•1
PROBANKA
PE Kranj - tet.: o64/3so i6o
Kranj, Koroška 2 (Stara posta)
BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, ,..
Gorenjska ^ Banka
Banka.»poAubom
Eno ali drugo - eno z drugimi
AVTOHIŠA VRTAČ
Delavska 4, Straiišče pri Kranju /Vu<}l
Email:avtohha.vrtac@avtohisavrtac.sifr\(£A / f f O.rllrl http://www.av1ohisavrta(.si U04/ J I O " l/A U
WELFAN
Ienjalnice
Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič
(g®milKfcJJ©IEnGLAS
Leto Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 33 - CENA 140 SIT (10 HRK)
Glasova preja s predsednikom države Milanom Kučanom
Laž ni dovoljena niti v življenju niti v politiki
»Vrednote v politiki in njihovo spoštovanje v Sloveniji, policijske zdrahe, poimenovane z "afero Holmec" in vojna na Balkanu so bile teme, o katerih so predsednika države na že 55. Glasovi preji (predsednik je bil gost že tretjič) spraševali voditelj pogovora Miha Naglic in občinstvo v dvorani hotela Kokra na Brdu.
Brdo, 28. aprila - O zelo odmevnem dogodku bomo obširneje poročali v petek, zato tokrat le nekaj misli iz skoraj dve uri trajajočega pogovora s predsednikom Kučanom. Med drugim je dejal, da je afera Holmec ena tistih stvari v življenju te države, ki so povsem odveč in
vojni za Slovenijo, ki je za neposredne udeležence, med katere štejem tudi sebe, najsvetlejši dogodek, celo niso dogajali vojni zločini, je zelo velik greh in tisti, ki so ga zagrešili, ga morajo vzeti na svojo dušo," je dejal predsednik in menil, da je treba v politiki držati bese-
mečejo slabo luč nanjo in so zelo ohromile slo- do, kar ima kdaj večjo težo kot formalni spora-
vensko policijo, ne da bi bil njen uniformirani del za to kaj kriv. "Sprožanje dvoma, ali se v
zumi, in da laž ni dovoljena niti v življenju niti v politiki. • J.Košnjek, slika J. Pelko
Nagrado za novinarske stvaritve Consortium veritatis/Bratstvo resnice je minuli četrtek prejel tudi Nejko Podobnik, novinar in urednik časopisa Delo - življenje, ki ga izdaja Alpina v Žireh, hkrati predstavlja krajevni časopis. V njem je za vsakogar nekaj, Nejko Podobnik je v petindvajsetih letih napisal dobršen del člankov, zaradi njegovih potrpežljivih prizadevanj je marsikateri čevljar in Žirovec postal amaterski novinar. Nejko je poskrbel, da so bili na skoraj poklicni ravni. Slabih člankov ni objavljal, če mu je tako velevala stroka in novinarska etika, je zavrnil tudi direktorjevega. Direktorji so se menjavali, urednik je ostal. Nejko, čestitamo ti v imenu vseh gorenjskih novinarjev.
Za lepši dan
Sodelujte v
MAXI NAGRADNI IGRI do 10. maja 1999
Kranj, sreda, 28. aprila 1999
Občinski praznik v Šenčurju
Tudi četrti Jurijev praznik so proslavili z otvoritvami
Med njimi je zelo pomemben tudi začetek gradnje novega poslovno - stanovanjskega objekta v Sajovčevem naselju v Šenčurju. Zanj sta temeljni kamen položila župan občine Šenčur Franc Kern in predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske Franci Teran.
Prva šenčurska dirka Novomeščanom
»33BLA3ĆEN! TRGOVEC *.N SERVISE«
servis vozil, TEL:064/421 193
ta
t
s o
is
^Mladinski oervis Kranj
Stritarjeva 5, tel. 360-100
Posredovanje zaposlitev študentom in dijakom, izplačila v 24 urah
MM,
SERVIS IN PRODAJA
Pančur
tel.: 874-000
SLMOBIL
REVOK TRADE d.o.o., Kranj Kidričeva 2, tel.: 212-367
MEDITERAN CLUB, d.o.o.
Imate težave z neplačniki? Ponujamo vam rešitev.
ODKUP TERJATEV!
Za pravne in fizične osebe
GSM 041/703-185 telefon/faks 061/15 90 562
1'
*V i-/i
9770352666018
PO SLOVENIJI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Slovenci z Reke v Radovljici Zanimive razprave na seji državnega zbora
Prijetno srečanje Radovljiški župan Janko S. Stušek in Marjan Keber pred zborom Bazovica.
"Bazovica" prepeva že nad pol stoletja
Reški zbor Bazovica je vrnil obisk Radovljičanom, ki so na Reki prepevali lani.
Radovljica, 28. aprila - Lani spomladi je bil Mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart s pevovod-jem Slavkom Mežkom v gosteh pri Slovenskem domu, Kulturnoprosvetnem društvu Bazovica na Reki in tamkajšnjem zboru. V soboto so reški Slovenci na povabilo radovljiških pevcev in župana občine Radovljica Janka S. Stuška obisk vrnili. Sprva so načrtovali, da bo prišla v Radovljico skupaj z mešanim pevskim zborom Bazovica tudi zelo dejavna dramska skupina in zaigrala odlomek iz Županove Micke, vendar so zaradi obveznosti igralci ostali doma, prav tako kot dirigent zbora Franjo Bravdica, ki gaje v Radovljici nadomeščal Tonči Corel. Slovenski pevci zbora Bazovica, kije bil ustanovljen leta 1947, so bili v soboto zvečer nagrajeni z aplavzom občinstva v radovljiški Linhartovi dvorani. S krajšim koncertom so se predstavili tudi Linhartovci in na koncu vsi skupaj, pod takti obeh dirigentov, zapeli Zdravljico. Občinstvo in pevce je nagovoril predsednik Slovenskega doma, Kulturnoprosvetnega društva Bazovica z Reke (ustanovljeno je bilo leta 1947), v katerem je nad 1900 članov, Marjan Keber in izročil radovljiškemu županu Janku S. Stušku sliko z motivom Reke, gostitelji pa so izročili gostom knjige, radovljiške zbornike in nekaj narodopisnega blaga. Sodelovanje med zboroma se bo nadaljevalo. • J.Košnjek
STRANKARSKE NOVICE
Socialdemokratska stranka
Zlati vrtnici Hudetu in Prezlju
Kranj, 28. aprila - V Cerkljah je bila seja odbora stranke za gorenjsko regijo. Obravnavali so predlog statutarnih dopolnil, o katerih bo odločal kongres, in za regijskega podpredsednika izbrali Branka Kastelica. Podelili so priznanja. Zlati vrtnici sta prejela Andrej Hude iz mestnega odbora Kranj in Zvone Prezelj iz radovljiškega odbora.
V Skofji Loki je bil mednarodni seminar o socialni pokojninski reformi, ki ga je organiziralo Društvo Ivan Cankar in nemška socialdemokratska ustanova Friedrich - Ebert - Stiftung. Razpravljali so o pomembnejših evropskih pokojninskih sistemih in reformah v Evropi. Posebne pozornosti so bila deležna vprašanja starostne pokojnine z vidika minimalne starosti, pokojninske dobe, pokojninske osnove ter največje in najmanjše pokojnine, družinske in državne pokojnine, dodatne pokojnine in predčasnega upokojevanja. • J.K.
©©IEUMcJJ^S^GLAS
Naročniška akcija v letu 1999
Vsako naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj tudi nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 1999; ali en Glasov celodnevni izlet, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6, januarja 200/. leta,- ali tri reklamne artikle Gorenjskega glasa
Kaj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPIAČNO najmanj do konca trimesečja, v katerem prejmemo naročilo - natančneje: do 30. junija letos. Novemu naročniku, ki se naroči do vključno M. marca 1999, pripada tudi izvod obsežne priloge LETOPIS GORENJSKA 98/99, kije izšla decembra lani.
Novega naročnika sem pridobili-a)'.________
Moj naslov:_________________________
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/:
ali: A/ Glasov izlet po izbiri do 6. januar/a 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za____trimesečje 1999 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno
ali: C/ tri Glasove reklamne artikle
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
NAROČAM
za najmanj eno leto Ime In priimek:_
y^IEH GLAS
Naslov:
Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo.
Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa.
znanimiiaAjjiavt na atji ui Acivn^ga z,uuta
Zaloge naftnih derivatov za 60, nato pa za 90 dni
Tako nam za področje blagovnih rezerv naftnih derivatov zapoveduje pravni red Evropske unije. Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2002 oblikovala 60-dnevne rezerve, do leta 2005 pa rezerve za 90 dni.
Ljubljana, 28. aprila - Poslanci državnega zbora so pretekli teden obravnavali (na različnih stopnjah sprejema) tudi zakone, ki jih je treba na novo sprejeti ali prilagoditi s pravnim redom Evropske unije. Tako je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predlagalo v sprejem po hitrem postopku predlog zakona o dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah. Tudi za to področje je treba slovensko zakonodajo uskladiti z evropsko do leta 2002. Evropska direktiva zahteva od držav članic unije rezerve naftnih derivatov, ki zadoščajo za 90-dnevno porabo v državi, preračunano na porabo v preteklem letu. Slovenija se je pri pregledu zakonodaje obvezala, da bo do leta 2002 oblikovala 60-dnevne rezerve naftnih derivatov, do leta 2005 pa 90-dnevne rezerve. Unija naj bi nam dovolila "prehodno obdo-
bje". V rezerve je dopustno vključiti količine naftnih derivatov na tankerjih, ki so zasidrani za izčrpavanje, količine v rezervoarjih na vhodih v naftovode, zaloge v rafinerijskih rezervoarjih in rezervoarjih uvoznikov in zaloge v skladiščih velikih porabnikov, če ima nacionalno pravo določilo o zavezi vzdrževanja stalnih rezerv. Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov oblikuje in zagotavlja javni gospodarski zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Za financiranje naj bi bilo uvedeno posebno nadomestilo za izvrševanje gospodarske javne službe, ki naj bi ga v obliki članarine plačevali uporabniki. Ti bodo torej zavezanci za zagotavljanje namenskih sredstev za oblikovanje rezerv nafte in njenih derivatov. Članarino bodo plačevali distributerji nafte in njenih derivatov ter
Zakon na ustavno sodišče
Za prihodnjo sredo, 5. maja, je sklicana seja državnega sveta. Med drugim se bodo svetniki odločali o zahtevi komisije za politični sistem, da državni svet zahteva od ustavnega sodišča oceno 17. in 24. člena Zakona o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji, ki je bil 8. aprila objavljen v Uradnem listu. Zakon naj bi omogočal kršenje človekovih pravic in omogočil delovanje politične policije. Na dnevnem redu imajo dve zakonodajni iniciativi: za spremembo zakona o davku od dobička pravnih oseb in spremembo zakona o dohodnini. Znova naj bi razpravljali o dragi gradnji avtocest, o čemer so enkrat že razpravljali.
Do leta 2002 200 zakonov
Državni zbor je obravnaval državni program za sprejem pravnega reda Evropske unije do leta 2002. Kot je povedal minister za evropske zadeve Igor Bavčar, bo treba do tega leta sprejeti okrog 200 glavnih zakonov, ob njih pa še 871 podzakonskih aktov in kup nacionalnih programov, resolucij in drugih dokumentov. Letos naj bi sprejeli 93 zakonov, prihodnje leto 43, leta 2001 16 in leta 2002 48. Minister je napovedal nujnost okrepitve nekaterih služb in nadaljnje prestrukturiranje državnega proračuna v prid ustvarjanja razmer za vključitev v Unijo.
uvozniki, ki so v preteklem letu uvozili nad 25 ton nafte in derivatov. Dajatve bodo pri oblikovanju zalog, zlasti 90-dnevnih, večje, po vzpostavitvi pa bodo stroški manjši in bodo obsegali le stroške vzdrževanja in prilagajanja.
V državnem zboru razprava o predlogu tega zakona še ni bila končana. Zlasti so problematične odločitve, kje bodo rezerve, kakšna bo vloga Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve in Petrola ter kako bolje izkoristiti zmogljivosti, ki jih na tem področju že imamo.
V tretjo, zadnjo obravnavo pa gre predlog zakona o rudarstvu, ki bo urejal raziskovanje, izkoriščanje in gospodarjenje z mineralnimi surovinami kot naravnim virom, ne glede na to ali so v zemlji ali na njeni površini v tekočin ali stoječih vodah ali pa v obalnem morju.
Raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč pa določa zakon, ki ureja vode.Vse
drugo pa je zadeva zakona o rudarstvu.
Predlog zakona opredeljuje rudarska dela, od raziskovanja .mineralnih snovi, do izkoriščanja in sanacije z rudarskimi metodami, rudarsko pravico in njeno podeljevanje, kar uredita država in nosilec rudarske pravice s koncesijsko pogodbo. Rudarsko pravico bodo lahko dobile gospodarske družbe ali posamezniki, ki so v Sloveniji registrirani in usposobljeni za dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin. V predlogu zakona je pred izdajo koncesijskega akta zapovedana tudi pridobitev mnenja pristojnega organa lokalne skupnosti-Tako določilo ima tudi nemški rudarski zakon. • J.Košnjek
Priznanja Zveze borcev
Grmiču in Osolniku listini zahvale
Razen dveh listin so podelili tudi 15 zlatih plaket, katerih dobitniki so tudi z Gorenjskega.
Ljubljana, 28. aprila - V
počastitev letošnjega praznika upora je Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije drugič podelila svoja najvišja priznanja: listini in zlate plakete. Predsednik organizacije Ivan Dolničar je čestital za praznik vsem slovenskim upornikom in napovedal nadaljevanje preobrazbe borčevske organizacije v sodobno organizacijo civilne družbe, v katero bodo vstopali tudi mlajši. Predsednica odbora za priznanja Ela Ulrih - Atena je ugotovila, da se je organizacija zdramila za delo v spremenjenih razmerah, ko je po letih strahu in grenkobe v svoji državi morala braniti resnico o uporu in kolaboraciji. Mnoga
Dr. Vekoslav Grmič (levo) in Bogdan Osolnik. Foto: J. K.
Najvišji priznanji, listino ZZB NOB Slovenije, sta prejela humanist, politik, publicist in književnik Bogdan Osolnik in naslovni škof, veliki slovenski
imena ulic in trgov, vezana na NOB, so bila ohranjena, skrb za obeležja se je celo zboljšala, partizanska pesem pa spet dobiva na veljavi, je povedaia.
teolog, humanist, filozof in etik dr. Vekoslav Grmič. Oba sta z
dejanji in besedo branila resnico in dajala pomemben prispevek k moralni, politični in socialni stvarnosti Slovencev, k dialogu med Cerkvijo in državo, k demokratizaciji slovenske družbe in utiranju pluralizma. Grmičevo pastoralno, pedagoško in javno delovanje je prežeto z izjemnim občutkom za pravičnost in resnico ter s Slomškovim duhom ljubezni do svojega naroda.
Podeljenih je bilo 15 zlatih plaket. Med prejemniki so tudi Gorenjci: Ivan Jan iz Kranja, Štefan Urbane iz Tržiča, ki živi sedaj v Ljubljani, in mag. Pavle Žirovnik iz Radovljice.
• J.Košnjek
Neuresničene zahteve Združenja žrtev okupatorjev
Vlada naj javno pove, kaj bo storila
Predsednik Združenja Tone Kristan napoveduje že maja možnost tožbe pri nemških sodiščih, če se do takrat problem odškodnin ne bo začel reševati.
Kranj, 28. aprila - Januarja lani so bili najvišji nemški organi zakonodajne, izvršne in politične oblasti seznanjeni z zahtevo po odškodninah za žrtve nasilja nemških okupatorjev med drugo svetovno vojno na naših tleh. Medtem se je v Nemčiji oblast zamenjala in tudi nova je bila seznanjena z zahtevami žrtev. Odbor za peticije nemškega parlamenta zahteve kranjskega Združenja ni zavrnil, ampak jo je dal v obravnavo vladi, v
Slovenijo pa je sporočil, da utegne obravnava trajati dlje, tudi do enega leta, je dosedanjo usodo zahtev po odškodnini razložil Tone Kristan, predsednik Združenja žrtev okupatorjev Kranj. S posebnim pismom je bil s problematiko seznanjen nemški kancler Gerhard Schroeder. Vse kaže, da bo morala iti zahteva po odškodnini na nemško sodišče in po potrebi tudi na druge mednarodne ustanove, saj se je konferenca združenja oktobra
lani odločila za tožbo, če se do maja problem ne bo začel reševati, je povedal Kristan.
Posebno pismo je konec marca prejel predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, v katerem mu Združenje pojasnjuje svoja dosedanja prizadevanja, ga obvešča, da so oškodnino zahtevali tudi od Italije, in zagotavlja sodelovanje, če se bo vlada res
resneje lotila reševanja te problematike. Vlada naj javno pove, kaj bo storila in če bo pre' vzela izterjavo odškodnine z3 vse žrtve ter izkoristila vsa pr3' vna sredstva, tudi internaciona' lizacijo problema. Sicer b<> Združenje še naprej samo delo" valo pri oblasteh v Nemčiji.
• J. Košnje*
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
„ r»/»r«wf» — m Uredniška politika: neodvisni nestrankarski poliličnoinformalivni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in iredniki:
(i%(Q)l$s) c^JSjcuJ sajJavl (JMuAO Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Pelernel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vo*
/ Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media An, Kranj / Tisk: DtLO - TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, lelefax: 064/222-91 tat info@g-gla.vsi /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročr^ trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi vejjajo od začetfa naslednjega obračunskega ^ bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 X v ceni časopisa (mnenje RM! 23/27-92) / CENA IZVODA: 200 SIT (10 HRK za prodajđ rta Hrvaškem).
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Sreda, 28. aprila 1999
Blaznikov večer Muzejskega društva Škofja Loka o Škofjeloškem okraju oziroma pokrajini
Bodo pokrajine le še ena oblika centralizacije države?
£e drugi Blaznikov večer na isto temo: Škofjeloški okraj - Škofjeloška pokrajina ni v ničemer odgovoril na zastavljen naslov. Po razlagi tega, kako je pripravljena regionalizacija v Sloveniji, pa je vzbudil strah pred tem, da bo državna
birokracija to zlorabila po svoje.
GORENJSKA
OD PETKA DO SREDE
GORENJSKA ON LINE:
www.media-art.si
Dokazimo,
da znamo in hočemo
Župan občine Škofja Loka Igor Draksler je ugotovil: "Občinam Škofjeloške regije ob upoštevanju evropske usmeritve ostane le eno: da s skupnim razvojnim programom dokažejo sebi in državi prednosti, ki jih prinaša skupno urejanje zadev na področjih, za ketere se skupno prostovoljno odločijo. Na srečo pri odločanju o regionalni razdelitvi v parlamentu se ne gre zanašati. Čas je, da politika v občinah na Škofjeloškem glasno in argumentirano povzdigne svoj glas, ali pa bo vsebinsko in upravno odločanje in s tem povezana delovna mesta, odšlo za vedno."
Škofja Loka, 26. aprila - Galerija Loškega gradu je zopet oživela z obiskovalci še enega Blaznikovega večera - to so večeri, na katere povabijo razne strokovnjake na pogovor o aktualnih vprašanjih tisočletnega mesta in njegove sirse okolice. Kdor je pričakoval, da bo na drugem javnem srečanju članov Muzejskega društva Škofja Loka dobil odgovor na to, koliko je možnosti, da se štiri občine na območju Upravne enote Skotja Loka povežejo v regijo oz. pokrajino, je bil močno razočaran. Se pravih razlogov za kaj takega ni bilo slišati.
Sedem let zatem
Skoraj sedem let je minulo od 21. maja 1992, ko je bil prvi Blaznikov večer o upravni razdelitvi škofjeloškega ozemlja, na katerem je predaval dr. France Štukel, sedanji predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, o zgodovini ureditev na Škofjeloškem skozi stoletja. Tedaj je prvič stekla tudi beseda o možnostih, da se na tem območju v bodočnosti oblikuje okraj, regija ali pokrajina. To je seveda bil še čas, ko tedanja velika občina Škofja Loka še ni bila razdeljena na štiri manjše, slutilo pa se je že, da bo do delitev prišlo. Že tedaj je bilo ugotovljeno, da so kraji na več kot tisoč let starem ozemlju nekdanjega škofjeloškega gospostva tesno povezani, v mno-gočem prepleteni in zaokroženi, vse to pa je predpogoj za to, da tako ali drugače povezani uspešno de-luJejo tudi v bodoče. V teh sedmih letih je prišlo do de-htve na občine Gorenja vas -poliane, Škofja Loka, Železniki in Žiri in prav v zadnjih mesecih se je v slovenskem parlamentu sprožila resna razprava o drugi stopnji organiziranosti, na ravni mtd lokalno skupnostjo in državo. V Gorenjskem glasu smo o tem, da je posebna skupina strokovnjakov pri Vladni službi za lokalno samoupravo pripravila poseben zbornik z naslovom "Pokrajine v Sloveniji", že podrobneje pisali ( "Bomo kmalu dočakali glavarje?" - Gorenjski glas štev. 9 z dne 2. februarja letos) in prav v tem mesecu se v komisiji za lokalno samoupravo že pripravljajo na predhodno razpravo v državnem zboru . Še več: prav na dan, ko je bil pretekli četrtek ta Blaznikov večer, je zasedala omenjena komisija, vendar je ob tej zahtevni tematiki, kot smo slišali, še brez zaključkov prekinila delo.
Nič čudnega torej, če se je voditelj Blaznikovih večerov, prof. zgodovine Vincencij
Demšar, tudi poslanec državnega zbora, odločil, da povabi na ta pogovor pripravljalce zbornika in strokovne sodelavce komisije, ki pripravlja parlamentarne odločitve. Vabilu se je odzval upokojeni univerzitetni profesor dr. Igor Vrišer, urednik zbornika, upokojeni sodelavec in direktor Urbanističnega inštituta dr. Lojze Gosar in delavec Službe Vlade RS za lokalno samoupravo dipl. geograf Andrej Čokert. Zadnji trenutek pa se je žal opravičil "najbolj pristojni" prof. dr. Gorazd Trpin, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve - Uradu za organizacijo in razvoj uprave, ki so ga nekateri poznavalci te tematike in državne "hierarhije" v Skofji Loki najbolj pričakovali.
Strokovnjaki si niso enotni
Kot smo že poročali, ko smo predstavljali zbornik Pokrajine v Sloveniji, si strokovnjaki -skupaj jih je bilo 16, niso bili enotni o tem, kakšen strokovni predlog naj ponudijo politikom v državnem zboru. V bistvu so se razdelili v dve skupini: tistih, ki zagovarjajo večje število
pokrajin oz. regij - nad 20, in tistih, ki menijo, da jih bi v Sloveniji zadostovalo že manj kot deset. Andrej Čokert je povedal, da naj bi v treh tednih državni zbor začel razpravo o tem in do tedaj mora komisija pripraviti enotna izhodišča. Zamišljeno je, da naj bi pokrajine imele poleg svojih izvirnih pristojnosti tudi prenesene pristojnosti od države in občin, k temu pa naj bi država dodala še nekatere upravne naloge. V pokrajini naj bi deloval enodomen pokrajinski svet, ki bi ga vodil predsednik izvoljen med poslanci sveta, pokrajinski pre-zidij (vlada) in uprava pokrajine, ki bi jo vodil pokrajinski glavar. Na ravni pokrajine naj bi se upravljalo o vseh tistih vprašanjih, ki presegajo občinske meje: sistemi komunalnih naprav in cest, srednje, poklicne šole in dijaški domovi, kulturna dediščina širšega pomena in tovrstne institucije, naloge pospeševanja razvoja gospodarstva, kmetijstva in turizma, prostorskega načrtovanja, reševanja ekoloških vprašanj, problematike odpadkov itd.. Slovenija naj ne bi obiskovala vseh "šol regionalizacije", ki jo pozna praksa v Evropi, pač pa naj bi po izkušnjah razvitih zahodnih demokracij drugo stopnjo lokalne samouprave racionalno združila z delitvijo upravnih nalog države. Velika
prednost priprave teh sprememb naj bi bila ta, da, za razliko od položaja pri oblikovanju občin, tokrat ni časovnega pritiska. Tudi pospešeno pripravljanje na vstop v Evropsko unijo, kjer naj bi država Slovenija sprva nastopala kot regija, nas ne sili, da bi hiteli. Veliko vprašanje pa je, kako se sploh lotiti oblikovanja pokrajin, saj sedanji 143. člen Ustave govori o prostovoljnem povezovanju občin, na takšen način pa predlaganega modela ne bo mogoče doseči. Kar 33 poslancev je že vložilo uradni predlog za odpravo tega člena Ustave, še zdaleč pa ni jasno, ali bo mogoče v državnem zboru doseči dvotretjinsko večino, ki je potrebna za to, da se Ustava spremeni in ta člen odpravi.
Konec
policentričnega razvoja?
Ko je prof. dr. Vrišer razložil, da so pri pripravah predlogov za oblikovanje pokrajin upoštevali tudi sedanjo razporeditev središč, se je kmalu v razpravi pojavilo vprašanje, ali naslan-janje na ta središča ne pomeni v bistvu možnosti za to, da središča izrabijo možnost za svoj pospešeni razvoj na račun obrobja, ki bo razvojno zaostal. Prav nekdanja občina Škofja Loka je bila primer, kjer se je izrazito pazilo na to, da je bil razvoj policentričen, ali pa bo tako tudi v prihodnje, npr. "pod Kranjem", pa je marsikdo dvomil. Med teritorialno razdelitvijo Slovenije in vsebinskim oblikovanjem pokrajin je lahko velika razlika, je menil dr. Lojze Gosar, zato bodo nujno potrebni kompromisi. Ker bo Ljubljana kot državna prestolnica zahtevala poseben status, se vsekakor odpira precej še neod-govorjenih vprašanj za kolobar območij - občin okrog nje. Zaenkrat nasprotujoča si predloga s številnimi in manj številnimi pokrajinami, po mnenju dr. Vrišerja in dr. Go-sarja, tudi čakata na kompromis. V skrajni možnosti celo tak z dvema ravnema pokrajinske organiziranosti: s pokrajinami in s (pod) subpokrajinami. Vrsta razpravljavcev, s škofjeloškim županom Igorjem Drak-slerjem na čelu, je menila, da so sedanji predlogi močno v nasprotju z Ustavo, pa ne le 143. členom pač pa tudi splošnim
načinom urejanja države, ki odklanja diktat. Dvonivojska pokrajinska ureditev bi bila življenju in potrebam manjših mest še najbolj prijazna. Na vprašanje, kako bodo sodelovala okolja in ljudje, ki so stoletja že sprti, ko so širom po Sloveniji znani medsebojni antagonizmi, je bil odgovor seveda lahko le zelo načelen: ozreti se je potrebno le v prihodnost. Kot je Škofja Loka znala že doslej uspešno povezati delo na nekaterih področjih, bo v tej smeri sodelovala še naprej, vključno z oblikovanjem razvojne agencije, ki jo predvideva novi zakon o enakomernem regionalnem razvoju, so zatrdili odgovorni.
Bo vlada
izsilila pokrajine z upravo?
Na najbolj trdih tleh pa se je znašla razprava o pokrajinah ob opozorilu in vprašanju poslanca Vincencija Demšarja o tem, kaj lahko pomeni določilo novega zakona o vladi in državni upravi. Ta namreč vlado pooblašča, da oblikuje upravne okraje povsem samostojno in mimo državnega zbora. In če naj bodo pokrajine usklajene z okraji, lahko to pomeni, da je oblikovanje pokrajin čisto v vladnih rokah. Še huje pa je, če pomislimo na to, da lokalne skupnosti v naši državi razpolagajo le s 3 do 4 odstotki javnih sredstev,medtem ko je na zahodu pokrajinam in lokalnim skupnostim prepuščena skoraj polovica tega denarja. Iz tez zakona o oblikovanju pokrajin so bili že na zahtevo finančnega ministrstva črtani vsi lastni viri sredstev pokrajin, kar si je mogoče razlagati tudi tako, da bodo pokrajine le še en instrument (manipuliranja) te naše že povsem centralizirane države. Osrednje vprašanje, kdo bo imel denar, pa bo obstalo pri eni sami (državni) blagajni. Saj to je logično, je opozoril eden od razpravljavcev: razbohotena državna birokracija si ne bo žagala veje, na kateri, sedi. Vendar dr. Trpina, ki pripravlja zakon in reorganizacijo državne uprave in ki bi to moral slišati, žal ni bilo.
Zgodbe o loškem glavarju pa bodo, pa če tudi ne bi imel svoje pisarne na gradu, očitno ostale le zgodovina.
• S. Zargi
AMZS
V kranjski bazi AMZS so prešteli vleke in pomoči, ki so jih opravili od petka do danes. Našteli so kar 38 intervencij, od tega je bilo 31 vlek zaletenih ali močno okvarjenih vozil in 7 pomoči na krajih, kjer je do okvar vozil prišlo.
GASILCI
Kranjski gasilci so pohiteli na parkirišče za trgovino Storžič, kjer je voznik zaspal v prižganem osebnem avtomobilu. Z nogo je pritiskal na stopalko za plin, tako da se je motor pregtel. Gasilci so motor in voznika ohladili z vodo. Na križišču Bleiweisove ulice in ceste 31. divizije se je voznik motornega kolesa zaletel v traktorsko prikolico. Gasilci so nudili pomoč reševalcem pri oskrbi ponesrečenca ter sanirali cestišče. Na parkirišču na sejmišču je voznica pozabila svoje ključe osebnega vozila v ključavnici. Gasilci so s primernim orodjem odprli vrata in voznici izročili ključe. V stanovanjski hiši v Naklem je prišlo do požara v garaži, zaradi napake pri ogrevalni napeljavi. Požar so domačini pogasili že pred prihodom gasilcev, ki so nato prostor le še pregledali in prezračili. Na cesti 1. maja so zopet nudili pomoč reševalcem, kjer se Je voznik (verjetno zaradi epileptičnega napada) zaletel v žično ograjo. Na Gosposvetski 19 so stanovalci zaznali plin na vogalu bloka. Poklicali so tudi dežurno službo Dompla-na, ki je ugotovila, da je plin verjetno uhajal iz kanalizacije. Škofjeloški gasilci so posredovali v Zireh, kjer je starejši občan kuhal kosilo, pri tem pa zaspal. VRetečah pri Skofji Loki je ob železniški progi prišlo do travniškega požara, kjer je zagorelo grmičevje in trava. Jeseniški gasilci so dobili obvestilo, da gori ob avtocesti, vendar je samo lastnik, ki je požigal veje, to pozabil prijaviti.
GORENJSKI NOVOROJENČKI
V Kranju se je od petka do danes rodilo 14 otrok, od tega 8 deklic in 6 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.250 gramov, najlažja deklica pa 2.960 gramov. Na Jesenicah jih je na svet prijokalo šest. Ena deklica in pet dečkov, najlažji de-čej je tehtal 3.380 gramov, najtežji pa 3.970 gramov.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli v teh dneh na internem oddelku 48 urgentnih primerov, na kirurškem oddelku 178 na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 21 otrok.
IZ CpORENjsicih občin
Polovico občina, ostalo gospodarstvo
Bled - Blejski občinski svet je na seji v sredo pooblastil župana, da podpiše pogodbo o sodelovanju občine pri izvedbi kandidature Avstrije, Italije in Slovenije za zimske olimpijske igre Treh dežel leta 2006. Blejska obveznost po tej pogodbi je 4,4 milijona tolarjev. Občina bo 2,2 milijona tolarjev sredstev zagotovila iz občinskega proračuna, enak znesek pa naj bi po sklepu občinskega sveta Direkcija za turizem Bled zbrala od gospodarskih in drugih družb. Občina bo slovenski znak kandidature do odločitve 6 izbiri kraja 19. junija letos v Seulu lahko uporabljala na obcestnih tablah, zastavah, prireditvah in na tiskovinah. • CZ,
Enomesečna zapora ceste
Bohinjska Bistrica - Cestno podjetje Kranj je že lansko jesen začelo posodabljati 1.450 metrov dolg odsek regionalne ceste od odcepa za Brod do Savice in asfaltirati še preostalih^ kilometra makadamske ceste Zlatorog - slap Savica, letos spomladi pa z deli nadaljuje. Na cesti Bohinjska Bistrica -Jezero trenutno obnavljajo klanec "Na Koku", kjer pa se bodo zaradi zahtevnosti terena zamudili dlje, kot so načrtovali. Znano je že tudi, da bo cestni odsek zaradi priprave podlage in asfaltiranja za ves promet zaprt od 28. aprila do 28. maja, vsak dan od 7. do 17. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Avtobusi bodo v tem času vozili po obvozu Bohinjska Bistrica - Jereka - Jezero - Kamnje in obratno, nekoliko pa bo spremenjen tudi vozni red. • CZ.
Obletnica Poljanskega bataljona
Vinharje, 26. aprila - Zveza borcev Poljane je v soboto dopoldne na domačiji Pri Brdarju v Vinharjih pripravila spominsko slovesnost ob 57. obletnici ustanovitve Poljanskega bataljona in družabno srečanje borcev. Na dobro obiskani slovesnosti je o pomenu narodnoosvobodilnega boja spregovoril narodni heroj Maks Krmeij - Matija, o sami ustanovitvi Poljanskega bataljona, ki je bil ustanovljen prav na ta dan - 24. aprila 1942, torej pred 57 leti, pa Anton Peternelj - Igor. Povedal je, da je bil ustanovljen iz skupine partizanov, ki se je po bitki v Dražgošah vrnila iz Cankarjevega bataljona na prezi-movanje v domači kraj oz. Polhograjske Dolomite in stalno preganjane Poljanske čete. Zbrali so se na Brdarskem kuclju, kjer je bila razglašena odredba štaba l. grupe odredov o ustanovitvi II. bataljona, ki je pozneje, ker se je zadrževal v glavnem na območju Poljanske doline, imenoval Poljanski bataljon. Za prvega poveljnika je bil štiri dni kasneje imenovan Pavle Brdar - gospodar na kmetiji, kjer je bila slovesnost, ki pa je prav na ta dan ob spopadu z nemško policijsko enoto pri Brodeh izgubil življenje. Po počastitvi spomina na te dogodke so se udeleženci zadržali na družabnem srečanju. • Š. Ž.
Škofja Loka, 26. aprila - V četrtek je bil na Srednji lesarski šoli v Skofji Loki zaključek petdnevne delavnice "Poslovna darila", ki jo je za svoje dijake pripravila ta šola v sodelovanju z dvema učiteljema Iz sorodne šole iz Lahti-ja na Finskem. Škofjeloška srednja lesarska šola je namreč sodelovala v programu Phare o prenovi poklicnega šolstva v lesarstvu in po sodelovanju naših učiteljev v februarju na Finskem (tam sta poleg predavanj o naši kulturni dediščini vodila tudi delavnico "Intarzije") so jim finski učitelji vrnili obisk. Tudi delavnica v Skofji Loki se je zaključila s priložnostno razstavo, na kateri so pokazali nekaj skrbno izdelanih, hkrati preprostih in dekorativnih lesenih izdelkov primernih za poslovna darila. • Š. Ž.
S seje radovljiškega sveta
Smetarina nič več po "glavi"?
Gospodinjstva v radovljiški občini (enako pa tudi v blejski in bohinjski) zdaj še plačujejo sme-tarino po "glavi", po novem bo osnova za obračun prostornina odpadkov. Sprememba je tudi
pogoj za uveljavitev nove cene.
Radovljica - Ko je slovenska vlada lani sprostila cene ravnanja s komunalnimi odpadki, je kot pogoj za uveljavitev novih cen zahtevala obračunavanje po teži ali prostornini odpadkov.
Ker so stroški odlaganja odpadkov na jeseniško Malo Mežaklo višji, kot jih plačujejo povzročitelji, so občine Radovljica, Bled in Bohinj že avgusta lani predlagale (povprečno 28-odstotno) povečanje cen, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je januarja letos k cenam že dalo pozitivno mnenje, za spremembo obračuna in s tem tudi za uveljavitev novih cen pa morajo občine sprejeti nov odlok o ravnanju z odpadki in sklep o tarifnih postavkah. Radovljiški občinski svet je na seji v sredo osnutek odloka že obravnaval in ga tudi sprejel, o predlogu
pa bo odločal na eni od prihodnjih sej.
Na območju Komunale Radovljica gospodinjstvom po zdaj veljavnih odlokih zaračunavajo smetarino po številu stanovalcev, odvoz odpadkov iz poslovnih površin po uporabni površini, lastnikom počitniških hiš in stanovanj po povprečno velikem občinskem stanovanju in ostalim po količini odpeljanih odpadkov, po novih državnih predpisih pa je osnova za obračun lahko le kilogram (teža) ali kubični meter (prostornina). Komunala predlaga, da bi za začetek stroške zaračunavali po pros-
tornini, kasneje pa naj bi prešli na tehtanje odpadkov na izvoru in na obračun po teži. Medtem ko so zdaj cene za uporabnike iz gospodarstva in za ostale višje kot za občane (gospodinjstva), bodo po novem za vse enake. Prvi izračuni že kažejo, da se bo po uveljavitvi novih cen smetarina za uporabnike iz gospodarstva in za ostale znižala, za gospodinjstva se bo povprečno zvišala, vendar bo povečanje zelo različno - najbolj pri manjših gospodinjstvih, pri velikih pa napovedujejo celo zmanjšanje. Po predlaganem odloku naj bi gospodinjske in biološke odpadke odvažali z zbirnih mest enkrat tedensko, papir in steklo enkrat na mesec, kosovne
odpadke dvakrat na leto (enkrat tudi na klic gospodinjstev), posebne in nevarne odpadke pa enkrat letno. Dosedanje posode za smeti naj bi postopoma zamenjali z novimi, ki bi bile last komunalnega podjetja.
V razpravi je bilo slišati različna mnenja, med drugim tudi to, da je z odlokom treba urediti tudi odvoz gradbenega materiala in jalovine, poskrbeti za učinkovitejši odvoz kosovnih odpadkov ter omogočiti ljudem, da smeti tudi sami odpeljejo na odlagališče odpadkov. Direktorica Komunale Radovljica mag. Bernarda Podlipnik je ob tem dejala, da bo v občini treba urediti dva ali tri reciklaž-na dvorišča. • C Zaplotnik
Semenj v Gorjah
Jurij privabil konje in kupce
Krajevna skupnost Gorje z društvi je minuli konec tedna pripravila tradicionalni Jurjev semenj.
Letos skoraj sto konj v sprevodu.
Gorje, 26. aprila - Letošnje praznovanje sv. Jurija, zavetnika v Gorjah, se je začela z osmim Jurjevim semnjem že v petek, ko je bila popoldne razširjena seja sveta krajevne skupnosti, po seji pa so ob blagoslovitvi lipe odprli tudi Gorjanski trg.
Jurjev semenj se je začel v soboto, ko so dopoldne najprej odprli novo prodajalno mesa Gozdarsko kmetijske zadruge Gozd Bled, na stojnicah pri Domu v Gorjah pa se je začela prodaja različnih obrtnih in drugih izdelkov.
Popoldne so ob odprtju semnja pripravili kulturni program učenci osnovne šole, folklora, gorjanski fantje, podeželska mladina, domačini in drugi.
Osrednji dogodek pa je bila nedeljska Jurjeva maša in sprevod konj z blagoslovitvijo. Sko-
raj sto konj s konjeniki, z vprego ali brez nje seje predstavilo v nedeljo pred poldnevom domačinom in številnim obiskovalcem. Za program so poskrbeli gorjanski godbeniki, folkloristi, za veselo razpoloženje pa v soboto ansambel Vita, v nedeljo pa ansambel Obzorje.
Jurij je na letošnji sejem privabil številne konje in njihove
lastnike iz različnih krajev Gorenjske, predvsem seveda iz zgornjega konca, na svoj račun pa so prišli domači razstavljavci oziroma obrtniki in tudi iz različnih krajev ter seveda številni obiskovalci. Da je Jurjev semenj postal daleč naokrog poznana tradicionalna prireditev, pa so potrdili obiskovalci od blizu in daleč še posebej v nedeljo popoldne. • A. Žalar
Občni zbor Turističnega društva Lesce
Lesce, majhna skupnost velikih ljudi
Pod tem sloganom so se v soboto zvečer zbrali člani tega najštevilčnejšega turističnega društva pri nas - Uspešno v peto desetletje obstoja
Lesce - Na rednem, že 41. občnem zboru so se v soboto zvečer zbrali člani Turističnega društva Lesce, ki je z 2400 člani (med 3500 krajani) največje tovrstno društvo pri nas. Med gosti je bil tudi radovljiški župan Janko S. Stušek, sicer Leš-čan, predstavniki Turistične zveze Slovenije, Gorenjske turistične zveze in številnih gorenjskih turističnih društev. Program je letos prvič povezovala domačinka Suzana Adžič, za kulturni del pa je poskrbel Milan Pečovnik Pidži. Kot vsakič je poročilo o delu reditev obiskalo kar 40 tisoč
enak lanskemu. V zvezi s Šob-cem je Kavčič tudi povedal, da so lani obnovili obalo Save, posadili drevesa, postavili gospodarsko lopo, uredili kuhi-
v preteklem letu in načrte za letošnje leto predstavil predsednik društva Zlatko Kavčič. Med lanskimi dogodki je bilo najpomembnejše praznovanje 40-letnice društva, koje 40 pri-
RAZPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV POPUSTI DO 50% ♦KONKURENČNE CENE 'KREDITI 1+0 •ORGANIZIRANA MONTAŽA 'BREZPLAČEN PREVOZ
AM2t\ MAJA j SALON PREDOSUE • Kranj i TEL :064 341 110 1 Del. čas:12.-19., Sobota 9.-13. I SALON UUBUANA - Črnuče \ Pot k sejmišču 32 (megamarket ŽIVILA) f TEL:061 18 00 280 t Del. č<
3J&
o>
o.
I
o
o
O" D)'
i fll
cd o 3o 2/3.-0 o
o %r° ar
2-rog.-
"5? 3 CD 3
Ia<3
■ »£cL».
f (D O
w 3 <
*fi
^ O CD čs D.CO
5" O W
0) £2'.~o
o D.J5
=r cd c
-O 7T "D
«8,0
0 "o •§••« <
o < N
< • 2> o < o
3
v* 2
S jš"*čb"
S en S" o« ? < c CD 3 TJ oo
W(S O .
ro
IiS» rt s- ?
2 5
6 o.
