Posamezna številka stanc 75 para
Naročnina listu: Celo leto 60 din., pol lete 30 din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo let© 120 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem fnseriranju primere« popust Upravnišivo •prejema naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon interurfaan št 113.
STRAŽA
IieiiisiB političen list za sioaenslia Ijudijvo
S4. štev.	Maribor, dne 07. julija, 1008
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so pošinine proste. Telefon interurban št 113.

Presvetlemu gospodu knezoškofu
r. Andreju Karlina
v pozdrav.
Dolge mesece je bila lavantinska škofija osirotela. Nad umakniti. Vrnil se je v domovino in se preselil v Št. Vid nad
eno leto in dva meseca je zakrival črn pajčolan grb lavan- ; Ljubljano kot ravnatelj škofijskih zahodov sv. Stanislava.
tinskih škofov nad vhodom v škofijsko rezidenco. Zato nam 1 To je zunanji potek življenja našega novega škofa.
je bila tem ljubša vest, da nam je oče vesoljne cerkve papež ReS) skozi mnoge bridkosti ga je privedla božja previdnost
Pij XI poslal novega višjega pastirja. Ko prihaja naš novi na lavantinski škofovski prestol.
škof v našo sredo, ga s spoštovanjem in ljubeznijo vdano	,,	„	•	.	.. ,	.	.. 0
0 v	J	J J	Dr. Karlin je vnet prijatelj naših organizacij. Sam je
pozdravljamo:	.Blagoslovljen, ki prideš v Gospodovem M predsednik bivše Katoliške družbe za Kranjsko, ki je bila
imenu.nekako matica naših katoliških organizacij. Sodeloval je pri
Naš novi škof dr. Andrej Karlin je doma na lepem '	,	c. ..
raznih gospodarskih in izobraževalnih društvih.
Gorenjskem. V Stari Loki poleg Škofje Loke mu je tekla >
•u ii n •	. ... ,	t 1nrrT	,	Novi škof je tudi slovstveno mnogo deloval. Kot pro-
zibelka. Rojen je bil dne 15. novembra 1857. Gimnazijske	J
•	, ■	.	...	•	,	. .	. . , fesor verouka je izdal v dveh zvezkih Zgodovino božjega
m bogoslovne studije je dovršil v Ljubljani m prejel dne
27. julija I880 mašniško posvečenje. Iz bogoslovja ga je r,azode‘ia' ki se še danes rabi na srednjih šolah' Z An,onom peljala pot v dušno pastirstvo, bil je kaplan v Smledniku in ^°£ariem> svojim tovarišem pri Sv. Jakobu v Ljubljani, je
Šenčurju pri Kranju, odkoder je prišel za kaplana in kate- leta 1886 obiavil sP°minsko	«Mestnofarna cerkev
beta k Sv. Jakobu v Ljubljani. Po devetletnem delovanju v sv' JakoPa v Ljubljani.. Leta 1900 je izdal XXXI. letnik od dušnem pastirstvu ga je poslal leta 1890 knezoškof, poznej-	Slomška osnovanih Drobtinic, in istega leta je med knjiž-
ši goriški nadškof kardinal Missia v Rim, kjer je kot kaplan	nlmi darovi «o^neve družbe izšel njegov prevod knjige
pri cerkvi Santa Maria deli Anima študiral cerkveno pravo sv;.Alfonza Liberijskega .Priprava na srečno smrt ali pre-
v	_ mišljevanje večnih resnic.« Mnogo je pisal v «Venec cerk-
m pridobil doktorski naslov. Ko se je vrnil v Ljubljano, mu	J	s J F
je knezoškof Missia poveril vzgojo semeniščanov v Alojzije- venih bratov5čin,‘’ v “Duhovnem Pastirju, je priobčil veli-
višču in leta 1894 je postal poleg tega profesor verouka na k0 števil° sv°iih ™h “rkvenih 8°™™'' in ocenil ”™°-
u , v, .	.	... ö , . ,	......	žino bogoslovnih knjig. Po smrti Janeza Gnezda je več let
II. državni gimnaziji. Sest let pozneje je bil imenovan za	°	0	J
, .	.	..	. . ,	^ urejeval «Cerkveni Glasbenik.«
stolnega kanonika, od leta 1903 je bil tudi nadzornik verouka na ljudskih in meščanskih šolah in na učiteljiščih in od	Presvetli g. knezoškof prihaja v lavantinsko škofijo kot
leta 1905 ravnatelj Alojzijevišča. Ko je odšel tržaško-kopr- znanec med znance> saJ je že opravljal pri nas škofovska ski škof dr.' Franc Ksaver Nagi za koadjutorja rajnega kar- j	°Pravila’ lani in letos delil sv. birmo in sv. rede ter letos na
dinala Gruscha na Dunaj, je bil dr. Karlin sredi januarja 1.	veliki četrtek b)agoslovil sv. olja. Kamor je prišel, si je osvo-
1911 imenovan za njegovega namestnika v Trstu. Njegovo j jiI srca vseh- Sedai ie vez med njim in škofijo trajna, stališče v Trstu je bilo kaj težavno, toda s svojim preudar- j’ Prevzvišeni zasede kot 56. škof lavantisko škofovsko nim in na vse strani pravičnim nastopom si je ugladil pot in | stolico, kot tretji naslednik Slomškov vstopi v katedralo sv. si pridobil zaupanje. Nove težave so nastale, ko je leta 1915 j Janeza Krstnika, kamor je Slomšek premestil sedež lavan-Italija napovedala vojsko, in bolj in bolj so naraščale, ko jc tinskih ŠKofov, pride kot prvi škof, ki nosi ime zaščitnika ieta 1918 Italija zasedla Trst in vse Primorje. Okupacijska . naše škofije sv. apostola Andreja.
