov din pa izkazuje martinarna, elektrotopilnica ter izde-iovainica podkev, vzmeti m osi, tako da znaša čisti dobiček 12.5 milijona dinarjev.
V diskusiji k računskemu zaključku so razpravljali o izostankih delavcev, ki so še vedno precejšnji in o izgubi, ki s tem nastaja za podjetje, nadalje o vrednosti izmečka v obratih, o mo-
vim zahtevam v trgovini, še manj pa v drugem gospodarstvu. Čeprav so se v glavnem vsi poslovodje in knjigovodje izvežbali s trimesečnim tečajem in imajo povprečno triletno dobo zaposlitve v zadružništvu, je med njimi komaj 20% sposobnih poslovodij, 40% delno sposobnih, medtem ko bi bilo treba ostalih 40% nujno zamenjati. Knjigovodij je sposobnih le 10%, in še ti ne znajo vsi sestaviti bilance, delno sposobnih je 60%, na ostalih mestih knjigovodje ne ustrezajo ali pa jih sploh ni.
Splošne kmetijske zadruge imajo tri kovaške, 4 krojaške, 16 hranilnih, 8 čevljarskih ter 6 močnejših lesno-gozdarskih odsekov, ki se ukvarjajo s sečnjo in spravilom lesa ter imajo hkrati v posesti tudi žičnice. Najbolj donosni so bili doslej lesni in gostinski odseki, ki so marsikje nadomestili izgubo usluž-nostne dejavnosti. Vzroki pasivnosti uslužnostnih odsekov (zlasti krojaških in čevljarskih) so v pre-
dernizaciji strojnega parka, o dogra- majhni kontroli upravnih odborov
Gozdove nam ogražata lubadar
In naša malomarnost
Lansko zimo nam je sneg podrl oziroma polomil v Sloveniji četrt milijona kub. metrov predvsem iglastega lesa. To je količina, ki bi jo lahko naložili na 400 železniških kompozicij po 30 vagonov. Lepa količina — še večja škoda! Toda to še ni vse. Podrta in polomljena smrekova in borova drevesa so najboljše kotišče za lubadarje, ki imajo v enem letu dve, ob ugodnih vremenskih pogojih pa celo tri generacije.
— jaz pa pravim, naj bi nove plače odmerili kar z metrom, lepo pošteno vsakemu enako.
Edini način borbe, da se lubadarji ne razmnožijo in da ne napadejo zdrava stoječa drevesa, je hitra obdelava podrtega lesa in beljenje (lupljenje) debelejših delov drevesa.
Letošnjo zimo nam je sneg vrgel ob tia blizu 180.000 kub. m lesa, to krat bolj v nižinskih predelih, tudi v neposredni okolici Ljubljane. Podrt-nice vidiš vsepovsod po bližnjih go zdovih. Pospravljanje pa napreduje ponekod zelo počasi, čeprav so bili izdani potrebni ukrepi in opozorila gozdnim posestnikom, naj s tem pohitijo. Naši ljudje še vse premalo verjamejo v nevarnost lubadarjev. V primeru vročega in suhega poletja bo pa postalo tudi največjemu nevednežu jasno, kaj pomenijo rumeni in sušeči se gozdovi smreke in bora. Da se to ne bi zgodilo, so predvsem pokli cani vsi odgovorni organi, v prvi vr sti gozdarji pri okrajnih ljudskih odborih in njihovo pomožno osebje na terenu, da budno spremljajo pospravljanje snegolomov. Njihove prijave proti nemarnežem so ljudski odbori dolžni resno in strogo presojati.
Nevarnost je velika in posledice utegnejo biti težke!
Študenti iz Trsta na obisku v Hrvatski
V Zagreb je prispelo iz Trsta 13 študentov slovenske narodnosti, ki bodo ostali nekaj časa v Zagrebu in drugih krajih Hrvatske kot gostje hrvatskih študentovskih organizacij, da spoznajo življenje in delo študentov v naši državi.
nad samovoljnim upravljanjem odsekov po obrtnikih samih, v odvisnosti zadrug od orodja privatnega lastništva in v podobnem. Odločujoča je bila tudi konkurenca cen zasebnih rokodelcev brez obrtnih dovoljenj (šušmarjev), ki niso odvajali davka na promet proizvodov, niti niso imeli druge režije, kakor jo imajo zadruge. Nazadovanje zadružnega obrtništva je tudi posledica dejstva, da v preteklih dveh letih ni redno prejemalo surovin in najnujnejšega orodja po dotedanjem planskem razdeljevanju. Pri tem so bili celo zasebni obrtniki s svojim združenjem na boljšem. Posledica vsega tega je likvidacija treh krojaških in treh čevljarskih odsekov.
Leta 1950 je imelo 31 zadrug 1.6 milijona dinarjev dobička in 11 zadrug 373.000 din izgube. Lani pa je imelo 39 zadrug 4.1 milijona din dobička in tri zadruge 67.000 din izgube. Lanske dohodke so kmetijske zadruge uporabile predvsem za gradnjo zadružnih domov, nabavo vprežne živine, krožnih žag in drugih potrebnih strojev ter opreme za trgovino.
Naj večje težave dela zadrugam ponovno uvajanje omejenega jamstva, ki je bilo leta 1949 z zveznim zakonom odpravljena V zvezi z novim finančnim sistemom ga Narodna banka ponovno zahteva kot jamstvo za kredite, kar je razumljivo. Uvajanje novega gospodarskega sistema so tudi na Tolminskem stari trgovci in gostilničarji razumeli kot vračanje k staremu ter se ofenzivno lotili rušenja predvsem organizacijsko šibkih zadrug. Upali so, da bodo ponovno dobili privatno obrtno dovolilnico. Taki primeri so bili v Zatolminu, Smasti in Poljubinju. Kot zastraševalno orožje jim je služilo ponovno uvajanje jamstva.
Delo živinorejskih odsekov je v glavnem omejeno na rejo plemenskih bikov, ki jih večino redijo zasebniki, medtem ko je zadruga samo lastnik. Dalje imajo zadruge tudi 6 ekonomij, vendar so samo tri, in sicer v Volčah, Podmelcu in pri Sv. Luciji take, ki delajo po načelih kmetijskega zadružništva. Hranilno kreditni odseki imajo 1059 vlagateljev in za 1,900.000 din vlog. Hranilna odseka sta zlasti dobro razvita pri zadrugah v Čezsoči in Sv. Luciji, ki sta do zvišanja cen v januarja 1951 poslovala brez kreditov Narodne banke.
Zadružniki so doslej zgradili 6 zadružnih domov. Končati morajo še dva,, in sicer v Idrskem in Kobaridu. Najboljše gradbišče, če upoštevamo pri tem prostovoljno delo, je na Idrskem.
Vse splošne kmetijske zadruge imajo ekonomsko osnovo za boljši gospodarski napredek, bolj ali manj v vseh panogah gospodarstva ter je pripisovati neaktivnosti nekaterih predvsem nezanimanju upravnih odborov. To je hkrati posledica slabih kadrov, ki zaradi površnosti v delu niso ustvarili zaupanja zadružnikov v kmetijske zadruge. Najboljše zadruge so v Soči, Logu pod Mangartom, Bovcu, Čezsoči, na Idrskem, v Sv. Luciji, Slapu in Gorenji Tribuši. Vse te že imajo razne odseke in se bodo lahko na sedanji osnovi razvijale naprej. Upravni odbori v teh zadrugah razmeroma dobro gospodarijo. Druge zadruge pa bodo morale razširiti svojo dejavnost, okrepiti vodstva, morda tudi reorganizirati svoje delo, ker le tako bodo lahko napredovale.
Nova Gorica, 17. aprila. Brici so odločno proti temu, da bi se na londonski konferenci kar koli sklenilo v našo škodo, in obsojajo že dejstvo, da je do konference prišlo. Istočasno tudi zahtevajo, da naj italijanske oblasti razveljavijo obsodbo, ki so jo izrekle proti italijanskim garibaldincem v Lucci.
Goriška Brda Je krivična meja med Italijo in Jugoslavijo najtežje prizadela; razpolovila jih je na dvoje. Zato imajo Brici velike težave z obdelovanjem svoje zemlje. Gospodje, ki so meje določali, se namreč niso ozirali ne na voljo ljudstva, ne na naravne zakone, temveč so zabili obmejne količke in potegnili mejo čez vinograde in sadovnjake, preko slovenskih njiv, presekali so ceste in v neredkih primerih oddvojili hleve in druga gol-spodarska poslopja od stanovanjskih hiš.
Najbolj je bilo prizadeto središče Goriških Brd — občina Dobrovo. Pod Italijo je ostal večji del ravninske vasi Medane. Z nasilno ločitvijo od Gorice so jih hoteli kulturno in gospodarsko uničiti. Kljub težavam pa se danes dvigajo v vseh dobrovskih vaseh zadružni domovi, v katerih se odraža silna volja, s katero so Brici premagali vse težave. Danes niso več tlačani-ko-loni, temveč so sami gospodarji svoje zemlje.
Niti Nemci niti Italijani niso mogli premagati silne volje do življenja Bricev. Ne nasilje ne rafinirana fašistična raznarodovalna politika jih nista mogla uničiti. Vedno so bili in so še zavedni Slovenci. To najbolje potrjuje protestno zborovanje, ki so ga imeli konec preteklega tedna v Dobrovem, katerega se je udeležilo nad 1000 ljudi. Prišli so zadružniki in zasebni kmetje iz vseh dobrovskih vasi ter se zbrali na prostoru pred bivšo graščino. Pripeljali so se na novih traktorjih in tovornih avtomobilih, in sicer po cestah, ob katerih že cveto breskve in češnje. Zbranemu ljudstvu je spregovoril rezervni oficir, kmet-zadružnik, Darko Markovčič iz Dobrovega, ki je navzočim orisal trnjevo pot briškega kmeta in njegov neprestani boj za narodnostno in socialno svobodo in težave, ki jih imajo v svojem gospodarstvu zaradi krivične meje. Besede: »Na londonski konferenci naj ne sklepajo o koncesijah Italijanom, temveč o tem, kako bi popravili krivico, ki so nam jo storili s krivično razmejitvijo,« so naletele na burno odobravanje. Na zborovanju so govorili tudi predstavniki občinskega odbora in sekretar okrajnega
odbora OF. Ljudstvo je govornike pogostokrat prekinjalo z vzklila tov. Titu, Komunistični partiji Jugoslavije in Jugoslovanski ljudski armadi. Sprejeli so protestne resolucije, v katerih prosijo maršala Tita in podpredsednika vlade FLRJ in ministra za zunanje zadeve tov.« Edvarda Kardelja, da naj zastavita ves svoj vpliv, da se tržaško vprašanje ne bo rešilo v našo škodo, ter da se obsodba proti italijanskim partizanom v Lucci razveljavi.
Obrtna zbornica v Novi Gorici je z letnega občnega zbora poslala protestno resolucijo, v kateri pravi med drugim: »Ne bomo trpeli nobenega barantanja na naš račun. Dovolj smo žrtvovali za stvar miru. Angležem, Američanom in Italijanom je treba povedati; Ce je kdo upravičen kaj zahtevati, smo to mi, ne pa Italijani!«	jp
Čehi bodo s svojo štafeto Čestitali maršalu Titu
Nad 35.000 Cehov, ki živijo v naši državi, bo maršala Tita pozdravilo za njegov rojstni dan po svoji štafeti, ki bo odšla iz vasi Džanovci v daruvar-skem okraju. V tej vasi je kompaktno češko prebivalstvo in so vsi češki kmetje člani zadruge. Štafeta bo šla skozi številne češke vasi daruvarske-ga, bjelovarskega in požeškega okraja, kjer prebivajo Cehi. V Pakracu se bo češka štafeta priključila glavni štafeti LR Hrvatske pri nadaljevanju po-? ti v Beograd.
Pomembni pravosodni uspehi v Metohiji
V pogledu sodobnega pravosodja je bila med vsemi jugoslovanskimi pokrajinami nekdaj najbolj zaostala Metohija, ker so bili tam bolj v veljavi nenapisani kot pa napisani zakoni. Največ krvi in življenj so v teh krajih zahtevale zlasti starodavne arnavt-ske »krvne osvete«. Po tem nenapisanem zakonu so se pobijali člani rodbin zaradi ubojev in tudi samo zaradi razžaljenj, storjenih pred davnimi leti. Na petem rednem zasedanju ljudskega odbora za Kosovo in Metohijo sta zdaj v Prištini poročala predsednika okrožnih sodišč v Prištini in Gnjilanu, da niso v zadnjem letu v teh dveh okrožjih obravnavali niti enega primera starodavne krvne osvete. Poleg tega velikega uspeha pravosodja v Metohiji so pa tudi pomanjkljivosti, ki jih ne bo težko odpraviti. Tako je moralo okrožno sodišče v zadnjem letu razveljavi okrog 30%, od okrajnih sodišč izrečenih obsodb, kar pa je samo posledica nezadostnega strokovnega ka4 dra pri okrajnih sodiščih.
Kolektiv mostovne delavnice v Gorici fe mesec dni predčasno izvršil železno konstrukcijo 33 m dolgega mostu
V pospešenem tekmovanju za dan železničarjev in za 1. maj je delovni kolektiv mostovne delavnice v Novi Gorici končal izdelavo železniške konstrukcije 33 m dolgega mostu, katerega bodo začeli montirati na železniški progi čez Bačo pri Hudijužini že v začetku maja. Ko so pričeli z izdelavo tega železniškega objekta, so računali, da bi novi most pričeli polagati preko Bače v začetku junija. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo vsega kolektiva, zlasti pa še višjih specialistov Franca Vuge in Maksa Bizjaka, so dela v delavnici končali mesec dni predčasno, tako da bodo delovni praznik 1. maj proslavili z veliko delovno zmago.
Most pri Hudijužini je lani porušil zemeljski udor in kameniti plaz konec lanske zime. Kolektiv mostovne delavnice Gorica je delal v dežju noč in dan, da so na tej važni mednarodni progi Gorica—Jesenice v najkrajšem času vzpostavili redni promet in vrgli preko Bače zasilni most. Ob tej priložnosti je skoraj polovica kolektiva, najboljših delavcev dobila pohvale in denarne nagrade do 2000 din. Za tem so demontirali in dvignili iz
Osiješka tovarna mila je z novimi proizvodi dosegla velik uspeh
V pogojih novega ekonomskega sistema in ob boljši. preskrbi s surovinami so v osiješki tovarni, mila hitro spoznali, da je treba razširiti in zboljšati asortiman proizvodov. Tako so nedavno začeli izdelovati toaletno milo znamke »Elida« in »Stela«, milne kosmiče »Lux«, pralni prašek »Radion« in prašek za namakanje perila «Cla-rax«. Da se podjetje čim bolj poveže s trgom, je uvedlo prodajo svojih izdelkov neposredno detajlističnim podjetjem, medtem ko je prej prodajalo svoje proizvode le grosistom. Izdelki osiješke tovarne se danes po kvaliteti lahko merijo s podobnimi izdelki največjih tovarn v inozemstvu.
struge porušeno in skrivenčeno konstrukcijo in jo prepeljali v Gorico, kjer so izdelali novo. Dele, ki bi jih sicer morali uvoziti, je vlila železarna na Jesenicah, kjer so jih v Gorici obdelali in uporabili dobršen del materiala stare konstrukcije, tako da je bilo vse delo izdelano doma. jp.
Uredba o plažah in delovnem odnosu novinarjev
Zvezna vlada je izdala uredbo o razdelitvi plačnih fondov v časopisnih in založniških podjetjih ter o delovnih odnosih novinarjev. Po tej uredbi se urede delovni odnosi novinarjev in pomožnega novinarskega osebja po predpisih o delovnih odnosih delavcev in uslužbencev v gospodarskih podjetjih. Kot novinarji se štejejo uredniki, sodelavci, lektorji - uredniki, tehnični uredniki, slikarji-ilustratorji, slikarji-karikaturisti, stenografi-novinarji in fo«oreporterji-sodelavci. • Kot pomožno novinarsko osebje pa korektorji, lektorji. redaktorji, prevajalci, tehnični sodelavci, fotoreporterji, risarji in stenografi.
Delovni odnosi novinarjev in novinarskega pomožnega osebja temelje na pogodbah med podjetjem in njegovim osebjem, ki se sklepajo za določen ali nedoločen čas. Podjetja lahko najamejo tudi posamezne novinarje ali skupine novinarjev za svoje stalne sodelavce. Vsem novinarjem lahko podjetja priznavajo posebne nagrade za dela izredne kakovosti, za dela v izjemnih okolnostih in za izvedbo posebnih nalog.
Novinarska in založniška podjetja bodo imela svoje pravilnike o plačah osebja, ki jih bosta sprejela redakcijski kolegij in delavski svet v soglasju s sindikalnim organom Društvom novinarjev. Podjetja bodo sprejela tudi svoje pravilnike o organizaciji in poslovanju.
Navodilo o ugotavljanju zneska akumulacije
skladov od merske enote zmogljivosti v gospodarskih podjetjih
m
Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ je izdal naslednje navodilo o ugotavljanju zneska akumulacije in skladov o dmerske enote zmogljivosti v gospodarskih podjetjih:
1.	.Znesek akumulacije in skladov, določen od merske enote zmogljivosti (»a«) po 1. točki pod d) navodila k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij omogoča:
a)	da se ugotovi enotna stopnja akumulacije ln skladov podjetij v celoti;
b)	da se ugotovi s kakšnim skladom za plače lahko računa podjetje
glede na njegov predvideni dohodek.