< O
03 ca 3 rj
iff
n ca ca " o o
00 00
it
<
11
>
3 3
-o 3
a. a. oo< < a
-3 C* CD B C C N j,
TTca a. m pj-
O CD CD 3 O
3 3
— O 3__
^ o g o> 3
a^^^ci
O T3
3 5
a. cp_
CD N<
cr o
8io£
ĆD O CD
»i %
3" o
tu
o'
3 CD
ca 3
j 5' J
O
cr I
o <
5" £. 3
3 o
5' »
0 §'
5" <
cd'
O) "T| N
aTDJ
— r>
a'8-0
CD
^•CCD ^<<
(g oo< O)
c/) ', ?r T)
CD
cd' cd n 5 g* Q! 5-3
%r=>
< s
2. < o •
h-^d o »^a o g o cr Pco o< — g- o< ro cd § P
O-NOi
o w to ^cTo<
š s s
00; g- §
Si
Si 95
|if|
oo c: a. ca • ČŽ5
2 M< »-
P^ 3 o." ro ■ § cB£.
3 ŽF
a p 3 w 5- g. 3 d> 6) 3 n
tu « S
CD
3 O0<
ju r*
»I
o p a. n
CD "D
I!
00' 8
3 O
S
o "čs
ČS W
a. o. 00 o
ti
o i
2 cr
o * _. w
3 ČD
= §:
a. čd Ig
3ĆD 0>< 3
c 2 a. 3
CD CD 3 3 C± CD N O
crN a. o
3 2
cd y
N DD
8-g.
II CD •=:
< O 0) 0) 3 •
< O
CD«
n 0)
a
3. ©
n' s." §■<
3?
33 N
lis c i 2
3 co
5 W
0)
5<
3 r°
!«
C CO
-S p
g-"O O ČD
3 2
o
0>
Hi
<5 O
3 o
o<
2. 3
oz.
o » ČD T3 ^ O
O)' O;
CD cq
»'o
_4 O.
o o
N ju
9,0
CD TJ CO 3
0 5' cr cd
iS
< w
N
S ^.
o 2
CT O
<- CO CO
CO
OOUZ
.cd 5» cr ro ju ~: o. 9; čB-o
3 i.
^ w a. o«^-' c 9 cd ro r> 3 oj
CO (/)< DJ O 3
cOroCčTto
TJ ^ (Ti 0) 0<
HSsf
cp_ 5- r* g) dj
(D CD O
3 — K 3
^3 to DJ
CD ^TJ o
Oco5rco
co rt. 3- O 2"cd 5 a.
lili
o« _i -• <
=5' -j < 3
CD •
O =: ~ °-
nfi-o »
DJ CD < č O. 3 g n<
O dj a. cr
S2|c S g"» ll
g'33
s 2" o. c/j
s
0<>=: O .CD <
iS
2
Hi
žig
ili
NOZ >CD =
Ssl
n <- m
U1 Ol
co ro dOTi 30
O O <
cg CD 00 CD 2.-0 O) 3T CD_
s; 2. s
"ČD'CD -
gi S
Oo cr cd
S 3
II
3 O 3 CD /J CD
R'3 g"
3 CD 2 §CT
h-i
cr o.
/^amo portfelje
JESENICE Tel 064/861 511 ^ KRANJ Tel 064/221 722 f
prosti trg. Z delnicami glavnih polnih pooblaščenih investicijskih družb, Triglavom in Nacionalno družbo, je bilo sklenjenih kar precej poslov. V začetku prejšnjega tedna tem delnicam ni kazalo kaj dobro, vendar pa sta po sredi pričeli pridobivati na svoji vrednosti, tako da je Triglav končal teden pri malo manj kot 660 tolarjih oziroma 3 odstotke višje kot teden poprej, Nacionalna finančna družba pa se v prejšnjemu tednu ni bistveno spremenila. Med zapolnjenimi pooblaščenimi investicijskimi družbami je v prejšnjem tednu izgubil Pomurski sklad, ki je teden končal 3 odstotke niže kot prejšnji petek, padcu pa se niso izognile tudi Atene. Med ostalimi delnicami prostega trga smo največjo sprembo pripisali delnicam Loke. Potem, ko se je ponudba Mercatorja za odkup delnic Loke iztekla prejšnji teden, so bili trgovci pripravljeni za to delnico odšeteti le še 1.600 tolarjev, oziroma več kot 40 odstotkov manj, kot je za iste delnice ponujal Mercator.
Trenutno je težko napovedovati prihodnje gibanje tečajev na trgu ali kdaj se bo na trgu pričela trdnejša rast. Prejšnji teden nam je nazorno pokazal, kako hitro se lahko trg obrne v nasprotno smer, zato je potrebno biti vedno pripravljen, da ne bi izgubili lepih priložnosti za nakupe in dobičke.
Ljubljana, 24.4.1999
Matjaž Bernik
Ilirika BPH
DOBER IZLET
Viljem Osvajalec
V rubriki GLASOV DOBER IZLET redno predstavljamo različne, večidel enodnevne izlete, ki jih organizirajo gorenjski avtobusni prevozniki. Tokrat, ko je več kot očitno izbruhnila pomlad, predlagamo daljši poletni 12-dnevni izlet v sodelovanju s podjetjem JEREB, d o. o. po Angliji, Škotski in Irski "Po sledeh Viljema Osvajalca" po izjemno ugodni ceni: SAMO 161.000 tolarjev za avtobusni in ladijski prevoz, potovanje s hitrim vlakom Shuttle, prenočitve s polpen-zioni v hotelih in turistično zavarovanje.
Podjetje JEREB in Gorenjski glas Vas vabita "Po poteh Viljema Osvajalca" sredi letošnjega poletja, od 4. do 15. avgusta. Ob prijavi je potrebno predplačilo v znesku 50.000 SIT, sedeži v Jerebovem udobnem avtobusu se oštevilčijo po vrstnem redu vplačil. Ampak to še ni vse: podjetje JEREB, a. o. o., omogoča NAROČNICAM in NAROČNIKOM omenjeni 12-dnevni "Viljemov osvajalski" paket sredi vročega avgusta za samo 155.000 tolarjev na osebo. Seveda avgusta v Angliji, na Škotskem in na Irskem ni tako vroče kot pri nas!
Vse dodatne informacije, PODROBEN PROGRAM 12-dnevnega popotovanja, prijave in vplačila: JEREB, d.o.o., Škofja Loka, Spodnji trg 2; telefon (064) 621-773 ali 064/ 682-562; informacije in program pa dobite tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1 v Kranju (pritličje), telefon 064/ 223-444 ali 223-111.
m
Mercator 91 -odstotni lastnik Loke
Kranj, 26. april - Mercator je javno objavil, da je boj za škofjeloško Loko končan, saj je v času ponudbe za prevzem uspel pridobiti 66,5 odstotka delnic Loke. V Mercator ju napovedujejo, da bodo spor z Emono Merkurjem nemara uspeli zgladiti brez sodišča.
Mercator je v ponedeljek, 26. aprila, javno objavil, da je prevzem škofjeloške Loke uspel, o čemer bodo podrobno spregovorili na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali za sredo, 28. aprila. Njegovo ponudbo je sprejelo 99 delničarjev Loke, ki so imeli 1.015.872 oziroma 66,5 odstotka njenih delnic. Mercator je imel že prej v lasti 374.540 Lokinih delnic oziroma slabo četrtino, kar pomeni, da ima zdaj 91,01 odstotka delnic Loke.
Mercator je za eno delnico Loke odštel 2.770 tolarjev, kar pomeni, da ga je prevzem veljal približno 2,8 milijarde tolarjev. Po pričakovanju je na Ljubljanski borzi tečaj delnic Loke strmo padel, za dobrih 40 odstotkov, odkar se je razvedelo, da je Mercator s prevzemom uspel. Potemtakem so nekdanji delničarji Loke s prodajo delnic dobro zaslužili, za Mercator pa je bil prevzem Loke drag. Toda s tem je Mercator dokončno prodrl na Gorenjsko, kjer si vsekakor obeta precej večjo prodajo.
V bodoče si Mercator tako dragih prevzemov verjetno ne bo več privoščil, saj so že pred časom napovedali, da sta Goriška in Loka zadnja, da se bodo sicer še skušali kapitalsko povezovati, vendar z združitvami. Prav tako so že napovedali, da bodo ponovno poskušali s prevzemom Emone Merkurja, kjer sodne odločitve še ni na obzorju. Zategadelj že nekaj časa potekajo pogovori z upravo Emone Merkurja, zdaj napovedujejo, da bodo spora nemara uspeli zgladiti brez sodišča, morda še pred junijsko skupščino Emone Merkurja.
Sava in Merkur večji delež v GB
Kranj, 26. aprila - Banka Slovenije je soglašala, da kranjska Sava in Merkur pridobita kvalificirana deleža v Gorenjski banki. Dovoljenje se eni avstrijski banki.
Svet Banke Slovenije je na petkovi seji soglašal, da Sava Kranj pridobi kvalificirani delež - presega 10-odstotnega - v kapitalu Gorenjske banke Kranj in Probanke Maribor. Soglašal je tudi, da Merkur Kranj pridobi kvalificirani delež v kapitalu Gorenjske banke.
Dovoljenje za ustanovitev predstavništva v Sloveniji je izdal še eni avstrijski banki in sicer Bank fuer Arbeit und VVirtschaft.
Sprejel je več sklepov, ki predstavljajo prilagoditev novemu bančnemu zakonu, veljati bodo začeli osmi dan po objavi v Uradnem listu.
Banka Slovenije bo 1. junija dvanajstič izdala blagajniške zapise z nakupnim bonom, v vrednosti 15 milijard tolarjev, letna obrestna mera je 7-odstotna, pri Čemer je pričakovana inflacija 4,8-odstotna in stvarna obrestna mera 2,2-odstotna.
GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si
- JSaJLJJSxJ jjCj VREDEN TOLAR
KRANJ, 26.4.1999 nakupni/prodajni nakupni/pri daiiu nakupni/pmdaim
MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL
A BANKA (M, Kranj, Jesenice) 98,30 99,15 13,94 14,09 9,91 10,03
[ROS (Stari Mayr) Kranj 99,09 99,50 13,99 14,10 9,96 10,04
GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, dd Krunj HIDA-tržnica Ljubljano 98,17 99,14 13,95 98,80 99,30 14,00 99,25 99,40 13,99 14.09 9,92 10,01 14.10 9,92 10,00 14,04 9,99 10,03
HRAM ROŽCE Merxješ 98,80 99,29 1 3,98 14,08 9,98 10,03
ILIRIKA Jesenice 99,00 99,50 14,00 14,10 9,96 10,06
IURIKA Kranj 221-722
IUR1KA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 99,00 99,50 14,02 99,00 99,50 13,98 98,30 99,20 13,94 14.08 9,98 10,04 14.09 9,95 10,09 14,07 9,91 10,00
LEMA Kranj 99,10 99,40 14,00 14,08 9,96 10,02
VOtKS BANK-UUD. BANKAuULj. NEP0S (Šk. Loka Trata) 98,40 99,35 13,94 99,00 99,40 13,96 14,15 9,82 10,08 14,08 9,96 10,02
NOVA 18 Komu*. K»4 MetKode. Šk. lota R0BS0N Mengeš 98,28*99,08 13,96 98,90 99,40 14,00 14,08 9,92 10,00 14,10 9,95 10,05
PBS dd. (no vseh poštah) PRIMUS Medvode 97,20 99,20 13,20 99,09 99,50 13,99 14,20 9,60 10,20 14,10 9,96 10,04
PUBLIKUM Ljubljana 98,80 99,34 13,96 14,04 9,98 10,08
PUBLIKUM Kamnik 98,30 99,25 1 3,92 14,07 9,95 10,08
SHP-Siov. hraa in pos. Kranj 98,70 99,30 13,97 14,07 9,91 10,01
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SLOVENUATURtST Boh. Bistrico 98,42 99,16 1 3,93 98,17 - 13,95 14,09 9,90 10,01 - 9,92
SLOVENIJATURIST Jesenice 98,90 99,50 14,00 14,10 9,96 10,06
SZKB Blag. mesto Žili 98,00 98,98 13,95 14,05 9,92 9,99
ŠUM Kranj 362-600
TAL0N Škofio Loka 98,90 99,30 13,98 14,10 9,97 10,07
TENT0URS Domžale TRG Bled 98,60 99,40 13,92 99,00 99,45 13,95 1 4,07 9,95 10,12 14,03 9,92 10,03
TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 99,10 99,40 13,98 14,05 9,98 10,02
VVILFAN Jesenice supermarket DNI )N 862-696
VVILFAN Kranj 360-260
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (8.h*llh, 13.45h-18.h) 563-816
POVPREČ NI TEČ AJ 98,66 99,18 13,94 14,08 9,92 10,04
Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,80 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
I:, n0n8topojub
0904448 090 75/7
VZDIHUAJI INTIME
Rodio Trikov
96 coRcnimnl
89.8 Je/enioe, 101.5 Bohinj 101.1 Kranj/ko Goro
DOBER IZLET
Na Mali Lošinj -cel teden za 39.000 SIT
V rubriki DOBER IZLET še en super predlog: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na Jadransko morje, v hotel Aurora na Malem Lošinju po izjemno ugodni ceni 41.000 tolarjev za cel teden. Alpetourjev izlet bo od te nedelje, 2. maja, do naslednje nedelje, 9. maja - ali pa v terminu 9. maj - 16. maj za enako ceno. Program celotedenskega paketa: polni penzioni v hotelu B kategorije, pol ure od mesta Mali Lošinj; kopanje v pokritem bazenu; prevoz z avtobusom z Gorenjske na Mali Lošinj in nazaj.
Ampak res ugodna cena Alpe-tourjevega tedna ob morju sploh še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena za cel teden oddiha ob morju samo 39.000 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod današnjega Gorenjskega glasa in to nedeljo (ali pa naslednjo) boste u Malem Lošinju po najugodnejši ceni.
Odhod v nedeljo, 2. maja, ob 5.40 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tr Kranju. Naju-dobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Skofji Loki. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Skofji Loki, Radovljici, Tra Bledu, seveda pa tudi v malooglasni slujsksga glasa v Kranju v prenovljenih prostorih v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefoni: 064/ 223 - 444 ali 064/ 223 - 111.
P. S.: V hotelu Aurora imajo taverno, disco klub, TV sobo, pokrit bazen, savno, avtomatsko štiristezno kegljišče, trim kabinet, teniška in druga igrišča...
Delnice Gorenjskega sejma na borzi
Kranj, 26. aprila - Uprava Ljubljanske borze je 22. aprila na prosti trg uvrstila delnice Gorenjskega sejma iz Kranja, z njimi bodo začeli trgovati v četrtek, 29. aprila.
Kapital Gorenjskega sejma znaša 336 milijonov tolarjev, sestavlja ga 336 tisoč navadnih delnic, njihova nominalna vrednost znaša tisoč tolarjev. Delnice so bile 13. aprila vknjižene v centralni register Klirinško de-potne družbe in s tem izdane v nematerializirani obliki.
Gorenjski sejem ima več kot 4 tisoč delničarjev, saj je bil del delnic v javni prodaji. Podjetje ima namreč le štirinajst zaposlenih, ki so lani ustvarili 230 milijonov tolarjev prometa. Vendar je Gorenjski sejem posloval z izgubo, ki za lansko leto znaša 10 milijonov tolarjev. Predlani pa so ustvarili 20 milijonov tolarjev dobička. Lani je bil obisk sejmov na gorenjskem sejmišču namreč slabši, čeprav so za njihovo promocijo porabili več denarja. Letos utegnejo biti te-
žave še večje, saj tujci zaradi vojne na Balkanu že odpovedujejo udeležbo na sejmih. Delničarji Gorenjskega sejma doslej še niso dobili dividend, tudi letos jih seveda ne morejo pričakovati.
Gorenjski sejem namerava zgraditi še eno dvorano s 3.400 kvadratnimi metri prostora, investicija bo vredna 300 milijonov tolarjev. Odločitev mora sprejeti še nadzorni svet, ki bo o tem predvidoma odločal junija. Graditi nameravajo z lastnimi sredstvi in s posojili.
Novi vrsti piva se dobro prodajata
Kranj, april - Pivovarna Union je zelo zadovoljna s prodajo dveh novih vrst piv, saj so v mesecu dni prodali več kot 700 tisoč steklenic piva Smile in Amber.
Novi vrsti piva je Pivovarna Union predstavila na letošnjem sejmu Alpe-Adria Kuli-narika, po mesecu dni se lahko pohvalijo, da so ju potrošniki dobro sprejeli. V mesecu dni so namreč prodali kar 417 tistoč steklenic svetlega piva Smile in 312 tisoč steklenic temnega piva Amber. Skupaj torej kar 729 tisoč steklenic, kar je za ta letni čas nekaj izjemnega.
Največ svetlega piva Smile se proda v lokalih, kjer se zbira mladina, največ temnega piva Amber pa v lokalih, kjer strežejo tudi hrano, pravi član Unionove uprave Franti-šek Bolka. Prav to so si tudi želeli, saj svetlo pivo Smile vsebuje nekaj manj alkohola, temni Amber pa je namenjen poznavalcem dobrih piv.
na Mohorjevem klancu v Kranju tel.: 064/36 66 55
Op t ikQ9A}onoks>l
www.monokel.com e-mail: optika.monokel@siol.net
KLHDIUAR
1 H " PQ
iSoBoT---
Podjetje Kladivar Žiri, d.d., Industrijska ul. 2, ponovno vabi v k sodelovanju
sodelavca v službi za informatiko - ORGANIZATORJA A0P Od kandidata pričakujemo:
- najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe smer informatika ali računalništvo
- samoiniciativnost in iznajdljivost, smisel za timsko delo
- pripravljenost za dodatno izobraževanje
- znanje angleškega jezika
- 4 leta delovnih izkušenj
Delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj, zato se lahko prijavijo tudi pripravniki.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kladivar Žiri, d.d., Industrijska ul. 2, Žiri
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki že poznajo delo v okolju UNIX in delo z bazo ORACLE.
Kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas šest mesecev s polnim delovnim časom in možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Poskusno delo traja en mesec.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
KMETIJSTVO
ureja: Cveto Zaplotnik
Govedorejci so zborovali
Soglasna podpora povezovanju
Žirovnica - Člani Govedorejskega društva za občine Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica so se v soboto zvečer v gostilni Trebušnik v Žirovnici zbrali na osmem rednem občnem zboru.
Mag. Marija Klopčič iz Biotehniške fakultete je predstavila organiziranost govedorejcev v tujini, še zlasti v Avstriji, Italiji in na Bavarskem, kjer so organizirani po evropskih normah, imajo med drugim kontrolo nad selekcijsko službo in so lastniki avkcijskih hiš in rejskih centrov. Lokalne organizacije se povezujejo v regijske, te pa v krovno organizacijo, ki tudi zastopa rejce v Bruslju. Strokovni tajnik društva Emil Peternel je po pooblastilu kmetijskega ministra Cirila Smrkolja predstavil nekatere podrobnosti iz razpisa za dodeljevanje sredstev za financiranje programov jna kmetijah in prestrukturiranje kmetijstva, ki ga skupaj pripravljata ministrstvo in sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Razpis bo objavljen ob koncu tega ali v začetku prihodnjega meseca in ne bo omejen le na demografsko ogrožena območja. Za programe mladih kmetov bo ministrstvo zagotovilo še enkrat več denarja kot lani (150 milijonov tolarjev), sicer pa bo denarno podprlo tudi sanacijo kmetij in zadrug, gradnjo hlevov in jam za gnojevko, nakupe oz. obnove črede, nakupe zemljišč in specialne mehanizacije ter obnovo pašnikov in planinsko pašo.
Društvo - vodi ga kmet Boris Kunšič s Pernikov - je lani članom nabavilo kataloge bikov, prek občinskih komisij za kmetijstvo je organiziralo sofinanciranje umetnega osemenjevanja in financiranje analiz mleka na somatske celice, od kmetijskega ministrstva je na razpisu za sofinanciranje programov strokovnega dela pridobilo 150 tisoč tolarjev, organiziralo je strokovno popotovanje po Bavarski, dalo pa je tudi več mnenj o raznih strokovnih vprašanjih. Člani so na občnem zboru soglasno podprli predlog, da se društvo včlani v Združenje govedorejcev Slovenije (z.o.o.) in se vključi v program kongresov svetovnih organizacij Interbull in Icar, ki bosta prihodnje leto na Bledu. Vsem rejcem v A in AP kontroli, po potrebi pa tudi drugim, bo zagotovilo financiranje analiz mleka na somatske celice in ureo ter sofinanciranje umetnega osemenjevanja. V razpravi je dr. Anton Dolenc med drugim predstavil govedorejsko organiziranost v Kanadi, odkoder se je vrnil, in poudaril, da so govedorejci tam tako močni, da določajo celo ceno mleka. • CZ.
Na Gorenjskem
Ekološki kmetje ustanovili združenje
Stara Fužina - Trideset kmetov, ki želijo ekološko kmetovati, je v petek v kulturnem domu v Stari Fužini ustanovilo Združenje ekoloških kmetov na Gorenjskem. Na zboru so izvolili organe društva in opravili še druge formalnosti, potrebne za registracijo. V upravnem odboru so Jože Rozman z Nemškega Rovta, Vida Habinc - Rozman s Poljšice pri Podnartu, Polona Kuhar z Ambroža pod Krvavcem, Milan Klinar iz Plav-škega Rovta, Anton Medja z Gorjuš, Jože Lipovec iz Prehodov in Mojca Dijak s Koprivnika, eden izmed teh bo tudi predsednik, ki ga bodo izvolili na prvi seji upravnega odbora. Tajniška in blagajniška posla bo do registracije vodil kmetijski svetovalec Dušan Jović. Sedež združenja bo v Kranju pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj, članarina za letos pa znaša 1.500 tolarjev. Na Gorenjskem seje po podatkih kmetijske svetovalne službe za ekološko kontrolo, ki jo bo opravljal Kmetijski zavod Maribor, prijavilo 52 kmetij. Vključitev v kontrolo in članstvo v enem od društev ekoloških kmetov je po letošnji vladni uredbi tudi pogoj za pridobitev državnih podpor. • CZ.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
1* ^ M . .....m f J i
1
Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled
V obnovljeni mesnici le domača govedina
Zgornje Gorje - Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled je v soboto, v času Jurjevega sejma, odprla v svojih prostorih v Zgornjih Gorjah obnovljeno mesnico. Kot je povedal direktor zadruge Jože Skumavec, je bila mesnica, ki jo je prej imela v najemu Špecerija, od konca predlanskega leta zaradi inšpekcijskih zahtev zaprta. Lani in letos sojo obnovili in jo na novo opremili, kar jih je stalo okrog deset milijonov tolarjev. Po pogodbi z zadrugo bo za nabavo in prodajo skrbela samostojna podjetnica Damjana Mulej. V mesnici bodo poleg govejega mesa znanega porekla (z območja zadruge) prodajali tudi mesne izdelke iz različnih mesarij, mleko in mlečne izdelke ter različno konzervirano hrano. Vsako soboto bo možno dobiti kruh iz kmečke peči, razmišljajo pa tudi o tem, da bi ponudbo obogatili še z domačo ovčetino, žrebetino in divjačino.
• CZ., foto: A.Žalar
V Bohinjskem ribiškem okolišu
Škodljive posledice in grozeče nasilje?
Republiško upravno sodišče je zavrnilo predlog Zavoda za ribištvo Ljubljana, da bi zaradi hujših posledic in grozečega nasilja do končne odločitve zadržali izvajanje odločbe o upravljanju z Bohinjskim ribiškim okolišem.
Bohinjska Bistrica - Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavrnilo pritožbo zavoda na odločbo radovljiške upravne enote, ki je upravljanje Bohinjskega ribiškega okoliša za nedoločen čas in brez odškodnine dodelila Ribiškemu društvu Bohinj, se je zavod kot dosedanji uprav-ljalec bohinjskih ribolovnih voda pritožil še na republiško upravno sodišče in mu predlagal, da do dokončne odločitve zadrži izvajanje odločbe in s tem prepreči "hujše škodljive posledice oziroma grozeče nasilje". Zavod je predlog utemeljil s odredbe ne bi preprečila
tem, da mu bohinjski ribiči onemogočajo izvajanje nujnih ribiško gospodarskih ukrepov. Ker so številne ribolovne dovolilnice prodali že pred izdajo sporne odločbe, bo oškodovan za približno trideset milijonov tolarjev prihodkov, dodatno škodo pa bo povzročila tudi prekinitev najemne pogodbe z blejsko ribiško družino za ribogojnico v Zaki, katere dejavnost je odvisna od upravljanja z bohinjskimi vodami. Po navedbah zavoda bo prekinjeno tudi strokovno raziskovalno delo pri vzreji jezerske postrvi, vzreja lipan-skih mladic za vlaganja lipana v slovenske vodotoke in upravljanje z lipani v rezervatu, kjer pridobivajo lipanske ikre za umetno vzrejo mladic in za vzdrževalna vlaganja v vodotoke. Upravno sodišče je izdajo začasne odredbe zavrnilo predvsem zato, ker zavod za navedbe o nevarnostih hujših škodljivih posledic oz. grozečega nasilja ni predložil dokazov; sodišče pa je tudi mnenja, da izdaja začasne
takih posledic, ampak bi jih lahko še celo povečala.
Omejitve pri ribolovu in obisk inšpekcije
Člani Ribiškega društva Bohinj oz. Ribiške družine Bohinj v ustanavljanju nadaljujejo z dejavnostmi v okolišu, ki so ga ta mesec tudi dejansko prevzeli v upravljanje. Kot je povedal predsednik
njuje s kartami družine. Dovolilnice za lov v Bohinjskem jezeru so začeli prodajati 1. aprila, za Savo Bohinjko jih bodo s 1. majem. Dnevna kar-
Vzrok pogina še ni znan
Ob koncu marca je v mrtvem rokavu Save Bohinjke na Koku poginilo 16 kilogramov krapov in 50 kilogramov klenov. Vzrok pogina bodo ugotovili šele, ko bodo znani rezultati analize; dotlej pa je vsako očitanje krivde po mnenju predsednika bohinjskih ribičev Staneta Gorenca prezgodnje.
Stane Gorenc, so s tablami označili okoliš in njegove revirje, na radovljiško upravno enoto so oddali gospodarski načrt in vlogo za registracijo družine, ustanovili pa so tudi gojitveno čuvajsko službo, ki nadzira dogajanje v okolišu in na terenu zavodove ribolovne dovolilnice zame-
ta za ribolov v Savi stane 8.000 tolarjev in za jezero 4.000 tolarjev, člani ribiških družin pa imajo 2.000 oz. 1.000 tolarjev popusta. Imetnikom članskih letnih dovolilnic so število ribolovnih dni v Savi omejili na 5 do 15 dni in v jezeru na 15 do 30 dni, prav tako pa tudi število uplenjenih
lipanov in potočnih postrvi. Jezerske postrvi je dovoljeno loviti le daljše od 40 centimetrov. Minuli teden so v Savo Bohinjko že vložili prve ribe (šarenke), dolgoročno bi radi Savo spet obogatili s potočno postrvijo, obiskala pa jih je že tudi ribiška inšpekcija, ki
jim je po besedah Staneta Gorenca nakazala, kaj morajo še urediti. Med drugim jim manjka ribiškogojitveni načrt za zadnji dve leti petletnega obdobja 1996-2000. Menjava upravljavca bohinjskih ribolovnih voda ne gre gladko, zapletov na terenu je kar precej, med drugim se kažejo v tem, da je še vedno mogoče . kupiti dvojne ribolovne dovolilnice - zavodove in društvene oz. družinske.
• C. Zaplotnik
Goveja ikričavost - cisticerkoza
Na Gorenjskem lani 47 primerov ikričavosti
V zadnjem času v gorenjskih klavnicah dokaj pogosto
Lani je bilo v vsej Sloveniji 341 primerov pri govedu, od teh na Gorenjskem 47 (13,8 %), ki jih povezujemo tudi s t.i. črnimi zakoli (zakoli goved na domu), kjer meso ni strokovno pregledano.V klavnicah vsako govedo tudi na ikričavost pregleda diplomirani veterinar. Če najde do deset ikric, meso globoko zamrznejo za tri dni, močneje ikričavo pa uničijo na človeku neškodljiv način. Seveda pa so vsi ti ukrepi povezani z določenimi stroški.
Goveja ikričavost je zajedavska bolezen pri govedu. Povzročajo jo ikrice (Cvsticer-cus bovis), ki so razvojne oblike človeške trakulje (Taenia saginata); ta pa je ploščata, členasta in do petnjast metrov dolga zajedavka. Sestavljena je iz glavice in posameznih odrivkov. Na glavici ima štiri priseske, s katerimi se prisesa v tanko črevo človeka. Odrivki so zelo krčljivi in gibljivi, obolele osebe jih najdejo na spodnjem perilu, posteljnini, iztrebkih in tudi na rokah. Trakulja lahko na dan odvrže štiri do šest odrivkov, v njih pa je do sto tisoč odpornih jajčec. Ta lahko preživijo na paš-
Dobrote slovenskih kmetij
Dvema kmetijama znak kakovosti
Ptuj - V nedeljo so v Minoritskem samostanu na Ptuju zaprli jubilejno, deseto državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, na kateri seje tokrat predstavila še Gorenjska kot zadnja izmed slovenskih pokrajin. Poleg številnih priznanj za mesne, mlečne in krušne izdelke, suho sadje, olje, kis, vino in žganje je osem kmetij prejelo tudi znak kakovosti. Z Gorenjskega sta ga prejela Minka Odar iz Studorja v Bohinju za sirarsko skuto in Janko Jeglič, po domače Matijovc, iz Podbrezij za Matijovčev šnops. Znak kakovosti vsako leto podelijo kmetijam, ki tri leta zapored za enak izdelek dobijo najvišje priznanje. • CZ.
nikih do pet mesecev, v senu do 22 dni, v odplakah pa do dva meseca. S siliranjem in z baliranjem se jajčeca zanesljivo uničijo. Obolele osebe tako z iztrebki invadira-jo živalsko krmo: travo, deteljo in seno. Lahko pa že oboleli rejec prenese jajčeca teletom takoj po rojstvu, ko jim pomaga pri sesanju mleziva.
Največja nevarnost za ikričavost govedi je paša na travnatih površinah pri avtocestah, parkiriščih, velikih gradbiščih, avtobusnih postajah, železnicah, prostorih za piknike - povsod, kjer niso urejena stranišča. Nevarno pa je tudi gnojenje kmetijskih površin s človeškimi fekalijami, s sedimentom čistilnih naprav in poplavljena območja. Govedo se tako invadira (okuži) na paši z odkošeno travo in s senom. Ko žival poje to hrano z odrivki, v katerih so jajčeca, se pri govedu iz prebavil s krvjo prenesejo ličinke, iz katerih se v mišicah po desetih do dvanajstih tednih razvijejo ikrice. Najpogosteje se naselijo v srce, jezik, žvekalne in medrebrne mišice. Ikrice so po velikosti in obliki podobne riževemu zrnu. To so mešički, napolnjeni s tekočino, v katerih je glavica trakulje. Prizadeta invadirana žival praviloma ne kaže vid-
ugotavljajo ikričavost.
nih znamenj bolezni. Le v primeru močne invazije se pri živali dvigne telesna temperatura, ne je in ne prežvekuje. Bolezen se zelo težko ugotavlja, ker po osmih do dvanajstih dneh bolezenska znamenja sama izginejo.
Človek se invadira z ikrlcami, če poje slabo pečeno ali kuhano govedino (biftek, tatarski biftek, čevapčiči, ražnjići). Pri ljudeh se pojavijo bolečine v trebuhu, prebavne motnje, glavobol, živčnost in še ostali znaki. Sodobna zdravila proti trakuljavosti hitro in zanesljivo uničijo trakuljo.
Za uspešno zatiranje ikričavosti je potrebno: klanje goved v klavnicah z vete-rinarsko-sanitarnim nadzorom (nepregledano goveje meso je vedno sumljivo na ikričavost, nestrokovno zamrzovanje mesa ikric ne uniči), zdravljenje obolelih ljudi, urejanje sanitarij na živinorejskih obratih, gradbiščih, počivališčih in ob prometnih cestah, izogibanje gnojenja travnatih površin s človeškimi fekalijami ter siliranje ali baliranje trave s sumljivih travnikov.
Veterinarski zavod Slovenije Oddelek za epizootiologijo: mag. Silva Omejec dr. vet. med.
Občni zbor KGZ Sloga Kranj
Večina je proti nakupu delnic
Kranj - Člani kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj so v nedeljo na rednem občnem zboru sprejeli poročilo zadruge o lanskem poslovanju in odkupu kmetijskih pridelkov ter spremembe zadružnih pravil, odločali pa so se tudi o nakupu delnic Gorenjske mlekarne. Zadruga je lani ustvarila nekaj več kot 1,4 milijarde tolarjev prihodkov ali 13 odstotkov več kot leto prej, ob tem pa tudi nekaj dobička. Mleka je odkupila 10,4 milijona litrov ali 1,4 milijona več kot predlani, krompirja 2.484 ton ali 920 ton manj kot leto prej, lesa pribižno toliko kot predlani (4.488 kubičnih metrov), mladih pitanih klavnih goved 280 ton ali za dobro desetino manj, ostalih klavnih goved 109 ton ali dobro četrtino več, poleg tega pa tudi 93 ton repe, 198 ton zelenjave, 220 ton pšenice - in tako dalje. Ko so zadružniki obravnavali odkup delnic Gorenjske mlekarne, so po precej burni razpravi na tajnem glasovanju zavrnili odkup. Približno dve tretjini sta bili proti, tretjina pa za. Ker je nakup delnic oz. prostovoljnega zadružnega deleža po mnenju vodstva zadruge "stvar" osebne odločitve vseh oddajalcev mleka in ne tajnega glasovanja navzočih na občnem zboru, bo o nadaljnjih postopkih odločal upravni odbor. • CZ,
flR7IIPMI MAVIMAP
ureja: Renata Škrjane
Zlatoporočenca Frančiška in Ivan Sekne iz Drulovke
Hitra jeza in zamera, kratek zakon
Usodno srečanje na tovarniškem hodniku - Varčevala karte za blago in pijačo - Dopuste preživljala na kmetiji v Javorjah - Brez pletenja ne mine dan - Obljubo zakonske zvestobe obnovila pred kranjskim matičarjem.
Drulovka, 28. aprila - Frančiški in Ivanu Sekne dolgčas res ne more biti, saj si otroci in vnuki kar podajajo kuhinjsko kljuko. Obiskali smo ju dan pred praznično soboto, ki je obeležila njuno polstoletnost. Petdeset let skupnih sanj in pričakovanj ter uresničenih načrtov. Tudi razočaranj. Na srečo slabi spomini zbledijo, dobri pa ostanejo. Zlatoporo-čencema Sekne bi človek zlahka zavidal njun razumevajoč odnos in umirjenost, s katero krmarita skupno življenje. Zgovorna in vajena preprostosti, ki ju je rešila marsikaterega razočarjanja.
Njuno polstoletno sožitje se je pravzaprav začelo s "trkom" na hodniku tovarne Inteks, kjer sta se ujela pogleda in ugotovila, da sta si namenjena. Cez leto dni je Mejačev Ivan iz Vogelj oženil najstarejšo Ton-četovo hčerko iz Javorij. Poročila sta se v Kranju, svatje pa so se na tedanji matični urad Peljali kar s konjsko vprego. "Avtomobilov tedaj ni bilo, še motorji so bili bolj redki, pa tudi z obleko in vinom so bile težave. Oba sva varčevala karte, da sva lahko kupila blago za poročno obleko, za čevlje sva dobila ducat litrov vina, kljub temu gaje bilo premalo, zato so ženske kar mali-novec pile," se je poročnega dne spominjal zlatoporočenec Ivan. Večkrat sta se selila, včasih dvakrat v mesecu dni, leta
1953 pa sta kupila sedanjo hišo in postala Drulovčana.
Rodili so se jima Matilda, Stoj a n in, zdaj že pokojni, Lado. Med vojno je bil Ivan vpokJiean v nemško vojsko, odkoder je pobegnil v partizane. Tudi Frančiška je delala zanje. Ne le vojni tudi čas po vojni ni bil lahek. Krizo je bilo čutiti povsod. "Veliko je bilo treba potrpeti in prav te lastnosti danes mladim zelo manjka. Preveč je hitre jeze in sitnih ljudi, kar za trajen zakon ni dobro," je glasno premišljevala slavljenka Frančiška in se spominjala poletnih dopustniških dni, ki sta jih z otroki v glav* nem preživljala na njeni rojstni domačiji v Javorjah, kjer so podnevi delali na polju, zvečer pa pogosto tudi zaplesali. Po upokojitvi se je njuno življenje
nekoliko umirilo, kar pa ne pomeni, da dneve preživljata križem rok. Ivan poskrbi za vrt in psičko Iso, pa tudi nakupi so njegova skrb. Zaradi naslednje lastnosti pa bi si ga želela marsikatera ženska. Vstane namreč prvi in pripravi zajtrk, s katerim vsako jutro pričaka Frančiške Njuno "sveto" in nepisano pravilo sta tudi dopoldanska in popoldanska kavica, ki si ju ne pustita vzeti. Vesela sta obiskov svojih treh vnukov in petih pravnukov, Frančiška pa je zasvojena s pletenjem in kvačkanjem. Življe-
nja brez pletilk zanjo ni. V njenih rokah nastajajo čudoviti prti ter kvačkane pikapolonice in rože, ki so prave male umetnine. "Skoraj ni trenutka, da je ne bi našli v kuhinji s pletenjem. Hiti pa tako, da včasih že mislim, da se ji bodo pletil-ke vžgale," seje na ženin račun pošalil Ivan. Dobre volje sta bila tudi v soboto, ko sta po petih desetletjih spet stopila, pred matičarja in potrdila zvestobo, ki se ji nista izneverila in ju je srečno pripeljala do zlate poroke. In še naprej. • R. Škrjane, foto: T. Doki
Konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije
Pripomočki za slepe in novosti
Radioklub Lubnik organiziral 27. konferenco slovenske zveze radioamaterjev - Več kot 300 udeležencev - Razstava stare radioamaterske opreme in pripomočkov za slepe - Podelili pokale - Novo vodstvo.
škofja Loka, 28. aprila - Škofjeloški dijaški dom je v soboto
gostil slovenske radioamaterje, ki so se zbrali na 27. konferenci- Pripravil jo je radioklub Lubnik, ki deluje enajsto leto in šteje več kot sto članov, med njimi je tudi 55 slepih in slabovidnih. Omenjene konference se je udeležilo več kot 300 radioamaterjev iz 110 slovenskih klubov ter okoli 120 delegatov. Udeleženci konference so si test club. Slepi in slabovidni
dopoldne ogledali zanimivosti in znamenitosti Škofje Loke, med njimi tudi Poštni muzej, v uradnem delu pa so si ogledali staro radioamatersko opremo ter pripomočke za slepe in slabovidne, razstavo so pripravili učenci srednje šole škofjeloškega Centra slepih in slabovidnih. Prikazali so tudi ARG za slepe, ki je med radioamaterji bolj znan kot "lov na lisico" in so jo prilagodili slepim članom, svojo dejavnost pa je Predstavil tudi Slovenija con-
radioamaterji so poskrbeli za kulturni program, ki je bil uvod v konferenco, na kateri so udeleženci ocenili dosedanje delo, pregledali finančna poročila, sprejeli letošnji program dela ter izvolili novo vodstvo Zveze radioamaterjev Slovenije (ZRS). Predsednik radi-okluba Lubnik Dare Kisovec je povedal, daje letna konferenca odlična priložnost za srečanje slovenskih radioamatejev in predstavitev novosti ter nove opreme in naprav, organizacija
Slovenski radioamaterji so se zbrali na 27. konferenci, ki jo je pripravil škofjeloški radioklub Lubnik.
takega srečanja pa je, po njego- cem na kratkem valu v minu-vem mnenju, pohvala in hkrati lem letu podelili tudi pokale izziv klubu. Na sobotni konfe- ZRS.
renči so najboljšim tekmoval- • R. Škrjane, foto: T. Doki
"Džamije" v Medvodah ni več
Medvode, 26. aprila - Minuli petek se je v Medvodah zgodilo, kar ni nihče več verjel, da se bo. Sredi dopoldneva so namreč nasproti občinske stavbe in blagovnice podrli slovito "džamijo". Objekt je pred desetimi leti zgradil slaščičar albanskega rodu Veli Neim. Vse skupaj je bilo takrat glede načrtov in dokumentacije precej "po domače", zato je gradnja zastala. Objekta se je takrat prijelo ime džamija, ki je čakala na odstranitev celih deset let. Zdaj se je novi lastnik s Prejšnjim očitno uspel sporazumeti za ceno in tako so "džamijo" v petek dopoldne v nekaj urah podrli. Namesto nje naj °i novi lastnik zgradil kavarno. • A. Ž.
Knjige in igre
Kamnik, 26. aprila - Matična knjižnica Kamnik in mladinski center sta minuli konec tedna obeležila svetovni dan knjige. Na glavnem trgu v Kamniku so bila dva dneva zanimiva družabna srečanja za najmlajše, na stojnicah so imeli tudi znižane cene za knjige. V soboto pred koncem srečanj in iger na Glavnem trgu so podeljevali tudi nagrade. • A. Ž.
Akcija bo 8. maja
Kamnik, 26. aprila - Akcijo Naravi krademo smeti so na svojstven način obeležili tudi učenci oziroma osnovnošolci v občini Kamnik. Že sredi tedna so namreč v dvorani nad Veroniko organizirali kviz z naslovom Odpadki. V soboto pa so v občini organizirali akcijo lovci. Ribiči, ki sojo tudi načrtovali skupaj z učenci, pa sojo zaradi visoke Kamniške Bistrice in Nevljice odpovedali. Akcijo pomladno čiščenje in urejanje okolja ter bregov obeh rek bodo imeli 8. maja. • A. Ž.
Zakaj so podrli drevesa nasproti sodišča
Zelenico bodo na novo uredili
V obnovljeni poslovni stavbi Gorenjskega tiska na Zoisovi bodo poslovni prostori Spara in športna trgovina Hervis
Kranj - Ob poslovni stavbi na Zoisovi 1 v Kranju (nasproti sodišča) so pred dnevi podrli nekaj dreves in grmičevja, kar je povzročilo precejšnje začudenje okoličanov. Zato smo se pozanimali pri Gorenjskem tisku, ki je investitor in lastnik poslovne stavbe, zakaj so se odločili za ta korak.