oblast je zasledovala škofa s skrajnim nezaupanjem, tržaški	Presvetli knezoškof! Bog blagoslovi Vaš prihod, Bog
in priseljeni Italijani s sovraštvom. Nahujskana poulična Vas ohrani mnoga leta, Bog blagoslavljaj Vaše apostolsko druhal je enkrat vdrla v njegovo stanovanje in ga dejanski delo! Vdanost in molitev vernikov lavantinske škofije Vas ogrožala. Razmere so postale neznosne. Škof se je moral bo spremljala!
Politični položaj.
URADNIŠKI ZAKON,
-ki je bil v torek sprejet, je vreden režima in režimovcev, id so ga izdelali. Poslanec gospod dr. Hohnjec je podal v imenu Jugoslovanskega kluba sledečo izjavo:
Predloženi zakon o uradnikih odklanjam, ker je proti interesu ljudstva, države in uradništva. Uradnik mora kot vršilec dolžnosti in javnih poslov najprej služili interesom ljudstva v onih pokrajinah, kjer vrši izročene mu posle. Ljudstvo je država, to je temeljno načelo modernega demokratskega naziranja. Država je radi ljudstva, a radi ljudstva in za ljudstvo so tudi drž. uradniki. Radi tega je solidna, na pravični podlagi o državni oblasti orientirana znanost za to, da mora ljud-' sivo imeti prvo besedo pri nastavljanju uradništva in pri tem, kako vrši, svoje posle. Sv. Tomaž Akvinski je imel pred očmi državo, v kateri bi morali biti vsi urad-niik izvoljeni od ljudstva na podlagi moralnih in duševnih sposobnosti. In res se v resnično demokratskih državah v Švici in Ameriki uradniki volijo od ljudstva. ¥ predloženem uradniškem zakonu naše države o tem ni niti sledu. Naša država je vedno daleč od prave demokracije. Uradnike nastavljajo ministri, ljudstvo pa pri tem nima ničesar govoriti, edina njegova pravica in dolžnost — je, da plačuje uradnika in se. mu pokori. Po tem država ni ljudstvo ampak uradniki, ozir. minister in stranka, ki krmari državo. Koliko je v tem nevarnosti za državo in narodno edinstvo je jasno in ni treba dokazovati. Naše mišljenje je, da državna uprava, ki zanikava odgovornost uradništva nasproti pokrajinam in ljudstvu, med katerimi uradniki služijo, ni v skladu z interesi države.	i
Decentralizacija uprave je conditio sine quo non za obstanek in prospeh države in ljudstva. Avtonomija je edino jamstvo za pravo funkcioniranje državne uprave, za red v državi in zadovoljnost državljanov. — Centralizem tega jamstva ne more dati, ker je po svojem bistvu absolutističen in ker ustvarja državi in ljudstvu škodljivi birokratizem. Uredništvo tvori stan s posebnimi pravicami in dolžnostmi, stan, ki je za splošno blagostanje velike važnosti. Ta stan ne sme degenerirati v kasto, ki bi se ločila od ljudstva, hotela vse absolutistično urediti in se pretvoriti v mehanizem, ki bi pritiskal vse javno življenje ter ga birokratiziral. To bi bilo uredništvo, ki bi se smatralo ne kol sredstvo za dosego cilja, nego cilj samega sebe.
Izjava se nadalje bavi z absolutistično idejo, iz katere je ta zakon izšel, da nasprotuje interesom časti in dobrobitu uradništva, ki je degenerirano do slepega j orodja vsake vlade in stranke, ki se prerije do oblasti. Uradniki ne smejo drugače misliti, kot oblastniki in po posebnih točkah zakona postanejo lahko vsak čas žrtev sumničenja, ovadb in laži, da se kar črez noč znajdejo na cesti. Vrh tega so tri leta od objave zakona vsi uradniki stavljeni na razpoloženje ali vrženi s svojih stalnih mest v popolno negotovost.