2.	Znesek akumulacije in skladov od merske enote zmogljivosti (»a«) je dan v dokumentaciji družbenega plana FLRJ oziroma v dokumentaciji družbenih planov ljudskih republik za vse skupine obratov, za katere je ta enota v smislu 4. točke pod a), b) in c) navodila k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij nakazana: v produkcijski možnosti naprav, v številu delavcev oziroma v količini osnovne surovine (tako imenovana začetna surovina).
Za skupine obratov iz prejšnjega odstavka se bo ta znesek uporabljal pri vseh obračunih, ki so predvideni po uredbi oziroma z navodilom k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij.
3.	Pri tistih obratnih skupinah, pri katerih ie merska enota zmogljivosti
izražena v količini končnih proizvodov ali v vrednosti končnih proizvodov ali v kombinaciji količine in vrednosti končnih proizvodov (4. točka pod d), e) in f) navedenega navodila), se bo štel znesek akumulacije in skladov, ki je bil dan z dokumentacijo družbenega plana FLRJ ozir. z dokumentacijo družbenih planov ljudskih republik, kot povprečen.
Za skupine obratov iz prejšnjega odstavka se bodo zmogljivosti kakor tudi vsi obračuni, ki so predvideni s predpisi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij, preračunavali po določbah tega navodila.
Za obrate iz prvega odstavka te točke ne veljajo predpisi 7., 9. in 21. do 24. točke navodila k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij.
4.	Za obrate iz 3. točke tega navodila mora podjetje najprej ugotoviti svojo polno zmogljivost, izraženo v dohodku iz posameznih obratov. Ta dohodek se bo ugotovil po naslednjem postopku:
Najprej se bo ugotovilo na podlagi sedanje višine sklada za plače v posameznih obratih, kolikšen sklad za plače bo potreben za polno izrabo zmogljivosti tega obrata. V sklad za plače posameznih obratov se vračuna tudi ustrezni del plač iz obratov in upravnoprodajne režije. Nato množi podjetje tako dobljeni sklad plač s stopnjo akumulacije in skladov, ki je določena za ustrezne skupine obratov in ugotovi skupni znesek akumulacije in skladov tega obrata pri polni izrabi zmogljivosti.
Naposled ugotovi podjetje, kc sešteje ugotovljeni sklad za plače s celotnim zneskom akumulacije in skladov, dohodek obrata za polno izrabo zmogljivosti po obrazcu:
(1) D - P + Px
pri čemer je »D« dohodek podjetja brez zneska prometnega davka, »P«
sklad za plače, potreben za polno izrabo zmogljivosti ustreznih obratov, »x« pa stopnja akumulacije in skladov kot odstotek, to je deljeno s 100.
5. Ko je podjetje izračunalo dohodek za ustrezni obrat, se zmogljivost za te obrate ne bo več Izkazovala v merskih enotah, ki so predvidene po 4. točki d', e) in f) navodila k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij, temveč se bo izkazovala v merski enoti zmogljivosti »q«, ki znaša 1000 din dohodka.
Na primer: Sedanji sklad za plače v nekem obratu znaša 2 milijona din.
Za polno izrabo zmogljivosti tega obrata bi bilo potrebno, da se sklad za plače poveča za 25* •, t. j. na dva in pol milijona dinarjev. Stopnja akumulacije in skladov znaša 400".'i. Torej bo znašal dohodek tega obrata pri polni izrabi zmogljivosti:
D = 2.5 + 2.5 X 4 - 12,5 (v milijonih dinarjev).
Polna zmogljivost tega obrata se bo izkazala v 12.500 merskih enotah zmogljivosti »q«. pri čemer je »q« enak 1000 din dohodka.
fi. Znesek akumulacije in skladov na enotp tako izražene zmogljivosti, t. j. zmogljivosti preračunane v dohodek, se bo izračunal po naslednjem obrazcu:
8.	S tako ugotovljenim dohodkom oziroma z njegovimi elementi (skladom za plače in »kupnim zneskom akumulacije in »kladov obrata), izračuna podjetje nato tudi enotno stopnjo akumulacije in »kladov za celotno podjetje v smislu 25. in 2«. točke navodila k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij.
9.	Da bi podjetje ugotovilo »voj sklad za plače, v okviru katerega se ugotavlja tarifne postavke po tarifnem pravilniku, izračuna podjetje najprej »voj predvideni dohodek. V tem smislu ugotovi podjetje predvsem skupno vrednost, ki jo bo ustvarilo s prodajo svojih proizvodov ozir. storitev (»B«), Od tako dobljenega zneska odšteje izdatke za surovine, pomožni in pogonski material (»M«), nato izdatke za storitve tretjih oseb (»U«> in vplačila v amortizacijski sklad (»Am«) po naslednjem obrazcu:
(3) D - B — (M + U + Am)
Glede prometnega davka veljajo določbe 38. točke navodila k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij.
10.	Od ugotovljenega dohodka po prejšnji točki odbije podjetje skupni znesek akumulacije in skladov (»A«). Ta znesek se dobi po obrazcu:
(4) A - yq X a
pri čemer je »y« v smislu tega navodila enak predvidenemu dohodku podjetja deljenega s 1000.
Razlika med dohodkom ter akumu-
lacijo ht »kladi predstavlja predvideni sklad za plače, to je po obrazcu:
(S) P -D — A
Na primer: Podjetje je ugotovilo, da bo svoje proizvode realiziralo v skupnem znesku 25 milijonov dinarjev. Med letom bo nabavilo surovine, pogonski in pomožni material v vrednosti 8 milijonov dinarjev, za storitve tretjih oseb bo plačalo 2 milijona dinarjev, amortizacijo bo vplačalo 3 milijone dinarjev. Po obrazcu (3) bo znašal predvideni dohodek podjetja;
D - 12 milijonov dinarjev. Skupni znesek akumulacije in skladov po obrazcu (4) je enak A - 12.500 . 800 - 9,600.000 dinarjev (v nadaljevanju primera lz 8. točke tega navodila, t. j. ob stopnji akumulacije in skladov 400V*).
Tako bo znašal sklad za plače po obrazcu (5 ) 2,400.000 din.
11.	Ce bi bil sklad za plače, ki je bil izračunan na način po prejšnji točki, večji od sklada za plače na sedanji višini, mora podjetje pri določanju tarifnih postavk računati s tem, da bo ta presežek lahko obdavčen z davkom na presežek sklada za plače po posebnih predpisih.
12.	Podjetja morajo takoj začeti s preračunavanjem dohodka in zneska akumulacije in skladov po posamezni merski enoti zmogljivosti in predložiti ta obračun skupaj » potrebno dokumentacijo (spiski plač posamez-
Zaslužki in dajatve, ki spadajo
v sklad za plače
Centralna komisija Gospodarskega sveta vlade FLRJ za uporabo temeljnih proporcev družbenega plana v gospodarskih podjetjih je
izdala nas'cdnie spor oči'o:
I. Kaj spada v sklad za plač«.
,„u ........j ... un.u.c uajaive, ki spada-
jo v s k hud za plače. je šteti:
1.	zaslužek delavcev in nameščencev, ki s«e računajo t>o merski enoti delovnega učinka aii ix) času na podlagi tarifnega pravilnika podjetja, računajoč tudi štirikratni znesek nominalne vrednotni indostrijsküi bonov;
2.	nagrade ose-b. ki se strokovno usposabljajo za potrebe podjetja, ne glede na to. ali se te osebe usposabljajo v samem podjetju ali izven podjetja v naši državi Ali v inozemstvu;
3.	h-ranarino za ča« bolezni delavcev in uslužbencev do 7 dni za vsako začeto bolezen;
4.	nadomestijo zaslužka za izkoriščen hi neizkoriščen letni oddih;
5.	nadomestita) zaslužka za državna praznike in za plačan dopust:
6.	dnevnice za uradna potovanja in premestitve. ki gredo v breme podjetja, v državi in izven nje; v sklad za plače ne spadajo stroški prevoza, ki so v zvezi z uradnim potovanjem im premestitvijo;
7.	nadomestilo zaslužka za čas uradnega potovanja;
8.	potne pavšale. terenske dodatke, kilometrino in podobno:
9.	nadomestilo zaslužka za čas prekinitve dela;
10.	dodatek za nad-urno delo. za delo na
dan nedeljskega počitka ali na državne praznike;
11.	odškodnina za delo oseb Izven delovnega razmerja pri delovnem sistemu na kos
na domu delavca:
12. honorarje projektantov in zunanjih sodelavcev:
13.	zaslužke, ki Jih delavci hi uslužbenci ali delovni kolektivi prostovoljno odstopajo v socialne im druge namene:
14.	obračunam zaslužek do učinku prostovoljne delovne sile;
15.	honorarji, stalne hi začasne, ter odškodnine za priložnostno delo. ki se izplačujejo osebam, ki niso dolžne plačati dohodnine od teh dohodkov; sem spadajo tudj honorarji redakterjev, recenzorjev. lektorjev, korektorjev in podobno v založniški delavnosti;
16.	provizijo akviziterjev jo Arngtfi oseb ne glede na to. ali so v delovnem razmerju s podjetjem alf niso:
17.	premije za prihranke materiala in provizije od plačanih kazni in penalbv;
18.	zaslužki domačih oseb s službo v inozemstvu po znesku, ki se jim izplačuje;
19.	razni dodatki in plačila, kolikor jih uvedejo delovni kolektivi;
20.	vse druge odškodnine za delo. ki niso izvzete v naslednjem odstavku, ne glede na to. ali se izplačujejo v gotovimi ali pa se dajo v naravi, razen vrednosti higienskih in tehničnih sredstev za zaščito.
II. V sklad za plače ne spadalo:
1.	plačila za dela im usluge, kf lift pod
ietjeni opravljajo osebe t samostojnimi poklici ali druge osebe;
2. honorarji stalnih in začasnih im zunanjih sodelavcev za vse vrste rokopisov, objavljenih v listih im časopisih, razen honorarjev. ki so podlaga za dosego pravice do socialnega zavarovanja; ti slednji spadajo v sklad za plače;
3.	avtorski im umetniški honorarji za knji ževna. znanstvena, strokovna, umetniška in podobna dela v originalu, prevodu, kopiji ali reprodukciji:
4.	nadomestita) zaslužka delavcev in name ščencev. ko opravljajo svoje državljanske dolžnosti pred sodišči, državnimi organi, ustanovami im podobno, če za to niso plačani:
4. nadomestilo zaslužka materam za čas dojenja oziroma hranjenja otrok:
6. nadomestilo zaslužka v primera odhoda k vojakom ali na vojaške vaje:
. nadomestilo zaslužka za delo inštruktorjev na tečaju pred vojaške vzgoje in PAZ;
8. nadomestilo zaslužita za čas pripora.
nih obratov, knjigovodstveni izvlečki itd.) komisijan za gospodarike panoge in stroke, ki jih bodo potrdile a posebnimi odločbami.
13.	Tehnična navodila in pojasnila k temu navodilu bo po potrebi izdala Centralna komisija pri Gospodarskem svetu vlade FLRJ za uporabo temeljnih proporcev družbenega plana v gospodarskih podjetjih.
14.	To navodilo velja od dneva podpisa.
Beograd, dne S. aprila 1992.
Predsednik
Gospodarskega sveta vlade FLRJ Boris Kidrič L a.
Kdo nadzoruje pravilno izvajanje tarifnega pravilnika
Ugotovili smo Že, da Je odločanje delovnih kolektivov o razdeljevanja zaslužka med delavce in uslužbence v pod Jetjih v načelu sicer svobodno, vendarle omejeno z veljavnimi zakonskimi predpisi in z načeli pravičnosti, po katerih morajo hiti urejeni odnosi med delovnimi mesti ter med tarifnimi postavkami za ta delovna mesta. Zato so v korist posameznih delavcev m uslužbencev kakor tudi podjetij in družbe pooblaščeni določeni organi za nadzorovanje nad uvajanjem in izvajanjem novega sistema plač v gospodarstvu zlasti seveda nad tarifnimi pravilniki, ki so teaneflj novega sistema. Ti organi so trije: gospodarski upravni organi finančni organi in organi inšpekcije dela,
NADZORSTVO GOSPODARSKIH UPRAVNIH ODGANOV Gospodarski upravni organi so pooblaščeni za splošno nadzorstvo nad item, kako se izvajajo določbe tarifnega p ra-
Navodilo o razdelitvi plač in zaslužkih delavce? in uslužbence? na državnih posestvih in ekonomijah
Navodilo o (snovah poslovanja gradbenih in projektivnih podietii
X + 1
(2) a - q.
Na prim-er: Pri stopnji akumulacije In skladov 400* • znaša akumulacija na mersko enoto zmogljivosti, ki je preračunana na dohodek obrata:
1000
4 + 1
400Ö“ 800
kar pomeni, da znaša na vsakih 1000 din dohodka obrata planirani znesek akumulacije m skladov 800 din.
7. Ko je podjetje ugotovilo svojo polno zmogljivost, izraženo v dohodku posameznih obratov, uporabi na že določeno polno zmogljivost indeks izrabe zmogljivosti, ki je bil določen v družbenem planu FLRJ oziroma v družbenih planih ljudskih republik.
Na primer: Ce je polna zmogljivst obrata, ki je bila izračunana na omenjeni način v znesku 12,5 milijonov dinarjev oziroma 12.500 merskih enot zmogljivost »q« in če je indeks izrabe zmogljivosti za to skupino obratov določen z družbenim planom na 80*/<, bo Izraba zmogljivosti tega obrata zna-Sala:
12.500 . 80
-----loo--------10-009
»«rakih enot zmogljivosti, t. j. 10 mi-ttjonov dinarjev dohodka	_
Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ
je na predlo-g predsedniLka Sveta za industrijo in gradbeništvo izdal naslednje navodilo o temeljili poslovanja gradbenih :n projektivnih podjetij.
1.	Navodilo k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij (Uradni kst FLRJ št. 10/52) se uporablja tudi v državnih gradbenih podjetjih za gradbeno delavnost (gradnje), kolikor s tem navodilom ni drugače predpisano.
2.	Zmogljivost: gradbene delavnosti podjetja se izkazuje v številu delavcev — din:, ki ga podjetje lahko doseže med ileitom. in v vrednosti del. ki jo podjetje Jahko doseže v istem razdobju.
Primer:	Zmogljivost podjetja »A* se
izkaže v 100.000 delavcev — dni in v vrednosti 250 milijonov din.
3.	Ob ugotavljanju zmogljivosti gradbene delavnosti podjetja se vzamejo v poštev naslednji elementi: a) podatki o vrednosti izvršenih del in o številu doseženih delavcev — dni v prejšnjih letih: b) število in vrsta kvalificiranega kadra, s katerim podjetje lahko razpolaga; c) možnost zaposlitve polkvalifi-oiranih in nekvaiIfici:ranih delavcev; č) gradbena mehanizacija podjetja; d) obseg del ;po državnem planu investicij, ki jih mora podjetje izvršiti (temeljna investicijska graditev po družbenem planu); e) obseg ostalih del. ki jih podjetje lahko izvrši: f) vrste objektov oziroma del. ki jih podjetje izvršuje: g) splošne organizacijske izkušnje podjetja.
4.	Na temelju ugotovljene popolne zmogljivosti podjetja v smisu 3. točke tega navadi a se ugotovi minimum izkoriščanja zmogljivosti, upoštevajoč obseg del državnega plana investicijske graditve. ki jih mora podjetje izvršiti, in obseg ostalih del. ki jih mora podjetje izvršiti na temelju že sklenjenih pogodb.
5.	Mtinimalno izkoriščanje zmogljivosti ugotovi komisija, sestavljena v smislu 22. člena unedbe o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij. Za vse naknadno sklenjene pogodbe bo komisija korigirala minimalno izkoriščanje zmogljivosti ob poprejšnjem soglasju Sveta za gradbene iin komunalne posle Ljudske republike.
Primer: Podjetje »A« Je ugotovilo, da znaša njegova zmogljivost. 100.000 delavcev — dni in 250 milijonov din. Podjetje mora izvršiti dela za 190 milijonov din na objektih državnega plana. Za ta dela je podjetje na temelju tehnrl&ne dokumentacije izračunata), da potrebuje 75.000 delavcev — dni. Komisija je mišljenja, da letos v rajonu podjetja ni potrebno, da bi se posebno razvijala gradbena dela. ker je treba delovno sido napotiti na objekte državnega plana. Po vsem tem bo komisija določila minimalno iz-koriščanjje zmogljivosti v znesku 190 milijonov dinarjev in v višini 75.000 delavcev — dni.
6.	Na temelju pogodb, predračunov in izkušenj za dela, ki so za podjetja obvezna po ugotovljenem minimalnem izkoriščanju zmogljivosti, določi podjetje svoj sklad plač. Za dela. glede katerih •ima podjetje predračune, ugotovi sklad plač na temelju predračunov in kalkulacije cen. Za dela, glede katerih nima predračunov, ugotovi podjetje sklad piač na temelju izkušenj, mora pa, ko dob: predračune s kalkulacijami cen, napraviti korekturo predvidenega sklada plač, Z uporabo stopnje akumulacije in. skladov se določi skupni znesek akumulacije itn skladov, ki ga mora podjetje uresničiti.