Kot nam je pojasnil Edvard Jurjevcc iz podjetja, so bila drevesa že prevelika, zato so se odločili, da jih bodo podrli, nato pa posadili nova. Tudi zelenica med parkiriščem in pločnikom bo ostala, je zatrdil Jurjevcc, le nekoliko ožja bo. "Ko bodo gradbena dela končana, bomo parkirišče najprej asfaltirali, nato pa celotno območje okrog poslovne stavbe ozelenili," je povedal Jurjevcc in dodal, da naj bi bila dela končana do 15. junija. Zdaj je tudi že znano, kdo se bo priselil v nove poslovne prostore; potem ko so v osrednji stavbi poleg Gorenjskega glasa, ki je solastnik stavbe, tudi trije najemniki (Krekova banka, Zavarovalnica Maribor in PIA Nepremičnine), bodo severni del zgradbe oddali v najem Sparu, v južnem delu pa bo Hervis odprl športno trgovino. Se vedno pa je na voljo 250 kvadratnih metrov poslovnih površin v nadstropju, je povedal Jurjevcc. Ker je v okolici poslovne stavbe (in sodišča) velik problem s parkiranjem, nas je tudi zanimalo, koliko parkirišč bo na voljo po novem. Jurjevec je povedal, daje bil pogoj za spremembo namembnosti iz proizvodne v trgovsko dejavnost igradnja parkirišč, Zato so na severnem delu podrli objekt in garaže ter s tem pridobili 42 parkirnih mest hkrati pa so se odločili tudi za izgradnjo podzemnih garaž, ki pa ne bodo javne, temveč jih bodo oddajali v najem. Tako bo skupaj na voljo kar 84 novih parkirnih mest, je še zagotovil Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska. * V. P., foto: Tina Doki
H REPUBLIKA SLOVENIJA _DDV-
U3 MINISTRSTVO ZA FINANCE Ejs555
DDV99 - Uvedba davka na dodano vrednost Železna cesta 18, 1000 Ljubljana tel.: ++386 61 1734-448 fax: ++386 61 302-534
Za drugačno obravnavo avtorskih pravic v sistemu DDV ni razloga
Zakon o davku na dodano vrednost določa glede avtorskih pravic prenos, odstopanje, koriščenje in odrekanje avtorskih pravic, medtem ko Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah določa le prenos pravic.
Kako so se doslej obračunavali avtorski honorarji?
Če je avtor dobil bruto honorar 100.000 SIT, so bili normirani stroški 40.000 SIT, davčna osnova 60.000 SIT in akontacija dohodnine (davek) 15.000 SIT Avtorje tako prejel 85.000 SIT neto honorarja.
Obdavčitev avtorskih honorarjev po uvedbi davka na dodano vrednost
Avtor bo na račun avtorskega honorarja napisal znesek 100.000 SIT bruto, ki je osnova. Ker so avtorski honorarji obdavčeni z 19% stopnjo DDV, bo znesek na računu 119.000 SIT. Izjema so avtorski honorarji s področja književnosti in umetnosti, znanosti ter umetniških predmetov, zbirk in starin oziroma tretjega, četrtega in petega odstavka 48. člena Zakona o DDV. V teh primerih je določena nižja, 8% stopnja. Od osntove 100.000 SIT bo avtor obračunal skupaj z davkom na dodano vrednost 108.000 SIT. Akontacija dohodnine od zneska 100.000 SIT ostaja enaka kot v prvem primeru.
Kot v drugih splošnih primerih se tudi pri avtorskih honorarjih upoštevajo splošne določbe zakona o davku na dodano vrednost. Tako bodo davek na dodano vrednost plačevali samo registrirani zavezanci za davek na dodano vrednost. To pomeni, da bo naročnik obračunal davek na dodano vrednost avtorju, ki je registriran za davek na dodano vrednost. Avtorju, ki se mu ni treba registrirati, davka na dodano vrednost ne obračuna, ker ga na računu ne sme izkazati, zato pa tudi ne more odbijati vstopnega davka pri obračunu.
Avtorsko delo in delodajalec
Pri avtorskih delih iz delovnega razmerja se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Po preteku desetletnega roka pripadejo pravice delodajalcu. Delodajalec pa lahko zahteva njihov ponovni izključni prenos, toda proti plačilu primernega nadomestila.To pomeni, da pri prenosu avtorskih pravic ni razloga za drugačno obravnavanje davka na dodano vrednost. Pa naj gre za avtorsko delo pri delodajalcu ali pri kateremkoli drugem plačniku. V obeh primerih se obračuna 19% oziroma 8% davek na dodano vrednost od storitev na podlagi prenosa avtorskih pravic.
OBISK PRI SV. DUHU
Tel.: 064/634-871 Dorfarje 17
odprto:
od 7. 19. ure sobota od 7. do 13. ure D O R F A RJE nedelja in prazniki zaprto
Pripravi jamo narezke.
Velik izbor živil in galanterijskega bliigii. F\ad 4.000 SIT 3 % popust ■ kartico MAK K E* OOHFAHJl.
Sv. Duh pri Skofji Loki hitro spreminja podobo
Cr~^^ OBLAČILA ZA PROSTI ČAS
Sveti Duh 95 4220 Škofja Loka Slovenija
Tel.: 064/634-670, fax: 064/631-363, mob.: 0609/611-822, GSM: 041/725-936 E-mail: pajkice.sport@siol. net
STEKLARSTVO
Sv. Duh 96, 4220 Škofja Loka
Tel./fax: 064/631-965, Mob.: 0609/638-813
GSM: 041/638-813
- zasteklitve - montaža vseh vrst stekla brušenje ogledal (fazeta) - izdelava termoizolacijskega stekla (termopan) - sleklo / medeninastimi dodatki - kaljeno steklo za kabine - krivljenje stekla
OLIVA
Sv. Duh 140 Tel.: 064/633-641 Škofja Loka
- pizze
- dnevna kosila
- jedi po naročilu
- samopostrežni*solatni bife
- sladice, torte, sladoledi
- prostor do 100 oseb
- otroško igrišče in kotiček
- odprto od 12. do 23. ure, sobota in nedelja od 10. do 23. ure. Torek zaprto - prazniki odprto!
<Č^:jšm£Porenta Janko, s.p.
r m m/\ sv. Duh 12
^ 4220 Škofja loka Tel.: 064/632-045
Prodaja vseh vrst sadnega drevja - jablane, hruške, slive, češnje, breskve, ribez, nektarine, maline in jošta.Prodaja kmetijskih pridelkov!
Prodajalna HLEBČEK, s.p.
Sveti Duh 41, 4220 Škofja Loka Tel./fax: 064/632-581
Odprto:
ponedeljek - petek od 7. do 19. ure sobota od 7. do 14. ure nedelja in prazniki zaprto
Vabimo vas v novo prodajalno na isti lokaciji. Vc^ji izbor artiklov in ugodne cene.
KAM NOSEŠTVO
SUHC
Sv. Duh 113 Škofja Loka Tel./fax: 064/631-873
Izdelujemo:
•nagrobne spomenike
•obnove spomenikov
•police
•stopnice
•tlaki
•kuhinjski pulti
KAMNOSEK
Silvo Furlan Sv. Duh 39, 4220 Škofja Loka Tel.: (064) 632-457
Izdelujem nagrobne spomenike in klešem črke na pokopališčih po vsej Sloveniji.
Že oglasne table povedo, da tu živijo delavni in podjetni ljudje
Sv. Duh pri Skofji Loki je z ureditvijo regionalne ceste Kranj - Škofja Loka veliko pridobil, precej pa je k ureditvi vasi prispevala tudi krajevna skupnost.
Sv. Duh pri Skofji Loki, 26.
aprila - Od našega obiska te vasi pred dvema letoma se je marsikaj spremenilo: uresničila se jim je želja po ureditvi ceste, ki ima od lani tudi pločnik, zgrajen je bil podhod za varnejši dostop proti Goraj-tam, uredili so Kulturni dom in njegovo okolico, vsako leto jim uspe asfaltirati po nekaj sto metrov vaških cest.
Mladi potrebujejo plesne vaje
Naš obisk pri Sv. Duhu seje začel malce nenavadno: ker je predsednik krajevne skupnosti Janez Jenko želel, da se ne pogovarjamo o delu KS le z njim, pač pa tudi člani sveta KS, smo se ta petek zvečer srečali na pogovoru. Še predno smo se zbrali, je stekel spontan pogovor o tem, kako živahno je življenje v tej vasi, le za mlade se pokaže, je ugotovil eden od prisotnih, da v bistvu ne znajo plesati. Ali ni žalostno, da jih na plesne vaje "prisili" šele ohcet, in ali ne bi bilo dobro, če bi za to poskrbeli kar v krajevni skupnosti. Že je bil tu "sklep": KS naj organizira plesne vaje, saj imajo v urejenem Kulturnem domu in z novim ozvočenjem za to vse pogoje. Še več, če bo interes, naj se organizira plesne vaje, ki so lahko tudi sproščena oblika rekreacije in zabave, tudi za odrasle.
Ljudska igra zopet vžge
Kaj pomeni imeti urejen prostor za prireditve v vasi, je pokazal tudi pogovor o kulturnih prireditvah. Lani so ob gradnji ceste lepo uredili okolico doma, obnovili spomenik pred domom in dom nanovo prekrili. Že dve novoletni srečanji sta pokazali, da se ljudje v dvorani dobro počutijo (čeprav jih ureditev ogrevanja
še čaka), še bolj pa je zanimiv odziv na gledališke predstave, saj jih je bilo v sezoni 1998/99 že kar sedem in en koncert. Kljub znanemu vsesplošnemu "zapečkarstvu" Slovencev ob televiziji, si prebivalci Sv. Duha očitno še zelo radi ogledajo, celo vedno bolj, igre v živo, saj so imeli kar nekajkrat dvorano celo premajhno. Poseben ugled imajo pri tem Predvorčani.
Cesta jim veliko pomeni
Samo za osvežitev povejmo, da živi v KS Sv. Duh 5959 prebivalcev v 570 gospodinjstvih, letni "prirastek" pa je 20 otrok, saj KS obsega več vasi: Grcnc, Virmaše, Sv. Duh, Forme in Dorfarje. Včasih so bile to kmečke vasi, danes pa je čistih kmetij zelo malo. Reči je celo mogoče, da je večina prebivalcev že priseljencev. Kot povsod se KS ukvarja predvsem s cestami in potmi in čeprav ob še ne sprejetem občinskem proračunu še ne vedo, kako dolga bo "špaga", želijo letos urediti tri ceste: pot v Dorfarjah, ureditev ceste pod novozgrajenim podvozom pod regionalko in cesto od Kovača, skozi Gorajte proti Papirnici. Ne glede na to, koliko bo "kanilo" iz občine, je jasno, da bodo morali prebivalci pokriti večino stroškov -okoli 60 odstotkov, z delom in
denarjem, če pa bo kaj ostalo, bi želeli dve cesti, ki jih je načel čas, tudi obnoviti. Pri tem je vsekakor potrebno omeniti tudi nekatera traška podjetja, zlasti Termo, ki po izboljšanju odnosov (ko so bili uresničeni nekateri ekološki ukrepi) KS tudi materialno pomaga. Z ureditvijo regionalne ceste skozi Sv. Duh je veliko zadovoljstva, le pogostejših označenih prehodov za pešce si želijo, pa jih strokovnjaki prav zaradi varnosti odsvetujejo. Cestno podjetje Kranj se je kot izvajalec del po mnenju sveta KS Sv. Duh zelo izkazal, pa tudi sicer z njimi zelo dobro sodelujejo pri gradnjah in vzdrževanju drugih cest. Da bi se le še rekonstruiral preostali del ceste od Sv. Duha do Grenca v prihodnjem letu, si želijo, in upajo, da bodo ustno dane obljube za soglasja lastnikov zemljišč tudi držale. Kot povsod je tudi pri Sv. Duhu precej dela z zimskim vzdrževanjem, pri čemer predsednik KS Jenko zanimivo ugotavlja, da so tam, kjer vaščani sodelujejo, to večinoma opravili sami, kjer pa je prepir, pa so zahtevali, da to opravi KS.
Sušča ne bo več odvodni kanal
Druga velika želja pa je ureditev potoka Sušice, ki se rada zajeda v bregove, še večji pro-
blem pa je njena osnesnaže-nost. Po dolgih letih vse kaže na to, da se bo že letos začela graditi manjkajoča kanalizacija, saj imajo prav prihodnji teden sestanek, na katerem naj bi pregledali projekte. Če že ne bo letos vse izgrajeno, imajo z občine obljubo, da se bo vsaj pošteno gradnjo zastavilo. Kanal naj bi segal vse do Dorfajev, le načrtovano prečr-pavanje odpadnih voda jih nekoliko skrbi.
Brezposelnosti in dolgčasa ne poznajo
Čeprav je čistih kmetov že malo, pa imajo pri Sv. Duhu vsi ljudje zaposlitev. Na delo hodijo v Škofjo Loko in Kranj, nekaj tudi v Ljubljano, kdor pa se pelje skozi vas že po glavni cesti, lahko že po oglasnih tablah (takorekoč vsak dan je tudi kakšna nova)r ugotovi, da je, če že ne v izrednem, pa zagotovo nadpovprečnem razmahu obrt, trgovina in malo podjetništvo. Zato zagotovo velja ugotovitev, da to priča o tem, da tu živijo marljivi in podjetni ljudje, res pa je tudi, da je ob tako prometni cesti nekoliko lažje prodajati.
O izredno aktivnem športnem društvu Polet, ki je uspelo tudi lepo urediti svoj športni park, smo na straneh našega časopisa že večkrat poročali, dodajmo le še to, da so letos, ko je bila zima zopet snežena, organizirali smučarski tečaj v Crngrobu za kar 170 otrok. Posebej so ponosni na svoje sodelovanje pri pripravi uprizoritve Škofjeloškega pasijona, kjer je njihova skupina v celoti izvedla en prizor. Splošna ocena ljudi je, da je bila ta uprizoritev enkratni dosežek Škofje Loke in kar nekaj jih je, ki jim je pošteno žal, da so ga zamudili.
• Š. Žargi
Večer pogovora v pripravi na sinodo
Cerkev za današnji čas
Sv. Duh, 20. aprila - Ker je versko življenje tudi del življenja v kraju, smo pretekli torek prisluhnili sestanku vernikov v pripravah na sinodo slovenske Katoliške Cerkve, ki se ga je udeležilo nekaj nad petdeset ljudi. Poleg izmenjave pogledov o veri za današnji čas so vsi pozdravili priložnost za to, da so se lahko odkrito pogovarjali.
Posebno desetčlansko skupino, ki naj bi se v župniji ukvarjala s pripravami na sinodo slovenske Katoliške Cerkve, so pri Sv. Duhu ustanovili že maja lani in ta je na večin sestankih postopoma obravnavala knjižico "Izberi življenje", ki služi kot izhodišče v pripravah na vseslovenski cerkveni zbor. Na javnem pogovoru za vse vernike o pripravah na sinodo, ki so ga v torek organizirali v Kulturnem domu, so najprej člani te skupine razložili svoj pogled in izkušnje iz dosedanjega dela skupine, nato pa so se po skupinah lotili skupnega premisleka in izmenjave pogledov na temo "Nova evangeiizaci-ja". Če so nekateri Člani skupine predvsem pohvalili priložnost za to, da so se naučili poslušati in se pogovarjati s sočlovekom, da so pridobili mnogo na kulturi medsebojnega pogovora, so drugi na teh srečanjih najbolj cenili premisleke o tem, kakšen naj bo odnos do sočloveka, do pomoči potrebnim, kako naj se nagovori človek, ki gre mimo cerkve, in da vera ne utesnjuje, dragocena izkušnja večine je bila priložnost, da duhovno spoznajo svoje sovaščane. V drugem delu so se na predlog uršolinke sestre Metke, ki vodi priprave na sinodo, lotili premisleka o tem, kaj za na temo nova evangelizacija pomenijo besede Papeža v Stožicah pri Ljubljani, kako prebujati religiozni čut in poglabljati vero v clanašnjem času. Delo po skupinah so nekateri razložili prav na filozofski ravni, drugi pa tudi bolj okorno. Odhajali so zadovoljni, saj jih je ta pogovor zagotovo obogatil.
Naravi so kradli smeti
Meja, 26. aprila - Verjetno ga ni Gorenjca, ki v soboto ne bi na tak ali drug način slišal, ali pa se celo udeležil kakšne akcije čiščenja, ki jo je priredila občina, KS ali pa lovska družina, saj je bil to dan, koje Lovska zveza Slovenije po vsej državi organizirala akcije čiščenja narave. In od kod ideja za čiščenje tudi med lovci? Dr. Andrej Rant iz Ljubljane, sicer pa lovec v Lovski družini Sorsko polje pravi, da so začetniki prav v tej družini, saj akcijo "Naravi krademo smeti" lovci in otroci okoliških šol izvajajo že peto leto zapored. V soboto se je ob lovski koči pri Meji zbralo 80 lovcev in učencev iz šol Mavčiče, Orehek, Žabnica in Reteče, in z veseljem po štirih urah dela ugotavljajo, da je smeti v gozdovih in travnikih na Sorskem polju vedno manj. "Kdor pobira smeti, jih ne bi nikdar več odvrgel!" razlagajo vzgojni pomen akcije, mlade sodelavce pa lovci tudi vsako leto ob koncu akcije pogostijo. Skuhali so jim imeniten pasulj, pogasili žejo, mladi radovedneži so lahko jahali konja in seveda dovolj prostora je bilo za družabne igre. Da malih štirinožnih prijateljev lov-. cev - lovskih psov, ki so v tem živžavu veselo mahali z repi, niti ne omenjamo. • Š. i>-
OBISK PRI SV* DUHU
Hvalevredne tradidje
Čebelarji si želijo več ajde
Pri Sv. Duhu je bogata čebelarska tradicija, saj se s tem ljubiteljsko ukvarja nad deset ljudi. Med njimi so prevozniki - večji čebelarji, ki na posebej prirejenih kamionih vozijo čebele na pasišča po vsej Sloveniji, nekateri pa se zadovoljijo že s čebelnjakom doma. Kot nam je povedal Adi Pusti-šek, tudi čebelarje tu pestijo bolezni čebel, posebno še, ker postajajo odporne na insekticide, na vprašanje, koliko pridelajo medu, pa dobimo star čebelarski odgovor: "Lani in predlani je bilo boljše, letos je slabo!" Veseli pa so, da se v te kraje v jeseni vrača ajda, saj je to edina vrsta medu, ki je primerna za naravno prezimitev
Modeli za kruhke že po vsem svetu
Jože Ko še ni na pa se je po
odhodu v pokoj, da bi si skrajšal zimo, lotil rezbarjenja, in sicer izdelovanja modelov za loške kruhke iz hruškovega lesa ali javorja. Ne zna povedati, koliko jih je že napravil, prepričan pa je, da so že po vsem svetu. VeČina kupcev se oglasi pri njem doma, dobiva tudi pisna naročila, kupiti pa jih je mogoče tudi v turističnih poslovalnicah kot enega od najpristnejših spominkov. Drugih rezbarjenj se ne loteva,
čebel. Žal opažajo, da umetno gnojenje krni medenje ajde. Dodajmo še znano dejstvo, da je slovenski čebelnjak, podobno kot kozolec, ali pa kapelice, slovenska posebnost, in prav pri Sv. Duhu je mogoče videti nekaj resnično lepo ure-
izjema je bila pri obnovi cerkve ob pokopališču.
Drevesničastvo ostaja dopolnilna dejavnost
Še iz časov Marije Terezije pa je pri Sv. Duhu in okoliških vaseh tradicija drevesničar-slvo. s katerim se danes ukvarja poleg štirih drevesničarjev v Dorfarjih še tudi Janko Poren-ta. Povprečna površina drevesnic za okoli 5 tisoč sadik je pol hektarja in povsod se s tem, ob vedno strožjih zahtevah in kontroli, ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo na kmetijah. Gojijo razne vrste sadnih dreves, pri čemer se seveda ravnajo po povpraševanju, podobno kot pri čebelar-'"
Se narodna nosa pozablja?
Ko opisujemo stare tradicije pri Sv. Duhu, nikakor ne smemo mimo Ane Miklavčič -Benčeve mame, znane predvsem po izdelovanju havb in zavijačk - delov slovenske narodne noše. Že pred 50 leti se je začela ukvarjati z vrtnarstvom, saj si ob osmih otrocih ni mogla privoščiti službe. Ni bilo veliko, vendar se je dalo preživeti, pravi, in še danes ima svoj rastlinjak. Ob tem pa ji je bilo posebno veselje še izdelovanje že omenjenih delov noš, ki so se pred desetletjem in več še dobro prodajale - izdelovala jih je po naročilu, za domače in izseljeniške folklorne skupine in posamez-
jih pa postaja velik problem virusna bolezen šarpa (prenašajo jo uši), zato je zdrave cepiče v Sloveniji že težko dobiti.
nike, danes pa meni, da kot v-se kaže, slovenska tradicionalna praznična obleka tone v pozabo. Nošo je zelo rada oblekla tudi sama, saj so bile v vasi kar dogovorjene, da so v skupini obiskovale prireditve.
• -Š. Ž.
Vrtnarija, kjer gospodari znanje
Ko rože zaliva, gnoji in ogreva računalnik
Ob cesti iz Žabnice proti Skofji Loki v Dorfarjih ni mogoče spregledati vedno cvetoče grede rož, ki vabi v vrtnarijo Antolin, kjer se je iz konjička razvila prava tovarna rož.
Dorfarje, 26. aprila - Čeprav je res, da smo vrtnarijo Antolin v teh dneh obiskali prav v konici sezone - ko vsi, ki imamo radi zelenje in cvetje, iščemo sadike za svoje okrasne gredice ali Zabojčke, pa je ponudbo v ste-klenjakih te vrtnarije res težko popisati, pa tudi črnobela fotografija bolj malo pove. Kupcev je bilo toliko, da smo komaj našli čas za pogovor, saj se strankam želijo posvetiti: ne samo prodati rož, pač pa tudi svetovati, katere, kje in kako z njimi ravnati. Že prospekt, ki ga ponudijo, je pravi mali cvet-'•čni katalog.
In kako je nastala ta vse bolj znana vrtnarija, s katero se ukvarja cela družina Antolin? Iz čistega veselja in konjička. Oba starša, Jože in Jerica Antolin sta po izobrazbi lingvista, diplomirala iz tujih jezikov. Ker je bilo ob hiši prostora dovolj, sta z gojenjem rož ob službah začela pred dvanajstimi leti v dveh plastenikih na skupno 500 kvadratnih metrih, pred osmimi leti pa so plastenke začeli zamenjevati s stekle-njaki uvoženimi iz Holandije. Delo je seveda zahtevalo, da sta pustila svoji službi in se posvetila cvetlični proizvodnji in danes imajo štiri steklenjake s skupno površino 1100 kvadratnih metrov, prav letos pa so nekaj sto metrov stran ob vasi Forme postavili še dva plastenika s površino 800 kvadratnih metrov. Poleg zakoncev Antolin je v vrtnariji zaposlenih še šest delavcev, že nekaj
let pa dobivajo na prakso tudi učence iz vrtnarske šole, pa tudi vsi trije otroci: Rok, učenec tretjega letnika vrtnarske šole, Urh, ki pojde v to šolo letos, ter Ana, še učenka v osnovni šoli vseskozi pridno pomagajo.
Tako veliko število zaposlenih seveda zahteva stalno delo preko celega leta: med sezono delajo polproizvode za vrtnarje: sajenčke enoletnic, podtak-njence begonij, bršljank, surfi-nij, poleti pa sejančke mačeh. Vsa semena in sadike ter potrebno, posameznim vrstam rož primerno zemljo dobivajo iz tujine od specializiranih firm. So redni obiskovalci sejmov v tujini (Italiji, Holandiji in Nemčiji), kamor povabijo tudi mlade na praksi, saj le širok razgled in stalno prebiranje strokovne literature omogoča, da sledijo razvoju. Vse mize, na katerih v steklenjaku gojijo rože, so pomične, ogrevane, za namakanje, gnojenje
in uravnavanje kislosti pa skrbi računalnik, ki je prvi te vrste v Sloveniji. Imajo tudi stroj za sejanje, stroj za saditev, stroje za čiščenje in razkuževanje, prav sedaj pa so kupili tudi poseben laboratorij, v katerem bodo analizirali in spremljali vse tiste lastnosti prsti in pogojev za rast, ki so pri tem pomembni. "Ker prej nisva bila v tej stroki, nisva bila obremenjena s starimi načini dela, pač pa sva osnovna znanja pridobila na tečajih v Nemčiji in skozi vsa leta skrbno študirala
literaturo. Te literature je dovolj, vendar zahteva dobro znanje jezika, in v vseh teh letih se nam je znanja nabralo kar precej. Moj možje izredno navdušen nad vsemi novostmi, in vse to nam omogoča, da sledimo razvoju," pravi Jerica Antolin.
In ker dober glas daleč seže, imajo v Vrtnarstvu Antolin vse več naročil tudi za urejanje parkov in okrasnih zasaditev hotelov, domov in drugih objektov. Jožeta Antolina radi povabijo tudi na predavanja o sajenju in negi rož, zato ima pripravljeno tudi ustrezno vizuelno predstavitev. Ker sta se oba sinova odločila za to stroko, ni bojazni, da se delo ne bi nadaljevalo, nasprotno: vzpodbuda je to za nove načrte in nadaljnji razvoj. Pri tem seveda ne tudi ne manjka težav. O tem, zakaj je v občini Škofja Loka za montažno pokritje vrtnarije na kmetijski zemlji potrebno gradbeno dovoljenje, pa morda kdaj prihodnjič.
• Š. Žargi
G O S_T I L. N A
4220 Škofja Loka
Sv. Duh 202 tel.: 064/634-044
dnevna in nedeljska kosila jedi po naročilu prostor za zaključene družbe do 30 oseb
Rajko Žontar, s.p. Sv. Duh 80 4220 Škofja loka
Tel./fax: 064/634-654 Mobitel: 0609/616-191 GSM: 041/616-191
Cuk Tiskarna
Direktor Jakob Čuk
Tiskarna Čuk, d.o.o.
Sveti Duh 138, 4220 Škofja Loka
Tel.: 064/632-490,
fax: 064/632-490
- od vizitke do prospekta
- revije, časopisi, knjige
Jože Pintar
Sv. Duh 21, 4220 Škofja Loka
tel.: 064 631 993, GSM: 041/691 246
- domača hrana - malice jedi po naročilu- prostor za zaključene družbe za 80 oseb - odprto vsak dan, razen ponedeljka
Sveti Duh 276 e-m O
OPAL SOFTVVARE
Programska in strojna oprema , 4220 Škofja Loka, tel.: 064/65 42 00, fax: 064/ 63 23 59 ail: opal@siol.net, domača stran: www.opal.si
Poslovni računalniški programi za finance in trgovino. DDV EURO LETO 2000
mttM sUdMšdi Sv. Duh 116
4220 Škofja loka Tel.: 064/632-506 Fax: 064/636-208
Sladoledi: gostinska banjica
4 I 1.250 SIT 2 I 750SIT Diskontno cena sladoleda EVGA.
.o.o.
AVTO MEHANIKA
DAEWOO
SERVIS
Sv. Puh 229, Škof|a Loka, ToI.j 064/653-030, Fax: 064/653-031
Avto
trgovina z motornimi vozili
komisijska prodaja odkup rabljenih vozil posredovanje pri nakupi oz. prodaji vozil
Avto Sorž, d.o.o.
Sveti Duh 143 4220 Škofja Loka tel./fax: 064/631-190 http://www.avto.sorz.si e-mail: t.guzelj@avto-sorz.si
AVTOSERVIS
CEHU*
d.o.o.
BOSCH
SERVIS OPREMA VOZIL
popravilo zavor in kontrola na testnih valjih vsa avtomehanična popravila menjava olja, filtrov, akumulatorjev, brisalcev itd. popravila volanskih sistemov in svetlobnih teles kontrola delovanja motorja z Bosch opremo
SVETI DUH 37, 4220 ŠKOFJA LOKA TEL./FAX: 064/634-001, TEL: 064/634-000
ZA DOM IN DRUŽINO
ureja: Danica Dolenc
Črno-modra kombinacija
Poskusimo
še mi
Priznajmo, da je to bilo to vedno lepo sosedstvo barv, posebno še, če je bila modra res lepa modra barva, kot denimo pariško nebo ali pa malo svetlejša, ki se je hotela preliti že v turkizno. Torej, predstavljamo vam do glež-njev dolgo krilo, ki mu udobje koraka nudi globoka
prednja guba, ki je povrhu še prerezana, zraven pa črna usnjena jakna ali brezrokavnik, črn puli, črn pas in visoko zavezani črni čevlji. Pri drugem modelu je poudarek na svetlo modri srajčni bluzi iz kompaktnejše svile, pod katero oblečemo črne hlače in črn pulover ter črn pas. Nosimo jo odpeto, spuščeno čez boke, ohlapno. Rokavi imajo široke manšete, na prsih so nakazani žepki, ovratnik je majhen, na ramenih so našitki. Nekakšen vojaški stil, pravijo temu modni krcalorji. Vsekakor pa so to oblačila, v katerih se bomo dobro počutile.
In še recept za vegetarijance
Ocvrta zelena
Za 4 osebe potrebujemo: l in pol kggomoljne zelene, slana voda, sol, poper, limonin sok, 2 jajci, 3 žlice olja, 15 dag drobtin, pol t olja.
Dobro očiščene gomolje zelene skuhamo na pol v slani vodi. Nato jo olupimo, z režem o na rezine, debele za prst, jih osolimo in popo-pramo ter pokapamo z limoninim sokom. Rezine omočimo v razte-penih jajcih, ki smo jim primešali olje, nato jih povaljamo še v drob-tinah in ocvremo.
Enako lahko pripravimo mlado kolcrabico.
Kadar moja soseda ni vedela, kaj bi skuhala tisti dan, so jo zagotovo rešila jajca. Kar šmorn in kompot boin skuhala, pa bo najhitreje, je modrovala sama pri sebi. Res je bilo kosilo mimogrede na mizi in razen moža, ki je na krožniku vsekakor raje videl zarebrnico, so bili vsi zadovoljni. A, ker je svojo ženo imel srčno rad, je tudi to nemesno jed za dobro vzel. Močno je umešala jajca z malo moke v tistem svojem rjavem litrskem lončku, iz beljakov je naredila sneg, ga primešala ter na hitro zlila na vročo mast. Njen praženec je bil vedno visok in rahel, da se je kar tresel. Še bogato ga je potresla s sladkorjem. Zraven je vsakemu nalila skodelico kompota, če ni bilo drugačnega, je bil tudi jabolčni s kakšno nageljnovo žbico skupaj kuhan, dober. Danes se na praženec le redkokdaj spomnimo, pa je vendarle dober lahek obrok, predvsem pa hitro narejen. Naredimo ga kdaj vsaj za malo spremembo.
Praženec s skuto
Za 5 oseb potrebujemo: 400 g posnete skute, 3 jajca, 4 žlice moke (bele, polbele ali polno-zrnate), pol žličke soli, 2 žlici rastlinskega olja.
Skuto dobro zmešamo s 3 rumenjaki, 4 žlicami presejane bele moke in pol žličke soli. Stepemo sneg iz treh beljakov in ga previdno vmešamo v testo. Skutno zmes vlijemo v ponev z razgretim oljem in popečemo po obeh straneh. Cvrtnjak raztrgamo z vilicami na majhne koščke in jih med obračanjem dobro prepečemo. Skutni praženec ponudimo topel skupaj s kompotom ali čežano. Praženec po želji osla-dimo s sladkorjem v prahu, če pa je kdo v družini na dieti, mu jedi ne osladkamo.
Jajčna omleta z nadevom
Za l osebo potrebujemo: 2 jajci ali 3 jajčne beljake, ščep soli, 1 do 2 žlici mleka, 10 g maščobe za peko, peteršilj
Zelenjavni nadev: 100 g različne kuhane zelenjave, 10 g masla.
jajčne jedi, hitre in poceni
DRUŽINSKI NASVETI
Damjana Šmid (socialna pedagoginja)
Igra (6)
Otrokovo igro je potrebno ceniti in spoštovati. Igra je eden izmed pomembnih oblikovalcev otrokove osebnosti. Brez igre ni srečnega in zdravega otroštva, (misel s kongresa svetovne organizacije za predšolsko vzgojo)
Otrok začne približno pri dveh letih razpoznavati razlike in podrobnosti pri stvareh in jih sam pri sebi razvrščati v skupine. To je zanj velik miselni korak naprej. Odrasli na to niti ne pomislimo, saj imamo stvari, ljudi, dogodke in še kaj v glavi že razvrščene, otrok pa mora vse to še storiti. Da bo zanj naloga lažja, mu nudimo čimveč različnih predmetov, ki sodijo v isto skupino. Otrok na ta način spoznava, da so predmeti med seboj različni in hkrati zelo podobni, saj spadajo v isto skupino. Mačka na dvorišču je drugačna kot mucek v knjigi in spet drugačna kot plišasta muca, ampak vse so muce, Kakšne so njihove skupne last-
nosti? Če iščemo z otrokom skupne lastnosti (glas, oblika, velikost, barva, itd), bo za otroka učenje še lažje in zabavnejše. Pri predmetih, ki jih damo otroku, pazimo le na velikost in na varnost (brez ostrih robov, predmeti, ki se ne razbijejo, plastika, ki ne poči...). Ko se otrok uči razvrščanja, ko spoznava funkcijo predmetov, sijih vedno boljše predstavlja tudi v mislih in si domišlja, kaj se z njimi dogaja. Izkoristimo to in mu ponudimo takšen mali svet, ki ga bo lahko sam upravlja/. Narišimo na velik karton ceste, reke, parkirišča, njive, travnike, rože in izdelajmo iz škatlic hiške, tovarne, trgovine, hleve, vrtec, garaže (potrebujemo samolepilni papir, flomastre, škarje in veliko domišljije). V takšnem miniaturnem svetu bo otrok uprizarjal različne situacije, avtomobili bodo veselo brneli in mali "človečki" bodo postavljeni enkrat med rože in drugič v hiše. Na drug karton
narišemo prostor za živalski vrt in mu ponudimo da spet in spet podoživlja obisk v živalskem vrtu. Za male ograje prav dobro služi debelejša, na koščke odrezana leskova veja. Slon bo enkrat poleg opic, drugič sam in potem med medvedi. Če smo spretni risarji, živali narišemo in vstavimo v zareze zamaškov iz plute (tako bodo bolj stabilno stali). Vsi ti kompleti živali, stvari, hišk so nam na izbiro tudi v trgovinah. Ampak kakšno deževno nedeljsko popoldne, ko so trgovine zaprte in ko nam je vsem strašansko dolgčas... verjemite, da imajo otroci radi igrače, kijih naredita mama in ata. In ko smo že pri deževnem popoldnevu - naši malčki obožujejo gospodinjska opravila, saj lahko na ta način pokažejo, da- so tudi oni koristni člani družine. Mala metlica, smetiš-nica, predpasnik, ki ga izdelamo iz bombažne servete... in kakšna pesem zraven (metla pometa, Metka se šeta...)
Jajca, sol in mleko dobro stepemo. V ponvi segrejemo maščobo, vanjo vlijemo maso in jo narahlo premešamo. Ko nekoliko zakrkne, omleto nadevamo s poljubnim nadevom, zvi-jemo in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Jajčne omlete so bile nekoč in so še danes zelo priljubljene jedi. Pripravljajo jih s skuto, gobami, siri, s sadjem, smetano in podobno. Lahko so slane, lahko sladke. Moderna kuhinja pogosto uporablja zelenjavne nadeve, sojine, sirove in podobne. Zdrava prehrana namreč omejuje uporabo smetane in maščobe za peko. Za peko jajčnih omlet so idealne teflon ponve, pri katerih skorajda ne .potrebujemo maščobe.
Jajčna jed z zelenjavo
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g zelenjave (200 g brokolija, 100 g pora, 100 g korenčka, 100 g cvetače), 50 g masla, 2 celi jajci, 3 jajčne beljake.
Zelenjavo dušimo na maslu, jajca in beljake razžvrkljamo. Ko je zelenjava mehka, jo prelijemo z vmešanimi jajci, solimo in postavimo v pečico, da jajca zakrknejo.
To je beljakovinsko bogata jed, zelenjava pa da vlaknine, rudnine in vitamine. Ponudimo jo za katerikoli obrok dneva. Zraven ponudimo pol-nozrnati kruh, solato, sadni sok, jogurt.
Nadevana jajca s solato
Za 4 osebe potrebujemo: kg zelene solate, olje, kis, sol. ,
Nadevana jajca: 4 trdo kuhana jajca, žlička gorčice, 5 dag sesekljane šunke, žlica smetane, sol, poper, nekaj kapljic limoninega soka, žlica naribanega sira za posipanje.
Očiščeno in oprano solato zrežemo na široke rezance; solato zabelimo z oljem in kisom, osolimo in z njo za ped visoko pokrijemo dno plitve sklede. Med solato naložimo nadevana jajca, ki jih okrasimo z redkvicami.
Nadevana jajca: Trdo kuhana jajca po dolžini razpolovimo, rumenjake odstranimo in zmečkamo z žličko. Zmešamo jih z ostalimi primesmi in napravimo kroglice, ki jih povaljamo v naribanem siru in položimo v vsako jajčno polovico.
5 kruhom prepredena jajca
Za 4 osebe potrebujemo: 2 dag pre-kajene slanine in 2 žlici olja, 5 dag belega kruha, 4 jajca, sol, malo popra, 2 žlici mleka, žlička sesekljanega peteršilja, 2 sveži zeleni papriki, 1 paradižnik.
Na sesekljani slanini in olju prepražimo na majhne kocke zrezan kruh, ki ga polijemo z mešanico razžvrkljanih jajc, soli, popra in mleka. Zmes narahlo mešamo, da jajca zakrknejo. Jed potresemo s sesekljanim peteršiljem in jo ponudimo z očiščeno, na rezance narezano papriko in olupljenim, na liste narezanim paradižnikom.
Jajčna solata s hrenom
Za 4 osebe potrebujemo: 7 jajc, 1 žemlja, olje, kis, sol, poper, nariban hren, drobnjak, zelena solata, olje, kis.
6 trdo kuhanih jajc zrežemo na četrtinke in jih položimo v skledo. Eno jajce drobno zrežemo in zmešamo z namočeno, ožeto žemljo, oljem, kisom, soljo, poprom in naribanim hrenom. S to omako prelijemo rezine jajc in jih potresemo z drobno zrezanim drobnjakom. Okrog jajc naložimo zeleno solato.
Rešitev za alergike
Akrgije se lahko rešimo brez jemanja zdravil
Pri resonančni terapiji, ki jo pri nas uporablja dr. med. Sergej Kajumov, se alergen ne vnaša v telo. Testiranje in zdravljenje potekata neboleče in za organizem popolnoma neškodljivo.
Resonančno terapijo je pred nekaj več kot dvema desetletjema v medicino uvedel nemški zdravnik Franz Morel skupaj s svojim prijateljem fizikom ing. Raschejem. Zasnovana je na fizikalni ugotovitvi, da ima vsaka celica v organizmu svoja elektromagnetna nihanja. Vse celice sestavljajo spekter nihanja'v organizmu, ki se pri obolenju opazno spremenijo. Med zdravljenjem se briše patološko elektromagnetno nihanje v celicah. Ko se nihanja normalizirajo, alergije v organizmu ni več. Pri zdravljenju se uporabljajo lastna elektromagnetna nihanja ter nihanja alergena, denimo cvetnega prahu, pršice, melka, jajc...
Terapija traja dva do tri mesece in ko je končana, je alergik ozdravljen in nima več te/av s svojim nekdanjim alergenom. Izredno uspešno poteka zdravljenje pri alergijah na hišni prah (pršico), cvetni prah, pelode dreves, trave, gosji puh, živalsko dlago, mleko, jajca, preseke, konzervanse, medtem .ko so alergije na zdravila in kovine težje ozdravljive. Nemški in avstrijski zdravniki so pri zdravljenju z resonančno terapijo ugotovili, da pri 80 odstotkih ljudi alergija popolnoma izgine, pri 15 odstotkih se stanje bistveno izboljša in le pri 5 odstotkih ljudi z alergijo ni nikakršnega uspeha.
Kako poteka zdravljenje? Dr. Kajumov je tudi iridodiagno-stik. Z razbiranjem znakov, ki se odtisnejo v očesni šarenici, ugotovi stanje notranjih organov (žleza Ščitnica, trebušna slinavka, želodec, dvanajsternik, ledvica, jetra, pri ženskah ginekološki organi, pri moškem prostata...). Z drugo metodo, ki se imenuje elektroakupunktura po Vollu (po nemškem zdravniku dr. Vollu) dobi še dodatno informacijo o stanju celotnega organizma. Pri tej metodi diagnostieiranja s topo konico pritisne na akupunkturne točke na prstih rok in nog. Obe metodi sta neboleči, primerni tudi za otroke. Diagnosticiranje je potrebno, ker je lahko zaradi alergij kateri od notranjih organov že poškodovan ali pa nastanek alergije spodbudi obolenje notranjih organov, V tem primeru mora zdravljenje vzporedno zajeti tudi oboleli organ, pri zdravljenju uporablja, če je potrebno, še lasersko akupunkturo in homeopatijo. Če pacient ne pozna svojega alergena, ima dr. Kajumov bogato paleto testnih elergenov. Tudi testiranje, ki poteka na osnovi elektromagnetnega nihanja, je popolnoma neboleče. Dr. Kajumov pravi, daje najbolj razširjena alergija na cvetni prah in pršico. zaradi slednje lahko sčasoma pride do bronhialne astme. Prav tako je veliko alergij na hrano, denimo na mleko, pšenico, jajca. Dr. Kajumov je do sedaj uspešno ozdravil vse alergike, ki so pri terapiji vztrajali do konca. Vztrajanje pri zdravljenju se bogato poplača, saj bolniki lahko spet zaživijo kvalitetno življenje. • D.Z.Žlebir
Nekaj primerov: trinajstletni deklici, ki je bila alergična na mleko, je kanil sladoled na roko. Na tem mestu se ji je vnela koža. Po končani terapiji in strogi dieti lahko danes deklica uživa mleko in vse mlečne izdelke. Sedemletni deček, kije bil alergičen na cvetni prah, je moral ostajati doma, namesto da bi se z vrstniki svobodno igral na travniku. Lahko jih je opazoval le skozi zaprto okno. Postal je razdražljiv in vase zaprt, v šoli seje začel slabo učiti, saj je, kljub temu da je preživel večino pomladi in poletja doma, imel stik z naravo med hojo v šolo. Kihal je, iz oči mu je teklo, srbel ga je nos, kar naprej se je moral usekovati. Po končani terapiji se sedaj lahko sproščeno in brez bojazni igra s svojimi prijatelji. Družina iz Pirana pa je bila spočetka zelo skeptična do alternativnih metod zdravljenja, a ker so pri triletnem sinu, ki so ga nenehno bolela ušesa, odpovedali vsi prijemi uradne medicine, so prišli k dr. Kajumovu. Že zdravniki na elrgološki kliniki so ugotovili, daje vzrok težav alergija na travo. Po petnajstih terapijah, ki so trajale domala tri mesece, je zdravnik suvereno svetoval, naj pojdejo z otrokom na travo. Očka je kar v obleki in s kravato skupaj s sinom brcal žogo na travniku... Nič se ni zgodilo, niti naslednji dan niti čez tri mesece niti pozneje. Alergija je izginila ,a bolečine v ušesu prav tako. Oče je dr. Kajumovu napisal hvaležni pismo, v katerem sinovo ozdravitev primerja s čudežem (kakor bi shodil invalid) in bi mu za uspeh pri zdravljenju prisodil kar medaljo.