V gmotnem oziru ne pomeni novi zakon nobene prave pridobitve in pri dobrih oficirskih plačah se še posebno vidi, kako krivično postopa vlada z uredništvom, ki je po naobrazbi in po delu vendar višje in več vredno od oficirjev.	j
Demokrati so hoteli svojo sokrivdo na ogol j ufanju uradnikov prikriti s tem, da so ob glasovanju zapustili skupščino. S tem pa ne more priti iz spomina, da je zakon izdelala demokratsko-radikalna koalicija. Referent je bil demokrat profesor Reisner.
Ta ni hotel v zakonadajnem odboru sprejeti nobe- r ne izpremembe, ki jo je predlagala opozicija, pred- I vsem poslanci Jugoslovanskega kluba, dasi, so radikali ■takrat kazali več dobre volje nego danes, da se zadovolji upravičenim zahtevam uradnikov. Demokrati so takrat zagovarjali najbolj reakcijonarne določbe lega zakona, ki so danes bile od radikalov sprejete. Vsled vladne krize so se razprave o zakonu prekinile, dokler ni nova, samoradikalna vlada zakonodajnemu odboru predložila stari, od demokratov in radikalov skupno izdelani in predloženi zakon. Zato nosijo odgovornost za -j danes sprejeti reakc.ijonarni zakon demokrati v isti meri kakor radikali. Tako eni kakor drugi so pokazali, da jim ni nikoli bilo in jim tudi danes ni do tega, da bi se položaj uradništva resnično zboljšal, nego samo za to, da uradništvo izrabijo v svoje strankarske namene. . j
Proti svojemu izdelku demokrati niso mogli od- I Krito in energično nastopiti, za to so se pa odločili za 1 beg iz zbornice in sicer iz sledečih razlogov:
1. Hoteli so same sebi rešiti prijetnega položaja, j da bi morali glasovati proti zakonu, katerega so sami ! izdelali. 2. Hoteli so s svojim eksodusom radikalom dokazati, da brez njih ni kvoruma in je brez njih nemogo če vladati. Toda to se jim ni posrečilo, ker so radikali zbrali vse svoje in pa džemijetovce ter Nemce in tako imeli sami kvorum, da so mogli zakon izglasovati.
«Gospodin pragmatika«. Policajdemokrat profesor Reisner se je silno trudil za skrajno nazadnjaški uradniški zakon, ki se je pa poprej po «Jutru« slikal kot odrešitev in eldorado za uradništvo. «Jutro« je po nekem beograjskem listu pobralo za Reisner ja priimek «gospodin pragmatika« in ga je rado iznašalo, da pokaže posebno vnemo svojega Reisnerja za uredništvo. Na ta lim so šli tudi stari liberalci okrog «Naroda«' in dne 20, februarja so razglasili: «Sporazum med Narodno-napredno in Jugoslovansko demokratsko stranko. — Včeraj zvečer ob pol 5. uri so se sestali v mali dvorani kazine delegati narodno-napredne in jugoslovanske demokratske stranke, na kateri so sklenili sporazum glede skupnega nastopa pri volitvah v narodno skupščino -jv ljubljanskem mestnem okrožju. O tem sporazumu so
podpisali pogodbo, katere prva točka in druge se glasi j takole: «U važu je izredno važnost in nujnost povoljne ! rešitve vprašanja državnih nameščencev in priznavajoč intenzivno delavnost dosedanjega ljubljanskega po-L slanca g. prof. Josipa Reisnerja v tej zadevi, uvažuje končno važnost vsaj začasne kontinuitete tega delovanja tudi v novi skupščini, se določa za skupnega kandidata 1 g. Josip Reisner, profesor v Ljubljani, za njegovega namestnika pa se določa g. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani.« Par dni pozneje je izšla notica, da se : gospod prof. Reisner za slučaj izvolitve zavezuje s svojo besedo in pod garancijo načelstva JDS, odložiti svoj mandat na zahtevo načelstva NNS, čim bode uzakonjena uradniška pragmatika, do 1. januarja 1924 pa tudi ne glede na to ali bo do tega časa sprejeta službena, pragmatika ali ne. —Realizirano delo «gospodina pragmatike« je tako, da pred njim demokrati bežijo iz zbor-i nice, mi pa pričakujemo, da gospod Reisner razveže ; svojo besedo in da se zadnji policajdemokrat iz Sloveni je izgubi iz parlamenta.
Izročitev poslancev. Na skupščinski seji v sredo so j bili izročeni sodišču radi tiskovnih deliktov od HRSS j poslanci Radič, dr. Maček, clr. Krujevič, dr. Kosutič in j Predavec, od Jugoslov. kluba pa Pušenjak, Sušnik in j Žebot. Jugoslov. in muslim. klub sta podala protestno ! izjavo ter sta se odstranila, za izročitev so pa z radi-I kali, Nemci in džemijetovci glasovali tudi demokrati.