7.	Banka izvršuje tepi* čila na račun sklada plač mesečno, in sicer praviloma na temelju uresničenega dohodka podjetja z vplačilom situacij ogl?» x steviaT*
razpoložljivih sredstev pri banki. Doseženi sklad plač &e ob koncu leta izplača na temelju ugotovljenega uresničenega dohodka poduetia.
8.	Na ustanove (institute, zavode ln podobno) s področja gradbeništva, ki se financirajo iz proračuna, se ne uporabljajo predpisi lega navodila, vendar bodo te ustanove za gradbena dela, ki jih opravijo na račun aii po nalogu drugih podjetij, ustanov ali pa orgamizac:j, uporabljala predpise o kalkulacijah stroškov, ki veljajo za gradbeništvo.
9.	Predpisi 6. in 7. točke tega navodila se bodo uporabljali tudi na delavnost gradbenega projektiranja.
10.	To navodilo se uporablja od 1. aprila 1952.
Na temelja 38. Člena In r zvezi z 32. členom uredbe o razdelitvi fonda piač in o zaslužkih delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij je predsednik zveznega sveta za ljudsko zdravje in socialno politiko v sporazumu s predsednikom zveznega Gospodarskega sveta Izdat naslednje navodilo o razdelitvi fonda plač In o zaslužkih delavcev in uslužbencev na državnik kmetijskih posestvih in ekonomijah.
1.	Razdelitev fonda plač In določanje zaslužkov delavcev In uslužbencev na državnih kmetijskih posestvih in ekonomijah gospodarskih podjetij, ustanov in družbenih organizacij se bo opravljalo na temelju uredbe o razdelitvi fonda plač in zaslužkih delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij ter na te melju tega navodila.
2.	Na temelju tarifnih postavk, določenih v tarifnem pravilniku kmetijskega posestva ali ekonomije po času. dnevu aii mesečno, se ugotavljalo postavke cenika po merski eneti proizvoda aii usluge (po stotu pšenice, po litru ali hektolitru mleka, po kilogramu ali toni rib. po kosu podkev ali osi. po hektaru oranja in okopavanja ter podobno).
3.	Normiranje kmetijskih del zaradi merjenja delovnega učinka In določanja postavk cenika se opravlja na temelju normalnega delovnega časa.
4.	Postavke cenika za obračun po merski enoti proizvoda ali usluge, oziroma po učinku ali času. kadar je postavljen rok za izvršitev naloge, določeni prispevek aii učinek dela se ne more povečati z nobenimi dodatki.
5.	Tarifne postavke za določitev zaslužka, ki so določene s pravilnikom, ne morejo biti nižje od naslednjih minimalnih zneskov:
a)	za delavce:
Pri delih, za katera je potrebna usposobljenost visokokvalificiranega delavca. 26 din za delovno uro.
Pri delih, za katere ]e potrebna usposobljenost kvalificiranega delavca. 23 din za delovno uro.
Pri delih, za katere fe potrebna usposob-IJeuost polkvalificiranega delavca. 20 din za delovno uro.
Pri delih nekvalificiranega delavca 18 din
na delovno uro.
b)	za uslužbence:
Pr| delih, za katere )e potrebna vlš}a strokovna izobrazba. 230 din na dan aii 6000 din na mesec. ,
Pri delih, za katere je potrebna srednja strokovna izobrazba. 192 din na dan aii 5000 dinarjev na mesce.
Pri delih, za katere Je potrebna nižja strokovna izobrazba. 1(5 din na dan ali 4200 din na mesec.
Pri pomožnih delih 146 din na dan ali 3800 dinarjev na mesec.
6.	Za ure prekournega dela se na državnih pošesriih In ekonomijah tarifne postavke povečajo za 50 odstotkov za opravljanje nekmetijskih del. ki jih izvršujejo delavci.
7.	Po izteku poslovnega leta sodelujejo pri končni razdelitvi fonda plač samo delavci in usiužbenci. ki so v stalnem delovnem odnosu. kakor tudi tisti delavci in uslužbenci, ki so se s pogodbo zavezali, da bodo v istih pogojih najmanj pet mesecev v teku dveh let v delovnem odnosu.
Drugi delavci in uslužbenci n« sodelujejo pri končni razdelitvi fonda plač. za opravljeno delo pa dobivajo plačo določeno po pogodbi. Način In pogoji sklepanja pogodb se morajo določiti s tarifnim pravilnikom.
Del fonda piač. ki se ne razporedi na vse delavce In uslužbence, se vnese delno v rezervni fond kmetijskega posestva oziroma ekonomije. delno pa pride v fond plač na te-nielju odločbe zveznega ministra za finance v soglasju z zveznim predsednikom Sveta za kmetijstvo In gozdarstvo.
8.	Kmetijsko posestvo oziroma ekonomija lahko v tarifnem pravilniku določi možnost, da se s pogodbami s posameznimi enotami ugotovi višina plačnega fonda za vsako delovno enoto, kakor tudi potrošnja materiala , za proizvodnjo in določena naloga proizvodnega oziroma uslužnega značaja.
S tarifnim pravilnikom se hkrati določi odstotek. s katerim delovne enote sodelujejo pri uresničeni večji vrednosti proizvodnje zaradi štednje materiala, prekoračenja planiranih donosov in boljše kakovosti proizvodov.
Ce Ima kmetijsko posestvo stransko ali po-
možno dejavnost negospodarskega značaja, se s tarifnim pravilnikom določijo tarifne postavke tudi za te dejavnosti.
9.	Stalnim delavcem In uslužbencem na državnih kmetijskih posestvih in ekonomijah se lahko da brez povračila do 20 arov zemlje za individualno obdelovanje, kolikor to dejanje ne bi motilo racionalnega izkoriščanja zemljišča, a ob predhodnem soglasju gospodarsko upravnega organa.
Prav tako imajo stalni delavci ln uslužbenci pravico rediti manjše živali.
Podrobnejše o tem določi tarifni pravilnik državnega kmetijskega posestva oziroma ekonomije.
10.	Kot obrat se razumejo tudi delovne enote, ki so pri izvedeni organizaciji dela normirane na državnem kmetijskem posestvu oziroma ekonomiji, in katere so lahko: poljedelske. sadjarske, vinogradniške, živinorejske, ribarske, predelovalne, delavnlške (kolarske sodarske itd.), vprežne, traktorske, prevozne itd.
11.	V tarifnem pravilniku se mora določiti tudi način plaćanja delavcev, ki ne sodelujejo pri končni razdelitvi fonda plač (2. odstavek. 7. točka tega navodila) v primeru zastoja ali prekinitve v delu. do katerih pride zaradi vremenskih okoliščin.
12.	Določbe tega navodila se bodo smiselno uporabljale tudi za ekonomije državnih uradov in ustanov, ki se financirajo iz proračuna.
13.	Pojasnila k temu navodilu bo daial predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ.
14.	To navodilo stopi v veljavo z dnevom objave v Službenem listu FLRJ. izplačila po njegovih določbah pa se opravljalo od 1. aprila 1952. leta.
Množično rentgensko slikanje prebivalstva v novomeškem okraju
Da se ugotovi točno število bolnih na pljučih je Svet za zdravstvo organiziral obvezno slikanje pljuč za vse prebivalstvo v starosti nad 15 let. V ta namen Je prišla strokovna ekipa lz Golnika, ki sedaj kroži po vaseh novomeškega okraja. Do 15. aprila je bilo florografi-ranih 15.000 ljudi. Odziv prebivalstva je še dokaj dober posebno tam, kjer so se za to množično zdravstveno akcijo zavzeli tudi krajevni ljudski odbori. Seveda, sovražna reakcija je vrgla trudi pri tej zdravstveni akciji svojo proti parolo. V okolici Skocijana in tudi drugod se je že razširila najbolj bedasta parola, češ da ekipa tistega, za kaderega ugotovijo, da je bolan, kar odpelje neznano kam. Za dokaz svoje trditve vedo čisto zagotovo, da so nekje odpeljali celo družino, ki jo bodo sedaj baje skuhali in porabili v zdravilstvu.
Ekipa nič ne ugotavlja, kdo Je bolan in kdo ni. Posnetke bodo razvili na Golniku in jih poslali novomeškemu Proti-tuberkuloznemu dispanzerju. Ta bo potem na podlagi ugcftovitve na posnetkih klical na zdravljenje vse bolne ljudi, (r)
vtlnika, predvsem tudi nad tem, ali Jo bil tarifni pravilnik sprejet po predpisanem postopku (ali je bil sprejet z večino glasov na zasedanju delavskega sveta, aii je bil potrjen po pristojnem sindikalnem forumu itd.). Gospodarski upravni organ je zato pooblaščen pregledati poslovne knjige podjetja, prostore in tehnične naprave, finančne in drugo listine, knjige in podobno. Ce pri takih pregledih ugotovi nepravilnosti ali pomanjkljivosti. bo razveljavil tarifni pravilnik ozir. posamezne njegove določbe po postopku, o katerem smo že pisali. Pravico, opozoriti pristojni gospo-aarski upravni organ na pomanjkljivosti ozir. nepravilnosti pri izvajanju novega sistema plač pa imajo tudi sindikalne podružnice v podjetjih in inšpekcija dela ki opravlja preglede podjetij po svoji službeni dolžnosti.
NADZORSTVO FINANČNIH
ORGANOV
Pristojni finančni organ! bodo nadzorovali zlasti lormiranje plačnega fonda ter pravilnost obračunavanja družbenega prispevka in prometnega davka. Tudi finančni organi so pooblaščeni za pregled finančnih listin in knjig v podjetjih, da bi lahko ugotovili, ali so se podjetja držala predpisov uredbe o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij ter navodil k tej uredbi (Ur. 1. FLRJ št. 10/52).
V primerih, kadar bo finančni organ ugotovil, da so pri tem kršeni obsltoječi predpisi, bo odredil podjetju odpravo ugotovljenih nepravilnosti ozir. pomanjkljivosti. V primeru, da bo podjetje odklonilo zahtevane popravke, bo finančni organ pri podružnici Narodne banke ustavil podjetju izdajanje denarnih sredstev, iz katerih se izplačujejo zaslužki delavcem in uslužbencem podjetja. Sele, ko bo podjetje ugodilo zahtevam finančnega organa, bo le-ta — zopet pri Narodni banki — ponovno dovolil izplačila podjetju.
Podjetje, ki misli, da Je odločba finančnega organa nepravilna, se lahko pritoži r.a višji finančni organ (republiško ministrstvo za f.nance), ki o pritožbi dokončno odloči. Vendar tudi v tem primeru ctf.ane zapora denarnih sredstev, k! jo je nižji finančni organ odred 1 podjetju, ker ni odpravilo ugotovljenih pomanjkljivosti. Zapora se odpravi šele takrat, kadar to odredi tišji finančni organ, če ugotovi, da odločba nižjega finančnega organa ni bila umestna.
NADZORSTVO INSPEKCIJE DELA
Organi inšpekcije dela bodo nadzorovali, ali se pravilno uporabljajo predpisi o zaslužkih delavcev in uslužbencev v -podjtCjih in gospodarskih združenjih. To nadzorstvo bo inšpekcija dela opravljala tako o priliki svojih službenih (rednih ali izrednih) pregledov podjetij, kakor tudi takrat, kadar bo opozorjena od posameznih delavcev in Uslužbencev ali sindikalne organizacije.
Inšpekcija dela bo zlasti ugotavljala naslednje: ali so delavci in uslužbenci razvrščeni ustrezno svoji stre kovni usposobljenosti, ali so tarifne po javke v tarifnem pravilniku določene pravilno glede na posebne pogoje dotičnega delovnega mesta, ali so v tarifnem pravilniku upoštevane minimalne tarifne postavke po uredbi o delitvi fonda plač, ali se pravilno obračunavajo realizirani zaslužki, a.li se pravilno izplačujejo akcci-tacije, ali se pravilno obračunava nadurno, nočno in nedeljsko delo, dajatve iz 17. in 18. člena uredbe o delitvi fonda plač 4td.
V primerih, ko bo inšpekcija dela ob svojih rednih ali izrednih pregledih ugotovila nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ho zahtevala odpravo teh ncpravi’rosti (pomanjkljivosti) z ureditveno odločbo po obveznem tolmačenju 21. člena zakona o inšpekciji dela (Ur. 1. FLItJ st. 12/52). Odpravo Jahko zahteva org3n inšpekcije dela po predpisih zakona o inšpekciji dela tudi na mc).i samem, pritožba zoper tako odločbo pa gre na pristojno Inšpekcijo dela.
Kadar bo inšpekcija dela ugotovila, da znaten deti tarifnih postavk, ki jih vsebuje tarifni pravilnik, m v skladu z dejanskimi odnosi mrd deli ra/me kvalitete in teže. bo predlagala delavskemu sv<*tu podjetja, da tarifni pravilnik v col o ti spremeni.
Kadar bo inšpekcija dela ugotovila, da so bili pri izdelavi in izvajanju tarifnega pravilnika kršeni predpisi, nad katerimi vodi nadzorstvo pristojni gospodarski upravni organ, bo obvestila ta organ zaradi razveljavitve tarifnega pravilnika po postopku, o katerem je bilo že govora.	s*
Rastoči izvoz našega gradbenega materiala v prekomorske dežele
Ustanovni občni zbor Turističnega
društva v Lmbham
Na vabilo k ustanovnemu občnemu zboru Turističnega društva ra Ljubljano se je zbralo za malo stekleno dvorano hotela »Union« razmeroma dovolj ljudi, vendarle bi občni zbor tako pomembne ustanove terjal večjega prostora in vsekakor večje ude ležbe. Med navzočimi je bilo prav malo zastopnikov naših gostinskih obratov, mladine sploh ni bilo, čeprav bi že n. pr. tak posvet moral privabiti vsaj naše mlade arhitekte.
Predsednik Izvršilnega odbora mest nega ljudskega odbora tov. Jaka Av-f.ič je izčrpno razložil pomen in go spodarsko vlogo turizma v Ljubljani, ki zaradi naraščajočega dotoka tujih gostov postaja iz leta v leto bolj privlačno tujsko prometno središče. Ljubljani je treba vrniti sloves lepega in čistega mesta. To pa terja širokega sodelovanja ustanov, podjetij in pa predvsem zavestne pomoči Ljubljančanov, ki za razvoj in lepoto mesta lahko mnogo pomagajo. Novo društvo bo lahko opravilo veliko nalogo pri graditvi turističnih naprav, če bo pri svojem delu imelo dovolj opore in pobud pri pomožnih ustanovah in pri vseh Ljubljančanih, ki z olepševanjem mesta lahko mnogo store, da bo Ljubljana postala biser jugoslovanskih mest.
Živahna razprava je še bolj poka zala, koliko možnosti imamo, da naše glavno mesto razvijemo v privlačno turistično središče. Tov. Turnher je opozoril na nujnost skrbnejšega zavarovanja mnogih kulturnih spomenikov, zlasti spomenikov našega baroka, spomenikov, ki so povezani z našo narodnoosvobodilno borbo itd. Za razvoj turizma je nadalje nujna skrb za olepševanje mesta, za dvig gostinstva, ki je pri nas dokaj šibko, skrb za kitlUirgpJSo postrežbo po tr,
‘ /j .
restavracijah, gostilnah, za lepe gostinske obrate. Nemalokrat so v razgovoru poudarjali potrebo okrepitve turistične vzgoje naših ljudi, predvsem mladine in uslužbencev, ki imajo največ stika s tujimi in domačimi gosti. Razni sveti, frontne organiza--ije in drugi lahko mnogo prispevajo k razvoju turizma v Ljubljani in v Sloveniji v splošnem.
Na občnem zboru so sprejeli pra vila ter izvolili upravni in nadzorni odbor, v katerem nam znani strokovni delavci jamčijo, da je novo Turistično društvo v Ljubljani dobro začelo.
Gozdni požar V Svibnu nad Litijo
Preden drevje ozeleni rn je zaradi sončne pripeke ponekod resje še vse suho. kaj radi nastanejo go-zdni požari. V zadnjem času je v Zasavju in ostali Sloveniji zorelo že na več krajih. Največji je bil požar v Svibnu. hribu, ki se dviga nad železniško progo blizu Litije. Osen} je zanetila železniška lokomotiva in zaradi vetra sta brž zgorela presušena trava in resje. Ogenj se je vzpenjal nato proti vrhu hriba, da so visoki stebri dima opozarjali na resno nevraoost.
Litijski gasilci in člani Ljudske milice so takoj odšli gasit. Na nevarnost je tudj opozarjala sirena. Ljudska m Mica je pozvala potnike- na cestah in goste po gostilnah k reševanju gozdnega požara v Svibnu. Večina prebivalstva je doumela, da bo le takojšnja skupna pomoč ustavila gozdni požar, ki je med teni zajel že več kakor hektar mladega gozda, nekateri pa. ki se niso odzvali polivu, pa bodo imeli zaradi neposlušnosti opravka s sodiščem.