Podrobnejše informacije so na voljo v ordinaciji dr. Kajumova vsak dan od 11. do 13. ter od 16. do 18. ure po telefonu 061/140-90-42.
ŠENČUR PRAZNUJE
Šenčur je praznoval
Tudi četrti Jurijev praznik so proslavili z otvoritvami
Ves pretekli teden so se vrstile prireditve ob prazniku občine Šenčur, kije v petih letih
Šenčur, 24. aprila - Vrhunec je praznovanje doseglo v petek znanja občine so prejeli tudi: zvečer, ko so se v dvorani krajevnega doma domačini in gost- Miro Koželj, predsednik prejš-je zbrali na slavnostni akademiji. Navzoče, med katerimi sta njega občinskega sveta, Zdrav-
ko Kastelic, prejšnji podžupan
svojega obstoja praznovala četrtič.
bila tudi državni svetnik Branko (irinis in poslanec državnega zbora Jelko Kacin, je nagovoril župan občine Šenčur Franc Kern. V uvodni besedi je omenil dosedanje dosežke občine Šenčur, nekatere letošnje pridobitve in načrte, ki bodo imeli Prednost v naslednjih letih.
V Šenčurju so ob svetem Juriju praznovali še preden je
in
nastala nova občina, z njenim nastankom pa so z odlokom sprejeli občinske simbole in Praznik, oboje povezano s farnim zavetnikom svetim Juri-
otrok* iz šenčurskega vrtca učenk iz glasbene šole.
Vsako leto se ob občinskem prazniku oddolžijo ljudem, ki s svojim delom največ pripomorejo v skupno dobro. Letos so zlato plaketo občine Šenčur
občine in vsi svetniki prejšnjega občinskega sveta. Prvemu županu občine Šenčur Francu Kernu pa so ob prazniku podelili spominsko priznanje. Predsednik krajevne skupnosti Šenčur Branko Pajer pa je podelil še krajevna priznanja, ki jih prav tako delijo vsako leto ob občinskem (prej krajevnem) prazniku. Letos so jih dobili
Za zdravstveno postajo in lekarno Šenčur dobiva še sodobni zobozdravstveni ambulanti za otroke in odrasle, prav tako v prostorih vrtca.
Simon Kuhar, Marinka Štirn, Kristina Tušek in Janez Maček.
Praznovanje, ki so ga teden dni prej začeli športniki in šahisti, so med tednom popestrili z nekaterimi otvoritvami.
Ob dnevu odprtih vrat poslovne hiše Ržišnik&Perc je mlade poslovneže obiskal in nagovoril tudi župan Franc Kern.
V mansardi šenčurskega vrtca, ki je sedaj dokončno naseljen, so imeli preteklo sredo kar dve otvoritvi. Odprli so zobozdravstveni ambulanti za otroke in odrasle, zraven pa tudi glasbeno učilnico glasbene šole Piano Forte. V četrtek so v Sajovčevem naselju v Šenčurju vzidali temeljni kamen za nov poslovno-stanovanjski objekt, ki ga bo že v teh dneh začela graditi Stanovanjska zadruga Gorenjske. Predsednik zadruge Franci Teran in župan občine Šenčur Franc Kern sta ob kamnu nazdravila skupnemu uspešnemu projektu, ki bo šen-čurskim družinam dal 21 stanovanj, poslovnežem pa šest poslovnih prostorov. V petek pa je bila tretja otvoritev, pravzaprav dan odprtih vrat poslovne hiše Ržišnik&Perc, ki jo je aprila naselilo uspešno mlado inženirsko podjetje. V
Učenci glasbene šole Piano Forte bodo poslej muzicirali v novi učilnici v prostorih šenčurskega vrtca.
|em. Tokrat so praznovali že čctrtič, vsako leto se praznične Prireditve vrstijo več dni, zaokrožijo pa jih z vrhunskim kultu
rnim programom na slavnostni akademiji, kjer nastopijo uveljavljeni domači umetniki- Tudi letos je občinstvu Zapela sopranistka Francka Senk, koncertna pevka, ki se izobražuje na sloviti univerzi Mozarteum v Salzburgu. Na klavir, čelo in violino so zaigrate sestre Kavčnik, zaplesala sta domačina iz plesne šole Urška, yešča standardnih in latinskoa-nieriških plesov. S pesmijo so razveselili še pevke in pevci Cerkvenega pevskega zbora sv. Mihael iz Olševka pod taktirko Mojce Gabrijel, zapel je tudi Oktet Voglje, s poezijo slovenskih pesnikov pa sta večer °Plemenitila recitatorja Kultnega društva Visoko. Manj-
namenili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Voglje ob njegovi stoletnici, srebrno Francu Novaku, Janezu Zmrzlikarju, Mirku Vrtaču in Župniji Šenčur, bronasto pa Turističnemu društvu Šenčur. Izredna pri-
kal
ni niti prisrčen nastop
Na slavnostni akademiji so nastopile tudi učenke kranjske glasbene šole.
Franci Teran in Franc Kern: Temeljni kamen stoji, na zdravje skorajšnji gradnji poslovno-stanovanjskcga objekta.
poslovnem centru so še druge firme, podjetje Ržišnik&Perc pa je tudi izvajalec poslovno-obrtne cone v Šenčurju, ki jo bodo začeli graditi že letos na zemljišču med regionalno cesto in odcepom za avtocesto. V prazničnih dneh je bil sredi Šenčurja tradicionalni Jurjijev sejem, ki ga je občina pripravila v sodelovanju s Turističnim društvom Šenčur. Med številnimi prireditvami pa omenimo le še kolesarski kriterij po ulicah Šenčurja, ki je bil letos prvič, v prihodnje pa naj bi postal tradicionalen. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki
Podelili so občinska priznanja
Gasilci, župnija, turistično društvo, prizadevni posamezniki
Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku sta župan in podžupan občine Šenčur Franc Kern in Miro Koželj podelila letošnja občinska priznanja.
Zlato plaketo je ob svoji stoletnici dobilo Prostovoljno gasilsko društvo Voglje, srebrne Franc Novak, Janez Zmrzlikar, Mirko Vrtač in Župnija Šenčur, bronasto pa ob svoji 25-letnici Turistično društvo Šenčur.
Prostovoljno gasilsko društvo Voglje je drugo najstarejše v občini Šenčur. Od svoje ustanovitve leta 1899 pa do danes so gasilci obnovili gasilski dom in zgradili več požarnih bazenov. Leta 1971 so kupili novo motorno brizgalno črpalko, ki služi še danes, dve leti pozneje pa prvi gasilski avtomobil. V osemdesetih letih so skupaj s krajevno skupnostjo Voghe zgradili nov dom vaščanov, v katerem je tudi gasilska orodjarna. Danes društvo šteje 183 članov, mladincev in pionirjev. Svoj jubilej bodo junija obeležili z nakupom novega kombiniranega vozila. Zlato plaketo je v imenu gasilcev iz Vogelj sprejel predsednik krajevne skupnosti Voglje Franci Tičar.
Srebrno plaketo je prejel Franc Novak, ustanovni član PGD Prebačevo - Hrastje in predsednik upravnega odbora tega društva. Je zelo prizadeven, delaven in uspešen. Več mandatov je bil tudi član krajevne skupnosti Voklo. Novak je tudi reden krvodajalec, v širši okolici pa ga ljudje poznajo po mlinu, ki ga je ohranil do danes.
Dobitnik zlate plakete ob letošnjem prazniku občine Šenčur je Prostovoljno gasilsko društvo Voglje, ki letos praznuje svojo stoletnico.
Srebrno plaketo je prejela tudi Župnija Šenčur, ki že dolga leta s številnimi pevskimi zbori bogati kulturno področje v občini, organizira oratorij za mlade in več odmevnih glasbenih koncertov. Sooblikuje prosti čas mladih z duhovnimi vajami, pravljičnimi urami za predšolske otroke in srečarui za mlade. Organizira romanja, kulturne prireditve, dobrodelne akcije, pomaga bolnim in ostarelim. Priznanje je v imenu župnije pre jel šenčurski župnik Ciril Istenič.
Srebrno plaketo je dobil tudi Janez Zmrzlikar, dolgoletni član krajevne skupnosti Voklo in polnih 24 let tudi član upra vnega odbora tamkajšnjega gasilskega društva. V času njegove ga predsednikovanja PGD Voklo je bil dograjen tudi gasilski dom. Trenutno je tudi cerkveni ključar v cerkvi sv. Jerneja v Voklem in tudi po njegovi zaslugi je bila v teh letih cerkev popolnoma obnovljena. Poznan je tudi kot dober gospodar na svoji veliki sodobni kmetiji. Janez Zmrzlikar je v treh desetletjih aktivnega dela sooblikoval razvoj in ugled vasi Voklo.
Dobitnik srebrne plakete občine Šenčur je tudi Mirko Vrtač z Visokega, že v mladih letih zapisan športu in med najbolj aktivnimi pobudniki za izgradnjo nogometnega igrišča. Sled nje se je pozneje tudi po njegovi zaslugi razvilo v prekrasen športni park z različnimi športnimi in rekreacijskimi objekti. Svoje organizacijske sposobnosti je uporabil tudi pri delu krajevne skupnosti Visoko, kjer je bil predsednik in pozneje tajnik, danes pa je podpredsednik te krajevne skupnosti. Ta seje v času njegovega vodenja ukvarjala z mnogimi težavami, vendar jih je v obeh svojih vlogah uspešno reševal.
Bronasto plaketo pa je ob letošnjem prazniku prejelo Turistič no društvo Šenčur, ki letos praznuje 25 let svojega delovanja. V teh letih je ohranjalo stare krajevne običaje in sodelovalo na kmečkih ohcetih v Ljubhani. Društvo je v središču Šenčurja uredilo društveni dom, organiziralo več odmevnih prireditev, razstav ročnih del, tečajev kuhanja, šivanja, pletenja in vezenja. Prav tako soorganizira Jurijev sejem in uspešno sodeluje z drugimi društvi na področju turizma. Bilo je tudi nosilec obnove sakralnih znamenj, kužnega znamenja, na različne načine pa skrbi tudi za urejenost Šenčurja in Srednje vasi. Priznanje je v imenu društva prejela predsednica Marinka Štirn.
OGLASI
Četrt stoletja turistične dejavnosti v Šenčurju
Srebrni jubilej turističnega društva
Praznovali ga bodo 7. maja, ko bo ob 19.30 v šenčurskem domu krajanov slovesnost ob 25-letnici Turističnega društva Šenčur.
Šenčur, 28. aprila - Ustanovni član društva je bil Ivan Rehernik, ki je oral ledino, za njim pa je šenčursko turistično društvo vodilo še pet predsednikov. Sedanja predsednica je Marinka Štirn, ki je ob
letošnjem občinskem prazniku prejela kar dve priznanji, v svojem imenu krajevno, v imenu društva pa bronasto plaketo.
O četrt stoletja šenčurskega turističnega društva je veliko
Bertoncljevo 36,4000 Kranj
Če iščete stole in mize za vrt, klopce, predalnike, luči, ogledala, stojala ali pa vaze in lesene rože ali samo drobno darilo, seveda vse iz lesa (tik, bambus, pomarančevec) ali keramike, potem se oglasite na Mohorjevem klancu v trgovini Y0GI. Pri nas boste našli še več lepih stvari, vse iz Indonezije. Kupljeno blago vam tudi aranžiramo v lično darilo, večje kose pa dostavimo na dom.
povedati: od prireditev, na katerih je sodelovalo, še preden je bilo uradno ustanovljeno, do urejanja društvenega doma sredi Šenčurja, kjer sedaj poteka raznolika dejavnost društva. Posebno dejavno je društvo v vseslovenski akciji urejanja okolja Moja dežela, lepa urejena in čista, prireja pa tudi več tečajev, med njimi tudi kuharskega. Otroška folklora, ki je pridno plesala nekaj let, sedaj počiva, še vedno pa je dejaven društveni podmladek v šoli. Vsako leto ob občinskem prazniku društvo sodeluje tudi pri organizaciji Jurijevega sejma. Po drugih krajih pa je poznano po koledarju in razglednicah z motivi Šenčurja, ki jih je izdalo pred nekaj leti. • D.Ž.
TRGOVINA YOGI - VODOPIVČEVA 19, KRANJ, tel.: 212 890
Rodio Triglav
96 CORCnilKA
89.8 Je/enice. 101.5 Bohinj 101.1 Kfonj/ko Gora
stanovanjski objekt ljubljana - Črnuče - vrsta prednosti
STRUKTURA STANOVANJ
- GARSONJERE 26.5 m2 35.6 m2 do 39.6 m2
- DVOSOBNA STANOVANJA 46.0 m2 do 68.5 m2
- TROSOBNA STANOVANJA 75.0 m2 do 85.0 m2
- OUPLEKS STANOVANJA 210.0 m2 do 225.0 m2
Informacije: KGZ SLOGA Kranj Tel.: 268-500
svetujemo vam nakup novega stanovanja pred uvedbo davka na dodano vrednost
KENZO
V IZBRANIH OPTIK AH PO SLOVENIJI • V KRANJU OPTIKA MONOKEL ■ ZASTOPA ORYX LINE
Slovesno odprtje prenovljenega in razširjenega Zdravilišča Strunjan
Strunjan - V Krkinem Zdravilišču Strunjan so uradno odprli prenovljen in povečan zdraviliški kompleks, katerega letno obišče nekaj več kot 10.000 gostov. Slovesnosti so se poleg predsednika države Milana Kučana in predsednika uprave in generalnega direktorja novomeške Krke Miloša Kovačiča ter direktorja družbe Krka Zdravilišča Vladimir-ja Petroviča udeležili številni ugledni gostje. Prenova in razširitev, ki sta potekali od novembra do začetka aprila, sta zahtevali vlaganja v višini 1,3 milijarde SIT.
Leta 1984 je družba Krka Zdravilišča, kije v popolni lasti novomeškega farmacevtskega podjetja Krka, prevzela v upravljanje Zdravilišče Stunjan. Tipično klimatsko letovišče so v tem času spremenili v sodobno zdravilišče, ki ga danes letno obišče prek 10.000 gostov in se ponaša z najvišjo zasedenostjo kapacitet na slovenski obali, 78-odstotno. Tako je Zdravilišče Strunjan skupaj z dvema celinskima Krkinima zdraviliščema, Šmarješkimi in Dolenjskimi Toplicami, ter s Hoteli Otočec v letu 1998 ustvarilo za 3,5 milijarde SIT prihodkov.
Že sredi 90-tih let se je pokazala potreba po temeljiti prenovi Zdravilišča Strunjan, ki kot
edini hotelski kompleks na slovenski obali leži znotraj zaščitenega krajinskega parka. Z vso potrebno pozornostjo so se lotili tega projekta in po dveh letih javne obravnave in številnih dopolnilih je bil sprejet urbanistični načrt celotnega kompleksa. Skupaj s projektnimi in ostalimi pripravljalnimi deli na investicijo so se v marcu 1998 z Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije dogovorili o lastniških deležih -51 odstotkov je v lasti Krke, 49-odstotni lastniški delež pa ima ZDV1S.
V začetku lanskega novembra so pričeli z obsežnimi gradbenimi deli na 12.500 m2 vseh površin in jih v načrtovanih petih mesecih tudi zaključili. Poleg prenove vseh obstoječih površin (hotelske sobe - vse imajo zdaj kate-
gorijo štirih zvezdic), v celoti so obnovljeni tudi vsi bungalovi, restavracija, kuhinja, recepcija...) so nadgradili poslopje, s čimer so pridobili 60 novih ležišč. Nadgradili so tudi obstoječe zdravstvene prostore, kjer bo na enem mestu potekala celotna ambulantna in diagnostična dejavnost ter suhi del fizioter-apevtskih storitev, uredili novo telovadnico, prostore za fitnes ter center za nego obraza in telesa. Obenem so razširili vodne površine z dodatnimi notranjimi bazeni in z novim zunanjim bazenom. Vrednost celotne naložbe je znašala 1,3 milijarde SIT. V družbi Krka Zdravilišča so prepričani, da
bodo prenovljene in na novo zgrajene kapacitete omogočile, da bodo domačim in tujim gostom nudili še kakovostnejše programe ne samo medicinske rehabilitacije, temveč tudi programe ohranjanja in krepitve zdravja. To jim omogoča tudi nenehno vlagan-
je v znanje ekipe zdravstvenih sodelavcev (Krkina zdravilišča so prva pridobila certifikat ISO 9001 za področje zdravstvene dejavnosti), kot tudi vseh ostalih, ki skrbijo za dobro počutje gostov. Ni naključje, da je bila dvakrat zapovrstjo kot turistična osebnost leta v Sloveniji izbrana prav vodja hotela strun-janskega zdravilišča.
Že leta so Krkina zdravilišča med najbolj zasedenimi zdravilišči v Sloveniji. Tudi letos se ta trend nadaljuje. Povprečna zasedenost Krkinih zdraviliških kapacitet je bila v prvih treh mesecih prek 80-odstotna. V prvih treh mesecih letošnjega leta so realizirali skupno 44.442 nočitev, kar je za 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, kljub izpadu nočitev zaradi investicije v Strunjanu.
1 ^ KRKAZDRAVILIŠČP^
Sreda, 28. aprila 1999
Saab se vrača v razred prestižno športnih avtomobilov
Vročekrvni švedski športnik
Prihaja enoprostorska Kia Canrival
Že kar dolgu je, odkar so pri švedskem Saabu s svojimi športnimi avtomobili dosegali uspehe na najbolj znamenitih rallyjih. Ker so v zgodovini večkrat zašli v težave, je bil športni program ukinjen, iz proizvodnega programa pa je odšla tudi večina bolj športnih serijskih modelov. Zdaj se Saab ponovno vrača v to avtomobilsko kategorijo z modelom 9-3 viggen.
To posebno različico modela 9-3 je skonstruirala ekipa strokovnjakov Saabovega oddelka za posebne avtomobile, o resnosti projekta pa priča tudi sodelovanje britanske skupine T\VR, ki ima vrsto izkušenj tudi s pravimi dirkalniki, za saab 9-3 viggen so med drugim Pripravili tudi nekatere oblikovne rešitve. Ime viggen so pobra-M Pri Saabovem vojaškem reaktivnem letalu viggen 37.
Športnega Šveda poganja ustrezno izpopolnjen 2.3-litr-ski bencinski motor s turbinskim polnilnikom. Motor •zstisne iz sebe kar 225 konjskih moči pri 5500 vrtljajih in
Deset tisoč Audijev
V okviru prodajne mreže zastopnika Porsche Slovenija je bilo prodanih že 10.000 Audijevih avtomobilov. Ob tej priložnosti bodo kupci Audijevih avtomobilov deležni posebnih ugodnosti. Za omejeno količino so trgovci namreč pri-Pravili znižane cene: trivratni A3 je cenejši za slabih 200 tisočakov, večji A6 pa celo za slabega pol milijona tolarjev, trgovci tudi že prodajajo prenovljeni A4. • M.G.
342 Nm navora v dovolj velikem območju med 2500 in 4000 vrtljaji. Avtomobil doseže najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro, za pospeševanje do 100 kilometrov na uro pa potrebuje le 6,8 sekunde, kar mu lahko zavidajo tudi bolj športni avtomobili.
Dodani stabilizatorji zraka spredaj, na pragovih in na prtljažnih vratih niso zgolj v okras, ampak so namenjeni predvsem izboljšavi aerodinamike. Avtomobil je občutno stabilnejši, za polovico so mu zmanjšali tako imenovane vzgonske sile, delo v vetrovni-
ku pa je prineslo za 8 odstotkov manjšo zračno upornost. Konstruktorji so tudi spremenili vzmeti, blažilnike in volan-ski mehanizem, na kolesa so nataknjena 17-palčna platišča. Športni značaj avtomobila je opazen tudi v notranjosti, kjer prevladuje črna barva in usnjene obloge, školjkasta sprednja sedeža imata aktivne vzglavnike, za varnost skrbijo tudi vse štiri varnostne zračne vreče.
Komu in zakaj je namenjen saab 9-3 viggen je jasno tudi iz načrtovanih številk: s švedskim športnikom se bo letos vozilo le 2.500 izbrancev. Ali bo kakšen tudi pri nas, je odvisno predvsem od cene, ki pa jo pri zastopniku Scandicar v tem hipu še nimajo.
• IVI.G.
Rekordno lolo za Revež
Delničarji novomeškega Revoza so bili na skupščini prejšnji teden zadovoljni s poslovnim poročilom, saj je podjetje zabeležilo izjemno uspešno in rekordno leto. Soudeležbe pri dobičku bodo poleg delničarjev tokrat prvič deležni tudi zaposleni.
V Novem mestu so lani izdelali kar 126.397 avtomobilov, kar je skoraj 32 odstotkov več kot leta 1997 in absolutni rekord v zgodovini edine slovenske avtomobilske tovarne. Med izdelanimi avtomobili je bilo 49.950 primerkov clia I in kar 76.447 novega modela clia. Zaradi velikega tržnega uspeha novega clia so lani v Revozu za pol leta začasno zaposlili dodatnih 500 ljudi. Delež izvoženih avtomobi-
lov se je lani povzpel na 95 odstotkov, kar pomeni 120.817 enot, najpomembnejši izvozni trgi so bili Italija, Nemčija, Avstrija in Nemčija. Delež Revozovega izvoza je lani v skupnem slovenskem izvozu predstavljal kar desetino.
Rekordna proizvodnja je Revozu prinesla tudi dobre finančne rezultate. Medtem ko so leta 1997 v tovarni izkazali v višini dobrih 571 milijonov tolarjev, so lani ustvarili za 1,41 milijarde dobička, ki bo med drugim uporabljen tudi za dividende delničarjem. Kljub temu da nobeno zakonsko ali pogodbeno določilo vodstva Revoza ne zavezuje, da bi morali del dobička nameniti tudi zaposlenim, se bo prvič v zgodovini podjetja zgodilo tudi to.
Renault je kot avtomobilska znamka, ki ji pripada Revoz, na slovenskem trgu obdržal vodilni položaj. Slovenski kupci so pokupili 15.046 renaultov, kar je predstavljalo 21,93 odstotka tržne pogače. • M.G.
Hvundai za Unicef
Lepo in prav je, če se zastopniki avtomobilskih proizvajalcev odločajo za kakšno humanitarno potezo. Tako so v petek storili tudi pri Hvundaijevem zastopniku Hvundai Avto Tradeu s podaritvijo avtomobila hvundai lantra vvagon Slovenskemu odboru Unicefa. Avtomobil so namenili v trajno last, uporabljala pa ga bosta slovenska ambasadorja Unicefa Milena Zupančič in Boris Cavazza. • M.G.
SERVIS ŠTERN KRANJ
URADNI PRODAJALEC
Votksw*gw Group
SERVIS, REZERVNI DELI, KLEPARSTVO, LIČARSTVO, DODATNA OPREMA
Šmldova 13, Kranj, tel./fax: 064/323 419, 326 739
Avto Mlakar & Podboršek
TESTNE VOŽNJE Z VOZILI FIAT
Vsakemu udeležencu podarimo praktično darilo.
Kar štirje zmagovalci kviza se bodo odpeljali z novimi avtomobili FIAT BRAVO.
V šestih letih, odkar imamo na slovenskem trgu zastopnika južnokorejske avtomobilske tovarne Kia. se je ta znamka močno utrdila. Od 372 prodanih avtomobilov v letu 1994, se je lani prodaja povzpela že na 3.171. Pri zastopniku Kia Motors Importu pa imajo prav v teh dneh premiero novega modela: gre za enoprostorski sedemsedežni avtomobil carni-val, ki je namenjen predvsem večjim družinam in tudi poslovnežem. Za pogon skrbita 2,5-litrski bencinski šestvalj-nik ali 2,9-Iitrski turbodizel, osnovna oprema je primerna tej avtomobilski kategoriji. Carnival bo na slovenskem trgu sodil med cenejše enoprostorske avtomobile, stal bo med 4,4 in 4,6 milijona tolarjev.
Pri Kia Motors Importu so prepričani, da jim bo letos uspelo prodati okoli 4200 vozil in si s tem odrezati 4 odstotkov tržne pogače. Do konca leta bodo imet v rokah še dve orož ji: nov terenski avtomobil in cnoprostorsko različico modela sephia. • M.G.
Spremembe pri AC Avtu
Triglav
Kadrovske spremembe v vrstah, ki so tako ali drugače Povezane z avtomobili se kar Vrstijo: zadnja novica o "prestopu" je povezana s Fiatom in Fordom. Od Fordovega zastopnika Summit Motors je namreč tik pred Slovenskim avtomobilskim salonom "prebegnil" direktor marketinga °°štjan Trilar, sicer zapriseže-ni Gorenjec. Avtomobilski ^uh si bo na enakem položaju °d 13. maja dalje rezal pri AC J^vto Triglavu, ki pri nas brani barve Fiata, Lancie in Alfa Bornea. • M.G.
NOVI PUNTO SOLI PLUS,
centralno zaklepananje, elek. pomik stekel, 2x airbag, fiat koda ...
i« ia 1.389.000,00 SIT
SEICENTO že za 1.185.000,00 darilo avtoradio KENVVOOD
KRANJ, BLEIWEISOVA 10, tel.: 224 540
servis: 224 244
Vabljeni v našo prodajalno rezervnih delov in dodatne opreme.
2,5 % POPUST
za člane sveta knige
1,3 Cli
$£RVtS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO
Obrtniška 8
1230 Domtol« m. *š m ««« mvm
»«I,:04I/71*-22I (HtOOAJA) J ifULUUU Sil
t*UtatMI/7IS-4+6{$EtVtt) 4>4VTlWV #11
MITSUBISHI CARISMA 1,601X1 letnik 1999
2*817 »000 sit
(18.600 DEM)
PNEUMATIC CENTER
pnNnnnm
Tel.:064/21 21 41 Koroška 53d, 4000 Kranj
GOOOfVEAR
VENTURA
Ho 17% gotovinskega popuste pri pi^natlkah^^ 00 Biyw SEMPERIT (S) JnptoBS^h^^
100% 25%
Motorno olje
popust na »nontaJo pri nas kupljenih |)nwtnatik
„f*»CTf........ptaftaS 3 dotaft 4 Ktre
RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ, Tel., fax: 064/222-624 http://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI
Znamka in tip vozila Letnik in barva Vozila Cena v SIT Cena v DEM
Nissan Sunny 1,6 SLX 1987 rdeča 365.400 3.770
Renault 5 Campus/3v 1990 rdeča 415.800 4.240
Renault 5 Campus/5v 1991 rdeča 446.775 4.610
Volvo 340 GL 1987 metalik siva 454.766 4.690
Lada Samara 1300 S 1995 metalik siva 458.430 4.730
Peugeot 405 GR/5v 1989 metalik črna 478.800 4.890
Škoda Favorit 135 L 1993 bela 483.000 4.980
Renault Express 1997 bela 652.050 6.660
RN 1,4
Renault 5 Five/5v 1994 bela 652.050 6.650
Alfa Romeo 75 1,6 IE 1992 rdeča 655.200 6.750
Mazda 323 1300 LX 1990 rdeča 675.675 6.960
Renault Clio RT 1,4/5v 1991 metalik siva 688.275 6.990
Renault Express 1997 bela 712.425 7.270
RN 1,4
Opel Vectra 2,0 1990 metalik modra 800.625 8.250
Volvo 440 GL 1991 metalik siva 966.000 9.960
Renault Twingo base 1997 metalik zlata 1.139.040 11.740
Renault Clio Rt 1,4/5v 1995 metalik srebrna 1.159.200 11.950
Renault 19 RT 1,8/4v 1995 bela 1.352.400 13.800
Renault Megane 1996 bela 1.618.050 16.680
RL 1,4/5v
Renault Laguna RT 1,8 1994 metalik modra 1.849.365 18.870
Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugoden kredit z obrestno mero t + 3,75 %,
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA - PEKARNA MIŠ MAŠ
BRITOF 241, teLl 0*4/3*1-000
Pekarna MIŠ-MAŠ, katere lastnik je Damjan Repovš, se je preselila na novo lokacijo v Britof pri Kranju. 14. aprila je bil dan otvoritve butika kruha in kavarne, ki je v sklopu pekarne MIS-MAS. V izredno lepem ambientu na odlični lokaciji Vam v butiku kruha ponudijo raznovrstne slaščice, drobno pecivo in seveda
več vrst kruha. Zraven lahko kupite tudi več vrst mlečnih izdelkov. Ce želite v miru pojesti kakšno tortico, Vam jo rade volje postrežejo v kavarni, ki je tudi v kompleksu pekarne MIS-MAS. V vročih dnevih Vam bodo ponudili tudi sladolede vseh vrst. Pridite in se prepričajte o raznovrstni ponudbi butika kruha v pekarni MIŠ-MAŠ.
Del. čas butika kruha: pon. - pet. od 5.00 - 19.00
sobota od 5.00- 14.00 Del. čas kavarne: pon. - čet. od 5.00 - 23.00
pet. - sob. od 5.00 - 24.00, nedelja od 8.00 - 22.00
Nagrade:
1« nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT
2. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT
3. nagradat nakup v vrednosti 2.000 SIT
4., 5. in 6. nagrado kot vedno prispeva Gorenjski glas.
Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 5. maja 1999, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v novih prostorih v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
Kamni, kamenčki iz Begunj
i/
Prizadevni člani geološkega krožka podružnične šole ... Begunj so prejšnji teden v šoli pripravili razstavo, na kateri so staršem in ostalim obiskovalcem pokazali vse tisto, kar so v J^ožku ustvarili v letošnjem letu.
Mladi geologi so izdelali razredno zbirko kamnin, ki so jih nabrali v okolici domačega kraja. Raziskali so okolico Svetega [etra, gradu Kamen, dolino Drage... Izdelali so raziskovalne škatle, kamor shranjujejo nabrane primerke, svoja opažanja in zanimivosti pa beležijo v posebne zvezke. Izbrali so tudi ime Kamen za krožek,-izdelali znak zanj in dali natisniti posebne nalepke. Bili so tudi že na kar nekaj ekskurzijah, ogledali so si Jadnik v Podljubelju, bili so v jami pod Babjim zobom, na Krasu, obiskali pa so tudi Prirodoslovni muzej v Ljubljani, ^odelovali so tudi na razstavi v Skofji Loki. Krožek, ki je najm-'ajši geološki krožek pri nas, saj so člani tretje- in četrtošolci, vodi^ razredničarka Irena Vuga, pri delu pa ji pomaga Pavle *">rjančič, ki svoje bogate izkušnje in znanje iz geologije prenaša na otroke. Mladi geologi si predvsem želijo, da bi ustvarili '°kalno zbirko kamnin, ki je Begunje še nimajo. • U. P.
Pozdravljena, pomlad v Zireh!
Učenci so izdelovali izdelke iz, papirja, žice, gline in cvetja.
£iri - Na osnovni Šoli v Žireh so učenci skupaj z učitelji odprli vrata šole ter pozdravili pomlad. Zjutraj so se učenci v učilnicah, kjer so po skupinah izdelovali različne
zbrali
l2delke iz papirja, žice, gline in cvetja ter pisali spise na temo Pomladi. Učenci so s seboj pripeljali tudi starše, da so jim pri delu pomagali. Vse, kar jim je uspelo narediti, so razstavili Po učilnicah. Sledil je kulturni program, v goste so povabili Pihalni orkester Alpina iz Žirov in folklorno skupino iz Škofje Loke. Po programu so si obiskovalci lahko ogledali še razstave. Tako so na žirovski šoli pozdravili pomlad.
Praznovala je Zemlja
Učenci osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja so se prejšnjo sredo spomnili Zemlje in ob njenem dnevu predstavili vsev kar so zanjo naredili dobrega.
Opozorili so, da pozabljamo, da nas Zemlja vsak dan preseneča z lepoto in nam nudi toliko vsega, mi pa z njo prevečkrat ravnamo slabo. Pripravili so zanimiv program, in sicer naravoslovno delavnico, vlivali so glino, gubali papir, presajali rože in sadili grmovnice, izdelovali možičke iz žaganja, vžigali v les, pekli pomladne piškote in oživili kamenčke. Tudi šolo so okrasili in se pogovarjali o ekologiji in Zemlji v vesolju. Učenci sedmih in osmih razredov so opravili anketo med prebivalci Planine o Zemlji, člani novinarskega krožka pa so ujeli utrip prireditve. Zato, pravijo učenci, da bi vsi ljudje spoznali, da je sožitje z naravo edini možni način bivanja. • U. P., foto: Tina Doki
0 platišarstvu tako in drugače
Kulturno društvo Zali Rovt Tržič in osnovna šola Zali Rovt Tržič sta v tržiškem kinu pripravila predstavitev projekta Pehar dobre volje s planin, v katerem so sodelovali učenci, starši in zaposleni delavci osnovne šole Zali Rovt.
V programu so sodelovali vokalno-inštrumentalna skupina Zali Rovt, učenci dramskega krožka osnovne šole Zali Rovt, učenci podružnične šole Lom pod Storžičem, citrar Matej Lončar ter plesalci folklorne skupine Karavanke. Vsi skupaj pa so veliko prepevali, plesali, deklamirali in se igrali na temo planin in planšarstva.
Projektu so se priključili tudi učenci in učitelji osnovne šole Lom, ki so dan prej pripravili razstavo malih plastik pastircev, ki naznanja tudi začetek prireditev ob 70. letnici njihove šole.
• Besedilo, foto: P. B.
0«
fimfiiiuimihmiTniiii
NA VRTILJAKU Z ROMANO
Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM
Uganka, uganka, uganka
Kdo nam bo danes narisal petelinčkovo ženo? Komaj čakamo spet vaše risbice in pravilne odgovore, ki jih morate poslati na naslov Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. Pa lepo se imejte!
Radio TriaJtav
MIRIN VRTILJAK
Tudi naslednjo nedeljo bosta Miri in Dedek začela z jutranjim pozdravom, slišali boste pravljico, nato pa se bosta pogovarjala z mladimi poslušalci po telefonu. Izpolnila bosta kakšno glasbeno željo, pregledala pa bosta tudi vašo pošto.
KLEPETALNICA
'fiSr^S^ Med tednom se prijetno zabavajte, v nedeljo pa nas
DA r\l A poslušajte, ko bomo govonli o delu. Pripravili bomo za-AI ili 1 nimiv posnetek počitniške delavnice, ki poteka v knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču, slišali pa boste še I eno zanimivo pismo učenca Dominika Mrvarja, ki pravkar ustvarja zanimivo knjižno delo. Računamo tudi na vašo pomoč. Uživajte, vam želijo • radijske klepetulje.
Trije dijaki Srednje trgovske šole iz Kranja-Jure Kozje k, Brigita Šter in Pajo Bučič - so prejšnji teden na kviz tekmovanju o pivu osvojili tretje mesto. Tekmovanje je organizirala Pivovarna Union, sodelovalo pa je petnajst tričlanskih ekip srednjih trgovskih šol. Zmagali so dijaki iz Slovenj Gradca. • U. P.
MČA POŠT/I
Pisali ste nam:
Blaž Štremfelj, Matic Jezeršek, Jan Bertoncelj, Jerica Žagar, Lucija Mravlja, Žan Mahnič, Jasmin Srnajič, Ingrid Bernik, Blaž Čadež, Suzana Semič
Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom tokrat vabimo Jana Bertonch> iz Škofje Loke.
Jabolko ne pade daleč od drevesa
ko sem bil čisto majhen, sem Velikokrat slišal, kako so prijatelji *tQ.ršev govorili: "Poglej ga, isti kot Kot da bi jabolko dal na pol. " l(ikrat nisem razumel, kako to mislijo. Očka je bil gromozansko velik, jaz lta tako zelo majhen. Sedaj dojemam, kaj so mislili. ReS je, da imam obraz 1,1 postavo očetovo, ampak zdi se mi, sern po značaju vse bolj podoben "l"mici, kar najbolj čutijo učitelji na S,>H. Moja mami je zelo glasna oseba. Mogoče zato, ker dela V tovarni, kjer b' Veliko hrupa. Tisti, ki jo poznajo le ( ~'io, mislijo, da se krega, ampak t<> "' res. Zdi se mi, da sem tako govorico PPdedoval po njej in zaradi tega pri-velikokrat v težave. \ časih opravičeno, takrat ko sem nagajiv, '"'s/7; f,(l samo zato, ker glasno gov-čeprav nič hudega ne mislim. "kra( ko sem kregan zaradi glasnega govorjenja, sme užaljen in me boli, ker
drugače ne znam govoriti. Malokrat imam dovoljenje pojasniti, kaj se je v resnici zgodilo, pa vseeno vztrajam, kot moja mami, ki pravi, da de resnice prideš le, če jo z kar Pa bo tež^° doseči. 19. julija se bo mtit Sjovemja pomerila s še sedmimi ekipami za eno prosto srSi0'-lti vodi v eutna grupo. Ob teniških velesilah na tem kapaju; Avstraliji, Nizozemski, Romuniji, Argentini, Tajvanu,
eiprusijt ter poraženki srečanja Japonska in Nemčija je že nastop riaše ekipe prava senzacija. B.M.
je bil s 13 točkami Boštjan Krevs (KK Lenart) in tretji z 10 točkami Gregor Zagore (KK Perutnina Ptuj). Najboljši Savčan je bil Rok Jerše, ki je zbral 6 točk in osvojil šesto mesto.
• V.Stanovnik, foto:T.Dokl
f°j za najvišja mesta je potekal med domačimi kolesarji Save in kolesarji Krke Telekoma. Na koncu sta slavila Mervar in Eržen Pfed Staretom in Križnarjem.
TENIS
NA VRŠIČU SE IZKAŽEJO NAJBOLJŠI
Tako pred bližajočo se dirko po Sloveniji pravi trener kolesarjev Save in nekdanji tekmovalec Marko Polanc, ki je bil nad svojimi varovanci v Šenčurju malce razočaran.
Ste zadovoljni z organizacijo prireditve za Veliko nagrado Šenčurja?
"Dirka v Šenčurju se mi zdi lepa, privlačna zaradi ovinkov in izredno pestra. Morda cesta ni najboljša, vendar morajo biti kolesarji vajeni vsega: tako ozkih cest kot slabšega asfalta. Na vsak načim moram pohvaliti organizatorje, ki so pripravili lepo prireditev, ki jih po Sloveniji zagotovo manjka. Tudi gledalcev je kar precej in mislim, da si dirka zasluži oceno pet."
Kakšno pa je zadovoljstvo ob nastopu najmočnejše domače ekipe Save?
"Glede mojih fantov pa lahko povem, da smo se dogovorili za malce drugačno taktiko, kot se je kasneje začelo "odvijati" na dirki. Vedeli smo, da so Krkini kolesarji boljši šprinterji in hoteli smo, da se dirka "razbije" že prej. Vendar pa sta na koncu zmagala Krkina šprinterja Mervar in Eržen, naša Stare in Šilar pa sta bila na tretjem in četrtem mestu. V tem trenutku je pač to realno razmerje moči."
Najpomembnejša tekma, ki vas čaka sedaj, je dirka Po Sloveniji. Kakšne so napovedi?
"Na dirko po Sloveniji smo se pripravljali v Španiji in tam smo zelo dobro izkoristili vse res dobre pogoje. Ekipa bo dokončno sestavljena prihodnji teden, čeprav je pet kolesarjev v moštvu že zanesljivo: Tadej Križnar, Matej Stare, Uroš Šilar, Martin Čotar in Tadej Valjavec, ki bo tokrat spet vozil za ekipo Save. Za šestega člana sta kandidata Klemen Tušek ali Gregor Tekavec. Dva kolesarja bosta vozila tudi v slovenski reprezentanci do 23 let. To bosta Marko Žepič ter Klemen Tušek, če ne bo v domači ekipi."
Kakšno konkurenco pričakujete na dirki Po Sloveniji ?
"Kolikor vem, bo konkurenca kar solidna. Vendar pa je navadno tako, da se pred to dirko veliko govori in pričakuje, na koncu pa k nam pridejo kolesarji "iz drugega plana". Sicer so zunaj ekipe velike in dobre in tudi malce slabši člani ekip so še vedno dobri kolesarji. Vse pa se bo seveda pokazalo na dirki sami, ko odločajo tudi taktike in kombinacije. Zato seveda ni nujno, da vedno zmaga najboljši, ampak je lahko zmagovalec tisti, ki se dobro znajde, ima dobro ekipo. Mislim, da bo tukaj edino vzpon na Vršič tisti, ki bo res pokazal, koliko je kdo dobro pripravljen in specialist za klanec. Ostale etape pa letos ne bodo tako težke kot prejšnja leta." • V.Stanovnik
VATERPOLO
Na vaterpolo turnirju tretje mesto za Slovenijo
PRVO MESTO ZA MADŽARE
Kranj, 28. aprila - Od četrtka do nedelje je v Kranju potekal mednarodni kadetski vaterpolski turnir Tristar. Ta turnir je bil dober uvod v priprave za letošnji najpomembnejši nastop naše izbrane kadetske ekipe, nastop na evropskem prvenstvu.
Na pokritem olimpijskem bazenu je bilo živahno že v četrtek, ko se je turnir začel s tekmo Madžarska - Francija. Naša reprezentanca pa je prvo srečanje odigrala z ekipo Turčije. Tekma je bila zelo zanimiva in izenačena. V prvih 18. minutah so sicer vodili Turki, po izenačujočem golu kapetana Jureta Nastrana pa so si naši vaterpolisti priigrali prednost, ki so jo zadržali do konca in zmagali 8:7 (1:2, 1:2, 3:1, 3:2). Laže kot Turke so naši kadeti nato v petek premagali ekipo Francije, ko so slavili kar 3:9 (0:3, 1:0, 1:2, 1:4). Tudi po tretji sobotni dopoldanski tekmi so naši ostali neporaženi. Ekipo Nemčije so premagali 7:4 (1:0, 1:2, 3:0, 2:2).
Tako sobotna večerna kot nedeljska tekma pa sta za našo ekipo pomenili dva poraza. Kljub dobri igri so naši reprezentantje v soboto 8:6 (2:0, 2:1, 3:3, 1:2) izgubili proti evropskim prvakom, ekipi Madžarske, nato pa so v nedeljo morali priznati še premoč 5:7 (1:1, 2:2, 1:2, 1:2) ekipi Hrvaške.
Tako so na koncu osvojili tretje mesto za Hrvaško in Madžarsko ter pred ekipami Nemčije, Turčije in Francije. Vratar naše reprezentance Miha Vreček pa je dobil priznanje za najboljšega vratarja turnirja.
"Za turnir lahko rečem, da je dobro uspel. Zadovoljen sem tako z organizacijo, kot igro in rezultati naše reprezentance. Fantje so igrali precej bolje kot v Carigradu, to pa je tudi dober obet pred evropskim prvenstvom v Sofiji. Tam je naš cilj uvrstitev med prvih deset reprezentanc," je po turnirju povedal trener naše reprezentance Rado Čermelj.
KRAKER TRETJI V ITALIJI
Kranj, 28. aprila - Mlajši mladinci kranske Save so se udeležili dirke za 40 nagrado Furlanije v Italiji. Na tekmi je zmagal Italijan Erik Miorini, odlično pa se je odrezal tudi Savčan Miha Kraker s tretjim mestom. David Rozman (Sava) je bil deseti. • M.K.
BOLE ZMAGAL V AVSTRIJI
Bled, 28. aprila - Kolesarji Bleda so ta konec tedna nastopili na dirki St. Marein pri Knittenfeldnu v Avstriji. Spet se je z odlično vožnjo izkazal Grega Bole, ki je na dirki zmagal. Na drugo mesto pa se je uvrstil Vid Ogris in tako dopolnil uspeh blejskega kluba. • V.S.
Naša reprezentanca je na turnirju nastopila v postavi: vratarja Miha Vreček in Mitja Puhar, igralci Črt Malavašič, Aleksander Martelj, Rok Vehovec, Matjaž Podlipnik, Jure Nastran, David Baš, Tomaž Mihelčič (vsi Triglav), Matjaž Ul, Jure Pahernik, Uroš Štuhec (vsi Probanka Leasing), Jon Šinkovec (Tivoli), Zivko Južnič (Koper) in Primož Romšak (Kamnik). • J. Marinček, foto: T. Doki
VESLANJE
ČOP IN ŠPIK SKUPAJ NEULOVLJIVA
Bled, 28. aprila - Minuli konec tedna,.v soboto in nedeljo, so na Bledu pripravili Prvomajsko veslaško regato. Na njej se je zbralo večino slovenskih veslačev, ki so pred prvimi tekmami svetovnega pokala poskrbeli za zanimive obračune.
Tako je bil v soboto v središču pozornosti obračun enojcev, ki ga je sicer dobil naš najboljši veslač Iztok Čop (trenutno še v vojski suknji), mladi Luka Špik pa je v ogorčenem boju dokazal, da za Čopom zaostaja le še nekaj vesljajev. Na tretje mesto se je- uvrstil Izolan Erik Tul.
Da sta Iztok in Luka vse bolj "usklajeni par", sta nato dokazala tudi v nedeljskem obračunu v dvojnem dvojcu, kjer sta vso konkurenco pustila daleč za seboj. Zanimiv obračun je bil tudi v dvojcih brez krmarja, kjer sta v soboto zmagala Kolander in Prelog (Branik), domačina Sračnjek in Pirih pa sta se jima za poraz oddolžila v nedeljo, ko sta bila v cilju prva.
Luka Špik in Iztok Čop sta bila nepremagljiva. Na sliki prejemata čestitke predsednika Veslaške zveze Slovenije Slobodana Raduljku.
Tako v soboto kot v nedeljo je bilo na Blejskem jezeru (ob sončnem, deževnem in občasno vetrovnem vremenu) še nekaj zanimivih obračunov, selektor naše reprezentance Miloš Janša pa je na podlagi rezultatov že določil veslače, ki naj bi nastopili čez štirinajst dni na prvi mednarodni preizkušnji v Piedelucu v Italiji. Med skifisti so to Iztok Čop, Luka Špik, Erik Tul in Romina Štefančič. Špik in Čop naj bi nastopila tudi v dvojnem dvojcu, v dvojcu brez krmarja pa bosta nastopila Sračnjek in Pirih ter Mujkič in Dobaj. Slednji štirje naj bi sedli skupaj tudi v četverec.
• VStanovnik
NOGOMET
Prva slovenska nogometna liga
ZAOSTANEK KRANJČANOV SE JE POVEČAL
RUDAR Velenje : ŽIVILA TRIGLAV Kranj 3:1(1: 0), strelci za Rudar Velenje Vidojevič, Balagič in Podvinski, za Živila Triglav pa Feigel.
Kranj, 28. aprila - Kranjski nogometaši so bili znova poraženi, tudi tokrat predvsem zaradi nepotrebnih napak in nezbranosti. Rudar, ki ga uspešno vodi znanec kranjskih oziroma naklanskih nogometašev Branko Oblak, je hitro povedcl in popustil, nato pa so Živila izenačila in imela priložnosti za zadetek. Če bi ga dali, bi se morda tekma v Velenju končala drugače. Tako pa so bili Kranjčani znova poraženi. Možnost obstanka v prvi ligi seje tako še zmanjšala, saj seje zaostanek za predzadnjim Koprom povečal ,.za pet točk.
V prihodnjem kolu 2. maja bodo Živila Triglav igrala doma z Muro, kije tudi v krizi. Le zmaga bi ob morebitnem manjšem uspehu tekmecev povečala možnosti Kranjčanov za obstanek. • J.K.
DOMŽALČANI PREMAGALI MURO
BS Tehnik iz Domžal je gostoval pri Muri v Murski Soboti in presenetljivo zmagal z 2 : 1. Domžalčani, ki jih vodi novi trener Mihajlo Petrovič (prejšnjega trenerja Bunca so odstavili), so povedli z 2 : 0 in potem držali rezultat do konca. Domžalčani so si s to zmago povečali možnost za obstanek v ligi. V prihodnjem kolu bo BS Tehnik iz Domžal igral doma z drugouvrščeno HIT Gorica.
V prvi ligi sedaj (po porazu Hita) znova vodi Maribor Teatanic z 49 točkami pred Hit Gorico, ki jih ima 47, Rudarjem s 45 točkami, Muro 41 točkami in Olimpijo z 38 točkami. Sledijo Koro-tan 36, Primorje 33, Publikum 28, Potrošnik 28, BS Tehnik 25, Koper 24 in Živila Triglav 19. • J.K.
Kadetska in mladinska liga
KADETSKI PRVAK PORAŽEN
Kranj, 28. aprila - V kadetski in mladinski državni ligi sta kranjski ekipi Triglava Megamilka (kadeti) in Triglava TeleTV (mladinci) igrali doma z vodilnima moštvoma lig: SCT Olimpijo iz Ljubljane. Kranjski moštvi sta igrali zelo dobro. Pri mladincih je bil izid 1:1, kranjski kadeti pa so premagali ljubljanske s 3 : 2.
Med mladinci vodita Olimpija in Koper s po 40 točkami, Triglav TeleTV pa je četrti s 30 točkami. Tudi med kadeti je na prvem mestu SCT Olimpija iz Ljubljane s 44 točkami. Koper je drugi z 42 točkami, Triglav Megamilk pa tretji s 35 točkami. • J.K.
HOKEJ
DOLOČEN PRESTOPNI ROK
Kranj, 28. aprila -Predsedstvo Hokejske zveze Slovenije nas je obvestilo, da bo redni prestopni rok v skladu z registracijskim pravilnikom za tekmovalno sezono 1999/2000 potekal od 20. do 30 maja. Do takrat naj bi bilo tudi znano, kaj bo z usodo gorenjskih hokejskih klubov (občni zbor H D Jesenice naj bi bil 25. maja, ne ve se, kaj bo na Bledu ne kaj bo z usodo kranjskega hokeja, ki naj bi imel v novi sezoni ledeno ploskev še manj časa kot do sedaj
.....). Ve pa se, da v novi sezoni nobena od slovenskih ekip
ne bo sodelovala v evropski ligi, v alpski ligi (brez Italijanov, z Madžari) pa na) bi sodelovali dve slovenski moštvi. • V.S.
KASASTVO
Začetek v soncu, konec v dežju - Minulo nedeljo je Konjeniški klub Triglav Bled na hipodromu v Lescah pripravil kasaške dirke.
V osmih točkah se je pomerilo večino naših najboljših kasačev.
V prvi dirki za 3 - 4-letne kasače brez zaslužka (pokrovitelj Domačija) je zmagal Mighty Meghan na vajetih Branka Slane (Ljutomer), na drugi dirki za 3 - 5-letne kasače z zaslužkom do 80 tisoč SIT (pokrovitelj Albatros) pa je bil najboljši Div MS na vajetih Marka Slaviča mlajšega (Ljutomer). V dirki za 3 - 12-letne kasače z zaslužkom do 150 tisoč SIT (pokrovitelj Hvundai avto trade) je bila najhitrejša Schene na vajetih Jožeta Hercoga (SI. Gorice), na četrti dirki z zaslužkom do 250 tisoč SIT (pokrovitelj Color Medvode) pa je slavil Fuci Fuc na vajetih Mira Kovači-ča (Pos. Krško). Zanimiva je bila peta dirka za 3 - 12-letne kasače z zaslužkom do 400 tisoč SIT (pokrovitelj Codis Lesce in DE Energetika), na kateri je zmagal Igu na vajetih »Mirka Gregorca (Brdo). Na šesti dirki za 3 - 12-letne kasače z zaslužkom do 600 tisoč SIT (pokrovitelja Kovinoplastika Bled, Kokalj Milan s.p.) sta slavila Astor Law in Marjan Tramšek (Ljutomer). Sedma dirka je bila že v dežju, na njej pa so se pomerili 3 - 12-letni kasači z zaslužkom do 900 tisoč SIT (pokrovitelj Casino Bled). Zmagala sta Suriva in Vojo Maletič (Šentjernej). Na 8. dirki pod sedlom za 3 - 12-letne kasače pa sta z zmago tekmo zaključila Abar-ta in Darja Jureš (Ljutomer). • V.Stanovnik
Košarkarji Triglava so v odločilni tekmi za obstanek v ligi najboljših premagali ekipo Rogle Atrasa
ZMAGA IN PRVA LIGA STA OSTALI V KRANJU
V nabito polni dvorani na Planini v Kranju so si košarkarji Triglava tudi v novi sezoni zagotovi li prvoligaško druščino - Mlada domača ekipa vse bolj izkušena
Kranj, 28. aprila - Minulo soboto zvečer je bila športna dvor na na Planini na nogah. Sloje namreč za biti ali ne biti (v elitni slovenski košarkarski ligi) in tega so se še kako dobro zavedali tako košarkarji domačega Triglava kot gostje iz Zreč ter seveda navijači obeh ekip, ki so do zadnjega kotična napolnili dvorano.
Da bo tekma zanimiva do zadnjega sodnikovega piska, je bilo seveda slutiti že prej, saj je bil rezultat po dveh srečanjih med novincem v Ligi Kolinska, Triglavom in ekipo iz l.B lige, Roglo Atrasom, izenačen na 1: 1. Triglavani so namreč prvo tekmo v Kranju dobili, izgubili pa so na povratnem srečanju v Zrečah.
Očitno pa so Kranjčani že na začetku tekme sklenili, da tokrat ne bodo ničesar prepuščali naključju. Izkazali so se s požrtvovalno igro in čeprav žoga kar nekajkrat ni hotela skozi obroč, so si hitro priigrali visoko prednost tudi več kot desetih košev. Predvsem pa je številne gledalce in ljubitelje košarke navdušila atraktivna#gra z mnogimi lepimi kombinacijami, kjer so se izaka-zali zlasti Uroš Troppan, Dragi-ša Drobnjak, Jure Eržen ter Gre-
gor Lojk. Tako so si Triglavani že v prvem polčasu prislužili prednost dvanajstih košev.
Tudi drugi polčas so začeli dobro, ko pa so nosilci igre dobili po štiri osebne napake, pa je tempo igre Triglavanov začel popuščati, kar so seveda košarkarji Rogle, ki so imeli v dvorani tudi zelo močno podporo razgretih navijačev, hitro izkoristili. Prednost se je začela "topiti". Takrat je igro v svoje roke spet prevzel izkušeni Jure Stavrov, z zelo natančno roko pa se je izkazal Dario Krejič. Ko je Gregor Lojk minuto pred koncem zadel trojko, nato pa še oba prosta meta, so tako domači igralci kot navijači Triglava spet laže zadihali. Prednost domačih sta z zanesljivim izvajanjem prostih metov povečala še Blaž Ručigaj in Jure Eržen in končna zmaga s kar dvanajstimi koši 80:68 je bila
Košarakarji Triglava so se pred nabito polno dvorano borili do zadnje sekunde: na sliki Triglavani Dragiša Drobnjak, Blaž Ručigaj in Uroš Troppan.
Za ekipo Triglava so igrali: Gregor Lojk, Gregor Pompe, Jure Stavrov, Jure Eržen, Dario Krejič, Niko Sare, Blaž Ručigaj, Miloš Čujovič, Matej Beranič, Siniša Drobnjak, Dragiša Drobnjak in Uroš Troppan.
več kot zaslužena!
"Mislim, da smo tokrat res zasluženo zmagali. Požrtvovalno smo igrali do konca, kar je tudi sicer značilnost naše ekipe. V prvem polčasu smo dobili "skok", v drugem delu pa so se izkazali strelci. Na koncu je odločila večja želja po zmagi in tudi večja kvaliteta naših igralcev. Ti so večina še mladi,
ponosni pa smo, da nam je v naj močnejši ligi uspelo ostati tak^ rekoč z domačimi igralci. Če p? bi želeli, da bi imeli še več| uspeh tako doma kot v Evropji pa bi se morali okrepiti z naJi manj dvema ali tremi kvalitetni mi tujci," je po sobotni tekmi o\ koncu sezone povedal domač1 trener Triglava Franci Podlipnik • V. Stanovnik, foto: T. Doki
PLAVANJE
KEGLANJE
RAD0VUIČANI NA POKALU JEŽEK URBANC VODI, REKORDA KEGLJIŠČ PADU
Radovljica, 26. aprila-Prejšnjo soboto so se najmlajši plavalci in plavalke PK Radovljica Park hotel Bled uspešno udeležili 12. mednarodnega mitinga za "pokal Ježek". Na njem je nastopilo 476 plavalcev iz 5 držav in 25 klubov.
Plavalci in plavalke so morali odplavati vse štiri discipline (delfin, prsno, hrbtno in prosto), na koncu pa so sešteli rezultate. Odlično seje med najmlajšimi dečki izkazal Robi Žbogar, kije osvojil drugo mesto. Med deklicami je bila prav tako druga Nina Cesar, tretje mesto je osvojila Maja Cesar, četrto med dekleti pa Monika Močnik. S tretjim mestom seje izkazala tudi štafeta Plavalnega kluba Radovljica - Park hotel Bled, ki je nastopila v postavi: Nina Cesar, Robi Vovk, Mateja Oblak, Maja Cesar, Jure Potočnik, Žiga Zupančič, Ajda Terlikar in Robi Žbogar. • V.S.
ODBOJKA
JESENIČANKAM USPELO
Bled, 28. aprila - Odbojkaricam Mladi Jesenice je uspelo - v naslednji sezoni bodo nastopale v drugoligaški konkurenci. Na odločilni tekmi v Mariboru so Jeseničanke sicer slabše začele in bile od vodstvu domačih z 2:0 v nizih že kar malce v težavah, saj bi morale za napredovanje osvojiti vsaj en niz. Očitno pa psihičnega pritiska ob pomembnosti tretjega niza niso zdržale mlade domače igralke. Jeseničanke so se otresle pritiska in zaigrale bolje in osvojile tako pomemben niz. Ob vidnem razočaranju v vrsti Mariborčank so Jeseničanke osvojile še četrti niz, v petem pa po izenačeni borbi izgubile šele na 20. točki - Tabor Maribor : Mladi Jesenice 3:2 (5, 14, -8, -10, 20). Kako izenačene so bile te kvalifikacije zgovorno pove že podatek, da so vse tri ekipe na koncu osvojile po štiri točke, Koprčanke so na prvem mestu le zaradi boljšega količnika v dobljenih in izgubljenih točkah v nizih, tretji tabor Maribor pa je za vodilnima zaostal le za dva niza.
V moški konkurenci so si v podobnih kvalifikacijah drugoligaški status priigrali odbojkarji Ljutomera in Beltincev.
Z zmago s 3:0 (14, 1, 10) proti Infond Braniku pa so zaključile letošnjo sezono kadetinje ELVO Bleda. Blejčanke letos s samo štirimi zmagami niso mogle konkurirati za eno od mest, ki so prinašale medalje, kljub temu pa so na koncu prvenstva osvojile še vedno dobro peto mesto. Naslov državnih prvakinj so z zmago v Mariboru v zadnjem krogu osvojile kadetinje Kemiplas Kopra pred Bell Rogozo in OD Krim. • B. M.
Hrastnik, Šoštanj, 24. in 25. marca -
Minuli vikend so kegljavci končali prvi del državnega prvenstv^ za leto 1999 v posamični konkurenci. Nastopilo je 48 najboljši!1 posameznikov, ki so se borili za 24 mest, ki vodijo v finalni nastop' Kegljišči v Hrastniku in Šoštanju sta bili odlično pripravljeni in sv dovoljevali vrhunske rezultate, kar so prav vsi nastopajoči izkoristi li. Padla sta tudi oba rekorda kegljišč. V Hrastniku ga je najprej postavil Vane Oman (ISKRAEMECO) s 1061. podrtimi keglji, nJ pa je Uroš Stoklas (Rudar) rekordno znamko pomaknil na $ neverjetnih 1097 podrtih kegljev, kar v Sloveniji ni uspelo še nik^ mur. Zanimivo je, da je trenutno vodeči Boris URBANC (ProsOj Stiking) v isti rundi odigral svojo življenjsko partijo, vendar 108' podrtih kegljev ni bilo dovolj za rekord. V Šoštanju je blestel reptf zentant Primož Pintarič (Prosol-Stiking), ki mu je uspelo podrel' rekordnih 1031 kegljev. Gorenjci so na državnem prvenstvu nast
ŠPORTNO PLEZANJE
Martina Čufar je že na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala osvojila tretje mesto
MOJ CILJ JE PRIPLEZATI DO VRHA
Tako ob začetku sezone pravi naša najboljša športna plazalka Martina Čufar iz Mojstrane.
[Vlojstrana, 26. aprila - Prejšnji konec tedna Je bila v VVienerneuerstadtu na sporedu prva tekma za svetovni pokal v športnem plezanju v tej sezoni. Na njem so nastopili tudi naši športni plezalci, tretje mesto za Sarkanvevo 10 Sansozevo pa je osvojila naša najboljša tekmovalka vseh časov Martina Čufar. To je bil za Martino njen drugi najboljši rezultat v karieri in lepa napoved pred nadaljevanjem sezone.
So se letošnje priprave na sezono kaj razlikovale od prejšnjih let?
"Letos sva s trenerjem v priprave prvič vključila še fitness. To pa zato, da bi poveča-'a splošno telesno moč. Kljub temu, daje bil trening z utežmi zame precej dolgočasen, pa kislim, da se je že obrestoval. Poleg tega sem v zadnjem času precej plezala tudi v "tali, pozornost pa sem namenila predvsem Plezanju na pogled, kar je za tekmovanja še Posebej pomembno. V trenutku je namreč treba rešiti problematično situacijo. Zelo dober trening smo imeli tudi na skupnih pripravah reprezentance v Kranju, ki jih je vodil Tomo Česen, ki je ob trenerju tudi naš selek-tor- Na ta trening sem se tudi psihično pripravila kot na tekmo in bila s tem načinom 2elo zadovoljna. Sicer pa treninge kombiniram tudi s tekom, pozimi na smučeh, kar se TO zdi pomembno za splošno kondicijo in hitrejšo regeneracijo rok."
Tako si bila za prvo tekmo dobro pripravljena?
Martina Cufar je odlično začela letošnjo sezono.
"Pred tekmo sploh nisem razmišljala o uvrstitvi. Moj cilj je bil, da vsako smer preplezam do vrha. Tak je moj cilj vsakič, ko stopim v tekmovalno smer. Če nisi prepričan, da zmoreš do vrha, je ves trening zaman. Na
SMUČARSKI SKOKI
PRIZNANJA SO KAR "DEŽEVALA"
tekmi sicer vedno odloča glava. Tako sem tudi tokrat imela v četrtfinalu malo treme. Bila je pač prva letošnja tekma in čeprav sem se zavedala, da sem pripravljena bolje kot kdajkoli doslej, so se mi po glavi sprehajale negativne misli, "Kaj pa če mi spodrsne....". V polfinalu in finalu pa sem plezala že popolnoma sproščeno in res skoraj dosegla svoj cilj - vrh. V finalu sta mi zmanjkala samo dva giba."
Je konkurenca letos kaj drugačna kot prejš-na leta?
"Konkurenca se ni bistveno spremenila. V finalu so bila ista imena kot ponavadi. Pomembno pa še mi zdi, da se mi Liv Sanso/. in M urici Sarkanv - kar se je pokazalo na tekmi - zdita dosegljivi".
Kaj pa tekmovanja, ki te čakajo?
"Letos je na koledarju precej pomembnih tekem, saj je prvič na sporedu tudi svetovni pokal v balvanskem plezanju. Zagotovo se bom udeležila vseh tekem svetovnega pokala v težavnosti ter treh Mastrov (Serre Chevalier, San Francisco in Arco). Ne bom pa nastopila na vseh balvanskih tekmah, saj bi bilo to prenaporno in preveč tvegano zaradi poškodb. Decembra je namreč na sporedu svetovno prvenstvo, ki je seveda pomembna tekma. Tu je še državno prvenstvo, kjer si želim še šesti naslov prvakinje. Moj prvi cilj pa je seveda svetovni pokal, kjer si želim tudi finalno smer preplezati povsem do vrha."
• V.Stanovnik
ATLETI KAk
R°mbinarorec Igor Cuznar, kije pozimi doživel hudo prometno nes-**eo, je prej 7 veliko čestitk in aplavza, povedal pa je, da mu nesreča Kela upanja na nove uspešne sezone.
^ranj, 28. aprila - Minuli petek so pod velikim šotorom ob skakalnicah na Gorenji Savi pripravili sklepno dejanje letošnje sezone za tekmovalce kranjskega Triglava. Klub, ki ima blizu sto jekmovalcev, je bil letos že sedemindvajsetič v zadnjih tridesetih Jetih najboljši skakalni klub v Sloveniji, kar je ob veselju nad uspe-Po besedah trenerja Bogdana Norčiča tudi slabo, saj naj bi bila lz leta v leto večja "moč Triglava" tudi nekakšen alarm za druge slovenske klube, ki naj bi začeli s kvalitetnejšim delom.
Vendar pa skupščine navadno niso priložnost za tarnanje, temveč *a pregled opravljenega dela in nove načrte. Teh imajo pri kranjskem Triglavu res veliko, saj si ob skrbi za mlade skakalce, trenerje in sod-n'ke, želijo predvsem boljše pogoje za treninge in tekme, kar je Povezano tudi z gradnjo 100-metrske skalnice na Bauhenku, ki naj
1 se letos vendarle začela.
Nova skalnica pa je tudi največja želja številnih Triglavovih 7akalnih upov, ki so jih klubski funkcionarji in trenerji na skupšči-nagradili s priznanji. Direktor naših nordijskih reprezentanc VJUbo Jasnič pa je ob čestitkah klubu in tekmovalcem povedal, da si Ze'i še več tako uspešnih kolektivov. • V.Stanovnik, foto: T.Dokl
ALPSKO SMUČANJE
Zaključek tekmovanj otrok
^histler Village, Val DMsere, 26. aprila - Letošnjo tekmovalno Czono so zelo uspešno sklenili tudi najmlajši tekmovalci v alpskem rnučanju. Mladi reprezentanti so nastopili na mednarodnih tekmo-anjih v francoskem Val DMse.ru in na največjem otroškem tekmova-Ju na ameriški celini v VVhistler Villageu v Kanadi. V Val D'Isereu ^ nastopili: st. dečki Malija Zaviršek, Gašper Pelko, Boštjan ^'alut, st. deklice: Polona Razinger, Špela Volaj, Tina Erženičnik, y} dečki: Miha Križaj, Bojan Trost in ml. deklice: Maja Dekleva, Jasa Vodan. Organizatorji so imeli precej težav z vremenom, tako a slalomske tekme niso mogli izpeljati do konca. Po prvem teku sta pjnboljši izhodiščni položaj imela Miha Križaj na 2. mestu in Maja |. ekleva na 3. mestu. V superveleslalomu, ki so ga uspešno zaključili so vsa prva mesta pobrali francoski smučarji, bili pa so tudi edini, y so kršili dogovor, po katerem lahko na mednarodnih tekmovanjih p konkurenci sodelujeta največ dve ekipi iz vsake držae. Poleg rancije so sodelovale še ekipe Poljske, Italije, Češke, Slovaške,
'MlSita o..;_ _ -vt;________... ... ir.i!.:. .-»•*_•• _. .... • i..
REKORDEN TEK TRMASTIH
Visoko, 28. aprila - Tradicionalnega TEKA TRMASTIH, že devetega po vrsti se je v soboto, v športnem centru RAPA na Visokem udeležilo 260 tekačev iz vse Slovenije. Vremenski pogoji so bili očitno idealni za tek, saj sta bila na 21 km progi popravljena stara rekorda tako v moški kot ženski konkurenci. Na prvem startu ob 13. uri se je 67 mladih tekačev do starosti 15 let pomerilo na 3 km dolgi progi v 4. kategorijah in nekateri so pokazali veliko tekaškega znanja, drugi pa veliko volje in trme. Najhitrejši na tej progi je bil ŽIGA KARNIČAR, kije 3 km dolgo progo pretekel v dobrih 11 minutah. Pri deklicah pa je bila že drugo leto zapored najhitrejša JANJA ČENČIČ s prav tako dobrim rezultatom 11.40.
11 in 21 kilometerske proge pa seje ob 14. uri udeležilo 180 tekačev, od kiitcrih se jih jc kar 80 odločilo za daljšo progo, kar tudi velja za rekordno udeležbo na 21 km. Na obeh progah so tekmovali v štirih moških in treh ženskih kategorijah. Najhitrejša na 11 km sta bila BOŠTJAN HROVAT in LIDIJA PBRŠE, na 21 km pa ROMEO ŽIVKO in ANICA ŽIVKO. Organizatorje vse tekmovalce za trud nagradil z majico, srečelovom in žrebanjem praktičnih nagrad, najboljše pa z nagradami. M. Petek
TEAKWON-DO
SREBRO ZA KRANJČANA
Kranj, 28. aprila - Slovenski tekmovalci so na evropskem prvenstvu v teakwon-doju osvojili zlato, srebro in dve tretji mesti.
Med reprezentanti Slovenije, ki so se konec minulega tedna v Italiji borili za odličja na evropskem prvenstvu v taekvvon-doju, sta bila tudi dva Gorenjca - Tilen Feldin iz Radovljice in Jasmin Kašibovič iz kranjskega kluba Kokra, ki seje vrnil domov s srebrno medaljo, ki jo je osvojil med mladinci do 63 kilogramov, sicer pa je Jasmin nosilec črnega pasa. Med nosilce medalj sta se med člani vpisala tekmovalca mariborskega Branika - Tomaž Barada je postal med člani do 73 kg evropski prvak (zanj je to že šesti naslov evropskega prvaka, dvakrat pa je bil drugi tudi na svetovnem prvenstvu), njegov klubski kolega Tomaž Borko je bil v kategoriji do 80 kg tretji, član ljubljanskega kluba Škorpijon Redžo Ludič pa je v kategoriji do 58 kg osvojil drugo mesto.
Kranjski teakwon-do klub je bil ustanovljen leta 1994, od začetka ga vodi Sakib Kašibovič iz Vodic, ki je tudi trener in nosilec pasu tretjega dana. "Sam se s tekmovanji nisem kaj dosti ukvarjal," je med drugim povedal Sakib, oče zdajšnjega nosilca srebrne medalje. Klub trenutno šteje okoli 20 članov, v zadnjem času na različnih tekmovanjih tudi že pobirajo posamezna odličja. Na nedavnem mednarodnem turnirju v Šentjurju pri Celju, na katerem je nastopilo 12 ekip s 135 tekmovalci iz BiH, Hrvaške, Češke in Slovenije, je kranjski ekipi za tretje mesto manjkala le ena točka, sicer pa so se vrnili domov s
Usije, Švice, Nizozemske in Velike Britanije, v kateri so škotski ^čarji.
p spešneji so bili v Kanadi, kjer so nasopili: Janez Jazbec, Rok urko, Luka Zaje, Saša Farič, Urška Rabič, Tamara Jalen, Andrej (j /*aJ' Gašper Pelko, Anja Valjavec in Tjaša Jan. Mlajši dečki in ski •' k' so nastopili v slalomu in veleslalomu, so ekipno zmagali, rr, PaJ s starejšimi pa so zasedli drugo mesto, za Američani. Srebrni ■'-edalji
sta si prismučala Andrej Križaj v slalomu in Anja Valjavec v 'orh 0rnu- ^a četrto mesto pa so se uvrstili Gašper Markič v sla-
kar nekaj odličij (na sliki od leve proti desni) - stojijo: Jana Bregar prvo mesto v borbah in drugo v formah (članice do 58 kg), Lejla Selimovič zlata v borbah in tretja v formah (mladinke do 48 kg), Fatima Huskič srebrna v borbah (mladinka do 53 kg), Sandra Jankovič srebrna v borbah (mladinske do 63 kg) in Sakib Kašibovič (predsednik in trener kluba), čepi pa trenutno najboljši gorenjski tekmovalec Jasmin Kašibovič, ki je v Šentjurju osvojil med mladinci do 63 kg tako v borbah kot formah tretje mesto. Glede tekmovanja v Šentjurju je treba poudariti, da je bila pri članicah konkurenca na u ter Tjaša Jan in Saša Farič v veleslalomu. Med st. dečki je bro- slabša kot pa pri članih in še posebej mladincih in mladinkah. ° rnedaljo v super G osvojil Janez Jazbec. D. Kurner L B.
V RADOVLJICI VELIKO ZANIMANJE ZA PLEZANJE
Radovljica, 26. aprila - V Športno-plezalni odsek pri Planinskem društvu Radovljica je vključenih 50 članov. Na letošnjem občnem zboru so ocenili, daje delo uspešno, člani pa dosegajo vidne uspehe na različnih tekmovanjih. Plezalne treninge imajo predvsem na dveh umetnih stenah v Radovljici, poleg tega pa tudi na ostalih umetnih in naravnih plezališčih v Sloveniji. Organizirajo plezalne tabore, kjer utrjujejo znanje in si pridobivajo kondicijo. V tekmovalne vrste imajo vključene tekmovalce od cicibanov do članov. V lanski sezoni so se udeležili vseh tekem državnega prvenstva v športnem plezanju, kjer so posegli tudi po najvišjih mestih. Nekaj tekmovalcev je nastopilo tudi na mednarodnih tekmah v Ravenni, Ljubljani, Trstu in Imstu. Za velik dosežek pa štejejo udeležbo njihovega tekmovalca Anžeta Šance na tekmi za svetovni pokal v Kranju.J. Rabič
GOLF
NA BLEDU 40 MLADIH
Bled, 26. aprila -Prejšnjo nedeljo je bilo na Bledu tretje letošnje tekmovanje mladih golfistov za Mini Cup. Na njem je, kljub slabemu vremenu, nastopilo 40 dečkov in deklic. Odlično so nastopili otroci iz Golf kluba Bled, saj so v osmih kategorijah osvojili kar tri prva mesta, tri druga mesta in dve tretji mesti.
Pri deklicah do 12 let je bila najboljša Anja Ocepek (Arboretum) pred Polono Burnik (Bled), pri dečkih do 12 let pa je slavil Rok Feldin pred Gregom Pernetom (oba Bled). Pri deklicah do 14 let je bila najboljša Neža Hauptman ( Lipica), tretje mesto pa je osvojila Vesna Mohorič (Bled). Pri dečkih do 14 let je zmagal Aljoša Kraljic pred Gabrom Burnikom (oba Bled). Pri deklicah do 16 let je bila najboljša Urška Kocijan (Lipica), pri dečkih pa Žiga Gabrovšek (Arboretum), tretje mesto pa je osvojil Marko Pibernik (Bled). Med deklicami do 18 let je zmagala Alenka Gojčič (Ptuj), pri fantih pa je bil najboljši Miha Mermal (Bled). • V.S.
NAMIZNI TENIS
KLEMENC NAJBOLJŠI UČENEC
Jesenice, 28. aprila -Namiznoteniška sekcija pri TVD Partizan Javornik - Koroška Belaje ob zaključku osnovne šole namiznega tenisa organizirala turnir učencev OŠ Koroška Bela. Tekmovanje je vodil Srečo Korbar, na njem pa se je z zmago izkazal Grega Klemene. Drugo mesto je osvojil Beni Dizdarevič, tretje pa Nina Pctric. • V.S.
STRELSTVO
STRELCI Z ZRAČNIM OROŽJEM NA DP
Kranj, 28. aprila - V soboto, 17., in nedeljo, 18. aprila, je v Lendavi potekalo državno prvenstvo strelcev z zračnim orožjem. V dveh dneh je v vseh kategorijah nastopilo preko 600 posameznikov in 94 ekip.
Seveda so bili na tem državnem prvenstvu tudi gorenjski strelci. Od Gorenjcev je najvidnejšo uvrstitev na državnem prvenstvu po pričakovanju dosegel Simon Bučan, ki se je uvrstil na odlično 2. mesto s 660,3 krogi, čeprav je bil po osnovnem delu s 567 krogi tretji. V finalu pa je zaostal le za trenutno najboljšim slovenskim strelcem z zračno pištolo Cvetom Ljubičem, ki je dosegel 669,5 (572) krogov.
V kategoriji ml. mladincev v pištolo so dobro streljali: Darko Benedičič iz SD Železniki, ki je bil tretji s 359 krogi, Gašper Strniša iz SD Predoslje je zasedel šesto mesto s 350 krogi in Jan Miklavčič iz SD Kpačevina, kije bil s 342 krogi osmi. Pri mladinkah s pištolo je drugo mesto osvojila Tanja Rabič iz SD Kopačevina s 354 krogi.
Pri članih s puško Rajmond Debevec, SD Olimpija, ni dovolil nobenega presenečenja, saj je premočno zmagal s 696,8 (595) krogi. Med mladinci pa je Kamničan Miha Radej s 684,0 (584) krogi postavil nov državni rekord za mladince. Ekipno so zmagali strelci SD Brest, Kranjčani so zasedli 9., Predosljani pa 13. mesto. Pri članicah pa je bila s 493,7 (393) krogi najboljša Manuela Rudolf iz Ljutomera. F. Strniša
DRUGO KOLO GORENJSKE LIGE
Škofja Loka, 28. aprila - Tekmovanje je na svojem strelišču organiziralo Strelsko društvo Kopačevina iz Škofje Loke. Tudi v tem kolu so zmagali strelci iz SD Železniki, na drugem mestu so strelci iz SD Predoslje, tretji pa strelci iz SD Trzin. Po dveh kolih so se strelci iz SD Železniki z 20. točkami utrdili v vodstvu in so si s to zmago verjetno že prislužili kvalifikacije za II. državno ligo. Drugi so strelci iz SD Predoslje z 10., in tretji SD Trzin s 4. točkami. Med posamezniki je zmagal Darko Benedičič, nosilec bronaste medalje pri mlajših mladincih na zadnjem državnem prvenstvu iz. SD Železniki, drugi je bil Jože Osterman iz SD Trzin, tretji pa Branko Košir iz SD Železniki. Po dveh kolih je na prvem mestu s 16. točkami ostal Aleš Debeljak, ki je v prvem kolu zmagal, na drugem mestu je z istini številom točk današnji zmagovalec Darko Benedičič (oba SD Železniki), tretji je Jože Osterman (SD Trzin) s 13. točkami. Zmagovalci med ekipami so zaradi velikih razlik v točkah že skoraj znani, med posamezniki pa bo tekmovanje še zelo zanimivo, saj je kar pet tekmovalcev, ki lahko posežejo po prvem mestu. B. Košir
ŠAH
ZMAGA DOMAČINOM
Griže, 24. aprila - V kulturnem domu v Grižah je domači šahovski klub pripravil ekipno hitropotezno tekmovanje trojk. 22 tričlanskih ekip se je v 13 kolih pomerilo za lepe nagrade. Z 32.5 točke in s prednostjo 2.5 točke je zmagala prva ekipa Griž (Dani Vombek, Uroš Zalokar, Albin Žganec) pred Branikom iz Maribora (30; Miran Zupe, Darko Supančič, Zoran Veličkovič) in Novo Ljubljansko banko (28;"Bogdan Podlesnik, Janez Barle, Milorad Bulatovič).
Končni vrstni red: 1. Griže 1 (32.5), 2. Branik Maribor (30), 3. NLB (28), 4. Žalec 1 (25.5) 5. Lipa Šentjur (24), 6. Slovenec Poljčane (24) 7. Paloma Sladki vrh (23), 8. Tomo Zupan Kranj 1 (22), 9. Žalec 2 (21.5), 10. Šaleško ŠD Velenje (20.5),... A. Drinovec
MNENJA. PI5MA
Epidemija nevednosti
Branko Grims, zunanji sodelavec
Ena iz časov, ko je bil notranji minister še g. Bandelj. Minister podari policistoma vstopnice za Figarovo svatbo. Naslednji dan jih sreča, ko po cesti tovo-rita velik šopek rož. Začudeno jih vpraša, kam gresta. Na Figarovo svatbo, pa še darilo za nevesto sva kupila . Minister: Nevedneža, to je vendar opera. Policista se užaljena' obrneta, potem pa eden reče: Midva sva nevedneža, ker sva kupila rože za pevko; da je pa g. minister zadnjič prišel v kopalkah in s plavutkami na Labodje jezero, je pa že pozabil.
Afera Holmec je prejšnji teden ponovno razburila vse, ki so v vojni za Slovenijo branili našo domovino. Preiskava je sicer že pred časom potrdila popolno neresničnost obtožb, da so pripadniki slovenske policije v času vojne za Slovenijo pobijali ujete vojake JLA. Toda poročilo t.i. Gričarjeve komisije je zaradi nedvoumno zapisanih dejstev povzročilo pravo paniko v tistem delu politike, ki bi - zaradi svoje dvomljive vloge v času osamosvojitve - vojno za Slovenijo najraje odrinila v pozabo. Vrsto let že obstajajo opozorila opozicije o zlorabah (dela) državnega aparata in o obstoju slovenskega političnega podzemlja, v katerem politiki kontinuitete pletejo načrte za diskreditacijo novih demokratično usmerjenih politikov, še posebej najbolj zaslužnih ljudi za osamosvojitev Slovenije. Opozicija je mnogokrat opozarjala, da del uredništev najbolj vplivnih javnih občil aktivno sodeluje pri teh spletkah in zavestno manipulira z javnim mnenjem. Vse doslej so politiki (in uredniki) iz vrst kontinuitete na vsa ta opozorila odgovarjali, da gre za paranojo in izmišljene blodnje . že po prvih delnih - informacijah o tem, kaj vsebuje poročilu Gričarjeve komisije, pa je jasno, da to poročilo v celoti potrjuje trditve opozicije. Sodeč po izjavah g. Podvršiča in drugih, ki so poročilo videli ter ga javno komentirali, je najožji vrh Ministrstva za notranje zadeve ponareja/ dokumente o bojih na Holmecu (in druge), ker jih je želel uporabiti za politično diskreditacijo nekaterih uslužbencev ministrstva, ki stari nomenklaturi niso bili po godu. Še huje: zbrana pričevanja menda nedvoumno potrjujejo, da je v aferi aktivno sodeloval del uredništev dveh dnevnih časopisov; pri čemer je bil glavni in odgovorni urednik enega največjih slovenskih dnevnikov menda celo eden od ključnih ljudi za potek celotne afere. Tokrat ne gre za nikakršne paranoidne blodnje opozicije , ampak je vse to dokumentirano v uradnem(l) poročilu komisije ministrstva za notranje zadeve. Seveda so še isti dan vsi najvišji predstavniki oblasti pohiteli z izjavami o tem, da niso vedeli ničesar. Število izjav tipa nič nisem vedel / slišal / videl je konec prejšnjega tedna naraščalo kot inflacija v ranjki jugi, tako da je vse
skupaj že dajalo vtis hude epidemije virusa nevednosti in pozabe v državnem vrhu. Toda iz sicer formalno strogo zaupnega poročila curljajo v javnost nova in nova dejstva. Tako je bilo mogoče iz različnih virov razbrati, da naj bi iz poročila izhajalo, da je bil predsednik vlade (ki je zanikal vsako vpletenost) o vsem obveščen vsaj po začetku javnih razprav o vlogi policije v bojih na mejnem prehodu Holmec. Iz poročila je menda mogoče razbrati tudi, da je bil o zadevi obširno obveščen tudi svetovalec predsednika države, kar bi bilo v nasprotju s trditvami, da kabinet predsednika ni vedel ničesar . Panika je vse večja, še posebej zato, ker večina pripadnikov stare nomenklature, kije sodelovala v tajnih spletkah tipa najprej diskredi-tacija, potem , v tem trenutku še ne ve, ali je v poročilu sploh omenjena oziroma kako natančno je popisana njihova vloga. In dajejo v javnost izjave v stilu zgoraj navedene šale. Slaba vest je očitno res huda zadeva
Policija je to pot storila edino mogočo pravi/no potezo in se za zaščito lastnega ugleda odločila razgaliti oblastniški Avgijev hlev. Mnogi najbrž upravičeno trdijo, da takšno poročilo sploh ne bi moglo nastati, če bi bil g. Bandelj še minister. Menda je zgolj srečno naključje botrovalo, daje zmanjkalo časa za ustrezno obdelavo poročila. Sedaj pa se zaradi dokumentiranih dejstev in izjav več deset prič, ki se po izjavah tistih, ki so poročilo vide/i, povsem ujemajo , tresejo mnogi stolčki. Celo če bi se katera od informacij, ki so konec tedna pricurlja/e v javnost, izkazala za ne povsem točno, bistvo navedene zgodbe vendarle priča o grobi zlorabi policije in tajnih služb za politično diskreditacijo. Spletkarjem kontinuitete bi se velika svinjarija (prosto po državni tožilki) celo posrečila, če ne bi tako brezobzirno posegli v vrednoto, kije slovenskim državljanom sveta ne glede na siceršnje politično prepričanje in poskušali umazali ljudi, ki so za samostojnost domovine tvegali lastno življenje Nadaljnje dogajanje bo preizkus demokratičnosti slovenske politike. Najbolje bi bilo poročilo objaviti v celoti. V Evropi bi po obe-lodanitvi tovrstnih zlorab če se izkaže resničnost podatkov o tem, kaj je v poročilu - nemudoma padla vlada, stranka, ki bi počela takšne stvari pa bi se za dalj časa poslovila od oblasti in močno počistila pred svojim pragom. Vsi, ki so vpleteni v spletko oziroma so zanjo vedeli (in nič stori/i), bi se morali za vedno posloviti iz politike. Tudi če je oblastnik podlegel epidemiji nevednosti, ga to osebne odgovornosti ne odreši.