Ko je bilo na hribu okrog 100 reševalcev, se jim je posrečilo, da so končno le požar omejili. V popoldanskih u-raii je 'večina reševalcev. ker ni bilo več očitne nevarnosti, zapustila Svtbno, vendar so po naročilu Ljudske milic« ostale na kraju požara še straže. Škodo v uničenem delu hriba trpi neka) ljudska skupnost, ker je del Svibna kst države; ostali goad pa J* Last nekate-1 _________________________________ ^
Sovina Vi	urzavc; ost
.44 whKoawv*
Glavno izvozno podjetje za gradben! material »Dalmacija-cement« v Zagrebu, je letos doseglo nove lepe uspehe pri Izvozu gradbenega materiala. V zadnjem času je to podjetje razširilo svoje trgovske zveze z novim; tržišči i-n novimi izvoznimi predmeti Tako je med drugim začelo izvažati opeko Trst in strešnike v Avstrijo. Nedavno Pa je sklenilo kupčijo za izvoz lesenih krovnih konstrukcij v Izrael. Tri podjetja v državi so bila pozvana k sodelovanju pri tem izvozu, naposled pa je bil z lesno-industrijskim podjetjem v Škofji Loki (kot najboljšim ponudnikom) sklenjen sporazum, po katerem bo to podjetje s posredovanjem podjetja »Dalmacija-cement« izdelalo za Izrael 4000 kub. metrov lesenih krovnih konstrukcij v vrednosti 120.000 dolarjev. Vse kaže, da bodo tej prvi pošiljki sledile še nadaljnje Podjetje »Dalmacija-cement« izvaža sedaj letno nad pol milijona ton portlandskega cementa v Turčijo, Sirijo, Libanon, Izrael, Transjordanijo, Južno in Severno Afriko, Avstralijo, Južno Ameriko in Indijo. Glede na odlično kakovost je po našem cementu veliko povprt rovanje, «eprav tou je cena precej višja od običajnega angleškega cementa. Razen tega izvaža podjetje »Dalmacija-cement« tudi posebno vrsto cementa za plavže in specialni boksitni cement »Istra brandt«. ki ima izredno trdnost in nosilnost (do 750 kg na kvadratni centimeter.)
Tudi naš izvoz marmorja se lepo razvija, zlasti iz Hrvatske in Istre, deloma pa tudi Slovenije. Marmor in po-ebne vrste kamna izvažamo v Italijo, Švico, Anglijo, ZDA, Nizozemsko, Belgijo. Argentino in Zahodno Nemčijo. Italija uvaža predvsem kamen iz kamnolomov v Vrsarju (Istra), med drugim za gradbene potrebe v Benetkah. Ker tega kamna ne razjeda morska voda, ga uporabljajo za spodnje dele zgradb v Benetkah. Benečani so ta kamen uporabljali že v srednjem veku. Strokovnjaki kamnoloma v Vrsarju zatrjujejo, da so podvodni temelji večine stavb v Benetkah iz vrsarskega kamna.
V zadnjem času se razvija tudi izvoz mavca lz Dalmacije Tako so nedavno odpremili z ladjo 8000 ton mavca v Urugvaj, dalmatinski cementni lapor pa izvažajo v Italijo. V kratkem bodp začeli izvažati žgano apno v Tunis, Italijo in Trst- Tudi za dalmatinci salonit iažhegtnp-cementne izdelke)
se močno zanima inozemstvo. Najnovejši trg za dalmatinski salonit je Paragvaj, kamor bodo v kratkem poslali 20.000 valovitih salonitnih plošč, razen tega pa še 20.000 ton cementa. Naposled bo podjetje »Dalmacija-cement« začelo izvažat; tudi drobne izdelke iz marmorja, kakor garniture za pisalne mize, pepelnike, vaze, podstavke za namizne svetilke in razne okrasne predmete, ki so jih začeli v zadnjem času v večjem obsegu izdelovati.	M.B.
Svojega dohodka nis~ prijavili
Pri razpravah o družbenem plamu ln akumulacijskih stopnjah za obrtništvo je bila ugotovljena neenakost med socialističnim in zasebnim sektorjem obrtništva. Nekateri zasebni obrtniki pa žele to neenakost olraniti tudi s tem, da ne plačujejo davkov, da se izogibajo davčni obveznosti ali celo taje svoje dohodke in svojo dejavnost. Pri finančnih poverjeništvih rajonskih ljudskih odborov in rudi pri davčni komisiji MLO Ljubljana so ugotovili zasebne obrtnike davčne zavezance. k» niso vložili niti davčnih prijav o opravljenem prometu za leto 1931 in doseženem čistem dohodku zaradi odmere davka ra dohodek. Obrtniki bi morali prijaviti svoj promet v smislu uredbe o dohodnini, temeljnega zakona o družbenem prispevku in davkih in v smislu javnega poziva Ministrstva za finance LRS. Prijave bi morale biti zaključene do vključno 31. januarja 1952.
Kljub individualnemu pozivu po pristojnih finančnih organih niso prijavili v Ljubljani naslednji davčni zavezanci — zasebni obrtniki.
Selan Ancon, livar v Litostroju, blok V. (ulivanje aluminijastih kuhalnikov), Benedik Ivan, zidar, Vižmarje 158, Romih Dušan, izdelovanje etuijev za legitimacije, Livarska ulica št. 4, Inž. Marjan Vesenjak, elektrotehnično podjetje, Aleševčeva cesta 15; Sitar Franc, klepar, Stožice fi8, Bergant Ivana, šivilja, Draveljska c. 10, Dolinšek Franja, šivilja, Jarnikova 9, Tratar Terezija, šivilhja. Rokova c. 11, M r č u n Ivan st., mizar, Pesjakova ul. 13, S u š m e 1 j Ivanka, šivilja, Tavčarjeva 4. Tavčar Jožica, šivilja, Sc-lenburgova 6, Z u ž e k Jože, mizar, Pod ježami 17, S k r t Ivan, gradbenik, Tržaška cesta, Štolfa Rafael, zidar, Zgor. Šiška, Gasilski dom.
Davčni zavezanci Selan. Benedik ln Štolfa izvršujejo svojo obrt poleg svojega rednega delovnega razmerja in zapadejo plač’Iu davka na dohodek. Davčni zavezanci Mrčun, Sušmelj in Tavčar so sicer odjavili svojo obrt pri pristojnem poverjeništvu za finance v letu 1951, vendar so kljub temu dolžni pri-Čisti dohodek in plačati ustreza-jOvi davek na dohodek za tisto dobo v letu 1951, ko so še izvrševali svojo obrt. Navedeni obrtniki so bili predani v upravno-kazenski postopek sodniku sa prekrške
Tudi splošne kmetijske zadruge razvijajo svoje delo po gospodarskem
računu
Poleg 17 kmečkih delovnih zadrug, | ki so do pred kratkim končale redne letne občne zbore, imajo v radgonskem okraju prav toliko splošnih kmetijskih zadrug, v katerih je včlanjenih okrog 3000 članov. Letošnji občni zbori so pokazali, da so nekatere splošne kmetijske zadruge dobro napredovale in razvijale pobude za napredek kmetijstva. Čedalje bolj opravljajo te zadruge vse vrste odkupov, skrbe za boljšo politiko cen in s tem onemogočajo špekulantsko delovanje posameznih prekupčevalcev in mešetarjev. Zelo dobro je usmerila zadružno trgovino kmetijska zadruga v Spodnji Ščavnici, ki je v kratkem času s svojim gospodarjenjem poplačala izgubo zadnjih let. Zadruga odkupuje vsakovrstne pridelke in nudi- potrošnikom razno industrijsko blago. Na nedavnem letnem zboru je dvignila članske deleže od 150 na 500 din. Kmetijska zadruga Trate spada med najdelavnejše v okraju; na zadnjem letnem zboru je dvignila članski delež na 1500 din in ustvarila trden obratni kredit za svoje poslovanje. Zadruga razvija tudi zadružno obrtno dejavnost, saj je nedavno ustanovila lastno pekarno in mesnico.
Mesto deficitov v prejšnjih letih, je zadruga v kratkem času ustvarila okrog 300.000 din dobička. K temu uspehu sta pripomogla zlasti predsednik Emerik Bračko in poslovodja Beno Krume. Med'dobre zadruge spada tudi kmetijska zadruga v Velki, ki se razen s trgovino ukvarja tudi s kmetijsko pospeševalno dejavnostjo. Nedavno so na njeni zadružni ekonomiji ustanovili plemenilno postajo ter poskrbeli zi dobro plemensko govejo živino. Trgovski odsek je dal lani 77.000
dinarjev dobička. Dobro posluje zadnji čas tudi kmetijska zadruga v Kapeli, kjer zlasti napreduje trgovski odsek, medtem ko zadruga v Vidmu razvija zlasti kmetijsko-proizvodne odseke. Gospodarsko zelo napredna je tudi zadruga na Račkem vrhu. Zadnji čas se zadruge pridno lotevajo gospodarskega računa, ki prihaja do izraza v vseh panogah zadružne gospodarske dejavnosti.	—jh.
V počastitev rojstnega dneva tov. Tita napovedujejo tekmovanje
V sredo so imeli v centralnih rudarskih delavnicah v Trbovljah širši sestanek članov sindikata, na katerem so razpravljali o tarifnem vprašanju, o izvrševanju planskih nalog ter o političnem položaju v svetu. Ob tej priliki je nad 150 članov kolektiva centralnih rudarskih delavnic ostro obsodilo informbiroj-ske klevete fašistov in Vidalijevcev ter poslalo protestni pismi tovarišu Edvardu Kardelju in predsedniku
Had 800.000 din dohodkov
samo od cerkvenih stolov
V Cirkovcih so kakor povsod
manjši in večji kmetje. Nekateri izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti dobro, drugi slabše. Plačevanju davkov se po večini najbolj upirajo večji kmetje. Med takimi, ki po svojem zatrjevanju nikakor ne morejo poravnati davčnih obveznosti, je bila tudi Neža Frangež iz Dragonje vasi. Pritožbo zaradi previsoke odmere je podprl tudi krajevni ljudski odbor Cirkovci. In Frangeževi so za 15.000 din znižali davke. (Pozneje je bila seveda odločba razveljavljena). Sosedje so ji verjeli, da res ni imela denarja za davke, dokler ni kupila cerkvenega stola. Potem pa so začeli nekateri godrnjati, češ, za davke ni imela in se jih je hotela otresti na račun drugih kmetov, za cerkveni stol pa je lahko dala kar dvajset jurčkov.
Pa ni bila taka samo Neža Frangež. Nekateri drugi kmetje iz cir-kovške fare (seveda večji, reveži v cerkvah stojijo) so izdražili dosmrtno uporabo cerkvenih stolov še za lepše vsote. Franc in Marija Mihelah sta dala za »stol« kar 60.000 din. Roza Kmetec iz Pongerc ga je plačala s 45 tisočaki, Terezija Her-gan s 47 tisoč, Katarina Sagadin iz Mihovec pa je dala za stol 46.000 din, a Helena Trčko iz Sikol 50.000
Razbijači zadruge pred ljudskim sodiščem
Pred Ljutomerskim sodiščem so se te dni zagovarjali štirje znani hujskači in razbijači zadruge Ivanjkovci. Obtoženi Franc Rajh, Jožefa Novak, Janko Pučko in Kristina Bogša so že od začetka ustanovitve KDZ Ivanjkovci namerno sabotirali ukrepe zadružnega vodstva ter bili sploh najbolj znani nasprotniki zadružnega napredka.
Posebno agilni pa so postali v času združitve KDZ Ivanjkovci in VDZ Vinski vrhovi. Višek svoje agitacije so dosegli prav na zadružnem občnem zboru nove zadruge, kjer so skušali občni zbor razbiti, onemogočiti volitve novega odbora in seveda agitirali za izstop iz zadruge. Seveda se njihoiv trud ni posrečil, zavedni zadružniki jim niso sledili. Nagradilo pa je njih prizadevanje sodišče, ki je prisodilo Francu Rajhu 1 leto in 4 mesece, Jožefi Novak 10 mesecev, Janku Pučku 7 mesecev in Kristini Bogša 2 meseca zapora.	—dž—
din. Povprečno je stal na dražbi vsak cerkveni sedež preteklo zimo nad 24.000 din. Cirkovški župnik Ivan Kupčič je imel samo od cerkvenih stolov 864.000 din dohodka. Ta denar je vplačalo 36 ljudi. Kdo naj verjame potem cirkovškim večjim kmetom, da nimajo denarja?'
Potreba cenene knjige je vedno večja
naglašajo v svojih poročilih mnogi prosvetni aktivisti iz delavskih središč in s kmetov. Prav tej potrebi najbolj ustrezajo knjige Prešernove knjižnice; ta nudi pet knjig za 250 din, kar je nesporno najnižja cena na knjižnem trgu. — Pravkar sprejemajo nove naročnike vse knjigarne v Sloveniji, pa tudi krajevni poverjeniki.
Na progi Breza—VageS bodo v kratkem prebili dvajseti predor
Letos bodo v Bosni dovršili najtežjo železniško progo, ki so jo kedaj gradili v tej republiki. Gre za normalno-tirno progo Breza—Vareš, ki bo omogočila prevoz velikih količin železne rude v Zenico. Ta proga je dolga sicer le 20 km, ima pa vsega 21 predorov in 11 velikih mostov ter viaduktov, tako da poteka le 40% celotne proge v naravnem terenu. Od 21 predorov, kolikor jih bo na progi, so jih doslej prebili 19, v kratkem pa bodo prebili še 300 m dolg predor pri Va-rešu. 11 predorov je že docela zgrajenih, tako da so položili že 13.4 km železniškega tira. Kmalu bodo delavci »Mostogradnje« dovršili tudi 38 m visok viadukt, ki v*eže dva predora od sok viadukt, ki veže dva predora. Od 11 velikih betonskih mostov pa zdaj betonirajo zadnjega.
Ali si že naročnik
ponedeljske izdaje »Slovenskega poročevalca«? Mesečna naročnina samo 20 din
Problem kulturnih
spomenikov v Mariboru
2alostao dejstvo Je, da Maribor nima niti enega spomenika. To stainje se vleče že precej dolgo ter je problem kulturnih spomenikov v Mariboru postal že akuten. Stara Jugoslavija je sprejela sicer nekaj bornih ostankov iz časov Avstro-Ogrske, toda novih ni postavljala, oziroma, da popravimo: stare je le adaptirala ter na mesto starih franc-jožefov-skih emblemov namestila nove. Tako je n. pr. nastal spomenik osvoboditvi na jugovzhodnem delu novega parka ter spomenik majniški deklaraciji, prav tako v mestnem parku (prej Jahnov spomenik).
Po leta 1945 je hilo vzidanih v Mariboru sicer nekaj spominskih plošč (junakinji Slavi Klavori, Prežihovemu Vo-raoicu, večja spominska plošča talcem, ki pa še ni dokončana, ter še nekaj plošč po šolah in ustanovah). To in pa Štirje kipi v avli Slovenskega narodnega gledališča pa seveda še zdaleč ne more nadomestit* pravega večjega spomenika, ki bi ga Maribor nujno moral imeti.
Zanimivo predavanje o likovni umetnosti
Čeprav se je število obiskovalcev predavanj v Centralni ljudski univerzi v Mariboru že nekako ustalilo, je vendarle škoda, da so nekatera, prav zanimiva in kvalitetna predavanja deležna majhnega obiska. Tako je bil marsikdo, ki se zanima za upodabljajočo umetnost, nemalo prikrajšan, ker se ni udeležil zanimivega in živega predavanja našega- akad. slikarja prof. M. Kavčiča, ki je minuli petek, ob prikazu številnih slik s pomečjo epidiaskopa govoril o upodabljajoči umetnosti. V malone dveurnem predavanju so sledili poslušalci zgodovinskemu razvoju upodabljajoče umetnosti od ustvaritev prvih neznanih mojstrov preko antike, renesanse, go'ike in baroka do moderne. Ob številnih barvnih slikah si spoznaval ne samo slikarjevo ali kiparjevo delo ampak tudi nekaj biografskih značilnosti avtorja, med drugim najbolj pretresljivo življenjsko zgodbo Rembrandta. Zgoščeni biografski podatki o mojstrih, katerih dela je prikazal predavatelj, so ga zavedli, da je izvedel svoje predavanje le do polovice, kar pa nikakor ni v škodo poslušalcem. nego samo obet, da bo drugi del predavanja, o moderni upodabljajoči umetnosti, prav tako zanimiv. Zato opozarjamo obiskovalce Centralna ljudske univerze v Mariboru nanj že
-ji-
Te i>onianjkljivostl se Je zavedal tudi mariborski mestni ljudski odbor, ki Je zato pred nedavnim sprožil iniciativo za postavitev kulturnih spomenikov. Zveza mariborskih kulturnih delavcev je to iniciativo sprejela ter takoj sestavila komisijo, ki so jo sestavljali inž. Jaroslav Černigoj, ravnatelj muzeja prof. Bogo Teply in kipar Gabrijel Kolbič. Komisija je podrobno obdelala problem kulturnih spomenikov v Mariboru, predvsem s strokovne strani.
2al je Maribor urbanistično zelo nerodno grajeno mesto, tako da pravzaprav nima posebno primernega prostora, kjer bi se lahko postavil spomenik večje izmere. Za tak spomenik bi prišli v poštev Je trije trgi: Trg svobode, Leninov trg in Glavni trg. Morda bi še od vseh treh najbolj ustrezal Trg svobode, tako zaradi zgodovinskega gradu, ki ga oklepa na eni strani, kakor tudi zaradi lepega in zelenega Leninovega trga na severu. Tu bi bilo mogoče postaviti večji spomenik, morda s tematiko narodnoosvobodilne borbe, ne glede na to, da bo trg v daljši bodočnosti reguliran.
Za postavitev manjših spomenikov (herm = ooprsnih kipov) ima Maribor več primernih prostorov. Eden takih je gotovo mariborski park dalje Rotovški trg, prostor ^zdolž Strossmayerjeve ulice do Vodnikovega trga (ob bodoči Narodni galeriji), še najbolj pa prostor na sevemozahodnem delu gradu. Z bodočo regulacijo mesta pa bo takih prostorov seveda še več. (Primerni hi bili razni stebri in obeliski ob novih kolodvorih, na prometnih točkah, itd.)
Kakšne spomenike bi naj postavili v Mariboru? Tu je več predlogov. Naj naštejemo le nekatere: spomenik talcem, oziroma večji spomenik z motivom iz narodnoosvobodilne vojne; spomenik Sarhu ali Pohorskemu bataljonu spfoh. spomenik generalu Maistru ati pa bolj splošno osvoboditvi Maribora po prvi svetovni vojni; nadalje spomenik Josipu Jurčiču, ki je v Mariboru dalje časa politično deloval; zatem spomenik Antonu Aškercu, štajerskemu rojaku — borcu zoper tlačenje duha s strani cerkve. Tu bi bila zelo na mestu zasnova z vodnjakom z motivi iz Aškerčevih pesmi, zlasti ifz balad. Za spomenik Prežihovemu Vo-rancu bi bil gotovo najprej poklican Maribor, da ga postavi. Končno bi bilo treba postaviti še spomenike ali herme Prešernu, Miklošiču, Stanku Vrazu, Tomšiču, kiparju Bernekarju, skladatelju Devu in pedago-ju Schreinerju. (Zadnji je že v delu in bo stal na prostoru med klasično gimnazijo in nekdanjim učiteljiščem v Mladinski ulici.)
Brez dvoma bo nujno treba osvojiti v najkrajšem času vsaj nekatere od |f.eh | predlogov in jih realizirati. Razumljivo je, da so za postavitev spomenika potrebni veliki stroški. Vendar spomeniki ne olepšujejo samo lice nekega mesta, temveč dajejo tudi poudarek njegov nacionalnosti! In na to je treba pred vsem misliti, ko bomo v Mariboru • severni meji naše domovine, postavlja spomenike.	ti
vlade LRS Mihi Marinku. Sprejeli •pa so tudi navdušeno predlog o poživitvi tekmovanja v delavskem upravljanju in ob tej priliki pozvali vse kolektive strojegradenj in kovinske industrije LR Slovenije na tekmovanje v počastitev rojstnega dneva tovariša Tita. Tekmovanje naj bi trajalo od 25. aprila do 25. maja 1952.	S. Š.
Sporočilo delegatom za ustanovni kongres Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije
ustanovni Kongres Združenja re-zevnih oficirjev Jugoslavije bo 29. in 30. t. m. in ne 20. t. ul, kakor je bilo prvotno zamišljeno.
Republiški iniciativni odbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije.
Zahteva petletnega šolanja na učiteljiščih
Svet za znanost in kulturo vlade LR Srbije je sklical y Beogradu konferenco pedagogov in poverjenikov za prosveto pri ljudskih odborih. Konference so se udeležili vsi ravnatelji in profesorji višjih pedagoških šol, učiteljišč ter raznih srednjih in strokovnih šol. Profesorji pedagoških šol in učiteljišč so na konferenci predlagali, naj se šolanje na učiteljiščih podaljša od dosedanjih 4 na 5 let in naj se na učiteljiščih namestijo najboljši profesorji, ki so izšli z univerz in višjih pedagoških šol, ter učitelji, ki so se izkazali z velikimi uspehi med svojim praktičnim delovanjem. Pedagogi so to zahtevali predvsem zaradi tega, ker se je izkazalo, da učiteljišča doslej v 4 letih niso mogla obvladati niti predpisane strokovne snovi, kaj šele, da bi usposobila svoje dijake tudi za splošno prosvetno delo med ljudstvom.
Pravična obsodba roparske tolpe
V sredo so bile med nadaljevanjem razprave pred vojaškim sodiščem v Ljubljani zaslišane še nekatere priče, ki so opisovale zločine obtožencev. Svojevrstna zanimivost razprave je v tem, da Je eden izmed zagovornikov lahko po svojem lastnem doživljaju presodi! veliko nevarnost obtoženih roparjev. Lani poleti se je namreč v Tivoliju po srečnem naključju rešil napada nekega zelo sumljivega človeka in šele zdaj pred sodiščem je ugotovil, da ga je takrat nameraval napasti — obtoženi Marjan Kuder.
Za Tavčarja in Kudra Je predlagal Javni tožilec najvišjo, smrtno kazen, za druge obtožence pa stroge zaporne kazni, kar so poslušalci odobravali, v četrtek ob 13. uri je bila razglašena sodba.
Sodišče je vse obtožence spoznalo za krive ter je obsodilo Marjana Kudra na smrt z ustrelitvijo, Tavčarja na 20, Rem-škarja na 16, Bjeliča na IS, Klemena na 12, Zorca na 10, Peska na 4 leta strogega zapora in vse tudi na primerno izgubo državljanskih pravic. Drugi obtoženci so, bili obsojeni na strogi zapor od 1 leta' in 3 mesecev do 2 let, Havllček pa na denarno kazen v znesku 8000 din.
' Družinska spalnica
za 28.000 din
V Invalidskom mizarskem podjetju v Ljutomeru skrbno gospodarijo. Lani so za IS*/« presegli svoj finančni načrt. Z Izboljšanjem delovne discipline, varčevanjem materiala in z boljšim čuvanjem strojev so znatno znižali proizvodne stroške ter tako prihranili 618.000 din. Čeprav so se surovine podražile, dajatve delavcem pa so večje, Je podjetje s 50'/i znižanjem upravnih in obratnih režijskih stroškov obdržalo svojim izdelkom stare cene. S kakovostnimi izdelki in z nizkimi cenami uspešno tekmujejo z vsemi mizarskimi podjetji v ljutomerskem okraju. Lepe družinske spalnice iz mehkega lesa prodajajo po 28.000 din, furnirane spalnice iz trdega lesa pa po 77.000 din. Za dobro gospodarjenje v podjetju ima največ zaslug upravni odbor z upravnikom tov. otovičarjem, invalidom narodnoosvobodilne vojne M. 8.
Sestanek pomorsko-brodar-skega društva
Dasi je Ptuj daleč od morja, smo imeli nedavno v prostorih Narodnega doma sestanek članov Pomorsko brodarskega dro&va, na katerega so bili vabljeni tudi ljubitelji našega Jadrana. Naši ljudje si radi privoščijo počitnice ob morju in zato je bilo tudi precej živahno zanimanje za sestanek. Večina Ptujčanov sploh ni vedela, da bi obstojalo v Ptuju Pomorsko brodarsko društvo in Je bilo precej zanimanja tudi zaradi tega. C. V.
V	Ptuju bodo ustanovili olepševalno društvo
Ptuj tl o vi širom Slovenije po svojih zgodovinskih znamenitostih, po sftaro-davni kulturni tradiciji, gledališču in muzejih. Ptuj je tudi eno naistarejših mest ifi mora kot tako ohranili svoje zanimivosti in skrbeti za olepšavo mesta in za ohranitev svojih posebnosti. Cesti so primeri, da neznanci posekajo v ljudskem vrtu dragocena drevesa, ker se jim za razne proslave me ljubi hoditi daleč v gozdove. Klopi v parku so bile nove šele lani in jih je večina že razdejanih. Nalogo olepševanja mesta* kakor tudi očuvanje nasadov In znamenitosti bo prevzelo Olepševalno društvo, ki *ga bodo ustanovili v prihodnjih dneh v Ptuju na pobudo MLO in Osvobodilne frosite. Olepševalno društvo v Ptuju ne bo novost, saj je delovalo društvo istega imena tudi pred vojno in mu je dolga leta z uspehom predsedoval tov. Pretnar. Kot prva dela bo novo društvo obnovilo svetilke v parku ob Dravi in postavilo tudi v spodnjem delu trdno ograjo. Postavilo bo čuvaje v park in Ljudski v ut. Vzdrževalo se bo društvo iz podpor, članarine in dotacij oblasti.!
Družabna prireditev ptujskih esperantistov
(PtoiijsOei esperantisti so v prostorih Belega križa priredili družabno prireditev s plesom. Polnoštevilna udeležba je •' pokazala, da uživajo esperantisti ugled tudd pri ljudeh, ki niso njihovi člani. Pokazali so, da je poleg učenja esperanta koristno »tudi nekaj zabave. Prireditev je bila dobro organizirana. To je bila prva prireditev, ki jo je zamislilo društvo, od pustnih prireditev sem in dokazuj®.’ delavnost in organizacijske sposobnosti, društvenega odbora, ki po drugi strani prav tetko skrbi za tečaje esperanta. C. V.
V	lesnem podjetju
v Domžalah so premostili težave v proizvodnji
Lc-sna industrija v Domžalah Je močno in razsežno podjetje, ki ima več obratov in žag. Do lani so v podjetju v glavnem izdelovali samo šolske klopi, katerih proizvodnja je bila že toliko visoka, da je krila naše potrebe. Po novem družbenem planu so nastale v podjetju razne težave, ki so narekovaje nujno preusmeritev proizvodnje na izdelke množične potrošnje. Vodstvu podjetja gre pohvala, da je to vprašanje že zdaj rešeno. Podjetje se je preusmerilo na Izdelavo raznega pohištva, ki ga izdeluje tudi na kupčevo željo. To delo Je‘ terjalo zaposlitev izključno strokovnih moči. Podjetje je v novem obdobju dela že precej napredovalo in njihovi izdelki so že prodrli na naš trg.	M.
Cme sečnje v celjskem
V okraju Celje-okolica kmetje spri-i	okraju
čo visokih cen lesa na prostem trgu I
zadnje čase pogosto sekajo les kar račun neplačanih davkov. Pri kakrš-brez vsakega sečnega dovoljenja. — nih koli finančnih težavah si že ho-Uredbo o pristojnosti krajevnih od- čejo pomagati z lesom. V Ljubečni na borov za sečnjo 10 prost, metrov drv primer je delovna zadruga rabila in 3 kub. metre tehničnega lesa za denar za nabavo semenskega krom-lastno uporabo kmetov si po svoje pirja in je našla kaj hitro rešitev — ,razlagajo, češ, »nimamo nič pisanega v sečnji gozda.
v rokah«. Ljudski odbori pa večkrat j Razen črne ssčnje pa vlagajo kmet-tudi preširoko jemljejo to uredbo in ; je tudi številne prošnje za sečnjo le-idovoljujejo križem kražem sečnje na sa. Okraj je v letu 1952 mnogim gospodarjem spregledal obvezno oddajo lesa, ker so vlagali pritožbo na pritožbo, češ da so njihovi gozdovi že izsekani. Zdaj pa prav taki kmetje prosijo za sečna dovoljenja. Okraj ima trenutno nad 700 prošenj za sečnjo lesa. Ti kmetje pa pozabljajo na tisti člen v uredbi, ki pravi, da kdor za leto 1952 nima obvezne oddaje lesa, ne more na prostem trgu razpolagati s prostovoljnimi presežki.
Okraj Celje-okolica je trenutno izkoriščanje gozdov povsem ustavil. To velja predvsem za planinsko-kozjansko področje, kjer je stanje gozdov precej kritično. Razen tega je v svojem območju skoraj dvakratno pomnožil gozdarske okoliše, kjer so nastavljeni stalni logarji, ki skrbe za upravljanje in nego gozdov. Da se logarji ne bi dali morda podkupiti, bo okraj vsak tak prekršek kaznoval z odpustitvijo.	V. S.
Pred dovršitvijo dveh tovarn za vezane in lesonitne plošče v Bosni
Letos bosta v Bosni dograjeni in bosta začeli obratovati dve pomembni tovarni lesne industrije, in sicer tovarna vezanih plošč v Blažuju pri Sarajevu in tovarna lesonitnih plošč v Foči.
Tovarna vezanih plošč v Blažuju bo največje in najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. Razen vezanih /plošč bodo v tovarni izdelovali tudi :fumir, specialne plošče za industrijo ;letal in tako imenovane CTC plošče, jki jih rabijo kot izolacijski material, [Uporabljajo pa se predvsem v grad-jbeništvu. Izdelovali jih bodo iz lesnih odpadkov. V tovarni so že začeli man-tinati posamezne naprave. -
Prav tako se je začela montaža strojev v tovarni lesonitnih plošč v Foči. Celotna strojna oprema (okrog 100 vagonov) je že prispela Iz Švedske. Proizvodna zmogljivost te tovarne bo precejšnja, navzlic temu je tovarna grajena tako, da se lahko zmogljivost še poveča za 50*/«. Lesonitne plošče se čedalje bolj uporabljajo v gradbeništvu za oblaganje sten, v tovarnah potniških vagonov in avtobusnih karoserij, v industriji pohištva, pri gradnji montažnih hiš, pa tudi za toplotno izolacijo. Tovarna je priključena veliki žagi v Foči, tako da bo predstavljala nadaljnjo fazo predelave lesa. Pogonsko energijo pa ima zagotovljeno iz nedavno zgrajene' hidrocentrale v Mesičih, s katero Je že povezana po daljnovodu.
Papirničarji na Količevem dobro gospodarijo
Ob koncu preteklega meseca so bile v tovarni lepenke im kartona v Količevem volitve v nov 49 članski delavski »vet. Udeležba na volitvah je bila 99»/#. Km a* lu asa tem pa je bilo prvo zasedaoje novega delavskega sveta, na katere izvolili 8 članski upravni odbor, v rega Je prišlo 7 delavcev im en z
njen lOlV*. V
dinarjev, v proračun 7.5 milijonov, sklad vodstva pa 1,252.000 din. Da
Jetja*- Je bU 4, t. m. i prvi seminar, ki so se člani delavskega sveta, veliko zanimanje za rast Jetj*»
M.
Množične Izdale Mladinske knjige
Požar v Dobrni
V nedeljo 13s aprila se Je okrog 17. ure vnelo gospodarsko poslopje Franca Grila na Dobrni št. 1. Gospodarja so prišli obiskat njegovi bližnji sorodniki ter so biii vsi skupaj zbrani v sobi. Naenkrat je 6 letni otrok zapazil požar in iz goreče stavbe so komaj rešili živino. 30 kg težak prašiček pa je zgorel. Zgorelo, je vse orodje z vozovi, krmo. drvmi In ostalimi gospodarskimi pritiklinami.
Ker pa le hiša oddaljena od gospodarskega poslopja komaj 5 metrov, se je tud! te že oprijemal ogenj In se je le dobro organiziranemu gašenju zahvaliti, da je ostala nepoškodovana. Prav tako se Je vnel bližnji gozd. Ker se je na mestu takoj zbralo večje število Hudi. domačinov in gostov, so tudi ta požar takoj udušili.
Vzrok požara še ni znan; bržkone so kriv! otroci, škoda je okrog 600.000 din, gospodar je bil zavarovan za 140.000 dla.
Smrt zaradi neprevidnosti
Dne 9. aprila je neprevidnost ne železniškem svetu zopet terjala novo žrtev. Na postaji v Ribnici so tega dne delavci podjetja »LIP« "iz Ribnice kakor po navadi nakladali vagone. Pri tem so si hoteli delo olajšati in prestaviti nekaj vagonov. Začeli so sami .premikati, ne da bi obvestili prometnika na postaji ali koga drugega, M bd vodil ta nadziral premik. Med premikom je delavec Ignac Krampelj prišel med odbojnika dveh vagonov, ki sta ga stisnila, da Je kmalu nato kljub takojšnji zdravniški pomoči umri.
Tragična smrt delavca naj bo resen opomin vsem, ki imajo opraviti z nakladanjem in razkladanjem na železnici in M naj se vselej ravnajo po železniških varnostnih predpisih.
Istega dne se je zgodila hujša nesreča na postaji v Gornjem Doliču. Z mešanim vlakom 9163 se je pripeljal v Dolič 70-letai Frane Krenker iz Šmartnega pri Slovenjem Gradcu. Takoj, ko se je Vlak ustavni, je izstopil ta odšel ob tiru proti izvozni kretnici, da bi si skrajšal pot. Medtem so začeli na postaji premikati ta Kirenker je nenadoma prišel pod kolesa premikajočega se voza, ki so mu odrezala obe nogi. Ponesrečenca so prfr-peljall takoj v bolnišnico.	-č
Vreme
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE LRS
Stanje dne 17. aprila ob 7. pri zjutraj: Srednja Evropa je še nadalje pod vplivom dotoka polarnega zraka, zaradi česar se pojavljajo krajevne plohe zlasti v Alpah. Nov hladen vai, ki priteka od Skandinavije, bo povzročil ponovne delne ohladitve. — Danes Je v Sloveniji lepo vreme z menjajočo oblačnostjo ta kratkotrajnimi krajevnimi padavinami.
Napoved za petek, 18. aprila: Se na-’a-'.je pretežno lepo vreme z menjajočo •blačnostjo in rahlimi krajevnimi plo-'aimd v poiboldamskib UTah. Temperatura >o ponovno padla; najnižja-nočna tam-pene n.ia med 3 do 5* C, najvišja dnevna med 20 do 22' C.