Odgovornost je evropska kategorija-
PREJELI SMO
Odgovor na članek v rubriki: mnenja, usode dne 6. 4. 1999
Glede na to, da sem carinik z 32-letnim stažem na meji in to na prehodu Karavanke, odkar je odprt, meje neresnično in neobjektivno pisanje Marije Peternel iz Žirov spodbudilo k odgovoru.
Da so nemški cariniki ažurnej-ši od nas, težko verjamem, kar smo vsakodnevno poslušali od šoferjev, dokler je nemška meja obstajala prav nasprotno.
Carina na splošno je neprijetna za vse, ki prestopajo državno mejo, ne samo za šoferje. Vsakodnevno smo izpostavljeni raznim provokacijom in kritikam. Ne trdim, da šoferji niso v težkem položaju, trdim pa nekaj drugega, da nam je vsem novi "kapitalizem" prinesel bistveno manj socialne varnosti. V članku . nisem zasledil, da imajo šoferji za težke delovne pogoje priznano beneficirano delovrjo dobo, cariniki pa tega do danes kljub slabim delovnim pogojem nimamo. Navedba, da na Karavankah nikoli ne prideš v bife, da ne bi bila v njem vsaj
dva carinika, je zelo podla in zavajajoča laž. Na Karavankah na vstopu bifeja sploh ni. Pri tako velikem pretoku ljudi in blaga, to je kamionov in s'številčno minimalnimi ekipami carinikov, je to nemogoče. Ta dejstva so dokumentirana. Druga trditev, da to ni res je, da si s svojimi dohodki cariniki skoraj ne morejo privoščiti pijače v restavraciji. Carinik. na Karavankah - izstop je v restavraciji samo na kosilu ali malici. Niti en kamion na mejnem prehodu ni stal, oziroma čakal brez razloga. Res je, da vsako čakanje stane, ni pa res, da nam je cari/iikorn vseeno za to. Poznamo šofersko delo in sočustvujemo z njimi, vendar ni poš-tevo do nas, da napake organizatorja prevoza in morda svoje lastne valite na carinike. Nam carinikom je zaupan nadzro na državni meji in vse kar delamo, je v interesu države. Ni res, da smo zaščiteni kot jamski medvedje - prav tako kot ostali državljani nosimo disciplinsko in kazensko odgovornost. Imamo tudi interne kontrole in prepričan sem, da bi se eventuelno nedelo in neažurnost carinikov še kako poznalo. Da je res prav
nasprotno, kto trdi gospa Peternel dokazujemo z obsegom dela na meji in to dela, ki je opravljeno v skladu z veljavno zakonodajo.
Za dogodek s fitopatologom, če je resničen, pa carinik nima ničesar skupnega, saj je špediter pristojen, da po potrebi preskrbi fitopatologa, ki je na Karavankah non-stop dosegljiv; tudi na mobilni telefon.
Pri preverjanju navedenih podatkov po datumih v računalniku, smo ugotovili, da noben naveden podatek ni točen, oziroma ga sploh ni, ravno tako kot pisec članka gospa Marija Peternel na navedenem naslovu ne obstaja in tudi tam stanujoči ljudje je ne poznajo.
Ker so v članku same neresnične navedbe, vključno s piscem članka, zahtevamo v zvezi s tem tudi pojasnilo uredništva.
Jesenice, 7. aprila 1999 Predsednik sindikata Carinarnice Jesenice: Alojz Mikec
Izjava za javnost in poziv NK Tržič
Zaradi nejasnosti in napačnih interpretacij o projektu nove Osnovne šole Zali Rovt in predvsem domnevno sporni odškodnini Nogometnemu klubu Tržič želim posredovati javnosti nekaj nujno potrebnih pojasnil:
1. Izgradnja nove osnovne šole je nujna, saj sedanji objekt ni več primeren za normalno delo. Po ocenah nekaterih strokovnjakov pa je lahko celo nevaren.
2. Obnova stare šole ni ekonomsko upravičena, saj bi stala skoraj toliko kot nova šola s športno dvorano.
3. Kot župan sem dolžan delovati v interesu občanov. Zato bom kljub nekaterim politikantskim poskusom preprečitve izgradnje nove šole vztrajal na tem projektu in še letos začel z njegovo realizacijo. ,
4. Poskuse zlorab stiske naših otrok v osebne in kratkoročne politične koristi odločno obsojam.
5. Zavedam se, da bi občina lahko iztožila zemljišče za šolo brez odškodnine, toda tožba bi trajala več let. To pa bi pomenilo gotovo ukinitev sofinanciranja s strani države in s tem tudi konec sanj o novi šoli. V tem času pa bi se stanje stare šole toliko poslabšalo, da bi bila v nevarnosti celo otroška življenja.
6. V podpis pogodbe z NK TRŽIČ sem pristal po soglasju občinskega sveta in zgolj zato, da rešim stisko otrok.
NK TRŽIČ pa javno pozivam, da še enkrat razmisli o svoji zahtevi in se v interesu otrok in v interesu tržiškega nogometa, v zameno za nadomestno igrišče, odreče zahtevani odškodnini.
Vsem občankam in občanom naše občine Tržič pa zagotavljam, da bom z njihovim denarjem še naprej ravnal kot dober gospodar. Tako se bom z vsemi pravnimi sredstvi še naprej trudil dokazati, da je vodstvo NK TRŽIČ zlorabilo stisko otrok in od občine izsililo odškodnino, ki je ne bi dobili, če ne bi bila ogrožena prihodnost naših otrok.
• Pavel Rupar, župan
Javni poziv vsem političnim strankam v občini Tržič
Tržiški Socialdemokrati smo presenečeni nad dvoličnimi izjavami nekaterih političnih strank v zvezi z izgradnjo nove osnovne šole Zali rovt. Predvsem nas čudi izjava LDS, ki je še nedavno zbirala podpise v podporo NK TRŽIČ, in s tem omogočila izsiljevanje njegovega predsednika, sedaj pa napada župana zaradi odškodnine klubu, ki bo omogočila izgradnjo šole.
Vsi ti napadi nedvomno škodijo našim otrokom in zavirajo izvedbo projekta nove osnovne šole.' V ozadju pa je očitno zgolj ljubosumen poskus preprečitve izgradnje športne dvorane, ki so
jo nekdanji tržiški veljaki neuspešno obljubljali več kot 20 let.
Zato pozivamo vse politične stranke v Tržiču, da prenehajo s škodljivimi napadi na župana, ki je dokazal, da je sposoben uresničiti projekte, o katerih si opozicija niti razmišljati ne upa, predvsem pa zato, ker s tem početjem najbolj škodujejo otrokom, ki si zaslužijo novo osnovno šolo. Prav tako pa želimo spomniti politične stranke, da so to šolo pred volitvami obljubljali volivcem prav vsi.
Prav tako pa upamo, da so stranke (predvsem LDS in SLS) sposobne voditi boj za oblast v Tržiču (ki si jo očitno zelo želijo) na takšen način, da ne bodo storile ogromne škode ter krivice otrokom in tržiškemu športu.
Da je nasprotovanje odškodnini NK TRŽIČ v resnici zgolj nasprotovanje novi šoli in dvorani, dokazujejo tudi podatki, ki nam jih je občinska uprava že večkrat predstavila. Namreč na račun zemljišča, na katerem je sedaj nogometno igrišče, bo občina od države pridobila 67 milijonov SIT, kar je 27 milijonov več, kot pa znaša odškodnina. Že na prvi pogled je jasno, da bo s to potezo občina na dobičku, čeprav se tudi občinski odbor SDS Tržič strinja, da je NK TRŽIČ odškodnino neupravičeno izsilil.
Zato pozivamo NK TRŽIČ in njegovo vodstvo, da še enkrat razmisli o svojih zahtevah in jih postavi v razumne meje.
Tiste, ki županu očitajo negospodarno ravnanje, pa sprašujemo, zakaj raje ne kritizirajo ravnanja predsednika NK Tržič in zakaj napadajo župana, ki je kljub izsiljevanju zagotovil dodatnih 27 milijonov SIT za rešitev stiske naših otrok.
Tržič, 16. aprila 1999 OO SDS Tržič podpredsednik Franc Bradač
Ekološka taksa na Vršiču - parkirnina
Občino Kranjska Gora bi rad opozoril na problem ekološke takse oz. parkirnine, ki se pobira na vrhu Vršiča.
Ekološka taksa naj bi se pobirala za celotno območje od Kranjske Gore do doline Soče, ne pa na vrhu prelaza Vršič. Če želimo s tem denarjem zaščititi naravo, mislim, da parkirani avtomobili na Vršiču veliko manj onesnažujejo naravo, kot pa kamioni in avtobusi, ki vozijo čez Vršič in se na vrhu ne ustavijo. Tako jim ni potrebno plačati ekološke takse.
Redar je celo tako dosleden pri pobiranju ekološke takse, da v primeru, ko avto pustiš na parkirnem prostoru dva ali več dni, plačaš ekološko takso za vse dni parkiranja. Ali je to tudi ekološka taksa?
Prosim, ali spremenite ekološko takso v preprosto parkirnino ali pa pobirajte ekološko takso od vseh vozil, ki se peljejo po tej cesti.
Hvala za razumevanje.
Mitja Bevec iz Radovljice
"Podtalnica bo vdrla vsaj v eno hišo" in "Zaprli bodo poti v Karavankah"
Sta dva naslova, na strani 4 v Gorenjskem glasu, v torek, 13. aprila 1999. In v nadaljevanju preberemo, da so "Savske elektrarne prvič nakazale možnost, da bo verjetno na Slovenskem Javorniku treba odstraniti vsaj eno hišo". ■
Glejte, gospe in gospodje, tudi novinarji, zares je navaden človek lahko besen. In zakotne. Je res šla vsa pamet nekam? Kam, najbrž ve le Bog, ki jo je delil!
Ena hiša pravite. Če ste mislili jeseniško čistilno napravo (v nadaljevanju ČN), potem bi še razumel. Ni problem le ena ali devet hiš, kot je bilo rečeno na
javni predstavitvi (število varii-ra), glavni problem je ČN.
Poglejmo skupaj.
Delovanje ČN je brez najmanjšega dvoma v javnem interesu. Torej si ne more nihče privoščiti, da en dan, ne en dan, eno uro, še bolje: eno minuto, ne bi delovala. In zdaj bistveno vprašanje. Ali je bila ČN dimenzionirana na nihanje talne vode od sedanjega nivoja do + 1,25 metra? No gospodje, na to vprašanje bo definitivno treba odgovoriti. Ne le s praznimi političnimi in retoričnimi bravurami, kakršnih je vešč g. Borut Mik/avčič, ampak z neovrgljivimi strokovnimi argumenti, ki bodo še dodatno pretehtani s strani neodvisnih strokovnjakov.
In zakaj sem omenil zapore v alpskih dolinah v povezavi z ČN in sanacijo HE Moste. Zastonj ponujam županom, ki odganjajo turiste s parkirninami, s katerimi se pokrivajo le kanje in kavke in podobni arogantni odganjalci ljudi, občinski proračun pa bi moral prej kot ne še kaj dodati; in županom, ki snujejo cestne zapore in barikade v alpskih dolinah, naslednjo možnost. Zakaj bi se Vi dajali v zobe in časopise. Pokličite Savske elektrarne in gospoda Boruta Miklavčiča, ki vam bo problem prometnega onesnaževanja "čistih alpskih dolin " rešil tako, da vam jih bo potopil. Kot namerava potopiti dolino od Piškotarjevega mostu pa skoraj do Blejskega mostu, kjer naj bi nastal izravnalni BAZEN velikosti 40 hektarov. In to ne glede na vse argumente in neupoštevaje mednarodne konvencije za zaščito krajine, ogroženih rastlin in živali, katerih podpisnica je tudi Slovenija. Gospodje, še doline vam najbrž lahko naredijo nove, če hočete, kot bodo ob pregradi izravnalnega bazena nadomestili potopljene biotope in habitate.
Spoštovani bralci, še vas bodo presenečali tisti, ki lahko počno karkoli, in jim nihče nič ne more. Vi pa ne boste mogli niti do Tamarja več, pa čeprav bi vam bila to zadnja želja pred smrtjo. Koliko ljudi se bo moralo obrniti na zapori in oditi nazaj, tudi zaradi tega, ker ne bodo mogli plačati drage kanje in kavke in ostale rubežnike.
Toda raje se vprašajmo naslednje:
- koliko rastlinskih vrst bo moralo umreti?
- koliko živalskih vrst bo brez svojega naravnega okolja?
- koliko dragocene slovenske zemlje bomo še uničili?
preden bo neandertalce postal človek, ki počne še kaj drugega, kot da na Bledu igra, poje in pleše.
Najbolj čudno pri vsem tem pa je, da so tiho tisti, ki naj bi sicer profesionalno (plačani iz proračuna) skrbeli za varstvo naravne in kulturne dediščine in seveda tudi zakonitosti, ki to področje ureja. Ali ne bi morali vsak odlok, ki omejuje svobodo gibanja v domovini, Republiki Sloveniji, preizkusiti ali je v skladu z določili slovenske Ustave? Damjan Jensterle, Hrušica
40 let Termopola
Predelava plastičnih mas "TERMOPOL" Sovodenj bo 4. maja 1999 praznoval svojo 40-letnico obstoja.
Podjetje je bilo sicer uradno registrirano 9. 1. 1959 pdo reg. št. II 308/1-K v takratni občini Gorenja vas, vendar praktično takrat še ni obstajalo.
Janko Zabukovec kot prvi direktor in pok. Matija Ivanuša iz Ljubljane kot tehnični vodja sta se o ustanovitvi podjetja dolgo pogovarjala, nazadnje pa s 1. decembrom 1958 sama v majhnem prostoru zadružnega doma po zamisli Ivanuše začela izdelovati orodje in porvi varilni aparat imenovan TIS (Toplotno impulzivni stroj).
Pripomočke za delo (Prlmežki, kladiva, izvijače itd.) sta si izposodila pri domačih obrtnikih.
Vmes so tekle priprave za registracijo podjetja, raziskave tržiš-
\ J
ča, pridobitev proizvodnjih prm torov in še kaj.
Zanimivo je, da niti battm niti občina, niti katerakoli usm nova ni imela nikakršnem posluha za ambicije teh dvel zanesenjakov in so bili s straA družbe glede finančne pomoči* obliki kreditov vsi slepi in gluh1
Pa sta se kljub temu znaSm Zabukovec kot bivši računovok ja Kmetijske zasdruge je vedA da zadruga zasebnemu avtojm vozniku Jakobu Primožiču do? guje cea. 400.00(1- takratni* dinarjev, kar za tiste čase ni bi'1 malo. Mimogrede naj povem, dA so bili v tistih časih glede. pla& zasebniki na zadnjem mestu. I
V zadrugi se je na tak nači\ Zabukovec dogovoril, da nom nastajajočemu podjetju zadrugi posodi tuj denar, seveda v dog11 voru z upnikom.
Poleg tega je pridobil neki sredstev od tistih zasebnikov, A katere je vedel, da imajo neki pod palcem, s katerimi se je ism časno dogovoril, da bodo I novem podjetju prve zaposli' tiste, ki so denar posodili.
Vsa organizacija je uspesm stekla in 4. maja 1959je bil pm proizvodni dan s sedmimi dela* kami.
Čeprav malo za šalo, vendar1 bilo res, da se je "TERMOPOl Sovodenj rodil brez staršev 'A botrov, kar je morda za tiSn čase posebej zanimivo.
Knjigo bi lahko napisal \ trudu in težavah, kaj vse je bW v začetku treba misliti, delcA i tise po svoje znajti, kajti vsi sm bili brez izkušenj, predvsem tufi zato, ker je bila predelava ptt stike v tistih časih dokaj nezm na, kar pa je bilo v prid novom sta/emu podjetju, ker skorajda na domačem trgu ni bilo konm renče.
Med prve posle je TERMOPOk dobil naročila pri kurji klavim Zalogu pri Ljubljani, kamor srfl* dobavljali varjene vrečke za ktM meso, kar danes lahko del' doma vsaka gospodinja.
Kasneje, ko seje podjetje razv) lo, se je bilo treba lotiti sitotism kar je podjetju delalo večlem težave. Nihče od ekspertov * vrste ni bil pripravljen pomagt ti, zaradi bojazni konkurence.
Iznajdljivci v podjetju so kdm no pridobili človeka iz Ri\ (Radio televizije Beograd), ki M bil pripravljen teden dni oblasM strokovno sodelovati v ten poslu, seveda nekako ilegalno za dobro plačilo in plačah dopust za družino v bližnjM zadružnem domu na Trebi ji.
Bilo je še ogromno drugif kadrovskih, tehničnih in drugi* težav, kijih je s pridom in zavzetim kolektivom vse premagal, M kar je seveda moral prispeva11 vsak svoj delež.
Že v telu 1968 so vsi neustrtf ni prostori za podjetje postal pretesni. Začelo seje razmišlja, o gradnji tovarne, kar že po stal1 navadi, ko je stvar že dozorela I vedno dolgo traja.
Resneje se je o tem začelo ra»\ mišljati ob prihodu direktorji Janka Pogačnika v letu 1974.1 skupnimi močmi in ob portim družbe je proizvodnja v non tovarni stekla 22. aprila 1977.
Več kot polovico svojih izdelki je TERMOPOL pred vojno m dobavljal podjetjem v druge jM oslovanske republike in je bih prav tako kot večina slovenskih podjetij zaradi te vojne skorajm brez dela. Pa so se ljudje v pM jetju kljub temu znašli.
Nihče ni bil zaradi tega odjm čen, kor rečemo na cesti, A'//'', temu, daje bilo kar precej te&m
Na koncu naj omenim še, ■ se je v podjetju v tem času zvrSj lo kar 12 direktorjev (vmes an vršilca dolžnosti za krajši čas)' j štiri računovodje.
Ob 40-letnici vsem sedanjim11 bivšim delavcem podjetje čes0\ mo, obstoječemu sedanje^ I kolektivu pa želimo mnoi poslovnih uspehov in zdravja j sreče doma. • Janko Kalan
M
1.
Je t Hc 2.
je j se 3. čin In 4.
P>
Če 5.. vsi da
Cilj
6. saj če l, da in
Rt
in
C Ra
im a t mi na
lep vet im Pa lep
A '»h am tu so
P ne dri Ji ea, kQi *er
*/c oPl ste i
kh Pk ko QV,
se na
G
a
c
dn m\
'lina Prt
»o
ob,
Z do do, ■sto s$ m(
Po ■str, Po,
Pn Ka sm <>b (■ih na hh za ni, <>tt žir,
»s( To, \ Ht\ ■sto ■Sli: dn Je *o\
ko kr,
de,
(' nameščene posode za smeti.
Pri novi šoli so po tleh odvrže-ne razne pločevinke in razne tfatge smeti. Na avtobusni posta-i{ je bila tako lepo urejena čakalnica z napisom - tu se ne kadi, pa verjetno ne zanjo slo-\\*ensko. Po tleh je polno čikov, klopi umazane od čevljev in opraskane, enkrat so bila že vsa razbita.
, a htdi parkirati ne znajo, par-k,ra se ob pločniku, ne pa na p'°čniku. Najslabše je popoldne, Ko m' nikogar, da bi dal listek na avt0 za plači/o kazni. Tako, da Se več ne ve, kje naj hodijo pešci.
Ne vem, ali se res ne more krediti red ali kakšna kazen. Radovljica, dne 12. 4. 1999 Marija G ril Cankarjeva 15, Radovljica
Qwi posebnih položnic (Vse več bremena na delavskih plečih)
Odkar živimo v samostojni ^žavi, smo priče velikim spre-membam, seveda v škodo naj-mžJega sloja pri nas. Zato bom nQ kratko opisal le nekaj takih Primerov, s katerimi nas občas-n° "razveselijo" tisti, ki so na °blasti.
Za začetek so uvedli plačilo dohodnine in tako prišli do dodatnega denarja. Ker pa prisojni niso poskrbeli za potrebne sklade, so se poslužili druge m°žnosti. Vsakokrat, ko kdo p°trebuje denar za določene broške, nam pošljejo posebne p°ložnice! Tako smo pred časom ^w/e/' posebno položnico Rdečega križa Slovenije. Potem ' ^° dobili posebno položnico za °bnovo Posočja (z obveznim pla-c'l°m). Pred dnevi pa sem iz zbiralnika vzel posebno polož-lc° Zveze prijateljev mladine z£ Prispevek 1.000 SIT! Z zbra-lm denarjem želijo omogočiti ^rokom iz socialno šibkih dru-~* Počitnice na morju. Ni kaj, £e Pohvale vredna zamisel. °da, poglejmo še drugo plat. . .^riaši državici je od osamosvo-Ve dalje izgubilo delo več kot ^jrideset tisoč ljudi. Socialna Jska, da ne rečem beda, je iz £eva v dan hujša, kar dokazu-j^pstrašujoče število samomo-^- Veliko je pri nas takih, ki ob kr*!14 meseca nimajo niti za ^ri! in vendar tudi takim Iju-C(. Z77 Pošiljajo vse mogoče institu-o%nfn organizacije posebne pol-0nilCe: Pred časom mije znanec enH celo to, da vsem, ki niso
plačali položnice za Posočje, grozi zaporna kazen! Ne vem sicer, koliko je na tem resnice, toda v naši "demokratični" državi je vse mogoče. Da pa bo slika popolna, naj zapišem, kako so to reševali v "svinčenih" časih komunizma. Ko sem bil še otrok, se po vojni spominjam ljudskih posojil, ki so jih vplačevali zaposleni. S temi posojili je država odpravljala posledice vojne in gradila nove objekte. Ko sem bil že zaposlen, se spominjam posojila za ceste, ki pa ni bi/o obvezno, saj ga sam nisem plačal. Vendar je ves ta, posojeni denar, država v določenem času vrni/a! Tu so bili potem še razni lokalni samoprispevki, kar se je ohranilo celo do današnjih dni.
Toda za odpravo raznih elementarnih nesreč je takratna socialistična država imela določen sklad. Otroci iz socialno šibkih družin so bili deležni tudi počitnic na morju, saj so pristojne organizacije dobivale denar od države. Tako je bilo otrokom omogočeno brezplačno letovanje na morju. V sedanjem času pa so to nadomestile posebne položnice, kar je v tej državi postalo že navada. Kako naj obubožani slovenski narod, ki životari na robu revščine, plačuje vse mogoče posebne položnice? Po drugi strani pa ima država vedno denar za številne begunce po vsem svetu! Mogoče bi mi kdo odgovoril, da to od nas zahteva tudi Evropska unija. Če je temu tako, zakaj zaboga ti ljudje ne zahtevajo od naše vlade, da mora imeti naš delavec evropsko plačo in upokojenec evropsko pokojnino? Zakaj vedno zahtevajo samo izpolnitev takih pogojev, ki so v škodo nam vsem? Če se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje, bomo nekega dne prisiljeni beračili po drugih evropskih državah.
Jesenice, 6. 4. 1999 Janko Fon, C. maršala Tita 2, Jesenice
Kaj počne ombudsman?
Ob oblikovanju samostojne slovenske državnosti in uveljavljanju načel in mehanizmov norma/ne demokracije namesto tistih iz časov "resnične" demokracije smo bili in smo še številni slovenski državljani prepričani, da se bo to zgodilo zdaj in zares, ali pa da se bo tako vsaj začelo dogajati. Ob branju zapisov o poročilu slovenskega varuha človekovih pravic za l. 1997 pa se srečujemo s pravim breznom ali bolje rečeno, s pravo goro ugotovljenih nepravilnosti. In to ne le posamičnih pojavov, ampak s celotnim sistemom kršitev temeljnih človekovih pravic, začenši s tem, da smo Slovenci med zadnjimi na svetu sploh smeli prebrati besedilo Temeljne deklaracije o človekovih pravicah, ki je nismo sprejeli več kot petdeset let!
Očitno se je slovenski ombudsman naveličal sodelovati pri izvajanju virtualne demokracije, v kateri velja načelo, da videz ustvarja svet. Zdi se, da se je končno odločil slovenskemu parlamentu povedati pravo resnico o naravi in delovanju naše oblasti in da noče biti več zlorabljen tako, kot se je to dogajalo v propadli Jugoslaviji, ko so se ljudje samoovajali "maršalatu" z edino posledico, da je na ta način oblast izvedela, kdo si sploh še upa in glede česa se pritožuje, da je lahko privila ušesa pritožniku, sama pa pridobila dragoceno napotilo koliko in kako še lahko stiska svoje podložnike. Zdi se, da se je tudi uprl obstoju številnih vzporednih pritožbenih uradov in drugih "Voxov" vseh vrst in da je spoznal, da prevelika množica pritožbenih možnosti ljudem na poti do njihove pravice pomaga prav toliko kot, če ni nobene. Skratka, zdi se, da se je slovenski Obdudsman odločil, da bo začel svojo Junkcijo, dolžnost in dobro plačano slabo izvajati zdaj in zares in tu! Ob tem mu lahko samo čestitamo! Toliko bolj, ker se gotovo zaveda, da mu preostane samo še odstop, če
njegove ugotovitve ne bodo upoštevane in se razmere ne bodo začele hitro in učinkovito izboljševati. Zdaj, zares in tu...
V obširnem zapisu o vsebini njegovega poročila pa pogrešamo rdečo nit poti iz sedanjega stanja. Nakopičeni problemi so posledica celo verige dejstev in pojavov kršenja temeljnih človekovih pravic, ki se začne s pravico vsakega človeka od imena in groba, konča pa z odgovornostjo države za kršenje te in vseh ostalih pravic človeka. Pri prvem členu te verige se srečujemo s popolno brezbrižnostjo do vprašanja pokopa in izdaje mrliških listov žrtvam slovenskega povojnega holokausta ob istočasni servilnosti do nemških in italijanskih zahtev, ki jim nadvse prizadevno in za naš denar streže-mo na podlagi neustavnih tajnih meddržavnih sporazumov! Pri zadnjem členu te verige pa je vedno bolj prisotna aroganca in posmeh državnih oblastnikov, od katerih niti eden še ni polagal računa za svoje ukrepe in niti eden še ni iz svojega žepa pidčdl niti delčka odškodnine, ki jO je s svojim sarnopašnim in neodgovornim početjem povzročil temu ali onemu sodržavljanu!
Rdeča nit poti iz stanja, ki ga ugotavlja slovenski ombudsman pa vodi prav preko spoznanja, da je treba povezati prvi in zadnji člen verige. Le tako bo namreč nastal demokratični krog demokratičnega urejanja državljanskih zadev in človekovih pravic. Dokler to ne bo storjeno in dokler bomo spoštovali tuje mrtve bolj kot svoje, nad odgovornostjo države in porabo javnega denarja pa bodo bedeli nezakonito imenovani računski sodniki virtualnega Računskega sodišča, pa se nam ne obeta kaj dosti drugega, kot to, da bodo odstopljenemu ombudsmanu naložilo odgovornost za reči, ki jih je odkril, češ, zakaj pa nisi prej "povedal"?
V Ljubljani, 10. 3. 1999 Malenšek Danijel, Lj. Rožna dolina c. IV/5
Naročnina na časopis Gorenjski glas (Ljubljanski zvon)
Po vseh peripetijah in farsah v zvezi s hokejskimi zdrahami sem sprejel sledečo osebno odločitev. Po spoznanju dejstva, da je predstavnik IIK Triglav Kranj glasoval za izključitev HK Jesenice iz državnega prvenstva nepreklicno odpovedujem naročnino na tako imenovani Gorenjski glas in prekinjam vse odnose z mestom, ki se ima za gorenjskega, je pa postalo ljubljanski vazal! Poznam gorenjsko "foušijo" in vem, da Kranj težko prenaša, da je neko drugo gorenjsko mesto boljše v katerikoli stvari kot on, zato raje glasuje za ljubljanske močvirnike, da ostajajo glavni doma. Za vas nepomembna stvar en naročnik gor ali dol - za mene veliko moralno olajšanje, da v svojem stanovanju nimam ničesar več iz mesta, ki nas ponižuje, zaničuje in proti nam glasuje!
Prosim, če mi pošljete položnico oz. račun za do sedaj prejeti časopis in mi ga ne pošiljate več!
Dovje, 1. 4. 1999 Sašo Oblak, Dovje 78, Mojstrana
Nemške odškodnine za prisilno delo
Prispevke na to temo g. Darinke Sedej (Gorenjski glas, 26. 2. 1999) je bil dovolj obširen in predvsem kvaliteten.
Vendar moramo dati na nekatera podana mnenja, ki so seveda tudi različna, nekaj pojasnil:
I. Nekatere organizacije in posamezniki vedno ponavljajo, da je potrebno od ZRN zahtevati.... itd.
Ker je ravno tem piscem dobro poznano, da je naše ZDRUŽENJE 8. 1. 1998 ZRN (28. 9. 1998 Italiji) posredovalo zahtevo
za nematerialno in materialno odškodnino z obširno dokumentacijo, nam ni jasno, kakšen cilj ima to pisanje. Nihče od teh jamračev pa se pri nas še ni prijavil, kaj šele, da bi kaj pomagal. Večini od teh nergačev, ki tudi za sebe niso pripravljeni kaj storiti, je dobro poznano, kako izterjava teče. Bolje bi bilo, da se vključijo v akcijo in bo vsem lažje.
2. Ko smo se že leta 1991 -1992 v DIS-u začeli odločati za izterjavo odškodnine, je bilo več idej in variant in ena je bila tudi misel na prisilno delo, ki pa je za kategorijo izgnancev takoj odpadla, druge kategorije, razen internirancev in malega števila poslanih na prisilno delo, ne bi imele možnosti. Iz tega je izšel termin ŽRTVE VOJNEGA NAS11JA, v katerem je zajeto vse gorje, ki so ga morale vse slovenske žrtve prestati od okupatorjev - odvzem svobode in človeškega dostojanstva, uničevanje identitete, preprečevanje šolanja, odvzem možnosti eksistence, uničenje in odvzem vsega premoženja - kar pomeni, da je bilo sklenjeno: odškodnino bomo izterjali kot ZŽV, in to nematerialno (za preslano gorje) in materialno za odvzeto premoženje. Nematerialna odškodnina vključuje, vsaj delno, tudi delo, ki ga je večina opravljala brezplačno.
Ob sedanji histeriji ina objavljene časopisne vesti za PRISILNO DELO v ZRN je treba vedeti, da je to narejeno na račun in za račun ŽIDOV in 95 % slovenskih žrtev tU nima kaj iskati.
Mi bomo z našim zahtevkom nadaljevati izterjavo pri okupatorjih kot ŽVN za nematerialno in materialno odškodnino in upamo na uspeh.
listini, ki so obrnili ploščo izključno na PRISILNO DELO (morda bodo jutri na kaj drugega), postavljamo vprašanje:
- Recimo, da bi imelo možnost uveljavitve PD cca 1000 oseb iz paketa internirancev in izgnancev, kaj pa ostalih cca 49.000 še živih žrtev, kaj in kje bodo te uveljavljale svoje pravice?
- Kaj bo z žrtvami, odpeljanimi v Republike bivše Jugoslavije, tistimi, ki so bili odpeljani - pregnanci iz domov v razne druge kraje, ki se pa niso mogli ali smeli vrniti na svoje domove?
- Menimo, da kreatorji te evforije mislijo in gledajo samo iz enega zornega kota in pri tem zasledujejo zgolj svojo promocijo??
Upamo samo, da bo narod še pravočasno spoznal te igre, preden bodo storili nepopravljivo škodo (veliko jo je že narejene).
Že star pregovor pravi, stalno spreminjanje perja po vetru ni dobro.
Običajno pripravimo tudi več kot uro dolg program, če se le da čim več o Janezih, kjer zadnje, čase sodelujejo tudi druga Turistična društva. Janeze v takem primeru na mrtvo hvalimo, najde pa se tudi kdo, ki jih "pošimfa", kar vse gre v žakelj za dobro Janezov.
Da bi bila prireditev čim mno-žičnejša, čim bolj privlačna, k tej prireditvi v programu vabimo tudi druga društva (ali posameznike), da prispevajo po svojih močeh, seveda v tem primeru s predhodno prijavo.
Pri vsem tem trudu se poleg Janezov in članov odbora tudi drugi člani društva, predvsem pa je zadnja leta zelo aktivna naša učiteljica Burnik Milka, ki ima izvirne ideje in jih ob taki priložnosti lahko uresniči.
Sedem Janezov je pred zamislijo o prireditvi septembra 1988 na Ermanovcu tudi sklenilo, da bodo postali "Zveza kranjskih Janezov", kije nadstrankarska, kljub temu pa k tej prireditvi vabimo tudi Janeze v politiki, ki jih imamo kar precej. Če imajo čas in voljo, jih vljudno vabimo. Seveda želimo predhodno prijavo na naslov društva.
Janezi s pomočjo članov društva in naše ožje in širše okolice bomo zagotovo dosegli nove rekorde, zato vabimo 20. junija vse Janeze dobre volje, ki naj s seboj pripeljejo svoje Micke, Janezke in še koga.
V kolikor imamo po dosedanji naši evidenci naslove Janezov, bodo predhodno - kot običajno -prejeli pisna vabila.
Janko Kalan
Kranj, dne 11. 3. 1999 ZDRUŽENJE ŽRTEV OKUPATORJEV 1941-1945 KRANJ, Slovenski trg 1
Srečanje
kranjskih Janezov
V Turističnem društvu Sovodenj letos, 20. junija, ob 15. uri v Novi Oselici že dvanajstič prirejamo že znano prireditev "Srečanje kranjskih Janezov".
Že sedaj k tej prireditvi vabimo čim več Jpnezov in seveda njihovih spremljevalk in spremljevalcev, saj je doslej privabila kar 282 Janezov, kar vemo iz naše evidence ob 11 prireditvah, ki so se zvrstile doslej.
Že nekaj let smo težko pričakovali zaželeno število Janezov na tej prireditvi. Ta številka je 100 Janezov na kupu. Pa se nam je tri leta "sfižilo" zaradi slabega vremena, lansko leto pa nam je kljub temu uspelo in se lahko pohvalimo s 101 Janezom skupaj.
Običajno "počastimo" najstarejšega prisotnega Janeza z javno željo za zdravje in mu ob tej priložnosti izročimo skromno darilce in se tudi v tem primeru lahko pohvalimo, da smo imeli priložnost čestitati 88 let staremu Janezu, istočasno 1 pa Janezu, ki je bil star "že" 4 mesece.
Sanacija in
doinstalacija HE Moste
Je res, da:
da je pri sfrari nekaj hudo narobe, če me država, ki bi po funkciji morala skrbeti za pravni red in zaščito človekovih in državljanski/t pravic, pride na Slovenski Javornik prepričevat, da je možna samo taka rešitev sanacije in doinstalacije HE Moste, kot jo ona sama predlaga.
Je res, da:
je v gradivu osnutka lokacijskega načrta tudi soglasje Lovske družine Stol. Hvale vredno in ne trdim, da ni potrebno. Sprašujem pa, kje so pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je po zakonodaji dolžan pripraviti celo posebne strokovne podlage z vidika varstva naravne in kulturne dediščine? Je res, da lahko pogoji republiške institucije nadomestijo pogoje krajevno pristojne službe in na podlagi katerega zakonskega določila lahko pogoji Uprave RS za okolje nadomestijo pogoje oz. posebne strokovne podlage, ki bi jih bil dožan pripraviti ZVNKD? Je res, da:
je delovanje Centralne Čistilne Naprave Jesenice, ki je v vplivnem območju Javornika, v javnem interesu, kar bi se za sanacijo HE Moste najbrž tudi dalo dokazati. Doinstalacija, ki moč povečuje s 13,5 MW na 64 MVV, pa je mešanje interesa Savskih elektrarn z javnim. Je res, da bi ČN lahko prenesla nihanje talne vode od zdajšnjega nivoja do +1,25 metra, kar predvideva doinstalacija? Je res, da:
je bil na Javorniku 20. 4. 1999 na javni obravnavi izrečen sledeč stavek: "Če je čistilna naprava zgrajena po pogojih savskih elektrarn, potem je kakršenkoli vpliv dolžan preprečiti investitor, sicer pa ne!"
Zato je res, da:
PROTESTIRAM. IN ŠE ENKRAT PROTESTIRAM.
Ker je res, da:
je bila centralna čistilna naprava Jesenice zgrajena z lokacijskim dovoljenjem, ki ga je izdal Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora s št. 350/E-83/85in datumom 20. I. 1988. Odločba se je spremenila z odločbo 350/F-33/88-DE/JV dne 7. 6. 1998. Sprememba predstavlja zamik gnil-išča za 10 m proti severu, to je stran od akumulacije (Save). Gradbeno dovoljenje je izdal Republiški komite za industrijo in gradbeništvo s št. 351-05/86-225 dne 13./0.1986.
Leta 1993 je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti izdalo dovoljenje za gradnjo plinske inštalacije s plinskim motorjem,
generatorjem in meritvami na
CCS Jesenice. Odločba ima št. 351-01/034-93-KO in datum 28. 6. 19993.
Ker je res. da laka kot je, predstavlja obstoječe stanje, ki jo mora izdelovalec prostorskega ureditvenega akta in projekta za sanacijo iti doinstalacijo HE Moste upoševati, ne glede na ostala dejstva. Ce karkoli ni v skladu z izdanimi dovoljenji in pogoji, je to stvar inšpekcijskih služb, ne pa priprav/jalcev lokacijskega načrta, projektantov in investitorja Savskih elektrarn.
Je res, da:
so bile pripravljene mnoge študije, ki potrjujejo pravilnost odločitve investitorja. Toda ali je res, da je bil upoštevan tudi pogoj javnega komunalnega pojdetja JEKO-IN Komunale, ki je zahtevala, da se izdela elaborat o vplivu zajezne vode na koto 526,00 m nadmorske višine na objekte čistilne naprave, torej objekte na čistilni napravi, dovozno cesto na čistilno napravo, javno kanalizacijo, kanala za odpadno vodo, raztežilni kanal in vstopne jaške ter da je nujen sestavni del tega e/abora-* ta statična presoja.
Je res, da ta elaborat ni sestavni del dokumentacije lokacijskega načrta/
IN NI RES TO, da je možno odločati o problematiki, ne da bi poznali rezultate tega elaborata/ Je res, da:
se v območje akumulacije Moste poleg manjših voda in občasnih hudourniških pritokov stekajo potoki Bela, Javornik, Špornov graben, Čopov graben, Ukova in Jesenka. In je res tudi, da ni bilo ugotovljeno, kaj se bo zgodilo zaradi dviga talne vode, kar bo posledica dvigovanja nivoja akumulacije z meteornimi, zelednimi, površinskimi in neurnimi vodami, ki bodo pridrvele iz vodozbirnih območij omenjenih potokov in se zaradi dviga nivoja akumulacije ne bodo mogle razliti v akumulacijo. Je res, da:
ni odgovora in matematičnega modela, kam se bodo razlile? Je res, da se ne ve, kaj se bo zgodilo z zalednimi vodami in s Koroško, Belo, Javornikom, ki je najbolj izpostavljen in Plavžem? Je res, da:
je v prvem členu osnutka Zakona o arhitekturi in oblikovanju prostora, ki je baje v pripravi, zapisano:
"Arhitektura in urbanizem sta izraz kulture. Kreativnost v arhitekturi in urbanizmu, kvaliteta gradnje, harmonična vključitev v okolje, spoštovanje naravne in urbane krajine ter dediščine so v javnem interesu." Še kako je res, da: je kulturno okolje kulturno natanko toliko, kot je kulturen njegov najslabši element.
Damjan Jensterle, dipl. inž. arh.
•uri
ŽIROVNICA
NESREČE
Zaspal za volanom
Srednja Bela, 27. aprila - V nedeljo ob pol šestih zjutraj se je na lokalni cesti Srednja Bela - Preddvor zaradi nepravilne strani vožnje voznika osebnega vozila zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, ena pa lažje.
20-letni Domen L. je vozil iz smeri Srednje Bele proti Preddvoru. Izven naselja Srednja Bela je po vsej verjetnosti za volanom zaspal in začel vijugati po cesti. V tistem trenutku je iz nasprotne strani z osebnim vozilom pripeljala 47-letna Helena R., ki kljub izogibanju ni uspela preprečiti čelnega trčenja. Hudo poškodovano voznico so prepeljali v Klinični center v Ljubljani, medtem ko se je Domen lažje poškodoval in so ga oskrbeli v kranjskem zdravstvenem domu. • S. Š.
Z avtom v gostilno
Čepulje - Zelo se je to soboto zvečer v gostilno v Čepuljah mudilo mlajšemu vozniku, da je s svojim hroščem priletel skozi vrata tamkajšnje gostilne. Voznik na srečo ni bil poškodovan, zato pa je škoda (materialna) nastala na sami gostilni, ki pa še ni ocenjena. • S. Š.