Založba Mladinske knjige pripravlja tudi leto® izdajo mladinskih povesti, ta sicer od najboljših mladinskih pisateljev. Izšle -bodo sledeče knjige:
Josip Vandot: »Kekec« — povest o pogumnem Kekcu. Bčdencu, Kosobrinu in Titakairi. Po povesti je bil posnet prvi slovenski mladinski film, zdaj pa bo izšla prvič v knjigi — ta to bogato Ilustrirana. Knjiga bo imela približno 200 strani.
France Bevk: »Crnl bratje«. Nova Bevkova povest popisuje, kako so se nižje-šoiicl v predvojni Gorici borili proti fašizmu in fašističnim vohunom. Povest je napisana napeto ta kot nalašč za da-•naštjč dni. Obsegala bo eea ISO strani in Jo je iiusitrirad akademski slikar Done Klemenčič.
Darnel Defoe: »Robinzon«. Povest, ki
bo obsegala coa 200 strani, je ponatis knijigie. ki jo je založba izdate pred leti in je bila takrait takoj razprodana. Tokrat bo izšla s pomnoženimi ilustracijami akademskega slikarja. Bika Debenjaka.
Anton Polenec: »Izprehodi v naravo«.
pisatelj, ki ga pionirja poznajo po spevskito v pionirskih listih, še bo po zanimivi knjigi »Iz življenja žuželk«, popisuje v novi kpjigi na preprost i zanimiv način življenje v naravi od p< mladi do zime. Kajjdgo krasi 16 lepi ilustracij. Namenjena pa je predvsea pionirjem v nižjih razredih.
Cena knjig je naslednja:
Josip Vandot:	Kekec	86	dita
France Bevk:	Oni bratje	55	din
Daniel Defoe:	Robinzon	65	din
A. Polenec: Izprehodi v naravo 45	dan
Vse žtiirj knjige stanejo skupno % dta, kar pa lahko plačgjo naročniki tudi z boni — torej 46 bonov in 36 dta. Lahko se pa na.ročd tudi posamezne knjige.
Naročite pošljite najkasneje do 5. maja na naslov: Uprava Mladinske knjige Ljubljani. Dalmatinova ulica 6, poštni predal 36.
Knjige bomo pričeli razpošiljati skoraj gotovo 20. maja 1952 in jih naročniki prejmejo po pošti; prosimo, da nam denar pošljete do datuma razpošiljanja.
Izžrebane obveznice prvega ljudskega posojila
Pri sedmem žrebanju obveznic prvega ljudskega posojila 15. aprila v Beogradu je bilo izžrebanih tudi 533 dobitkov po 10.009 din, Id so jih dobile obveznice številka 428 naslednjih serij:
4	19	22 27 31		41	54	58 59 62		67
70 1	75 76 101		105	113	117	124	130	133
142	144	145	151	153	156	159	172	188
205	212	230	243	253	262	263	287	293
295	301	306	317	325	328	329	330	339
340	349	351	354	355	357	376	379	381
392	403"	423	425	430	433	443	447	455
458	461	463	466	467	472	490	500	501
506	526	530	536	548	550	552	570	575
576	577	582	584	596	603	607	615	618
622	623	628	630	642	643	653	672	678
680	632	686	701	703	707	714	716	721
726	727	736	738	742	745	755	756	759
770	771	761	791	798	805	808	815	817
821	847	848	853	858	859	861	865	881
894	907	918	926	927	93C	939	951	954
960	961	966 :	968 979 988 997 1007 1013					
KOLEDAR
Petek, 18. aprila: Mirt, Konrad.
Sobota, 19. aprila: Tihorad Timom
SPOMINSKI DNEVI
18. TV. 1893. — Rojen v Nabrežini pesnik Igo Gruden.
18. IV. 1937. — Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije na Cebdnovem med Hrastnikom in Trbovljami.
18. IV. 1945. — NOV je uničila nemško postojanko v Vojniku pri Celju.
•
TUaribor
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Petek, 18. aprila: zaprto (generalka). Sobota, 18. aprila ob 2č: Priestley: »Inšpektor na obisku«. Premiera. Izven.
KINO MARIBOR
PARTIZAN:	angleški «Im: »Hotel ea-
hara« (ob 16, 18 in 20);
UDARNIK: ameriški barvni film: »Neptunova hči« (ob 16, 18 in 20); POBREŽJE in STUDENCI: zaprto.
RADIO MARIBOR
Od 13 do 13.15 oddaja v madžarščini. Od 16 do 16.10 lokalne vesti. Od 16.10 do 16.20 zabavna glasba, vmes objave ta oglasi. Od 16.20 do 17 drobne zanimivosti iz Maribora, v me® lahek glasbeni spored.
DEŽURNA LEKARNA Petek, 18. aprila; Lekarna »Studenci«', Gorkega ulica 16.
Celje
KINO CELTS
CELJE METROPOL: francoski Ulm: »varujte se plavolask«.
CELJE DOM.: franooakl film: »Brata Bou-quinquant«.
PTUJ
mestni KINO: ameriški «Im: »Norčije v operi« (ob 18.30 ta 20.30).
MALI OGLASI
ELEKTROKOVINA — tovarna elektroko-
V inski h Izdelkov Maribor—Tezno sprejme sposobnega strojnega Inženirja ali starejšega tehnika, samostojnega kon-strukterja, sposobnega voditi konstrukcijski oddelek podjetja. Pismene ponudbe poslati pa naslov Elektrokovtaa — Maribor — Tezno.	4889-1
moško in Zensko kolo prodam. — Ogled od 14 do 16. Poljanska cesta 53, pritličje — Kamerpik.	4873-4
LEPO HIŠICO, 600 m* zemljišča, nujno prod a m 26. aprila dopoldne."--- Hribar.
Križ 64 pri D upilql!
MOTORNO KOLO NSU 98 ccm. potrebno manjšega popravila, poceni naprodaj. Vprašati: Slomškova ulica številka 27, mehanik.	4912-4
ELEKTROMOTOR CCS Vz KS kupim. Kastelic, čevljar, Gradec, Litija. 4947-5 SAMOSTOJEN KNJIGOVODJA, dobro verziran v kmetijski, gostinski in obrtni .-panogi, dobi službo takoj. Plača po dogovoru. Kmetijska delovna zadruga Hotedršica.	4914-1
ZENSKO KOLO, skoraj novo, prodam.
Staretova 24-1.	4945-4
ZNAMK, večjo količino, evropskih ta prekomorskih prodam. Slano vic Karol, Bled.	4915-4
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno prodam. Zrinskega 5, Čuček.	4919-4
1« GRAMOV STREPTOMYCIN A prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku EP.	4949-4
NEKVALIFICIRANE DELAVCE za gradbišče Grad-tunež ta gradbišče Vrhnika sprejme na delo Gradbeno podjetje — »Slovernja ceste«, Ljubljana, Tyräeva cesta 38. Na delo se sprejema pri upravi gradbišč, kakor tudi na direkciji podjetja.	4924-1
ZENSKO KOLO znamke »Triumph« prodam. Oražnova 5, pritličje.	4922-4
Jmrlf
Izgubili sme našo najdražjo hčerko ANUSKO DERMOTA- Pogreb bo 20. aprila ob 15 na pokopališče v Selcih. Neutolažljivi: mamiea, atek, sestrica, stara mama ta ostali sorodniki. Dolenja vas, Železniki, Ljubljana.
Umrl iyun je ljubljeni brat IVAN KUHAR, bivši mizarski mojster. Pogreb bo v petek, 18. aprila v Zagrebu. Žalujoči bratje ta sestre ter ostalo sorodstvo.
Po težki bolezni njs je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče OSKAR PERHAVEC, upokojenec. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 18. aprilq ob 14.30 z Žal — mrliške vežice sv. Krištofa. — Žalujoča žena, hčerka Radka, hjat Alojzij, vnuka Saša ta Igor ter ostalo sorodstvo.	t
V globoki žalosti naznanjam vsem po-
rodnikom ta znancem, da nas je- zapustil po dolgem trpljenju v starosti 39 let srčno ljubljeni mož ta očka FRANC HERING, brivski mojster. Pogreb bo v soboto iz hiše žalosti na pokopališče v Mengeš. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Ivanka ter ostali zoro dni ki. Preserje, 17. aprila 1953.
Nenadom« na« je zapustil zadet od srčne kapi naš dragi IVAN ČEPON, uslužbenec »Pome slepih« v Škofji Loki. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 18. aprila oto 15-30 z- Zal — mrliške vežice
1018	1026	1033	1037	1038	1041	1042
1048	1059	1060	1070	1080	1081	1062
1087	1088	1090	1092	1095	1098	1099
1100	1102	1104	1119	1123	1135	1136
1140	1145	1152	1158	1167	1176	1194
1197	1204 1205 1		218 1220 1225 1232 1234			
1235	1237	1244	1255	1258	1270	1273
1277	1279	1280	1285	1287	1300	1305
1306	1322	1327	1328	1331	1332	1344
1351	1352	1357	1360	1364	1373	1381
1390 1394 1399 1404 1406 1408 1417						1421
1431	1434	1437	1441	1455	1459	1467
1472	1477	1485	1486	1489	1506	1516
1528	1529	1533	1542	1547	1551	3555
1561	1577	1578	1580	1592	1594	1615
1618	1622	1627	1628	1629	1635	1644
1657	1661	1662	1668	1674	1684	1687
1693	1709	1717	1746	1754	1761	1767
1777	1779	1781	1784	1785	1788	1789
1791	1801	1820	1825	1833	1841	1845
1846	18-76	1879	1887	1892	1895	1909
1921	1931	1934	1935	1961	1966	1874
1984	1987	1999	2001	2004	2015	2027
2049	2065	2071	2080	2090	2091	2107
2115	2119	2123	2130	2132	2141	2151
2161	2170	2175	2178	2179	2182	2183
2187	2194	2197	2198	2201	2215	2226
2239	2242	2245	2249	2253	2260	2284
2295	2303	2305	2309	2311	2316	2339
2340	2359	2367	2372	2379	2385	2424
2433	2435	2440	2442	2848	2450	2455
2459	2467	2477	2487	2497	2522	2525
2527	2530	2537	2539	2548	2550	2556
2558	2559	2561	2572	2579	2581	2585
2607	2628	2638	2643	2644	2664	2677
2684	2692	2703	2709	2710	2722	2725
2728	2729	2750	2752	2764	2767	2779
2795	2797	2802	2815	2818	2836	2840
2845	2847	2848	2854	2858	2879	2881
2884	2902	2903	2920	2921	2925	2926
2933	2940	2944	2966	2971	2975	2982
2999	3008	3010	3011	3013	3021	3028
3029	3031	3036	3038	3060	3062	3081
3084	3086	3104	3115	3117	3125	3126
3131	3137	3148	3149	3161	3162	3170
3173	3176	3181	3197	3218	3226	3235
3244	3249	3253	3258	3267	3275	3278
3297	3308	3321	3325	3326	3337	3339
3344	3351	3352	3357	3370	3372	3388
3393	3421	3425	3429	3436	3440	3454
3455	3461	3466	3471	3474	3485	3498
3759	3770	3779	3782	3791	3810	3812
3526	3528	3542	3545	3733	3734	3758
3759	3770	3889	3782	3791	3810	3812
3816	3820	3823	3837	3840	3853	3863
3874	3876	3884	3887	3890	3897	3898
3899	3909	3927.				
1875 dobitkov			po 5000 din		so dobile	
1926-7 sv. Janeza. Žalujoči ostali.
obveznice številka 955 v vseh neparnih serijah.
135.000 dobitkov po 2000 din so dobile obveznice naslednjih številk v vseh serijah:
3	28 61 67 95	124	133	139	171	228
260	343	364	373	406	426	440	468	487
496	600	505	530	531	551	553	706	711
764	770	774	791	861	953 978 990.
X. Obveznice, ki so bile samo amortizirane, se izplačujejo po naslovni «vrednosti. s
II.	V vsoti izžrebanega dobitka ie tudi naslovna vrednost obveznice ter je z izplačilom dobitka ta obveznica popolnoma izplačana.
Izžrebani obveznici z naslovno vrednostjo 1000 din pripada celotna vsota dobitka, obveznicam po 500 din polovica dobitka, obveznicam po 250 din pa četrtina dobitka.
III.	Pri izplačilu izžrebanih obveznic se ne upošteva vsota manjkojačih kuponov, ki še niso dospeli v izplačilo.
IV.	Izžrebane obveznice izplačujejo blagajne vseh poslovnih enot Narodne banke ob predložitvi obveznice.
V.	Obveznice, izžrebane z dobitki, se izplačujejo od 1. maja 1952 dalje, obveznice, ki so bile izžrebane samo za amortizacijo, pa od 1. januarja 1953 dalje.
VI.	Izžrebani dobitki in amortizirane obveznice sedmega žrebanja zastarajo 3 leta po dnevu dospelosti i». plačilg.
JfvrsivL »o pisma •
»Med Radgono, Mariborom in Ptujem je lep gričevnat svet, poln sadnih nasadov, vinogradov m njiv. Po doli nah so razstiane premožne vasi, po gričih pa so razmetane hiše kočarjev in vmičanje. Zemlja tu ni slaba. Ze nekaj let rasto tod kmetske delovne zadruge in ljudje bi lahko dobro živeli, če bi...«
Tako se začenjajo pisma, ki leže pred menoj v uredništvu. Pisale so jih delovne roke zadružnikov. Ko je prišlo prvo tako pismo, mu nismo verjeli, sčasoma pa se jih je nabralo več. Vsa ta pisma so polna bolečine in protesta, ki mora biti že star in ki menda ni našel nikjer razumevanja. Prišla pa so iz Cerkvenjaka, iz kraja, ki se je še pred kratkim imenoval Sv. Anton. Iz pisem je nastala ta zgodba, tistim, ki Se niso uspeli najti razumevanja, v uteho in upanje, knjigovod jem kakor je gospod Rihard, in dru gim takim svatom pa v svarilo.
Sonce je že ugašalo za gorami. Do line so začele temneti. Na cestnem križišču, ki je bilo na kraju redkega bukovega gozdiča sta se- srečala dva moža. Brez pozdrava sta nadaljevala pot skupaj. Sele na brežičku, od koder sta bila zagledala vas — nekaj velikih kmečkih poslopij s cerkvijo, šolo, trgovino in velikim župniščem — je mlajši ponesel roko za vrat, se počehljal, potlej pa zamrmral:
»Kaže, da bova pozna.«
Spremljevalec, nizek, naprej upog njen možak s košatimi pšeničnimi brki m majhnim nosom na okroglem obrazu je razprl veke. nekajkrat obr nil sive oči odmahni) z razprto dlan jo in razdraženo odvrnil:
»Ah, še prezgodaj izveš, da ti bodi še leto dni kri pili!«
»Prekleto, prav praviš!« je prvi od vrnil v basu. Spet je segel z roko za vrat, a to pot se ni počehljal, marveč sunil v krajce zaprašenega klobuka ter si ga porinil na čelo.
Molče sta nadaljevala pot. Odmev njunih stopenj je zamiral^med sadnim drevjem in po prepranih sivih tratah, po katerih se je tu pa tam cedila še snežmca. Nad pustim poljem se je krakajoč spreletavala vrana: iz doline se je slišal rahli klic jerebice. Na buhla, otajarla cesta se jima je udira la pod nogami nekam sopeč, kakor da vzdihuje.
Pred šolskimi vrati, ki so bila široko odprta, sta se moža ustavila. Spogle dala sta se, povesila oči, da bi zatajila drug pred drugim zadrego in bridkost na svojih obrazih, potlej pa sta vsto pila. V temačnem, zatohlem, po petroleju zaudarjajočem hodniku je tisti s svetlimi brki hlastnil:
»Boš videl, kako nedolžnega se bo spet napravil!«
Odpahnila sta duri v razred. Oslepljena od dveh petrolejk sta ostala na pragu, kakor da oklevata, naposled sta vstopila. Oprijemajoč se stene sta se splazila ob klopeh nazaj.
Razred je bil skoraj poln. V prvih vrstah so čepele na klopeh ženske. Sklonjene z glavami naprej, objemajoč si kolena so mračno zrle k mizi Kdaj pa kdaj se je katera zganila kot da bi se pripravljala na skok. Za njimi pa so sedeli moški. Pri mizi je sede! suhljat mlad človek. Pogosto je dvigal jajčaste rjave oči ter otipaval s pogledom mrko množico pred seboj. S poštenega, malce lahkovernega obraza mu je žarela želja po sprav ljivosti. Široke temne obrvi so se mu včasih prelomile, ko je zaman iskal prijaznega pogleda. Nekajkrat je krčevito odkimal ih utrnil z vekami kakor da bi mu postalo neprijetno. Na čelu se mu je bleščala rosa: pogosto je drgnil potne dlani po kolenih. Hotel je začeti govoriti, a ni mogel, kakor da ne more najti primernih besedi, hkrati pa je iskal v sebi po jasnila za vse to, kar je videl pred seboj.
Pr: strani, naslonjen s hrbtom na okensko polico, se je nagibal proti ljudem čokat človek. Široka kamnita brada mu je štrlela naprej. Velike, svetle grahaste oči so komaj zatajevale zasmeh, ko je pogledal po raz redu. Rožnat, s komaj opazno zvi tostjo pretkan obraz mu je kdaj pa kdaj zadrhtel, potlej pa mu ga je takoj zalil nasmeh, podoben Zmagoslav ju. Mlaskal je z obilnimi ustnicami, grbančil čelo ter s kimanjem opozar jal pri mizi sedečega človeka, naj začne.
»Ali bomo zdaj sedeli tu do polno či in se gledali’« ie od nekod planil ujedljiv ženski glas, ki mu je kmalu sledilo jezno moško godrnjanje:
»Predsednik, odpri usta in začni!«
Pri mizi sedeči mož je hotel vstati, namesto tega pa je brezupno zakrilii z rokami. Nagnil se je naprej in od-.-cimal z glavo. Bil je predsednik krneč ke delovne zadruge. Pred letom dm so ga zadružniki izvolili na to mesto ker je prejšnji predsednik odstopil Izvolili pa so ga zato, ker ni pozna! nevoščljivosti, zahrbtnosti in zlobe, ir ker je bilo njegovo srce ustvarjeno tako, da ni vedelo za podlost in jo tudi ni hotelo videti okrog sebe. Mia da žena m lepa ohišmca, ki si jo jr oil pustil, sta njegovemu častihlepju zadostovali, zato je prepuščal gospodarstvo v zadrugi knjigovodju gospo du Rihardu. Zdaj, komaj mesec dn; po občnem zboru, leto dni, kar je pre vzel zadrugo pa so zadružniki sklicali izredni sestanek, ker so bili nezado voljni z upravo. Tipal je z očmi po ljudeh in se čudil. On jim ni mogel napraviti nič slabega: on jim slabega tudi ni želel. Iz vsega srca jim je privoščil tako srečo, kot jo je uživa! ■am. Rad. bi jih spravil; rad bi raz pršil v njih vso to jezo in nezaupanje.
oda m mogel najti primerne oesea
er ni vedel za pravi vzrok tega nč-
adovoljstva. Začuden ie razprl oči ko je planila s klopi Kuplenca, kozarica, mati treh nezakonskih otrok Stisnila se je k mizi, udarila z rok.: po nji, da sta petrolejki vztrepetali, in kriknila:
»Bi rad branil tega malika tu, kaj?
Z dolgo, trepetajočo roko je pokazala k oknu. kjer je gospod Rihard še zmerom slonel na polici. Otresajoč z gla vo se je ozrla po ljudeh ter dodah srdito: »Vsi se ga bojite! Prej ste Sr čeljustili, kaj mu boste povedali, zdai pa vam je srce vsem padlo v hlače Povejte mu, da je on kriv, da živimr v zadrugi slabše, kot smo prej ži veli! Jaz ti povem v obraz: ne dela pošteno! Iz zadruge si 'napravil tako strašilo, da noče nihče več vanjo, in še mi bi se je radi rešili.«
Knjigovodja je zmerom bolj širil rči. Požiralnik mu je enakomerno plai gori in doli. Obrvi so se mu privzdig nile in gube na čelu so se mu poglo oile. Ni se ustrašil tega govorjenja Vi ga zbegalo, zakaj vedel je, kak vpliv ima na vse te ljudi. Ko bo od pri usta, bodo utihnili, se potuhnili in odšli domov. Nekoč je bil trgovec Malokomu teh ljudi ni posodil denar ja; skoraj vsakemu je takrat dajal na upanje. To mu je ustvarilo dragocen kapital, ki ga je lahko še zmerom izčrpaval. Ko je bila ustanovljena zadruga, se ji je priključil, da bi pri skrnil državo za davek in obvezno oddajo. Kakor je želel, je bil tudi iz voljen v odbor in za knjigovodja. Po stal je duša zadruge. Vodil jo je sam. gospodaril v nji po lastni presoji. Za družna skladišča so bila v njegovih prostorih, ključe od njih pa je imel on. Sam je delil blago, ki ga je zadruga prejemala za zadružnike, sam je določal prejemke zadružnikov, ki so bili pičli, kajti zadruga je bila zme rom v gospodarskih težavah, čeprav je imela komaj dovolj delovne sile in majhne izdatke. Zares je včasih segel po kakšnem priboljšku, a vedel je, da ga zaradi tega ne bo upal nihče klicati na odgovor, zato se tudi zdaj ni ustrašil sovraštva, ki ga je videl pred seboj. Čakal je samo, naj se prvi naval jeze izdivja, potlej pa se je nameraval oglasiti. Okrog ust mu je vztrepetavala prijaznost, ko je gledal razjarjeno žensko. Da, spomnil se je, kolikokrat ga je prišla prosjačil, naj bi ji uredil za otroke doklade Tešil jo je z obljubami, storil pa za njo ni nič.
»Prekleta zadruga! Človek dela in dela, požrete pa drugi!« jg poprijela Kuplenca.
Knjigovodju se je ves obraz zasme jal, ko jo je vprtšal:
»Kdo požre? Pokaži ga, če ga po znaš!«
»Bi ti povedala? — Bi ti povedala?« ie pohitela ženska, potlej pa so ji prsi naglo upadle. Po jeznih očeh se ji je razlila otožnost. Povesila je roke in iodala popustljivo: »Ne bi rada prišla v zapor, veš. Dokazov pa nimam <■ Sklonila je glavo in odšla v klop e težko hojo, nekako zlomljena, razoča rana in zbegana.
»Potrpite drug z drugim,« se je oglasil predsednik, a gospod Rihard je za mahnil proti njemu s pestjo, se odkaš-!jal ter vprašal:
»Ima še kdo kaj takšnega na jeziku, kot je povedala Kuplenca?«
Njegove vesele oči so se ozrle po ljudeh, ki so še zmerom molčali, zato je dodal:
»Predlagam, da Kuplenco izključimo iz zadruge. Smo mi krivi, da ima
toliko otrok? Samo jezik je je. Huj ska ljudi, kjer le more. Taki so za drugi samo v škodo. Kdo je za to?«
NekAj rok se je bilo že dvigalo, ko je Kuplenca kriknila s strašno začu denim glasom:
»Mene iz zadruge?!«
»Kdo pa z zadružno pšenico kokoši krmi?« se je utrgal nekje zadaj glo bok bas. Moška, ki -sta prišla zadnja na zborovanje, sta se najprej potuhnila, nato pa se je mlajši, Pukšič, dvignil ženskam nad glave in dodal: »To nam pojasni, zakaj to nas najbolj zanima.«
»Pa podplati, ki jih je zadruga pla čala, kje so? Pa umetna gnojila? Pa oopi? Pa...?«
Zdramili so se številni kritiki, ki so kot splašeni golobi sfrfotali po razredu. Dvignjene roke so se sramežljivo povesile, začulo se je prerivanje klopi, vmes pa je brnel začuden predsednikov glas, ki je miril razdražene ljudi.
Gospod Rihard se je odtrgal od >kna. Vzravnal se je. Stopil je proti zborovalcem, ki so začeli vstajati iz klopi. Zakrilil je z rokami in kriknil
»Zadrugo hočete razbiti! Jutri bom ooslal na okraj ovadbo. Naj le raz graja, kdor hoče sedeti! Vam bodo že ookazali!«
Vrišč je začel ponehavati. Ljudjs so sedali nazaj in skrivali svoje raz položenje. Pretnja je dosegla namen m knjigovodja je pristavil: »Mislite, da boste s sumničenjem strli odbor! Ali ni bila tu revizija? Vse so pregledali, vse preiskali. Lahko kdo odboru ali meni kaj očita? Naj stopi k luči, kdor nam lahko kaj dokaže! Tdki ste: godrnjali bi in čakali, da vam bodo pečeni golobi padli v usta.«
Gledal je, kako napetost popušča, kako borbenost pojema in kako vsak ianji postajajo obrazi zadružnikov, hkrati pa je iskal po spominu, kako oi jih še močneje uklonil. 2e je imel pripravljeno, kar jim bo povedal, že je hotel odpreti usta. Veselil se je. kako jih bo ponižal in prestrašil, tedaj pa je zagledal, da se bliža mizi nizki človek. Z obema rokama si jc vihal obilne pšenične mustače, migajoč z ustnicami. Ustavil se je pri mizi ooložil nanjo eno roko, z drugo pa se je poigraval s koncem brk. Odkaš-ljal se je, zabodel majhne oči v knjigovodja ter dejal:
»Tvoj viničar sem. Mnogo dobrega si mi napravil, ne tajim. Mislil sem obdržati zase, kar vem o tebi, a mi vest ne da. In zdi se mi tudi, da nas imaš vse skupaj za norca. Bratranec, ki je mizar pri Radgoni, mi je, povedal, da si dal debeli hrast... no.. revizorju, ali kako se mu že pravi istemu, ki ti je pregledal knjige. Hrast je zdaj pri mojem bratrancu Zakaj si ga dal, to povej tukaj pred vsemi. Samo za nos nas ne vleci! Lahko povem še kaj več, če to ne bo dovolj.«
»Zato pa dela z nami tako! Nekji mora imeti strica, ki drži peščico na vso to godljo!« se je zaslišal pojoč ženski glas.
»To ni nikaka zadruga, to je tvoje veleposestvo, gospod Rihard!«
»Knjige nam boš izročil! Jaz jih bom nesel v Ljubljano v pregled,« je nekdo zakričal.
»Paluc ve o tebi tudi lepe stvari Zato pa’ni hotel biti več predsednik, škoda, da ni prišel na zborovanje. Ta bi ti tudi povedal, kar ti gre.«
Knjigovodja je začel bledeti. Oči so mu potemnele. Klestil je z rokami pred seboj ter začudeno gledal, kako se mu razjarjeno krdelo zadružnikov približuje. Prvi trenutek ni vedel, kaj naj stori. Čutil je, da se njegov vpliv nad temi ljudmi maje. Zgodilo se je nekaj, s čimer ni računal. Toda uklo niti se, priznati jim, česar ga dolžijo? Ne, tega ni mislil storiti. To so bili nekoč njegovi delavci, njegovi dolžniki. Z vso svojo voljo se je poskušal obvladati. Začel je govoriti. Svaril je, pretil, zadružniki pa ga niso hoteli poslušati. Cez čas, ko je videl, da se le ves razred dvignil proti njemu, je skočil k mizi, kjer je začudeni pred sednik še zmerom ponavljal: »Dobri si bodite, saj ni vredno prepira!« Dvignil ga je s sedeža ter mu kriknil v obraz:
»Ali se nisva o vsem tem, kar mi idaj očitajo, pogovarjala? Povej jim. •ia je odbor o vsem tem odločal!«
Predsednikove brezskrbne oči so se vznemirile. Začel je otepavati pred seboj z rokami, majal je z glavo, rde-■e lise vrh lic pa so mu začele kopneti. Iz gruče ljudi se je tedaj pognal Pukšič. Z listom papirja v rokah se je ustavil pred ljudmi. Cez obraz mu je šinila zadrega, ko je spregovoril:
MEDNARODNI ŠAHOVSKI DVOBOJ NA 10 DESKAH
Slovenila: Belgija 7 in pol: 2 in pol
»V roke mi je prišla ta pesem. Pre-čital ti jo bom. Moraš izvedeti, da nam je vse znano, kar jiočenjaš.« Po nesel si je papir k obrazu in začel brati. Žgoči, zasmehljivi stihi so zbu dili veselje v razredu. Knjigovodja je neodločno otepaval z glavo, potlej pa je razrinil ljudi in planil k vratom Na pragu pa se je ustavil. Zardel od jeze je kriknil, preteč z rokami:
»Z vami se ni mogoče pogovoriti!.. Čakajte... Jutri... Tega vam ne bom odpustil!«
Hotel se je pognati iz razreda, a med vrati se je pokazal miličnik. Gospodu Rihardu je zažarelo v očeh upanje. Ozrl se je po miličniku, po kazal z gibom brade na zborovalce m rekel:
»Glejte, zadrugo hočejo razbiti. To je kaznivo!« Potlej pa je pristavil za-smehljivo: »Zdaj je milica tu, zdaj kričite, če upate!«
Miličnik se je začudil, ko pa je dojel, za kaj gre, je dejal muzajoče:
»Z mano jih ne strašite, gospod Rihard! Iščem samo svojega strica.«
Zborovalci so se zasmejali. Tedaj pa se je vzravnal predsednik zadruge. Izraz na njegovem obrazu je bil zdaj ves spremenjen. Grbančil je obrvi, pripiral oči, naposled pa je kriknil:
»Zaključujem zborovanje. Ne pustim, da bi blatili gospoda Riharda. Tri leta je vodil zadrugo... Nevoščljivi ste mu boljšega kosa kruha.«
Gospod Rihard se je vrnil k mizi, zborovalci pa so začeli odhajati.
Cez nekaj dni je partijska celica kaznovala predsednika zadruge z opominom, ker je onemogočil zadružnikom obračun z gospodom Rihardom. Pred sednik pa je poslal celici pismo, da izstopa iz Partije.
Tokrat je bilo nezadovoljstvo zadružnikov v Cerkvenjaku potlačeno in zgodba je zaključen-a. Kakor pa je spremenil Sv. Anton svoje ime, bo morda učakala kakšno spremembo tudi tamkajšnja zadruga, da Kuplenca ne bo več v skrbeh za svoje otroke, da ne bo dvomila, je pravica ali je ni, in da bodo zadovoljni tudi tisti zadružniki, ki žele sebi in zadrugi do iro, čeprav morda gospod Rihard tedaj ne bo več zadovoljen.
Včeraj popoldne je bil v verandni dvorani hotela Union v Ljubljani mednarodni šahovski dvoboj na 10 deskah med reprezentancama Belgije in Slovenije. Obe moštvi sta bili nekoliko oslabljeni Slovenijo so zastopali 3 mojstri, 6 mojstrskih kandidatov in 1 prvorazredni igralec, medtem ko so belgijsko moštvo sestavljali 1 mojster in prvoraziedni igralci. Srečanje se je končalo z visoko zmago Slovenije 7 in pol : 2 in pol. Izmed naših igralcev nihće ni izgubil- partije s svojim nasprotnikom. Posamezne partije so se končaie z naslednjimi izidi: Ambuhl : inž. Vidmar remi, prof. Gabrovšek : Van Hoorde 1:0, De Wolf : Preinfalk 0:1, inž. Levačič : Teetart re-
mi, dr. Ghesquiere : Bajec remi, inž. Slokan : Van Tuyn 1:0, Coosemans : Krivec remi. Mlinar : Van Belle remi, Guil-haume : Kukovec 0:1, Konič : Witvrou-men 1:0.
Pred začetkom Je goste pozdravil dr. Tone Bajec, za pozdrav pa se je zahvalil predsednik Van Hoorde. ki je našim šahistom poklonil v spomin sliko znanega francoskega mojstra Philidorja.
Angleški mojster Golombek je v Pragi igral simultanko proti 26 nasprotnikom, v kateri je dobil 10 partij, 14 remiziral m 2 izgubil.
Mladinsko šahovsko prvenstvo skandinavskih dežel je osvojil Šved Larsen.
Pred skupščino Planinske zveze Slovenit
(Jsianovi^ena ±e Zveza športov Slovence
Ob navzočnosti zastopnikov posameznih športnih zvez je bila sinoči v Ljubljani ustanovna skupščina Zveze športov Slovenije. Po otvoritvi in uvodnih formalnostih so delegati z nekaterimi spremembami in dopolnitvami sprejeli osnutek pravil, nato pa izvolili člane izvršnega odbora Zveze športov Slovenije, ki ga sestavljajo; preasednik Leopold Krese, podpredsedniki inž. Stanko Bloudek, Tone Dolinšek in Stane Lavrič, sekretar Avgust Likovnik in člani Edi Serpan, dr. Alojzij Sef in inž. Dragutin Mirkovič Poleg omenjenih so člani izvršnega odbora tudi predsedniki izvršnih odborov posameznih športnih zvez.
ŠPORTNE ZANIMIV OSTI V KRATKEM
Jugoslovanska reprezentanca v odbojki,
ki bo 18. aprila igrala v Parizu, je odpotovala v Francijo. Na pot so šii pod vodstvom Milana Kajgamca in trenerja Ivana Cirmana naslednji igralci; Markovič, Stojimirovič, Popovič, Skrbibek, Milosavljevič, Antekolovič, Mikina, Jošt, Surka.ovič in Fmgerhut. Jugoslavija in Francija sta se doslej trikrat srečali. Leta 1950 je Jugoslavija zmagala v Parizu 3;2, lani pa 3:0. Na lanskem evropskem šampionatu v Parizu so Francozi zmagali 3:2.-
Košarkarji ljubljanskega Železničarja
so tekmo z zagrebško Lokomotivo odločili v svojo korist z rezultatom 48:40 (20:14).
Na krosu Železničarja v Ljubljani je na 3000 m dolgi progi zmagal Lesiza s časom 11:25 pred Inkretom in Joštom.
Kolesarska zveza Slovenije obvešča vse klube in sekcije, da se pomladanski kros LRS preloži z nedelje 20. t. m. na nedeljo 27. aprila 1952.
Kolesarski klub Železničar, Ljubljana obvešča, da objavljenega kriterija iz tehničnih razlogov ne bo 20. t. m.