Zgorelo podstrešje
Žiri, 28. aprila - V ponedeljek nekaj pred eno zjutraj je zagorelo v stanovanjski hiši v Žireh, Kot je bilo ugotovljeno, je skozi razpoko v dimniku na lesen pod podstrešja stanovanjske hiše padlo nekaj tlečih saj. Zaradi tega se je vnelo selio, iti je bilo shranjeno v bližini, nato je zagorelo tudi leseno ostrešje in pod podstrešja. Požar je povzročil za okoli tri milijone tolarjev materialne škode. • S. S.
S padalom v hišo
Lesce, 27. aprila - V nedeljo dopoldne je 25 letna Martina P. s padalom priletela v stanovanjsko hišo v naselju Trata v Lescah. Po trčenju v hišo je negibno obležala na dvorišču. Hudo poškodovano so jo odpeljali v jeseniško bolnico.
Martina je na nedeljsko popoldne skupaj s še štirimi padalci opravila skok z višine 1000 metrov. Na višini 300 metrov bi morala začeti spreminjati smer padanja proti doskočišču ob zgradbi ALC Lesce - Bled. Ker pa je že prej najbrž izgubila zavest oziroma jo je obšla slabost, tega ni mogla storiti, zato je nekontrolirano padala proti naselju Trata v Lescah. • S. Š.
Ponarejeni hrvaški dokumenti
Gozd Martuljek - Pred tednom dni so policisti pri hišni preiskavi pri hrvaškem državljanu D. Z. (44), ki začasno biva v Gozd Martuljku, ki jo je odredil preiskovalni sodnik, našli ,več obrazcev osebnih dokumentov Republike Hrvaške.
Za lesenim opažem so našli skritih 41 ponarejenih kosov bianco obrazcev hrvaškega vozniškega dovoljenja. Poleg so bile folije za prekrivanje druge strani vozniškega dovoljenja, strani, na kateri so napisani osebni podatki.. Vse so imele vtisnjen žig Republike Hrvaške. Dodatno so policisti odkrili še šest žigosanih ponarejenih obrazcev vozniških dovoljenj in več obrazcev hrvaške osebne izkaznice. Pri preiskavi so Hrvatu zasegli tudi električna pisalna stroja. Preiskovalni sodnik je zanj naložil plačilo varščine. • S. Š.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Mladoletniki izsiljevali sovrstnike
Skupina mladoletnikov iz Kranja je najmanj osemkrat napadla naključne žrtve in od njih zahtevala denar - Policisti napisali ovadbo
Kranj, 28. aprila - Kranjski policisti so napisali ovadbo zoper skupino mlajših mladoletnikov iz območja Kranja, starih od 16 do 17 let, ki so osumljeni, da so storili najmanj osem kaznivih dejanj izsiljevanja.
Mladoletna skupina naj bi od februarja pa do srede aprila letos izsiljevala svoje vrstnike na območju krajevne skupnosti Center v Kranju. Februarja naj bi tako napadli oškodovanca in od njega izsiljevali 100 tolarjev, ki jim jih je tudi izročil, nato so hoteli še več, a jim je žrtev ušla.
2. aprila je 16-letnik od nekoga zopet zahteval denar, pri tem ga je tudi udaril po obrazu. Isti domnevni prestopnik je 11. aprila napadel tri osebe. Od enega je zahteval 500 tolarjev, ker pa mu ta denarja ni želel dati, gaje izsiljevalec s topim predmetom udaril po glavi. Drugo osebo je napadel na avtobusni'postaji v Kranju in od njega zahteval cigarete, kojih ni dobil, gaje pretepel. Podobno je storil s tretjim, ki ga je srečal na Župančičevi ulici v Kranju.
12. aprila je šestnajstletnik skupaj s še tremi sovrstniki na glavni avtobusni postaji v Kranju pristopil do nove žrtve in od njega zahteval sto tolarjev, vendar jim je ta pobegnil v bife. Četverka je šla za njim, ker pa se jim je oškodovanec tudi tam upiral in ni hotel izročiti denarja, je eden izmed napadalcev na njem poskušal ugasniti cigareto. Nato so se nanj spravili še fizično, dokler jih iz lokala ni spodil natakar. Podobni dejanji so naredili še dvakrat v aprilu. O "pogumu" izsiljevalcev so bili obveščeni tudi njihovi starši. • S. Subic
Sodni proces o t.i. gorenjski heroinski navezi
Obramba dvomi v pristnost kaset
Vodnikov zagovornik dvomi o pristnosti kaset, na katerih so posneti pogovori s telefona njegovega kli-enta - So kasete res montirane ali le presnete ali nič od tega, naj bi kasneje razložil strokovnjak iz kriminalistične službe - Iz sodnega spisa izločeni telefonski pogovori Mojce Vodnik
Kranj, 27. aprila - Na petkovi glavni obravnavi o domnevni organizirani trgovini z mamili, ki poteka na kranjskem okrožnem sodišču, je zagovornik Ivana Vodnika odvetnik Žiga Klun podvomil v pristnost poslušanih kaset, na katerih so posneti prisluškovanj pogovori z domačega Vodnikovega telefona.
Vsak prisluškovanj pogovor se nja. "Preiskovalni sodnik bi prične z značilnim piskom aktivi- moral preveriti, ali je kriminali-
ranja prisluškovalne naprave. Zanimivo pa je, da se na kasetah po opravljenem pogovoru iz ozadja sliši drug pogovor, ne da bi se prej slišal pisk. Klun je zato dejal: "S temi kasetami v resnici nekaj ni vredu. Vprašanje je le, ali gre za presnete kasete ali za kasnejšo montažo."
Janez Kovačič, zagovornik Darka Urha, je ob sumu, da gre za "presnetke" oziroma montažo, zopet podvomil v legitimnost posebnega ukrepa - prisluškova-
stična služba ravnala po zakonu oziroma, ali so se posebni ukrepi izvajali na način, ki je bil predpisan. Sodišče naj preveri, kdo je upravljal s kasetami, saj so očitno na njih posneti tudi drugi pogovori," je dejal.
Okrožna državna tožilka Sanja Javor - Pajenk je po takih očitkih sodni senat seznanila, da namerava zaslišati strokovnjaka iz oddelka za specialno tehniko notranjega ministrstva, ki bo pojasnil tehnično plat izvajanja
posebnih ukrepov.
Odvetnik Klun je že na začetku obravnave dosegel, da so se iz sodnega spisa izločili vsi telefonski pogovori z Vodnikovo ženo Mojco. Ta je izkoristila določbe zakona o kazenskem postopku -status privilegirane priče, - saj je kot žena obtoženca zavrnila pričanje na glavni obravnavi. Zaradi uveljavitve pravice privilegirane priče se na obravnavi ne smejo poslušati niti njeni telefonski pogovori, je pojasnjeval Klun. "Prav zato sodišče ne sme poslušati omenjenih trakov, saj sicer krati zakonske pravice, ki so v korist obtoženega," je zaključil. Sodni senat je po premisleku izločilo sporne pogovore.
Po takem sklepu je Klun stop-
njeval svojo tezo in dodatno predlagal, da se iz sodnega spisa izločijo tudi vsi tisti pogovori, pri katerih se je Mojca Vodnik le oglasila na klic, nato pa slušalko predala možu Ivanu. Klun je raz-iagal, da gre tudi v tem primeru za dejanje, ki sodi v sfero privilegirane priče, saj je njena odločitev prispevala, da je do razgovora med obtoženim Vodnikom in klicočim sploh prišlo. Okrožna državna tožilka je na njegovo' izvajanje odgovorila, da vendarle gre za pogovor med obtoženim in klicateljem, ki ni privilegirana priča, ne glede kdo je Vodniku podal slušalko. Po novem premisleku je sodni senat zavrnil Klunov predlog. Obravnava se bo nadaljevala 6. maja. • S. Subic
Sum o oškodovanju upnikov podjetja iz Železnikov
Upniki ob 15 milijonov tolarjev
Kranjski kriminalisti pred preiskovalnega sodnika pripeljali 43- letnega T. M., ker naj bi upnike podjetja iz Železnikov oškodoval za najmanj 15 milijonov tolarjev - Sklepamo, da gre za nekdanjo Žago Al ples
Kranj, 28. aprila - Preiskovalni sodnik je pred dnevi zaslišal 43-letnega T. M. iz območja Tržiča, ki ga kriminalisti Uprave kriminalistične službe pri Policijski upravi Kranj sumijo, daje oškodoval upnike podjetja iz Železnikov.
Osumljenec naj bi z namenom, da bi oškodoval upnike železniškega podjetja, sestavil lažno kupoprodajno pogodbo z datumom 25. februarja»1999, po kateri je prodajalec - podjetje iz Železnikov prodal trž.iškcmu podjetju v vrednosti 900 tisoč tolarjev opremo iz knjige osnovnih sredstev. Lastnik tržiškega podjetja je prav osumljeni T. M.. Isto opremo je nato T. M. prodal podjetju v Murski Soboti za vrednost 16 milijonov tolarjev. S takim poslom, kot sumijo kranjski kriminalisti, naj bi T. M. podjetje iz Železnikov, kjer je tudi direktor, oškodoval za najmanj 15 milijonov tolarjev.
Davčna uprava RS je pri podjet-
ju v Železnikih leta 1997 že pregledala, računovodske knjige za obdobje med letoma 1992 in 1996. Inšpekcijski pregled je bil opravljen tudi kasneje, nazadnje je bil tudi blokiran njihov žiro račun. Ko so aprila letos zopet pregledali evidenco vrstnega reda plačil, so dacarji ugotovili, da na dan 20. april 1999 prispevki in zamudne obresti še niso bili plačani. Po podatkih UKS Kranj železniško podjetje lani zaradi blokiranega računa praktično ni poslovalo, vsi denarni posli pa so se odvijali preko računa zasebnega podjetja.
Ker podjetje iz Železnikov ni poravnalo svojih obveznosti, je
bil zato tedaj izdan sklep o dovolitvi izvršbe na stroške podjetja. Kljub temu pa je osumljenec odtujil opremo in na ta način oškodoval upnike, je še sporočila kriminalistična služba in dodala, da T. M.-ja sumijo storitve tudi drugih kaznivih dejanj, zato s preiskavo nadaljujejo.
Primer Žaga Alples?
Glede na pisanje Gorenjskega glasa v 24. številki (26. marca 1999) v članku "Delavci in občina ne dajo žage" gre sklepati, da naj bi osumljenec oškodoval nekdanjo Žago Alples. 22. marca letos so se namreč delavci nekdanje Žage Alples uprli montaži strojne opreme, saj so menili, da je to edini način, da dosežejo poravnavo svojih terjatev. "Lastnik Milan Tili, ki je še pred
enim tednom obljubljal pomoč, da žaga ostane v Selški dolini, je žago prodal že pred štirinajstimi dnevi, saj meni, da zaradi nemogočih razmer znotraj Alplesa in v tem okolju, ni mogoče normalno poslovati. Le dan kasneje (22. marca, op. p.) je vse nepremičnine zarubil Davčni urad," smo zapisali 26. marca.
Alplesova žaga ne dela več od' lanskega oktobra, občini Železniki je za nadomestilo uporabe stavbnih zemljišč dolžna 7,5 milijona tolarjev, obrat pa je bil pre dan podjetju Volkov iz Murske Sobote. Milan Tili je je pred dvema letoma postal edini lastnik žage in je, "ker je bila zaradi starih dolgov in obveznosti do države Žaga Alples blokirana, prenesel poslovanje na novo podjetje Tili LPI". • S. Subic
Policijski nadzori prometa
Prevažal ju je kar na strehi
23-letni voznik je sredi Bleda na strehi svojega vozila prevažal dva "sopotnika" - Poostreni nadzori prometa se nadaljujejo tudi ta teden
Kranj, 28. aprila - Minuli konec tedna so gorenjski policisti izvedli več akcij poostrenega nadzora cestnega prometa. Kot so pojasnili na ponedeljkovi novinarski konferenci Policijske uprave Kranj, bodo s poostrenimi nadzori nadaljevali, saj je stanje na cestah porazno. O tem priča tudi izkušnja blejskih policistov, ki so sobotni nočni kontroli med drugim na Bledu ustavili 23- letnega Gregorja, ki je na strehi svojega vozila prevažal dva kolega. Voznik blejskih "akrobatov" je imel v krvi 1,29 grama alkohola na kilogram krvi. \
V petek med 13. in 18. uro so policisti nadzirali promet na slovenskem cestnem križu. Ustavili so 75 vozil, dve vozili so izločili, odkrili so tri vinjene voznike, dva pa sla preizkus z alkotestom odklonila. Sedem voznikov je vozilo prehitro, zato so šestim napisali plačilne naloge, najhitrejšega voznika pa so napotili k sodniku za prekrške. Dva voznika sta ostala tudi brez vozniškega dovoljenja. Odkritih je bilo še 41 drugih kršitev, med kaznovane pa so se uvrstili tudi trije pešci.
V noči s sobote na nedeljo (24. - 25. april) so se policisti osredotočili predvsem na odkrivanje prisotnosti alkohola pri voznikih in na prehitre voznike. V dvanajstih urah so policisti ustavili 239 voznikov, od katerih so jih 42 preizkusili z alkotestom. Osem-
najst med njimi ga je tisto noč preveč popilo, dodatnih sedem pa je alkotest enostavno odklonilo. Eno osebo so policisti pridržali. Sedemnajst voznikov je prekoračilo predpisano hitrost, štirje od njih so bili celo napoteni k sodniku za prekrške. Tako kot dan prej so bili kaznovani tudi trije pešci. To noč so policisti opravili še štiri intervencije zaradi kršenja javnega reda in miru in odredili strokovni pregled zaradi suma prisotnosti mamil. Poleg tega so ujeli tudi osebo, za katero je bila razpisana tiralica.
Minuli petek so policisti štiri ure namenili tudi nadzoru nad obnašanjem pešcev in ustavljali voznike, ki so najšibkejše udeležence cestnega prometa kakorkoli ogrožali. Tako je bilo ustav-henih kar 108 voznikov, kršitve cestnoprometriih predpisov pa so ugotovili tudi pri trinajstih pešcih. S poostrenimi nadzori prometa policija nadaljuje tudi ta teden. Tako so že včeraj lovili prehitre voznike, v petek (30. aprila) pa bodo pod drobnogled vzeli motoriste. • S. Subic
Kranj, 28. aprila - Kranjski policisti so v nedeljo pred preiskovalnega sodnika pripeljali 21-letnega S. A. iz Kranja, ki se je minuli petek nekaj pred polnočjo v gostinskem lokalu Citv bar v Kranju fizično znašal nad najmanj dvema gostoma. Poleg tega je tudi razbijal opremo v lokalu. Zoper osumljenega je bilo v preteklosti napisanih že več kazenskih ovadb zaradi nasilnega obnašanja, prav tako pa je bilo napisanih že več predlogov sodniku za prekrške zaradi kršitev javnega reda in miru. • S. Š.
Sedemletnik utonil v vodnem zajetju
Davča, 27. aprila - Minulo soboto popoldne je v Davči v vodnem zajetju nesrečno utonil sedemletni deček. Do tragičnega dogodka je prišlo, ko je skupaj z desetletnim bratom po močnem deževju kopal kanale za odtekanje vode po makadamski cesti, ki vodi do njunega doma.
Tako sta prišla tudi do vodnega zajetja, velikega 4x5 metrov in globokega poldrugi meter, ki je nastal zaradi močnega deževja, saj je hudournik s prinesenim materialom - listje, veje... - zamašil odtok-Medtem ko se je mlajši brat odločil razširiti odtok, je starejši je odšel po cesti nekoliko višje. Naenkrat je zaslišal čofotanje, zato je stekel nazaj do zajetja, kjer se je utapljal njegov mlajši brat. Hitro mu je podal lopato, ki pa je sedemletnik ni uspel zagrabiti in je potonil-Nato je starejši brat stekel po pomoč do najbližje stanovanjske hiše. Po približno petnajstih minutah iskanja so fanta potegnili iz kalne vode, ki ga kljub takojšnjemu oživljanju niso uspeli rešiti. • S. S.
Obležal nezavesten Zasega vozil
Radovljica - Radovljiški policisti so pred dnevi sredi dopoldneva ustavili večkratnega kršilca cestnoprometnih predpisov-Tudi tokrat je poskrbel za delo policistov, saj je pri alkotestu balonček pozelenel močno čet dovoljeno mero. Ker ga druga' če ni bilo možno izločiti iz prometa, so mu policisti začasno zasegli avtomobil. Kdaj se h" spet lahko vozil, bo moral odločiti sodnik za prekrške.
Zasegov osebnih vozil pa je vedno več, o čemer se je pra^ tako pred dnevi lahko prepriča' tudi nek Kranjčan. Kranjski ppa cisti so ga ustavili v petek sred1 noči na Cesti Staneta Žagarja' Tudi ta voznik je bil močno Vm jen, za dodatek pa je tudi vozil v času, ko mu je potekal ukrep 0 začasni prepovedi vožnje. Tudi0 njegovi nadaljni vožnji bo od\& čal sodnik za prekrške. • S. >
Sopotnica - Pri spravilu lesa v Sopotnici je Franca P. udarila jeklena pletenica, ga podrla na tla, tako da je z glavo udaril ob kamnita tla. Nezavestnega so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljani.
Franc je skupaj z Lovrencem B. pospravljal les na gozdni par celi v Sopotnici. Da bi spravila obviselo debelejšo smreko, sta okoli debla namestila verigo, na drugi strani okoli pet metrov nad traktorjem pa škripec, ki sta ga vpela v verigo. Nato je Franc s traktorjem povlekel smreko, a je zaradi preobremenitve počil členek verige. Pri tem je jeklena pletenica s škripcem vred udarila v Franca. • Š. Š.
Nasilen gost
Rodio Triglav
96 GORCftJfKA
89.8 Jc/cnice. 101.5 Bohinj 101.1 Kranjska Gora
HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. P° Pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ZA DIJAKE!!!
CPP - MED PRVOMAJSKMI POČITNICAMI:
B&b KRANJ, tel 22-55-22, 3. maja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 714-960, 17. maja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B JESENICE, tel 86-33-00, 17. maja, ob 18.00 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 19. maja, ob 9.00 in ob 18.00
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
GLASOV KAŽIPOT
\ KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si
ROZMAN BUS
AVTOBUSNI PREVOZI U>RINQVEC
HOKO- kombi prevozi \Jfl.: 563-876, 557-757
v DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA
METEOR Cerklje j Remic, tel. 422-781 tel. 411-510
LJUBITELJI
PLAVANJA
W REKREACIJE
\KROJ ŠKOFJA LOKA I Trgovina Trata
KORZA ZNANJA
\ knjižnica Otona Župančiča, I enota Delavska knjižnica, I Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana mL: (061) 13-22-178
Iv-mail: borza.znanja@spika unistar-si
fOLŠJI TRG
Tvdi v kranju
Kroj škofja loka
Trgovina Trata
Lenti, 29.4,8.5, Madžarske toplice od 27. 5. - 30. 5.,12.6 do 18.6. LIDL - Alpe-Adria 13.5., Trst 11. 5., Palmanova 25.5., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887
Po ugodnih nakupih: Trst - Palmanova, Eurospin 20.5., Lenti 8.5., Gardaland 25. 6. Tel.: 731-050, GSM: 041/744-160
Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140
SLIKARSKE RAZSTAVE: do 27. maja bosta v avli hotela Dobrna razstavljala svoja dela slikarja Vesna Filipič in Vlado Geršak.
Lenti 29.4., 8.5., Formula 1 - Imola 2. 5.
Pokriti olimpijski bazen v Kranju Odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure in od 20. do 22. ure, sobote od 11. do 22. ure, nedelje od 8. do 22. ure. Druge informacije po tel. 064/224-040 vsak dan od 8. do 22. ure.
Novi modeli KROJ za pomlad in poletje navdušujejo s čudovito barvno lestvico in odličnimi materiali. Vabljeni v prodajalno KROJ vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Tokrat smo pripravili nekaj podatkov:
- v Sloveniji uspešno deluje že pet borz znanja: ljubljanski, mariborski, novomeški, slo-1 venjgraški in izolski se bo čez tri tedne pridružila še pesta borza znanja, ki bo dobila svoj dom v Ljudski univerzi v Murski Soboti;
- do konca lanskega leta smo v slovenskih borzah znanja evidentirali več kot 5800 uporabnikov, ki so izmenjali več kot 9000 razjičnih informacij in znanj;
- najbolj iskana in ponujena so znanja tujih jezikov, glasbena in likovna znanja ter različ-ne ročne spretnosti, instrukcije matematike, fizike in računalništva. Veliko je tudi zanima-nje za znanja s področja ti osebnostne rasti, mnogo je popotniških nasvetov in drugih koristnih informacij.Podrobnejše informacije o dejavnostih slovenskih borz znanja vam bomo z veseljem posredovali v osrednji borzi znanja v Ljubljani. Naša telefonska števil-ka je (061) 13 22 178, najdete nas v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8 in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure.
Turistično društvo Kranj se je odločilo, da naj bi tudi Kranjčani imeli svoj Boldji trg Imeli naj bi ga v soboto, 15. maja, na Glavnem trgu ob vodnjaku, j kjer bo na razpolago nekaj brezplačnih stojnic.
Vabljeni vsi, ki radi stikate po starinah. Pospravite svoja podstrešja in stvari, ki jih ne rabite več oziroma so vam v napoto - nekomu drugemu pa bi morda I naredilo veselje.
Novi modeli KROJ za pomlad in poletje navdušujejo s čudovito barvno lestvico in odličnimi materiali.
Vabljeni v prodajalno kroj vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Alpski večer '99
Pohitite z nakupom vstopnic
Tudi za postrežbo bo poskrbljeno.
Kranj, 26. aprila - Danes objavljamo še zadnji kupon za nagradno žrebanje vstopnic. Prihodnjič bomo objavili že prve izžrebance oziroma srečne dobitnike vstopnic za Alpski večer. Pobudnik Alpskega večera, ki bo letos že 13. zapored v Športni dvorani na Bledu, je bil takrat Alpski kvintet z vodjem Jožetom Antoni-
čem. To je bilo nekako ob 20-letnici ansambla. Od takrat naprej je bila prireditev vsako leto prvo soboto v maju. Alpski kvintet je še vedno med slovenskimi narodnozabavnimi ansambli, vodja ansambla Jože Antonič pa je danes tudi podžupan občine Bled. Ima pa Alpski večer in ansambel še eno stalnico od začetka oziroma od prvega Alpskega večera naprej. To je maskota Alpskega kvitcta in Alpskega večera. Vaša naloga pa je, da v kupon št. 6 napišete, kdo je pravzaprav maskota alpskega kvinteta in Alpskega večera.
•a. Žalar
NAGRADNI KUPON - Alpski večer - 6.
tole in priimek...............................................................................
Naslov...........................................................................................
Pošta............................................................................................
Maskota Alpskega večera in kvinteta je................................................
kupone pošljite do 3. maja na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj.
Četrtek, 29. 4., ob 19.30: MOŽ, KI SI NE UPA, izven in konto Torek, 4. 5., ob 20.00: PIGMALION, predpremiera, Abonma MLADINSKI 4 Sreda, 5. 5., ob 20.00: PIGMALION, predpremiera, Abonma ŠTUDENTSKI A Četrtek, 6. 5., ob 20.00: PIGMALION, premiera
MALA SCENA
Petek, 7. 5., ob 22.00 FEDERICO - telesnost besede, ugledališčena poezija F. G. Lorce "Mladi gledalci uživajo in se odzivajo s pritrjujočim smehom" Rapa Šuklje, Dnevnik Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu
cestno Gledališče www.MGL.si21.com
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210-852.
MGL
LJUBLJANSKO
Prvomajske prireditve ZSSS
Gorenjska - Bliža se 1. maj, mednarodni praznik dela, ki ga bomo tudi letos počastili s številnimi prireditvami, ki jih po vsej državi organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Območna organizacija ZSSS Gorenjske vas vabi na Križno goro (za škofjeloški del območja) v soboto, 1. maja, ob 11. uri (slavnostni govornik bo Rajko Lesjak, sekretar ZSSS). Na Poljanah nad Jesenicami (za jeseniški del območja) ob 11. uri, kjer bo slavnostni govornik Boris Bergant, župan občine Jesenice. V planinskem zavetišču Gozd (za tržiški del območja) prav tako ob 11. uri, kjer bo slavnostni govornik Marjan Ferčec, sekretar SIN-LES. Tradicionalni prvomajski tabor na Šobcu bo letos organiziral območni odbor SKEI Gorenjske. Območna organizacija ZSSS Domžale je praznovanje organizirala skupaj z društvom Budničar na Viru pri Domžalah, ob Bukovčevi cesti. Jutri, 27. aprila, ob 7. uri bo postavljanje mlaja. V petek, 30. aprila, ob 19. uri bo koncert pihalne godbe iz Domžal, ob 21. uri kres in ob 24. uri ognjemet. V soboto, 1. maja, pa so pripravili budnico z golažem.
Kresovanje na Golici
Golica - PD Jesenice vabi svoje člane in ostale občane Jesenic na prvomajsko kresovanje pri Koči na Golici. Pričetek kresovanja bo 30. aprila ob 20. uri. Koča na Golici bo odprta.
Kresovanje na Hrušici
Hrušica - KŠD Hrušica vabi na kresovanje z ansamblom Vita, ki bo v petek, 30. aprila, ob 20. uri na športnem igrišču pred kulturnim domom na Hrušici.
Študentska tržnica
Ljubljana - V torek, 4. maja, se bo na igrišču študentskega naselja v Rožni dolini v Ljubljani tudi letos odvijala "Študentska tržnica". Na študentski tržnici se bodo na stojnicah predstavili študentski klubi iz cele Slovenije, ki so združeni v Zvezo ŠKIS.
Kresovanje na Dobrči
Tržič - Planinska koča na Dobrči vas vabi v petek, 30. aprila na kresovanje ob srnjakovem golažu. V koči je možno tudi prenočiti.
Nastop folklorne skupine Bled
Bled - Vsem ljubiteljem narodno zabavne glasbe in plesa se obeta izjemna priložnost, da si na enem mestu ogledate nastop Folklorne skupine Bled ter prisluhnete zvokom petdesetih harmonik skupine Accor-dia z Nizozemske. Ker take priložnosti ne gre zamuditi, pridite v petek, 30. aprila, ob 17. uri na ploščad Trgovsko turističnega cenrta Bled. V primeru slabega vremena bo prireditev v Bistorju hotela Toplice.
Ura pravljic na Jesenicah
Jesenice - Jutri, v četrtek, 29. aprila, ob 17. uri bo v Občinski knjižnici Jesenice na otroškem oddelku ura pravljic - A veš, kako te imam rad.
Prvomajski turnir v malem nogometu
Dražgoše - ŠD Dražgoše organizira v soboto, 1. maja, tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo do četrtka, 29. aprila, na tel.; 646-933 (Rok) ali 646-303 (Boris). Prijavnina znaša 5.000 SIT. Najboljše ekipe prejmejo pokale in denarne nagrade. Nagrajena bosta tudi naj"boljši igralec in vratar turnirja. Domačini obetajo pravi športno -zabavni spektakel."
Radovedni medvedek
Tržič - Jutri, v četrtek, 29. aprila, ob 17. uri bo na otroškem oddelku knjižnice, ura pravljic - Radovedni medvedek (Darinka Kobal). Pravljico bo pripovedovala knjižničarka Valerija Rant.
Planinski shod
Žirovnica - Planinsko društvo vabi svoje člane in ostale občane ter druge ljubitelje planin na tradicionalni prvomajski shod, v nedeljo, 2. maja, v Domu pri izviru Završnice v Zelenici. Začel se bo s krajšim programom ob 11. uri. Poskrbljeno bo za prijetno vzdušje.
Po Notranjski
Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in tudi druge zainteresirane na izlet po lepi Notranjski, ki bo 4. maja z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni.
Na Svinjak
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 8. maja, na planinski izlet na Svinjak. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za 5 ur. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 225-184.
Pohod na Blegoš
Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira v sodelovanju s planinskim društvom Škofja Loka 23. rekreativno - spominski pohod na Blegoš. Letošnji pohod bo v nedeljo, 9. maja. Vpisno mesto bo pri koči pod Blegošem, kjer bo ob 11. uri tudi priložnostna prireditev. Poti bodo označene in zavarovane. Izkaznice, značke in plakete boste lahko kupili na vpisnem mestu. Pohod bo v vsakem vremenu. Koča pod Blegošem bo oskrbbvana, prav tako zavetišče na Jelenici. Vse informacije posredujejo Pavle Razložnik, tel: 682-688, Franci Fortuna, tel.: 681-117 in Pavle Čadež, tel: 681-240.
Pokljuka - Viševnik
Kranj - Sekcija za planinstvo pri DU Kranj organizira in vodi turo na 2050 m visoki Viševnik v četrtek, 6. maja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo na sedežu društva v Tomšičevi ulici do srede, 5. maja, oziroma do zasedbe prostora v avtobusu.
Atomske Toplice - Podčetrtek
Kranj - Društvo izgnancev Kranj obvešča svoje člane in njihove svojce, da bodo organizirali enodnevni izlet v Atomske Toplice - Podčetrtek in to v četrtek, 3. junija. Prijave in ostale informacije dobite v društvu.
Španija - Portugalska
Golnik - Planinska sekcija Alpetour Kranj pri PD Kranj organizira prelep planinsko-turistični izlet od 2. do 19. julija. Obiskali boste Andoro, Španijo in Portugalsko. Informacije in prijave pri g. Jožetu Škorcu, Golnik 44, tel.: 461-889.
Na planinski izlet
Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira planinski izlet po poti V. Ločnik
- Gora - M. Ločnik - Bajdniški slapovi, v nedeljo, 2. maja, z odhodom ob 8. uri izpred hotela Creina. Skupne lahke hoje bo za 4 do 5 ur. Prijavite se lahko do jutri, 29. aprila, do 12. ure; Jasna Soklič, Iskra ERO, tel.: 276-400 ali Matija Grandovec, Iskra-tel, tel.: 273-093 (tudi med aprilskimi prazniki), ali na telefonsko tajnico (med delovnikom popoldne) na tel.: 272-870; pri prijavi boste tudi izrazili svojo pripravljenost, da bi udeležence izleta peljali s svojim avtomobilom.
Pohod na Orlico in po Posavju
Kranj - DU Kranj, sekcija za pohod-ništvo organizira jutri, v četrtek? 29. aprila pohod na Orlico in po Posavju. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje
- ne naporne, bo dobre 3 ure. Prijave z vplačili v društveni pisarni do zasedbe avtobusa.
Terme Banovci
Društvo upokojencev Kranj vas vabi na kopalni izlet v Terme Banovci v sredo, 12. maja. Odhod avtobusa bo izpred hotela Creina ob 6.30 uri.
Sklic občnega zbora
Radovljica - ZDU občin Radovljica, Bled, Bohinj sklicuje svoj redni volivni občni zbor zveze, ki bo jutri, v četf-tek, 29. maja, s pričetkom ob 9. Uri v sejni dvorani Doma upokojencev Radovljica, Ljubljanska c. 4. Prosijo vse delegate, člane in goste, da se le-tega udeležite.
Prvomajska smuka na Rogli
Rogla - Na Rogli imajo do 50 cm snega. Znižali ta so tudi cene dnevnih kart. Do konca smučarske sezone 1998/99 je GRATIS smuka za imetnike sezonskih ali prenosnih -smučarskih kart kateregakoli slovenskega smučišča. Med prvomajskimi prazniki so paketi na Rogli in v Termah Zreče po izredno ugodnih cenah. Za vse goste, ki bodo koristili polpenzion v paketu, je vključena tudi poldnevna smučarska vozovnica.
Kovinarska koča v Krmi odprta
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča vse svoje člane, ljubitelje narave in prijetnih sprehodov, da bo Kovinarska koča v Krmi odprta čez prvomajske praznike. V maju bo koča oskrbovana vsak konec tedna. Stalno pa bo koča odprta od 1. junija.
Planinsko društvo Križe obvešča
Križe - Planinsko društvo Križe obvešča vse ljubitelje gorskega sveta, da bosta koča na Kriški planini in Zavetišče v Gozdu v času prvomajskih praznikov oskrbovani od 24. aprila do 2. maja. Na predvečer praznika dela bo na Kriški gori ob 21. uri zagorel kres.
Dom na Kališču med prazniki odprt
Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo Planinski dom na Kališču v času prvomajskih praznikov oskrbovan od sobote, 24. aprila, do nedelje, 2. maja. Zadnjega aprila bo kresovanje.
Nove številke PD Jesenice
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice sporoča, da imajo spremenjene telefonske številke društva: telefon: 064/866-070, telefon/fax: 064/866-071.
100 let kranjskega planinstva
Kranj - PD Kranj bo ob praznovanju sto-letnice kranjskega planinstva razvilo na planinski slovesnosti v začetku junija novi prapor, zato obveščajo planinstvu pripadne člane, še posebej nekdanje in sedanje, da se odločijo za spominski žebljiček na praporu s svojim imenov. Vse informacije v pisarni PD Kranj, tel.: 225-184.
C( )S1II,.\.\ RKSIAVRACIJA (iAl.KRIJ A "Pri ložovcu" Begunje
PROGRAM GLAZBENIH PRIREDITEV
petek, 30.4.1999 - narodno zabavni večer z ansamblom GORENJSKI MUZIKANTJE ob 19. uri*
sobota, 1.5.1999 - narodno zabavni večer z GAŠPERJI ob 19. uri
informacije IN rezervacije NA št 064/707 030 ALI 064/733 402
Razstava Petra Jovanoviča
Škofja Loka - Glasbena šola vas vabi na odprtje in ogled razstave slik Petra Jovanoviča in sicer v petek, 30. aprila, ob 19. uri v Kapeli puštalskega gradu v Skofji Loki.
Razstavlja Marij Vrenko
Radovljica - V Galeriji Šivčeva hiša je razstava slik akad. slikarja Marija Vrenka. Razstava bo na ogled do 16. maja.
Razstava slik akademskega slikarja
Radovljica - Vabljeni ste na otvoritev razstave slik akademskega slikarja in vrhunskega strokovnjaka - restavra-torja Marija Vrenka iz Ljubljane. V začetku aprila je o restavratorstvu likovnih del predaval v Rotary clubu na Bledu. Razstava bo na ogled do 16. maja, vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12. in od 16. do
18. ure.
Razstava Lojzeta Logarja
Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi na ogled likovne razstave akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Razsrva bo na ogled do vključno 12. maja. Salon je odprt vsak dan, razen sobot popoldan in nedelj, od 9. do 12. ure in od 16. do
19. ure.
Miocenski fosili tunjiškega gričevja
Tržič - Društvo prijateljev mineralov in fosilov ter Geoprof Tržič vas prijazno vabita na razstavo - miocenski fosili tunjiškega gričevja, ki sta jo pripravila Davor Preisinger in Jure Žalo-har. Razstava bo na ogled vsak dan med obratovalnim časom banke do 21. maja.
Razstava Marjetke in Maje
Kranj - Dijakinji Gimnazije Kranj Marjetka Kurner in Maja Blatnik sta že znani razstavljavki svojih umetnin v njihovi šolski knjižnici. Tokrat sta prvič pripravili skupno razstavo, ki bo odprta do 19. maja v knjižnici Gimnazije Kranj.
Fotografije Jaka Čopa
Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica vabi v galerijo Pasaža v radovljiški graščini, kjer barvne fotografije razstavlja Jaka Čop. Razstava bo odprta dc 6. maja.
RADiO
913
11
TRGOVINA KRANJ d.o.o.
V NAS! TRGOVINI VAM NUDIMO:
* NAJNOVEJŠI PROGRAM fTALfJANSKF KERAMIKE
* VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne)
ZAKLJUČNE LETVE
* STAVBNO P0MJŠTV0, sfrešna okna VELUX
IZREDNO UGODNE CENE
DODATNA PONUDBA V KERAMIKI ■ KERAMIK in GRANITOGREZ
Delovni čas od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512
KUPIM
MALI OGLASI S 223-444
APARATI STROJI
BOJLERJE 100, 150 in 200 I, lahko tudi več kombinacija elektrika, centralna, solarij, prodamo iz nerjaveče pločevine. Garancija 5 let, izvedba je lahko tudi ležeča. 8874-031 ,7677
Prodam OBRAČALNIK PAJEK na 2 vretena. 8736-457 9039
Prodam GOZDARSKE VERIGE 2,5 m In 3 m ter SANDOLINS raznih odtenkov. »714-169, 040/203-491 9211
Prodam VRTAVKASTE BRANE Cimos, dobro ohrnajene s kardanom. 8491-115 9335
Prodam nov AVTORADIO Sonv in nove ZVOČNIKE Jenson. «327-067 9340
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje z ventilatorsko pečico in 3 JEKLENKE za plin. «350-300 9346
SUŠILNI STROJ Gorenje, ugodno prodam. 8041/719-174 9355
SILONAKLADALNO prikolico Klas 45 kubikov, čelno KOSILNICO Sip Roto 220 in TRAKTOR Zetor 5911, prodam. Vreček, Visoko 71 9374
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. »332-350 9375
Podarim GORILEC VViesman za centralno. 8631-798 9389
Etažno PEČ za centralno na trda goriva, tip Central 23, 23 KW, prodamo simbolično ceno. 8733-623 9397
Prodam SLAMOREZNICO, stolpni lesen SILOS, PUHALNIK Grič s podajal-no mizo. 8421-746 9416
Prodam KOSILNICO Gorenje muta, tip Kosor in FREZO. 8633-489 9417
Prodam univerzalni rezkalni STROJ -velikost delovne mize 200 x 780. 8311-697 9426
KONZOLNO DVIGALO poceni prodam. 8891-236 943/
GR. MATERIAL
SMREKOV in BOROV OPAŽ, LADIJSKI POD ter hrastov klasični PARKET ugodno prodamo z možnostjo dostave. Habjan d.o.o., 8641-103 4?/i
Prodam super smrekove PLOHE. 8738-346 9325
Ugodno prodam 1500 kosov OPEKE modelarca in cca 700 kosov strešne KRITINE. Erbežnik, Praše 5, Mavčiče
9327
Prodam betonske armirane CEVI fi 80, 2,5 m dolge po polovični ceni, nove. 8646-806 9338
Prodam kostanjeve DROGOVE različnih dolžin. 8738-351 9344
Prodam STREŠNO OPEKO format 48x37, 100 kosov. 8725-807 9378
BREZPLAČNO oddam STREŠNO KRITINO cementna folc, zastekljena okenska krila. 8242-433 9405
Prodam smrekov OPAŽ, ladijski pod in žagan les. Možnost dostave. 8641-207
" 9406
Prodam večjo količino STREŠNE KRITINE skril plošče 8622-654 9425
71
ELEKTRONIK d.o.o.
42ttO KRANJSKA GORA SAVSKO NASFUF 5 5 n-l./fAx:064/881-910, 881-484
ugodne cene oglaševanja na ^/ideostraneh in med programom^
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA kakovostne instrukcije, poletni tečaji samo 9000 SIT, prevajanje! ŠVICARSKA ŠOLA Kranj, 312-520
9367
Instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za osnovne in srednje šole. Uspeh zagotovljen. 8316-110, 451-762, Igor 9415
Uspešno instruiram MATEMATIKO, FIZIKO in KEMIJO za OŠ in SŠ. 8491-
014 9445
KOLESA
Ugodno prodam DIRKALNO KOLO izdelano po naročilu ali zamenjam za mountain bike Scott z amortizerji. 8881-250 8930
Prodam MOŠKO GORSKO KOLO 18 prestav, cena 10.000 SIT. 8312-564, 041/404-475 9376
Za simbolično ceno prodamo dva ženska KOLESA - Rog, 5 prestav. 8561-
188 9428
ŠPORTNOREKREACIJSKI IN BEAUTYCENTER POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizansko c. 39,4000 Kranj tel.: 064/362-810, tel., fax: 064/362-811
Dodatna ponudba Monika športa
• Nega obraza s preparati MATIS
• Make up za različne priložnosti
• Anticelulitni tretmaji
• Aromaterapija
• Limfna drenaža Kozmetične (sprostitvene) masaže
• Refleksna masaža stopal
• Depiladja
• Trajno odstranjevanje dlak
• Pedikura s preparati GEHVVOL « Manikura
BRDO PRI KRANJU Predoslje 39,4000 Kranj tel., fax: 064/222-479
ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke in bukve. Habjan d.o o., 8641-103
4270
ODKUPUJEMO SMREKOVO, JESE-NOVO, JAVORJEVO, ČEŠNJEVO, HRUŠKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA Poljšica pri Podnartu 6, 8731-615 6917
Kupim etažno PEČ TVT CENTRAL 23. 860-30-40 9301
Kupim zgrabljalnik SIP. 8460-052
Kupim rezan smrekov in češnjev LES. 8 241-642 9343
Kupim TRAKTOR Univerzal 55 km ali Zetor 55 KM ipd. 8641-400 9366
LOKALI
KRANJ POSEBNA PONUDBA na odlični lokaciji (bližina vodovodnega stolpa) oddamo poslovne prostore v skupni izmeri 120 m2 (lahko po manjših enotah), vsi priključki, ugodno! KRANJ - stari del mesta - na odlični frekventni lokaciji oddamo več poslovnih prostorov, zelo ugodne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 6907
ODDAMO V KRANJU - v bližini sodišča oddamo ODVETNIŠKO PISARNO; v Kranju - v mestnem jedru, v pritličju hiše POSLOVNI PROSTOR, 48 m2, primeren za trgovino ali mirno dejavnost, v Kranju - v Stražišču v pritličju hiše 20 m2 za mirno dejavnost. K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-785 6918
Prodamo v Kranju, 96 m2, 3 prostori v pritličju in medetaža, primerno za trgovino, pisarno, obrt ipd., cena 14.5 mio SIT (150 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-785
Oddamo; bistro v Kranju, 120 m2, v 2. etažah, odkup inventarja za 4.3 mio SIT (45 000 DEM), najemnina je 144 000 SIT/mes (1500 DEM/mes). K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax
221- 7 8 5 6921
Oddamo v bližini Kranja v neizdelani hiši, v kleti, 130 m2 in pritličju 100 m2 s posebnim vhodom, primerno za različne dejavnosti (zobozdravstvo, kozmetika ipd). K3 KERN d.o.o., 8221-353,
222- 566 in fax 221-78 5 6922
Prodamo v bližni Tržiča POSLOVNI PROSTOR v prizidku hiše in stanovanje v mansardi, cena 220 000 DEM, možno tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja. K 3 KERN d.o.o, 8221-353, 222-566 in fax 221-78 5 6923
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO ŠENČUR nov trgovski loka, 50 m2 z izložbo in sanitarijami, 97000 SIT/mes, KRANJ Center blizu avtobusne postaje, 110 m2/l..obnovljeno, vsi priklju. 195.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673 8154
STRAŽIŠČE poslovne prostore na odlični lokaciji prodamo po ceni 97000 SIT(1000 DEM)/m2. 80609/626-810,064/311-417 8384
V Poljanah nad Škofjo Loko ODDAMO v najem poslovni prostor 75 m2. 8609-
02 0 9329
NAKLO - oddamo 135 m2 novih PISARNIŠKIH PROSTOROV. FRAST -nepremičninska hiša, 8415-490 9460
KRANJ - okolica; oddamo 200 m2 POSLOVNIH PROSTOROV, dovoz možen z večjimi tovornjaki. FRAST -nepremičninska hiša, 8415-490 9461
Kranj - prodamo POSLOVNI PROSTOR, 200 m2, možnost dograditve, cena 350 000 DEM oz. 34.2 mio SIT. FRAST - nepremičninska hiša, 8415-
4 9 0 9462
MOTORNA KOLESA
Ugodno prodam zelo ohranjen SKU-TER PIAGGIO OUARTZ 50, I, 95. Bohnec, Golnik 19, 041/765-862 9159
Ugodno prodam MOTOR CTX 80, I. 89, registriran. 8311-645 9306
OBVESTILA
OČIVIDCI PROMETNE NESREČE dne 17. aprila 99 na Polici pri Kranju naj prosim pokličejo na 8472-121, zvečer
9345
OBLAČILA
Prodam birmansko OBLEKO za fanta in čevlje št 44. 8228-213 8912
Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO. 8620-315 popoldan 9294
Po simbolični ceni 200 SIT/kos prodajamo rabljena, čista DELOVNA OBLAČILA. 8631-336 9332
Prodam obhajilno, dekliško, belo dolgo OBLEKO in BIRMANSKO OBLEKO za fanta 11. let. 8461-478 9382
Oddam prvoobhajilno fantovsko obleko, 1 x rabljeno. 8632-134 ali 212-476
RIJA - izposojevalnica poročnih in obhajilnih oblek v Naklem vam nudi bogato izbiro. 8472-737 9418
Prodam dolgo belo obhajilno OBLEKO in čevlje, št. 33 (za 8 let). 8423-015
9429
Ugodno prodam unikat žensko OBLEKO, primerno za slavnostne priložnosti. 8312-688 9444
Vse za
NOVOMAKON
Največja izbira GSM aparatov na enem mestu Distributer MOBITELA Najugodnejše cene:
GSM že od 12,416 brez RD.
tel.: 064/24 21 21 Šuceva 27- Kranj
http://www.le-tehnika.si E-mail: telephone@le-tehnika.si
Vse za hidravliko in pnevmatiko
-1
•C^rpallie, motorji, cilindri, ventili tesnila, armature...