BSK : Macedonicos 2:0 (0:0). Tretjo tekmo v Solunu je BSK odločil v svojo korist z zmago nad zelo dobrim doma-
Delegati so obenem izvolili tudi člane amaterskega razsodišča, ki je sestavljeno takole: Ante Gnidovec. Stane Pe.an, saldi Svetic, inž. Maks Megušar, Lado lia-coratti, prof. Drago Stepišnik in Musa Fajdiga. V nadzorni odbor so izvolili Franca Srakarja, dr. Bronislava Skaber-neta in dr. Sašo Reicherja. Komisijo za prevzem premoženja sestavljajo predsednik Leopold Krese, sekretar Avgust likovnik in dr. Saša Reicher.
Med ostalimi točkami dnevnega reda je bil najpomembnejši sklep, da je posameznim športnim zvezam prepuščeno, če hočejo za naprej delovati skupaj s katero izmed sorodnih športnih zvez ali pa samostojno.
čim klubom Macedonicos 2:0. Macedonicos je tretji na lestvici severne grške lige.
Rokometni moštvi Marjana iz Splita in Dinama iz Pančeva sta gostovali na Dunaju. Splitčani so prvo tekmo s kiubom »Aitturn« igrali neodločeno 5:5, v drugi pa so zmagali nad »Donafeiaom« 11:8. Dinamo je izgubil tekmo s Zistersdor-fom 8:9.
Na teniškem turnirju za prvenstvo Italije v Rimu je Mitič premagal Italijana Goria 6:4, 7:5, 2:0 (v tretjem nizu se je Gori vdal).
Teniški turnir v Rimu. V tretjem kolu je jugoslovanski teniški igralec Mitič premagal čilskega prvaka Balbiersa s 6:8, 6:3, 6:4, 4:6 in 6:2. V igri dvojic je jugoslovanska dvojica Mltic-Branovič z lahkoto premagala mlada italijanska igralca Covija in Luccetija s 6:3, 6:0, 6:0.
Nov evropski rekord v metu diska. — Italijanski atlet Adolfo Consolini je dosegel na ekshibicijskem tekmovanju nov evropski rekord v metu diska 55.95 m. Svetovni rekord 56.97 m brani Gord-en (ZDA).
Partizan v Slovenjem Gradcu 1e začel resno delati. Društvo je imelo v začetku leta samo 2 vodnika, zdaj pa jih imajo že štirinajst, tako da se vrši redna telovadba v vseh oddelkih. Tudi število te-lovadečega članstva so zvišali že na okrog 200.
V soboto in nedeljo dne 19. In 20. aprila se bodo zbrali planinci iz vse Slovenije na drugi redni letni skupščini v Domu sindikatov. Planinska zveza Slovenije je najmnožičnejša fizkulturna organizacija in je zato važen člen v politični in kulturnovzgojni dejavnosti. S široko in pravilno propagando pa je treba zajeti v organizacijo še več ljudi, predvsem iz delavskih in kmečkih vrst, ki sicer naravo ljubijo, ne najdejo pa poti v naše vrste.
Leta 1949 smo imeli v Sloveniji 34.903 člana, naslednje leto se je to število dvignilo na 56.678, lani pa je padlo na 49.070 članov. Vzrok padca števila članstva je bila predvsem kratka sezona, ki se je zaradi velikih množin snega začela šele avgusta, dočim smo prejšnja leta odprli postojanke v visokogorju že v maju. Poglejmo samo vpisne knjige, kjer jjs bilo 1. 1950 vpisanih 310.450 posetni-kbv, lani pa samo 148.500. Res je sicer, da so na obisk gora vplivali tudi podražitev prevoznih tarif in hrane v postojankah, toda vsi ti momenti so le drugotnega pomena.
Kot vsa leta Je bila tudi lani gradbena dejavnost zelo velika. Zajela je 28 društev z 31 objekti. Dograjeni so bili oz. vsaj delno dokončam in odprti za promet veliki dom na Križkib podih, Mozirska koča na Golteh, Dom pod Storžičem, Zavetišče na Krnu, Koča na Smre-žičem, Koča na Boču, Koča pod Cemšeni-ško planino, Zavetišče na Krnu, Koča na Smrekovcu, Koča na Križki gori, Dom na Pesku. Na Veliko planino je bila zgrajena vzpenjača, ki služi za gTadnjo novega doma. odprti sta bili novi postojanki na Pokljuki in Jelovici. V obnovi sta Dom v Logarski dolini in Valvazorjev dom pod Stolom. Dom na Krvavcu je bil povečan z moderno kuhinjo in z
adaptacijo Jedilnice. V surovem stanju je že dograjen Dom na Lisci, enako Koca na Lubniku.
Vse od leta 1895 že izhaja Planinski vestnik, ki ima okrog 2600 naročnikov. Ako primerjamo številko 49.000, kolikor je organiziranih člaijov, s številom naročnikov na Planinski vestnik, moramo ugotoviti, da nismo storili svoje dolžnosti.
Ena temeljnih nalog, ki Jih bo treba najprej rešiti je razvoj planinstva med ijudskošolsko mladino, med dijaštvom, med učenci v gospodarstvu in kmečko mladino. Društva naj. imajo pred očmi predvsem vzgojo mladine, ki mora biti moralno zdrava, da bo razumela pomen borbenosti in pravega planinskega tovarištva. Mladi planinci morajo biti ljubitelji prirode, ker bodo le tedaj pravi zaščitniki planinske flore in favne.
Prvič po osvoboditvi in drngič v zgodovini slovenskega planinstva pa stopa naša planinska organizacija tudi v mednarodno areno. Mladi alpinisti se uspešno uveljavljajo v tujih gorah, kar kažejo vzponi v Zahodnih Alpah, na Bavarskem, Hochschwabu, v Wilden Kaiserju v Avstriji, udeležba v šoli Ecole National de Ski et Alpinisme v Chamonlxu in drugod. Za ugled Planinske zveze Slovenije v inozemstvu je tudi zgovoren dokaz dejstvo, da nam je bila zaupana Izvedba XII- skupščine UIAA (Mednarodne organizacije alpinskih združenj) julija lani na Bledu. Poleg vsega tega je Planinska zveza Slovenije vzpostavila tudi stike z ZDA, Libanonom in Marokom.
Danes imamo v Sloveniji registriranih nad 800 alpinistov. V zgodovini slovenskega planinstva še nikoli nismo dosegli take množičnosti v alpinizmu. To je dokaz, da je Planinska zveza Slovenije pravilno vzgajala mlade generacije.
Miloš velnar
Odred : Zagreb 6:2 (3:0)
K včerajšnji prijateljski tekmi med Odredom in Zagrebom je prišlo precejšnje število gledalcev. Srečanje se je končalo z nepričakovano visoko zmago Odreda 6:2 (3:0). Domače moštvo je na splošno lepo igralo, pri čemer je treba pohvalno omeniti odločnost napada, ki je mnogo in učinkovito streljal. Razen v delu drugega polčasa je bil Odred v terens’ü premoči, ki jo je tokrat znal izraziti tudi v rezultatu.
Po končani tekmi je občinstvo strnjeno odšlo v središče mćsta in se pridružilo nepreglednim množicam manifestantov, ki dan za dnem izražajo svojo trdno odločnost braniti svojo zemljo pred katerim koli sovražnikom.
Prvenstvo Slovenije v krosu
V	nedeljo, 20. aprila bo v Novem mestu v izvedbi marljivega telovadnega društva »Partizan« prva letošnja atletska prireditev republiškega značaja. Iz doslej prispelih prijav je razvidno, da se bodo prvenstva udeležili naši najvidnejši atleti-tekači Odreda. Kladi var ja, Triglava, Železničarja iz Ljubljane. Marljivo so se pripravile za kros tudi ekipe Litije. Kamnika in Novega mesta. Po tej prireditvi bo že možno izreči prvo sodbo o naših tekačih za letošnje leto.
Kros za prvenstvo Ježice
V	soboto, 19. aprila ob 17 bo v izvedbi šD Jadran kros in orientacijski pohod za prvenstvo Ježice. Na tekmovanje je odbor povabil člane Partizana in vseh množičnih organizacij. Zbor tekmovalcev bo pred gasilskim domom v Stožicah Za prvake poedipih kategorij so predvidene lične diplome.
Pravilni sklepi za pospeševanje športnega življenja \ Trbovljah
Na svoji zadnji seji je upravni odbor sindikalnega športnega društva Rudar v Trbovljah podrobno razpravljal o pismu CK KPJ o stanju in nalogah v fizkulturi Sklenjeno je bilo poživiti delo v posameznih klubih, poleg tega pa ustanoviti v društvu še nekatere nove klube. Doslej obstoječi nogometni, košarkarski, boksarski, smučarski, kolesarski, plavalni in šahovski klub so imeli zadovoljive uspehe pri vzgoji ln krepitvi mladine, za poživitev športnega življenja v Trbovljah pa bodo še v tem mesecu ustanovili atletski, namiznoteniški, odbojkarski in po zanimanju članstva tudi rokometni klub. V svoj delokrog je Rudar vključil tudi kegljaški klub v Trbovljah Kakor znano, bo letos proslava 30-let-nice nogometnega delovanja v Trbovljah, zaradi česar bo treba dotlej dokončno urediti stadion. Članstvo kluba bo s prostovoljnim delom pripomoglo k uresničenju tega smotra. Nogometaši bo-
do prijeli za delo oj> ponedeljkih, boksarji in kegljači ob torkih, kolesarji in smučarji v sredo, košarkarji v četrtek, šahisti v petek, plavalci pa v soboto.
Na seji odbora so sprejeli tudi nekaj sklepov, ki bodo brez dvoma ugodno vplivali na razvoj športa v Trbovljah. Vsak član katerega koli kluba se bo lahko uveljavljal v vseh klubih društva ob enotnem plačevanju članarine, ki bo znašala mesečno 10 din. za mladince 5 din in za pionirje 2 din. Od nedelje 20 t. m. ima članstvo znižano vstopnino 10 din pri vseh športnih prireditvah društva, medtem ko bodo imeli pionirji s plača-čano članarino in klubskim znakom brezplačen vstop na vse prireditve.
*
Nogometaši bitoljskega »Rabotnlka. —
lanskega prvaka Makedonije, bodo 21 aprila šli na turnejo po Grčiji, kjer bodo imeli v Drami in Kavali 3 tekme s tamkajšnjimi klubi.
Obširen delovni program Avfomoto društva rajona IV
Avtomobilsko in motociklistično društvo IV rajona v Ljubljani ima v letošnjem letu obširen delovni program. * Med drugim hoče usposobiti ves vozni park ter izšolati tečajnike, ki imajo že osnovno teoretično znanje. Priredit: hočejo več skupnih propagandnih izletov, med katerimi je v načrtu tudi obisk Koroške. Vse podrobnosti v tej zvezi bo društvo obravnavalo na svojem letnem občnem zboru. 3d bo v petek. 18. t. m. ob 20 v Karunov! ulici 14 v Trnovem.
Izdajatelj Usta: Tiskovni Konzorcij Osvobodilne fronte Slovenije — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska Tiskarna «Slovenskega poročevalca« — Uredništvo:	Ljubljana,
Knafljev: ulica 5 telefon 55-22 do 55-26 -Uprava: Ljubljana Čopova ulica 50-in, telefon 45-75 ln 48-2] — Oglasni oddelek: Ljubljana. Selenburgova ulica 5. telefon 58-96. za ljubljanske naročnike 24-63 za zunanje 38-33 — Poštni predal 29 — Tekoči račun NB 601-90321-6 — Mesečna naročnina 140 dinarjev
<* XXIII
Ko se Je Ira Girolamo vrnil v Firenco, Je začel pridigati o veliki nečistnici Romi, o mlaki vsega zla. Sami pri sebi moramo začeti, je oznanjal. Kako moremo terjati od sveta poboljšanje, če se sami ne poboljšamo. Ako hočemo preosnovati cerkev pri glavi in pri udih — tedaj moramo začeti s preosnovo pri sebi, pri dominikanskem redu. In tolikšna Je bila njegova duhovna oblast, da so se samostan sv. Marka in vsi dominikanski samostani v Fra Girolamo je pridigal sprva v majhni ulici in potem Fra Giloramo je pridigal sprva v majhni ulici in potem Ba nekem trgu. Potlej Je pridigal v cerkvi sv. Marka, ln ko je postala ta premajhna za množico poslušalcev, v firentinski stolnici. Med njegovimi najbolj vnetimi poslušalci je bil mladi Michel Angelo Buonarotti, po stanu kipar in učenec na umetnostni šoli. ki Jo Je bil ustanovil Lorenzo di Medici. Bratove apokaliptične pridige so ustrezale njegovi otožni naravi. Najrajši je risal poslednjo sodbo.
Lorenzo dl Medici, sam magnifico, je nekega dne prišel poslušat fra Giroiama in je pripiral kratkovidne oči in vlekel na uho. Nekaj tednov po tem Je ležal v Careggiu na smrtni postelji. Poslal je po fra Girolama. Ne poznam resničnega meniha razen tebe. Daj mi odvezo!
Fra Girolamo je rekel: Troje moraš imeti — prvič pravo in živo vero, drugič misel večnega mirt ln tretjič neupogljivo voljo, da uresničiš svobodo.
Tedaj ga je Lorenzo, trinog, srepo pogledal in se obrnil v zid.
Ne da bi ga spovedal, ln ne da bi mn dal odvezo, se Je fra Girolamo vrnil v Fire’ zo.
XXIV.
Nečimrni in bolehni Piero di Medici je za Lorenzom nastopil vlado v Firenzi. Njegova največja zabav» je ta, da se na javnih cestah žoga s svojimi kavalirji in hotnicami. Nekega dne pade žoga, ki jo je vrgel Piero di Medici, skozi okno sv. Marije del Fiore, kjer fra Girolamo pravkar pridiga. Brat zgrabi žogo in jo poteptä na kamnitem cerkvenem tlaku. Tako bo bog poteptal Firenco, če se ne ohrabriš, firentinsko ljudstvol Koliko časa boš še trpelo, da se igrajo s teboj! —
Piero ne more udržati vajetov vlade. Po tleb se vlečejo za njim. Banka Medičejcev zabrede v težave. Piero odpove mnogo zanpov, ki Jih je njegov oče dovolil imetnlt-nim Firentincem.
Za trgovino so slabi časi. .Mnogo čislanih trgovcev ustavlja plačila.. Revni in najrevnejši začenjajo stradati.
Letina je bila slaba. Kmetje so trumoma prihajali v mesto iskat dela, ki ga niso našli, žitne cene so se dvigale od dne do dne. Stajo je zlezel s 34 na 60 soldov. Mržnja proti Pieru raste.
Ko ni bilo lakote konca ne kraja, je fra Girolamo pridigal in zapovedal, naj prirede »dan miloščines: pri Sv. Mariji del Fiore, pri Sv. Mariji Novelli in pri Sv. Duhu. V vseh cerkvah je bil postavljen poseben oltar, »oltar uboštva». In so prihajali premožni meščani in meščanke, ki jim je bil brat zdramil vest, in oddajali na oltar uboštva: bisere, briljante, zlate verižice in prstane, srebrne sklede, svilene obleke, žametna in volnena blaga.
A Piera di Medici ni bilo med tistimi, ki so dajali miloščino. Tedaj je šlo ljudstvo pred njegovo palačo in vpilo: Oddaj, oddaj — Oddaj orožje — Oddaj krono — Oddaj vlado —
Apokaliptične pridige ln mračne prerokbe fra Girolama so mogočno vplivale na firentinsko ljudstvo. Dekleta ln žene so odlagale svoja pisana oblačila, in namesto rdeče, zelene, vijoličaste In rumene barve si videl na trgu samo še sivo in črno. Mnogo moških je hodilo v meniških haljah iz rjavega platna, nekateri z vrvjo okrog vratu, v znamenje, da so na dnu svoje duše ponižni ln ne zaslužijo pred bogom nič drugega, kakor da jih obesijo.
Kadar je fra Girolamo pridigal pri Sv. Mariji del Flore, je odkazoval moškim in ženskam posebne prostore. Niso se smeli mešati drugi med druge.
Tudi se Je mnogo moških v svoji stiski zatekalo k ranocelnikom s prošnjo, naj Jih ozdravijo. S sirovimi pripravami, kuhinjskimi noži in ostrimi kamni so se bili sami uskopili in si prizadejali rane, ki se niso hotele zaceliti.
XXV.
Papež, ki Je po svojih vohunih slišal o »nesrečnih prerokbah« fra Girolama in njegovih bojevitih pridigah »zoper Antikrista« (s čimer je meril na Aleksandra Borgia ter zvedel, kako pretresa duše vernikov, je živo za-bobnal s členki prstov po oknu svoje delovne sobe v Vatikanu.
Ta Savonarola! Lažnivec! Jaz da se nisem zavzemal za cerkev? Mar nisem osebno podaril Sv. Mariji del Po polo orgel in oltarja in dal obnoviti razpokani strop ' pri Sv. Mariji Maggiore? In, mar nisem utrdil moči cerkve, ko sem oskrbel Angelski grad s trdnjavskimi zidovi, jarki, strelnicami, velikimi in majhnimi stolpi?
Angelski grad, središče Vatikana, je nezavzeten! Nepremagljivo stoji Petrova skala, ki je sezidan na nji. Lahko pa bi podkuril nekaterim bogatim bankirjem in velikim trgovcem tu v Rimu, ki so firentinski rojaki, in jim zagrozil z 'zaplembo njihovega premoženja, če ne porabijo vse svoje veljave pri firentinskih someščanih v to, da ukrotč norega dominikanskega patra in ga stori neškodljivega. —