• Svetovanjem "inleniring"
♦ Cevi po vzorcu ali naročilu
OSTALO
ITISON vrhunske kvalitete 5 x 8.5 m prodam za polovično ceno. 8744-792 ali 061/317-111 8596
PLASTIČNE POSODE za vodo 50 + 200 I, podarim. 8631-798, po 20. uri
9390
PRIDELKI
Podarim 5 t SENA. Poljšica 13, Pod-nart, 731-261 9137
Prodam BALE v foliji, prve košnje. 8641-361 popoldan 9290
Prodam hruševo ŽGANJE. 8451-522
9303 -
Ugodno prodajamo BALKONSKE ROŽE. Bašelj 40, 451-532 9379
Prodam VRTNO presejano ZEMLJO PRST in uležan GNOJ. Prebačevo 32 a, 326-426 9384
Krmni krompir prodam. 8311-811
9395
Semenski in jedilni KROMPIR, sante, desire, prodam. Žabnica 45 8311-813
9409
Po ugodni ceni prodajamo različne BALKONSKE ROŽE. Voglje - Kotna pot
7 9414
AVTO MEDVODE
odkup in prodaja VOZIL
tel.: 061/611 601
KROMPIR jerla in desire, prodam. Bogataj, Gabrška gora 11, Poljane 8688-519 9421
KROMPIR za saditev erla in desire, manjša količina, prodam. 8431-483
Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. t422-085 9441
POSESTI
Prodamo v Radovljici - na glavni cesti pritličje hiše, s kletjo in garažo za dva avtomobila, na parceli 500 m2. K 3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-7853 6919
Prodamo v bližini Kranja podkleteno visoko pritlično hišo 9,80 x 11,80 m, staro 10 let, na parceli 600 m2, cena je 35 mio SIT (370 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax
221- 78 5 6924
Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro HIŠO, visoko pritlično, na parceli 727 m2, cena 32 mio SIT (336 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-785 6925
Prodamo SMLEDNIK - na prometni lokaciji starejšo hišo (nekdaj gostilna), uporabna površina je 300 m3, parcela 700 m2, cena 14.2 mio SIT (150 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 8221-353,
222- 566 in fax 221 -78 5 6926
Prodamo VRBA na Gorenjskem - hišo; dvojček, parcela 400 m2, cena ugodna - 13.3 mio SIT (137 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-785 8927
Prodamo v bližini Kranja - bivalni VIKLEND na parceli 850 m2, cena 20.5 mio SIT. K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-78 5 6928
GOLNIK - ugodno, dvostano-vanjska hiša, 23 let, na parceli 891 rn2, 25 mio sit.
Dom nepremičnine. 22-33-00, 0609/650-123
Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE 1823 m2 v PODUUBEUU za 9 mio SIT (95 000 DEM). Možna prodaja v dveh delih, K3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785 6936
Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE 1640 m2 z brunarico na GOLNIKU, cena 9.7 mio SIT (100 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-785 6937
Prodamo zazidljvo parcelo v PRA-PROTNI POLICI pri Cerkljah, 670 m2, po 10.516 SIT/m2. K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-785
6938
Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE - Brezovica pri Kropi 1300 m2 po 44 000 SIT/m2, BISTRICA PRI TRŽIČU stavbno zemljišče 1575 m2 po 44 000 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA 2500 m2, možno deliti na več parcel, v okolici TRŽIČA zazidljivo parcelo 2400 m2. K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-785 6939
HIŠE PRODAMO GOLNIK UGODNO dvostanjsko hišo (23 let) na parceli 891 m2, 200 .m2 biv.površine. +100 m2 kleti, 25,3 mio SIT/260.000 DEM, KRANJ Kokrica enodružinko vis.priti, hišo z garažo in vsemi priklj. na parceli 618 m2, 26 mio SIT, ŠENČUR enodružinsko hišo z ločeno garažo na parceli 761 m2, 168 m2 biv.povr., KRIŽ pri Komendi, enonadstropno hišo, 190 m2 netto površine, na parceli cca 900 m2, 21,3 mio SIT ali po dogovoru, ŠKOFJA LOKA Podlubnik, montažno, vrstno hišo na parceli 490 m2, 21,3 mio SIT, KRANJ Naklo poslovno stan. hiša (16c9m) na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanje 77,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673 ai49
KRANJ Center mestno jedro večjo poslovno stan. vilo z garažami in parkirišči primerno za poslovno dejavnost, PREDOSLJE dvostanovanjsko hiš,o v III. gr.f. z gospodarskim poslopjem na parceli 800 m2, 21,3 mio SIT (220.000 DEM), BOHINJ Jezero manjši vikend potreben obnove na parceli 2500 m2, KRANJ Primskovo enonadstropna hiša dvojček na parceli 500 m2, 110 m2 v etaži, 25,2 mio SIT, LESCE samostojno nedokončano hišo, lahko dvodružinska, 10x9 m na parceli 420 m2, pritličje izdelano, 28,6 mio SIT (295.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673 siso
HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca, KRANJ s širšo okolico kupimo manjšo kmetijo ali nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673
GRADBENE PARCELE PRODAMO
RADOVLJICA Lancovo, večjo zaz. parcelo na mirni lokaciji 7000 m2, RADOVLJICA Nova vas ravno, sončno, zaz. parcelo 900 m2, 7800 SIT/m2, GORICE pri Golniku zaz. parcelo 283 m2 za gradnjo manjše hiše, 3,4 mio SIT, PREDDVOR Mače na robu vasi prodamo 400 m2 ob gozdu, lep razgled, 2,3 mio SIT /24000 dem, PREDDVOR okolica lepo, sončno zaz. parcelo cca 450 m2 z gradbeno dok., ŽG. GORJE Podhom sončno zaz.parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 9750 SIT/m2, HOTEMAŽE večjo zaz parcelo 2000 m2 ob robu naselja, PRAPROTNA POLICA zaz.parcelo ob cesti elek., voda na parceli 667m2, 10.725 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673 8152
Obnavljamo in tapeciramo SEDEŽNE GARNITURE, «wl.S 064/241-309
PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,221-673 8153
STRAŽIŠČE, samostojni prizidek z 800 m2 zemljišča prodamo za cca 17000.000 SIT (170.000 DEM). 0609/626-810,064/311-417 8387
STRAŽIŠČE večjo hišo s poslovnim prostorom v pritličju prodamo za 34000 SIT (340.000 DEM). 80609/626-810, 064/311-417 8388
KRANJ oddamo starejšo delno opremljeno -HIŠICO, brez CK, 25.000 SIT mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8564
OKOLICA KRANJA - na lepi lokaciji prodamo 1/2 HIŠE, 90 m2 (stanovanje popolnoma adaptirano), CK, tel., ločen vhod, 350 m2 vrta, ugodno! Na atraktivni lokaciji prodamo starejšo HIŠO, 81 m1, ugodno - 6.900.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE 8212-719, 212-876 8830
KRANJSKA GORA - posebna ponudba!!! - na odlični lokaciji (naselje Jasna) prodamo počitniško hišo, 427 m2 zemljišča, JESENICE - na dobri lokaciji prodamo popolnoma adaptirano dvostanovanjsko HIŠO, vsi priključki, 1000 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE 8212-719, 212-876 8831
HIŠE PRODAMO KRANJ starejšo enonadstropno hišo potrebno obnove (1.33), 95 m2 v etaži x 2, možnost preureditve pritličja v poslovne prostore, 9,6 mio SIT (99000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 9100
SEBENJE PRI TRŽIČU enodružinsko vis.pritlično, nedokončano 4. gr. f., montažno hišo Jelovica na parceli cca 400 m2, 1,7 mio SIT(180.000DEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 9101
ŠKOFJA LOKA okolica prodamo novogradnjo, prva plošča, z vso potrebno dokumentacijo, na parceli 564 m2. PIA NEPREMIČNINE, 656-030 9112
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo1 vrtno MONTAŽNO HIŠO, 160 m2, veli-j kost parcele 400, ŠKOFJA LOKA vrstna, končna atrijska stan. HIŠA, 250 m2 površine, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030 _9ii3
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO nad 400 m2 v okolici Kranja, najraje relaciji' Kranj-Golnik. 8 245-366 9326
TOK - Telefon Odvisnosti Kranj
(064)326-928
Vsako sredo od 1 7.00-19.00
I
ve;
ski, r
same dam.
Prc Punk
]n
SIT, £ ska,
Drv/ 'er 5 *31
Prodam 7700 m2 MEŠANEGA GOZDA. $421-067_9353 [
KRANJ-okolica, HIŠE cenovnega razreda 3,3 mio SIT/330.000 DEM/, na super mirnih lokacijah,prodamo. 8315' 600, 315-601 PIANOVA_9359 j
POLJANE nad Škofjo Loki, prodam starejšo stanovanjsko HIŠO 168 rn2 stan.površine, vel. parcele 787 m2i', ravna, sončna lega. PIA NEPREMIČNI-, NE, 8656-030_9372;
RADOVUICA + okolica - TAKOJ kupimo manjšo stanovanjsko hišo (dol 10.000.000), gotivna!!! PIA NEPRE-[ MIĆNINE, 212-719, 212-876 9398 [
MOSTE PRI KOMENDI - HIŠA, kvalitet-' na, sodobna gradnja, 3. gradbena faza, vredna ogleda, prodam. Samo resni j kupci kličite na 8061/824-196 9411
Prodam VINOGRAD z zazidljivo parce- j lo v Plišivici v Beli Krajini, 1000 m2\ 8411-641 9413
DRULOVKA - prodamo stanovanjsko j hišo na parceli 500 m2, cena 22.8 mio; SIT. FRAST - nepremičninska hiša 8415-490 9468
PRIREDITVE
Narodno - zabavni DUO po želji TRIO, vam poje in igra glasbo za vse priložnosti. «312-327 83/7
NARODNO ZABAVNI TRIO vam igra n* porokah, obletnicah, veliko petja. Sn*' zanesljivi. 8731-015 936«
LEPOTA
IN
ZDRAVJE
čaj za ženske
ČAJ ZA URAVNAVANJE TE1JRSNE TEŽE H KARNIT1NOM
1.087,00 SIT
ŽELITE NEKAJ NOVEGA IN ZDRAVEGA
ČAJ ZA URAVNAVANJE TELESNE TEŽE S KARNITINO
NOVO 30 vrečk
MATI K
INFORMACIJE:
M Mik. d.o.o. SMREKARJEVA 3, IJUBIJANA, TEL.: 061/1593-269
Ho
iS
Po
060
Pr< fotelj
Pr
ADRi 710
^orrii ^o. f
2a P.OL
9434
tv
ANti GOP brezi 333
^rč *AVl Kae
a/i 7
no
»
•TROJNI TLAKI -
ESTRIHI
tel..0609 625 474 061 812 608
RAZNO PRODAM
VEZILNI ŠIVALNI STROJ, gospodinj-21- nov, 2 x numerator, BLAGAJNE in ^GOVINSKI KAVNI MLINČEK ter "IjJOpostrežne KOŠARE, ugodno pro-^^»355-570 9092
, Vodarn OPEKO NF SILIKATNO 500 °sov 20 % ceneje, kolo, aparat aku-il^ktur. 8647-037_9300
2 bakreni PLOŠČI 2x1 m, 13 000 ^T> anteno CB, UHF - VHF radioamater-!!^5 I BOJLER. «311-494 9341
n Prodam SUHA BUKOVA in mešana l^vA, fižolovke in otroško OPREMO. *^£Q-223_9396
, p»"odam hrastove KADI za namakanje '6r 5000 I CISTERNO za olje ali drugo ^l^^Zadraga 13, Duplje 9419
&Prodam lesene STEBRE za kozolec. *312-048 ali 040/206-048 94/2
STAN. OPREMA
.. NOVE KUHINJE - najceneje v Sloveni-!!^*431-673 e/26
Qpoceni prodam POGRADE. 8725-
«^P_ 9369
. Prodam malo rabljen TROSED + 2 ote|ia, zaradi selitve. 8621-126 9401
ŠPORT
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč. 8061/813-642, popoldan, 041/680-
751 ' 7359
INOX SCHIEDEL DIMNIKI za plin, olje in trda goriva, odpravlja kondenz in madeže na fasadi. IZVAJAMO ZIDAVO in MONTAŽO. 80609/645-581 M13
TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. 8326-819,041/711-842 7699
ČIŠČENJE SEDEŽNIH GARNITUR, JOGIJEV TER VSEH VRST TALNIH OBLOG Z OBNOVO NAMAZOV. LESKET 211-338, 041/503-158 8380
STROKOVNO OBREZOVANJE DREVJA in grmovnic, načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin in svetovanje. 8312-722 8499
ŠIVANJE po naročilu in popravila! 8326-839 8678
VODOVODNE INSTALACIJE hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. KOŠ-NIK s.p., 332-061 8703
VODOVODNE INSTALACIJE napeljujemo na novo in pbnavljamo stare. Nudimo kompletno obnovo kopalnic. 8831-124
Prodamo POČITNIŠKO PRIKOLICO ^RIA 500, cena po dogovoru. 8311-
■»19^ 9324
i ROLERJI - ugodno- staro za novo-*0rr>is. prodaja, rabljena KOLESA, ugod-I^RUBIN KOKRICA, 245-478 9380
^a Polovično ceno prodam skoraj nove H°LERJE št. 34. 8682-720, zvečer 9434
^ STORITVE
TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na ^°mu. Montaža in servis TV in SAT
anten, prodajamo televizorje zorenje po najnižjih cenah -brezplačna dostava in priklop. 8738-
333 ali 041/628-616_2
Rolete, žaluzije, lamelne plise k^se, harmonika vrata, tuš
,h7'NE - lahko naročite na 8211-418
^DBENIŠTVO S-Bor, d.o.o.
k^vzame vsa gradbena defa, Novogradnje in adaptacije ter znanje ureditve ASFALTIRALE in TLAKOVANJE dvorišč.
Tel.: 061/813-870
^ENČILAASTERIKS, Senično 7,Križe, 5557-874, 555-170, 041/733-709 -^L|JZUE, ROLETE, LAMELNE ZAVE-BR PLISE 4R°LOj|
ZAVESE, PVC KARNISE,
KOMARNIKI, TENDE! Ses-
.. ni in nadomestnr deli za rolete in žalu-,e- Izdelovanje, svetovanje, montaža in
servi
casU|
's. Dobava in montaža v najkrajšem
Kompletne selitve in prevozi
2fHlSTVA - opreme, blagajn, klavirjev. C^/686-978, 041/717-341 3337
Oljne gorilnike, avtomatiko - tudi za nčne bojlerje, servisiramo, montirana.' 2 garancijo, izmerimo izkoristek Wi. BETA - S d.o.o., 8/fax 874-059,
<^04'851_6461
T^ALJINSKI UPRAVUALCI za vse tipe pw~ nadomestni, originalni ali univerzalni PROTON SERVIS, Bleivveisova 2 (kino <2^r)Kranj. 8222-004_7003
oIV' VlDEOREKORDER, CD PLAYER in j . a'° zabavno elektroniko vseh proizva-pr5?v Popravimo hitro in kakovostno. c^OTON SERVIS, Bleivveisova 2 (kino
ss£*2:Kranj' 222'004_™*
dKlJUČAVNIČARSKA in KOVINARSKA o^A OBNOVE PRIKOLIC za A test -arijam hitro in kvalitetno.
^V750-713_7056
t^P^ELAVA mansard s Kanuf ploščadi' rnontaža Armstrong stropov, tesar-rvZ 'n krovska dela. 8491-425, 41/637 7280
Gradbeni inženiring, d.o.o., Kamnik, tel.: 061/817-285, GSM 041/643-529 - asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz, prevzem kompletnih zidarskih del, novogradenj in adaptacije, pleskarska in keramična dela, fasade!
PARKETARSTVO S.P. JAKOB nudi polaganje, brušenje in lakiranje vseh vrst talnih oblog. 8041/549-144, 327-346
9054
Imam skupino zadarstvo in fasaderstvo. Delam s svojim ali vašim materialom. Hitro in poceni 8225-363, 041/511-
797 9124
Potrebujete PREVOZ tovora (4 m) ali pomoč pri selitvi?! 8041/571-295 9191
NUDIMO VAM VSA MIZARSKA IN SLI-KOPLESKARKA DELA, IZOLACIJA IN IZDELAVA KNAUF IN RIGIPS SISTEMA MONTAŽA NAPUŠČEV, OGRAJ IN FASADERSKA DELA. 8245-340 9192
URE- POPRAVILA, prodaja, popravila STARINSKIH UR. URARSTVO GERIN-GER, Kranj, 330-589_9354
PROTIVLOMNE kovinske mreže za okna, pohodne mreže ter STOPNICE vseh vrst. GOLD.d.o.o., Jesenice, 806-026 9377
Kvalitetno izdelane CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE raznih dolžin! Pre-bačevo 32 a, 8326-426 9383
STANOVANJA
RADOVLJICA - prodamo 2 ss, 50 m2, vsi priključki, ugodno! LESCE prodamo lepo garsonjero, 24m2, CK, tel., CATV, balkon, odlična lokacija. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 6903
Prodamo 2 ss, 60 m2 na Planini, v 5. nadstr., vsi priključkui, 2 dvigala, cena 10.2 mio SIT. K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-7 8 5 6931
Prodamo KRANJ - 1 ss, 43 m2, z balkonom, v 3. nadstr., na Planini za 8.2 mio SIT (85 000 DEM) ali menjamo za 2 ss. K3 KERN d.o.o., 8221-353, 222-566 in fax 221-785 6933
Prodamo ŠKOFJA LOKA Podlubnik 2 ss 60 m2 z vsemi priključki za 10,2 mio SIT (105.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 7443
Prodamo KRANJ Šorlijevo nas. 2ss+k 67,60 M2 v pritličju bloka z vsemi priključki 11,7 mio sit (120.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-
78 5 8033
KRANJ na dobri lokaciji prodamo garsonjero, 22 m2, vsi priključki, ugodno! KRANJ prodamo 1 ss, 50 m2, vsi priključki, KRANJ prodamo 2 ss, 58 m2, vsi priključki, velik atrij, dobra lokacija, ugodno! KRANJ prodamo več 3 ss, zanimive ponudbe! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 8044
NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, nasproti kina Center, 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 8145
O O
"V
""Mr"E''i)i.......) EZ"
Kranj
PROGRAM
H medel jah od 9 00 do 23 00
^a gorenjski televiziji vam lahko pripravijo vse i . zato naročite i
ideospot, videostran, tv telop, eklamo, predstavitveno oddajo, ^ reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj.... ,— "GODNE CENE OBJAVE I
gorenjska televizijska predstavitev je najboljša odločitev
GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Toslo 2. p.p 181 4001 Kiari) E-poSta: tele-tv~kror> ()0f>. ( hilj):/. v\~\v\\ .radio
Prodam TELIČKO simentalko in sivko težke 135 kg, ugodno. «682-229 9310
Poceni prodam"2,5 let staro brejo KRAVO in 7 let staro po teletu. «725-
6 1 8 9311
Prodam BIKCA simentalca, težkega 100 kg. «310-011 9312
Prodam več črnobelih TELET. «040/229-331 9317
Prodamo 4 TELICE za zakol ali nadalj-no rejo. «545-164 9320
Prodam teden dni staro TELIČKO in smrekove plohe. «422-689 9322
Prodam PRAŠIČE težke od 100-130 kg, domača hrana. «431-318 9330
Podarim KOKERŠPANJELA. «242-291, zvečer 9331
prvdefava zdraintnih zelišč
Antonija TOR KAR, s.p. Begunjska c. 23, 4248 Lesee Tel.: 064/718-340
Nudimo več vrst mazil, oblog, kapljic, čajev in krepil za pomoč pri zdravljenju vse/t vrst obolenj.
Prodam dva meseca staro TELIČKO in KRAVO po telitvi. »725-283 9339
PURANE, bele, za nadaljno rejo prodajamo. «061/841-953 9342
ODDAMO dva PSA, prikupna mešan-ca, stara 6 tednov. «316-110 Igor 9349
Prodam 16 mes. staro TELICO simentalko in suhe hrastove plohe. «422-059,041/550-140 9356
Prodam PUJSKE težke od 15 do 25 kg. «431-416 9365
OglaSevanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja
T R Z I C
88,9 in 95 Mhz
marketing 064/525-600 studio 064/564-564
Prodam JAGNJETA ali meso. «740-
104 9370
Prodam več ČEBELJIH DRUŽIN AŽ. «422-291
9373
PIŠČANCE domače reje prodam, žive ali očiščene. «491-270 9335
Prodam 110 kg težkega BIKCA simentalca. Voglje, Letališka 2, Šenčur
9386
Prodam enoletno pašno TELIČKO simentalko. «557-332 9388
Verjemite ali ne...
-Ar
w
RADIO OGNJIŠČE
Planinu
Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina 104 S 91,2 105,9 91.2
TRGOVINA ]
ZADRUŽNI DOM PRI MSKOVO
AKCIJArrE 999SIT
1* mm • m
Radio Triglav
Radio Triglav Jesenke d.o.o. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-01 2, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.i-adiotriglav.si
96 60RCAI5 Kfl
89.8 Je/enice. 101.5 Bohinj 10 § J Kranjska Gw«
Enomesečne bele piščance BROJ-LERJE po 300 SIT/kg, za nadaljno rejo, prodam. «245-039 9394
Prodam TELIČKO simentalko za zakol ali nadaljno rejo. «461-255 9407
Prodam KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali zakol, cena 100 SIT. «632-622
9408
Prodam 2 meseca starega PSA - nemškega ovčarja. «874-364 9427
Prodam TELIČKO za nadaljno rejo, stara 6 tednov. «423-252
9431
Prodam enoletne KOKOŠI po 150 SIT. «620-493 9435
Prodam KRAVO po. 2. teletu. «685-
185 9436
Prodam 2 meseca staro TELIČKO simentalko, za nadaljno rejo. «733-74
9438
Prodam 160 kg težko TELIČKO in 120 W
težkega BIKCA simentalca. «736-448 I
—*
Prodamo 2.5 meseca starega BIKCA simentalca. «243-128 ■:<■■>"
Prodamo enoletne KOKOŠI nesnice lA nadaljno rejo ali zakol. Cena 150; SIT/kom. «491-250 9480J
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko, od dobre krave in KRMILNO} PESO. Češnjevek 5 «421-538 94861
Prodam BIKCA simentalca. Informacije po 15. uri na «211-3 1 6 948«
ŽIVALI KUPIM
TELIČKO čb pasme, kupim in prodan1 borove deske 25,50 mm. »730-523 9302
Kupim TELIČKO simentalko en teden staro. «423-2 2 8 935?
Kupim BIKCA ali TELIČKO simentalko, staro do 14 dni. «5 58-074- 9473
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
R G L
studio 161 31 30 marketing 161 30 60
x < ca
>N
_l
CO
X Z
oc
i
o
X
LLI
S
oc a.
LU
O
m
o
LU H
m O a
D
CO
3
O
2
LU
CO -i
z
LU OC O O
>
LU -J
X
o z
z
co o
i
3 o
OBJAVA URADNIH UR
IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica
tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076. MOBITEL: 041/631-107
POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ
vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798
KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve
tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940
tel.
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064
tel.
POGREBNIK Dvorje
421-424, 0609/614-528, 0609/624-685
KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2
telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412.
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963 041/648-963 A 041/686-808
O
2
o o
(O 73
O
m >
i
< o o jj m z
c_
co m
O
E
co
C
o o ca
H
m
o co
O
m -o
< co m x
o
R<
C 73 Z X
co
E
w
96
OGLASI
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O
Logatec • Tržaška 148 • tel.:061 /741 632 • fax:061 /741 612
STANOVANJA
v KRANJU KUPIMO GARSONJERO ALI ENO SOBNO STANOVANJE za ZNANEGA KUPCA. STANING 064 242 754
KRANJ - PLANINA III prodamo 2 sobno stanovanje 62m2, c.K. Tel. I nads. za ^rnio SIT. STANING 064 242 754
PLANINA I prodamo 3 sobno stanovale 79m2, c.K. TEL. III nads. za 12 800 2g0SlT . STANING 064 242 754
JESENICE na Plavžu prodamo komfortno dvosobno stanovanje 60 m2, v nižjem nad-str°Piu, za 6.240.000 SIT. POSING 064 °63 150 ( www.posing.si)
JESENICE dvosobno stanovanje v več-s*anovanjski hiši, 49 m2, CK, prodamo Za 4.743.300 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si )
.Radovuica na Gradnikovi prodamo, komfortno, dvosobno stanovanje, z balkonom, za 7.897.500 SIT. POSING 064 °63 150 ( www.posing.si )
BLED na Grajski prodamo novejše dvo-lnPolsobno, komfortno stanovanje, 67 ^2, z dvema balkonoma, za 12.577.500 S|T. POSING 064 863 150 ( www.pos-lr>g.si)
JESENICE- center 2: prodamo enosob-2°< opremljeno stanovanje z vsemi pri-k|iučki, 39 m2, za 4.940.000 SIT. POS-jNOt064 863 150 ( www.posing.si)
NA RELACIJI MOJSTRANA, JESENICE, RADOVLJICA, BLED KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI ! TEL: 2^4 86 39 77
KRANJ PLANINA I opremljena garsonjera, 28 m2, nižje nad., balkon, prodajo! POSING 064 224 210 ( www.pos-•ng.si)
KRANJ PLANINA III dvoinpolsobno stanovanje, 74 m2, popolnoma obnovljeno, 2 balkonom, kuhinja v ceni, in dvosobno, 62 m2, komfortno, takoj vseljivo prodamo ! POSING 064 222 076 ( www.pos-jng.si )_
GOLNIK trosobno stanovanje, 85 m2, Popolnoma adaptirano, takoj vseljivo, Pritličje, prodamo ! POSING 064 224 ^1Q^( www.posing.si )_
prodamo dvosobno stanovanje, ^1 nn2, za 7.800.000 SIT in trosobno, 85 m2, priti., komfortno, z balkonom, Rodio Triglav
m
96 GORCnjfKnH
89.8 Jc/enioc. 101.5 Bohinj I0I.I Kranj/ko Gora
BLED-ZASIP: Prodamo eno lepših stanovanjskih hiš, v skupni izmeri 290m2, ki stoji na parceli 913m2, na izredno ugodni in sončni legi, CK, terasa, 3 balkoni. Cena po dogovoru, (šifra P61/99) GS 5 STANIČ k.d. Tel./Fax.:064/362-150, 362-155, 703-320, 703-321 E-mail: INFO GS-5-STANIC.SI, WWW.GS-5-STANIC.SI
PREDDVOR-OKOLICA: Prodamo enodružinsko, izredno prostorno in, samostojno stanovanjsko hišo, v izmeri 9,8x11,8m, ki stoji na sončni in ravni parceli, z vsemi priključki in dvema balkonoma. Cena: 35.890.000,00SIT(370.000 DEM), (šifra P137/99) GS 5 STANIČ k.d.
Tel./Fax.:064/362-150, 362-155, 703-320, 703-321 E-mail: INFO@GS-5- STANIČ.SI, WWW.GS-5-STANIC.SI
LOKALI
ŠK. LOKA prodamo trgovsko- storitveni objekt na izjemni lokaciji objekt je adaptiran s C.K.TEL.alarmom in parkiriščem. STANING 064 242 754
POB tam*.
Desperados in zlato v četrtkovem Nevvsu
Desperados je sicer neka zadeva z ameriškega divjega zahoda, prav tistega, na katerem so v prejšnjem stoletju tudi zla-tokopi poskušali svojo srečo.
V News pubu je drugače, Desperados je pijača (o partyu, ki se bo zgodil ta četrtek, glej nekaj vrstic nižje), zlat prstan pa v popcornu dobijo trije obiskovalci četrtkovega večera v News pubu. Četrtek pa se bo pravzaprav začel že danes, v sredo, ko bo promocija Jack Daniels whiskeya. Sicer pa ČE SI JACK, PRIDI NA ZABAVO IN DOKAŽI. Seveda pa se v News pubu (za vse, ki še ne veste, na Maistrovem trgu v Kranju) lahko srečate tudi z vročo ponudbo, ki izgleda takole: J&B Cola (300 sitov), Smlrnoff Juice (250 sitov) In Bailevs s kavo (450 sitov).
Daewoo Matiz je glavni zadetek (beri greatest hit) velikega nagradnega žrebanja, ki v sodelovanju Nevvs puba in generalnega sponzorja firme Panadria poteka od 1. marca do 28. avgusta. Kako boste sodelovali? Kupon, ki ga boste dobili, če boste v News pubu naročili pijačo, bodisi alkoholno, bodisi brezalkoholno, aH pa kavo, boste Izpolnili In ga odvrgli v žrebalnl boben. Vsak četrtek zvečer bodo v Nevvs pubu izžrebali deset finalistov, ki se bodo koncem avgusta uvrstili v finalno žrebanje, prejeli pa bodo tudi praktične nagrade.
Desetka za finale
V četrtek, 24. aprila, je bila na Smlrnoff partvju
v News pubu izžrebana naslednja deseterica finalistov, ki so vsi po vrsti prejeli tudi praktične nagrade sponzorja Smirnoff:
/9
Jože Kožuh, Kranj, Lidija Leban, Križe, Janez Zaman, Tržič, Dakaj Jamir, Kranj, Uroš Rakovec, Besnica, Bahtijari Zulfikar, Kranj, Marko Jazbec, Kranj, Dino Rekovič, Železniki, Petra Dolinar, Kranj Neja Osredkar, Škofja Loka;
Jo. Tudi ta četrtek, 29. aprila, se bo žrebalo, zato le vskočite v News pub, mogoče boste izžrebani prav vi. Vsi finalisti bodo obveščeni tudi po pošti. Tokrat je na vrsti Desperados partv, spet bo izžrebana deseterica, za to pa bo poskrbela Tea Skarza, miss Slovenije '91. Nagrade družijo se rade. Kdaj in kje? Seveda, četrtek je dan za Nevvs pub.
Si Jack, Desperado, si Želiš zlato ali pa vse skupaj... Nevvs pub torejl
IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ
PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM
340-440 * 340 441 od 8.30 do 22.00 sobota, nedelja, pra/.niki od 11.00 do 22.00
dobri; jedi za lačne ljudi
Nudimo vam vse vrste pizz, šolale, zrezke, piščanca, ribe. ocvrte sire z različnimi prilogami, testenine, kosila, sladice.
rtFT)
ITTAN TK.d
1998,
340 440 I«J^H7ll3
Vodilni v svetu in Sloveniji • skupaj z
ZADNJE NOVICE
NORTH SOUTH Tel.: 064/211-525
OO TORKA DO PETKA
bo dežurna novinarka
Renata Škrjane
telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014
pokličite, sporočite, predlagajte
IV/I I
bomo pisali
Halo,
[GLAS!
Kranj, 28. aprila - "Prava sramota za Kranj, za stanovalce pa nadloga, ki zagotovo nc spada tja, kjer je že leta. Promet je čedalje večji in vedno večje tudi avtobusov, ki se pogosto, še zlasti pa ob dnevnih konicah, ustavljajo kar na cesti, saj na postaji za vse ni prostora. Bližnji stanovalci smo se hrupa že navadili, kajti druge izbire nimamo, okna pa je bolje pustiti zaprta, saj je izpušnih plinov, da bi jih človek lahko "rezal"," nam je v telefonskem pogovoru ogorčeno pripovedovala Kranjčanka M. P. in ob tem odgovornim postavila vprašanje, kako je mogoče, da v vseh teh letih občina in prevozniško podjetje nista ničesar ukrenila, da bi avtobusno postajo prestavila na drugo, primernejšo lokacijo, kjer bi bilo tudi več prostora, kot ga ima na voljo sedaj. Po njenih besedah je bilo pripravljenih kar nekaj predlogov in tudi načrti njene preselitve so bili že pripravljeni, pa je na žalost pri tem tudi ostalo, postaja je še vedno med hišami in stanovanjskimi bloki. "Večina je nad njeno preselitvijo že obupala, bi pa odgovorni v mestu, ki se razglaša za gorenjsko prestolnico in Prešernovo mesto, morali poskrbeti tudi za avtobusno postajo, ki je nenazadnje kraj prvega vtisa za marsikaterega turista in ostale obiskovalce," je še dodala omenjena Kranjčanka. • R. Š.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Župan Čebulj in kasaške dirke
Politični nasprotniki Franca Čebulja, cerkljanskega župana in poslanca v Državnem zboru, bodo spet imeli kup pripomb, ko bodo tole brali. A dogodek zasluži pozornost: minulo nedeljo je Konjeniški klub Triglav Bled na hipodromu Lesce odlično organiziral konjeniško prireditev z osmimi kasaškimi dirkami in na šesti dirki je Franc Čebulj podelil pokal zmagovalcu Marjanu Tramšku iz Ljutomera s konjem Astor Law.
Ostali župani in poslanci se zdaj sprašujejo, zakaj je ravno Čebuli imel ta privilegij. Če bi na konjeniški prireditvi v Lescah poslušali Staneta fVerboleta, strokovnega komentatorja prireditve, bi izvedeli, da je bil Franc Čebulj več kot pet let uspešen voznik na kasaških prireditvah ter je dosegel kar nekaj imenitnih rezultatov.
A to še ni vse: v Konjeniškem klubu Triglav Bled upajo na to, da bodo tudi pri nas slejkoprej dovoljene konjske stave in bodo zaradi njih konjeniške prireditve za obiskovalce še bolj zanimive. Zato so prisotnost Franca Čebulja na nedeljski prireditvi izkoristili (udi za razgovor na to temo.
ZA GORENJKE IN GORENJCE!
marketing: 04I/77-20-20
24 CIR DOBRE GLfiSBE!!!
Lovski zgled ob koncu tedna
Naravi so kradli smeti
Čistilna akcija je potekala povsod po Sloveniji, ponekod na Gorenjskem pa je bila tokrat že drugič letos.
Kranj, 26. aprila - Lovska zveza Slovenije je pripravila ob koncu tedna veliko vseslovensko čistilno akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 400 lovskih družin. Pridružili pa so se tudi šolarji in člani različnih društev.
mo smeti.
V Lovski družini Bled je akcija potekala v soboto v šestih sektorjih, le v gorjanskem sektorju jo bodo organizirali v torek, ker je bil konec tedna v Gorjah Jurjev semenj. Starešina Lovske družine Bled Jože Guzelj je bil v nedeljo zadovoljen.
"Od 78 članov družine se je včerajšnje akcije udeležilo 62 lovcev. V šestih sektorjih oziroma na območju petih krajevnih skupnosti (Blejska Dobrava, Zasip, Bled, Bohinjska Bela in Gorje) smo nabrali 63 vreč ali kakšnih 40 kubičnih metrov smeti. Kosovne odpadke, kijih bo odpeljala komunala, pa smo pripravili na pet deponij. Mislim, da je bila to uspešna in, upam, tudi vsaj malo vzgojna akcija."
Obsežno akcijo so imeli tudi lovci LD Jezersko, ki so se tokrat lotili čiščenja velikih kosovnih odpadkov. "Pospravili" so več napol zasutih avto-
mobilov, pobrali jeklenice in naložili skoraj tond težko gosenico buldožerja, ki je bila pozabljena v gozdu. Ničkoliko pa je bilo plastične embalaže, posod za olje, gorivo in druge. Lovci LD Jezersko pa so ob
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
SI.MOBIL
AVAS d.o.o., Britof 135 064/340400, 040/410-730
GSM SIEMENS C10 SAMO 24.700 ♦ pd
Jože Guzelj, starešina L D Bled.
Marsikje, tudi na Gorenjskem, so se v akcijo vključile tudi komunalne službe, ki bodo poskrbele za odvoz kosovnih odpadkov. Tako rekoč vse lovske družine na Gorenjskem, nekatere so sicer akcijo organizirale že pred tednom ali štirinajstimi dnevi, so bile letos v akciji Naravi krade-
Kar nekaj avtomobilov so pospravili lovci L D Jezersko.
akciji Lovske zveze Slovenije ocenili, daje takšna akcija vsekakor pomembna, vendar njihova družina tovrstne akcije organizira že leta in leta. Bolj negotovo pa je, da je takšna akcija za celo Slovenijo na isti dan. Tokrat je marsikje namreč
niso mogli izvesti, ker sta podrast in zelenje odpadke že prekrila. Sicer pa bo naslednja podobna akcija organizirana pod naslovom naravovarstveno botanični dan s pohodom konec junija na Kališče.
• A. Žalar
Vse poti vodijo k cvetju v Volčji potok
V Arboretumu v Volčjem Potoku so v soboto odprli razstavo tulipanov in drugega cvetja. Do 2. maja bodo v Arboretumu ob sejmu tudi različna srečanja in prireditve.
okoliških predelov, minuli in prihodnji vikend pa so na programu tudi konjeniške prireditve. Včeraj, 27. aprila, pa smo
se v okviru gorenjskega dneva z Gorenjskim glasom v Arboretumu srečali tudi s pihalnimi orkestri. • A. Ž.
Volčji Potok, 28. aprila - V soboto so se začeli dnevi, ki bodo do 2. maja privabljali številne obiskovalce iz cele Slovenije v Arboretum v Volčjem Potoku. Ob dveh milijonih tulipanov, ki so zacveteli v parku, pa bodo tudi različna srečanja in prireditve.
Letos so predstavili tudi 14 vrtov iz evropskih mest. Sto cvetličarjev se predstavlja s šopki iz rezanega cvetja. Predstavljajo pa se tudi vrtnarji z novimi vrstami in sortami balkonskega cvetja ter enoletnic. Bogat izbor in razgled okrasnih rastlin nudijo tudi drcves-ničarji. Rastline so primerne za ureditev hišnih vrtov, parkov in korit. Med ogledom pa lahko obiskovalci, ki jih je bilo že v prvih dneh več tisoč,
nakupijo tudi različno opremo za vrt na vrtnarskem sejmu.
Vsak dan se v Arboretumu predstavljajo tudi občine iz
&0R3w^imAiii družba d.d
ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE?
NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V SANKAH?
SI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE?
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure.
NAREDITE KORAK ' NAMI-
f&Koftka J K Kranj
Začetek gradnje poslovno^ roizvodnega objekta
Britof, 28. aprila - Minuli petek popoldne so Arvajevi, znani gostinci in mesarji ob sedanjih poslovnih prostorih v Britofu položili temeljni kamen novega, dobrih 6000 kvadratnih metrov velikega poslovno-proizvodnega objekta, kamor bodo v celoti preselili proizvodno dejavnost, ki je že zdavnaj prerasla zmogljivosti dosedanjih, 200 kvadratnih metrov velikih prostorov. Moderna tehnologija in čedalje večji obseg dela zahtevata boljše in večje prostore, saj na dan predelajo okoli dve toni proizvodov, večji prostori pa bodo proizvodnjo povečali za trikrat, zaposlenim pa omogočili boljše pogoje dela. Načrte obsežne novogradnje je pripravilo murskosoboško podjetje Seping, gradbena dela bo opravilo škofjeloško podjetje Tehnik, po besedah Ivice Arvaj naj bi bil objekt pod streho do konca letošnjega leta, v nove prostore pa naj bi se preselili prihodnje leto. • R. Škrjane, foto: T. Doki
MlUOU VIK 6^0 >6
Ml
^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije
li
V sredo in četrtek bo prevladovalo sončno vreme.
DAN SREDA ČETRTEK
VREME m*
T min / T max 6/19 7/21