; Dejstvo, da so radikali izročili Radiča in tovariše so-j dišču in da so za ta predlog glasovali tudi demokrati, j se živo komentira. Bivši avstrijski parlament ves čas I svojega obstoja ni izročil niti enega češkega ali slovenskega poslanca sodišču. Na seji belgrajskega parlamen-; ta pa so bili izročeni poslanci proticentralističnih struj.
I Še bolj pa pade v oči, ker so demokrati skupno z radi-I kali in Nemci glasovali za ta predlog potem, ko je bil predlog spremenjen v tem smislu, da se nemški poslanec Schauer in demokratski poslan. Popovič ne izročita. Demokrati, ki so doslej vedno napadali zvezo Nemcev z radikali, so sedaj pokazali, da je bilo njihovo ogorčenje proti radikalno-nemški zvezi prazen humbug, ker so glasovali, da se nemški poslanec ne izroči. Z izročitvijo Radiča je vlada formalno izvršila svoje grožnje, do aretacije je pa seveda še daleč in se bodo v Beogradu še stokrat premislili, predno bi tudi s tem poskusili. Poslanci HRSS so po svoji seji v Zagrebu izjavili, da je glasovanje za izročitev poslancev HRSS in Jugoslov. kluba sodišču akt maščevanja radikalne vlade radi objave protokola sporazuma. Posebno se povdarja dejstvo, da poslanci HRSS in Jugoslov. kluba niso bili izročeni sodišču, dokler se je sklepal protokol sporazuma in dokler so se s strani federalističnega bloka lojalno izvrševali sklepi protokola sporazuma.
Parcelacija Dalmacije. Notranje ministrstvo je vsled sklepa ministrskega sveta poslalo pokrajinski u-pravi v Dalmaciji akt, v katerem obvešča, da se mora takoj začeti z organizacijo oblasti ter z likvidacijo dalmatinske pokrajinske uprave. V tem aktu se navaja tudi delokrog velikih županov. Vsa dela občedržavnega značaja, kakor nastavljanje in penzijoniranje uredništva, prošnje za državljanstvo in slično spadajo zana-prej pod notranje ministrstvo. Veliki župani bodo o-pravljali posle, ki pripadajo po odredbah zakona v njihovo kompetenco. Poedina ministrstva bodo naknadno uredila, kateri slučaji spadajo pod kompetenco velikih županov, kateri pa direktno pod ministrstvo. Kljub tej likvidaciji pa je dalmatinski pokrajinski namestnik še nadalje ostal na svojem mestu ter ga minister ni pen-zijoniral, niti ga je premestil, dasi nima sedaj nikakega delokroga.
Špijonska afera. Ogromen interes za to afero, ki je bila izzvana s klevetami in hujskanjem beograjskega časopisja, vodi dnevno cele čete novinarjev in radovednežev k osebam, ki stoje v zvezi s preiskavo. Tako je predvčeraj pomočnik notranjega ministra g. RankoTri-funovič sprejel novinarje ter jim podal naslednjo izjavo: «Gospodje, mislim, da razumete, da Vam ne morem podati nikakšnih podatkov o preiskavi. Vi sami veste, da so obtoženci prepeljani v Beograd. To se je zgodilo radi tega, ker smatramo za ugodno, če se vsa preiskava vrši v Beogradu. Veleizdaja še ni dokazana, tudi se še ničesar pozitivnega ne ve. Gela stvar visi še v zraku. Prosim Vas, da ne zahtevate od mene, niti od mojih organov nadaljnjih podatkov, da s lem ne ovirate preiskave, ki je, kakor mislim, na dobrem sledu.« Iz te izjave se vidi, da še ničesar ni dokazano obtožencem ter da policija sama nima sigurnih podatkov. Zato pa bi bilo dobro, da se g. Trifunovič obrne na «Preporod« in na «Politiko« in pa morda še na par slovenskih listov, ki mu bodo dali na razpolago obilico «popolnoma dokazanih« podatkov o veleizdajniškem delovanju separatistov.
Nov kurz «Samouprave.« «Samouprava«, glavni organ radikalne stranke, je nekaj časa pridno sekundirala «Preporodu« v blatenju in napadanju Hrvatov in Slovencev. Zadnje »dni pa se opaža sprememba v pisavi tega lista, kar je v zvezi, kakor poroča «Hrvat«, z novimi inštrukcijami, ki jih je dobila «Samouprava« od predsedništva radikalnega kluba. Radikali so dali svojemu glasilu tole navodilo: «Predsedništvo Radikalnega skupštinskega kluba pričakuje od uredništva «Samouprave«, da ne ho sledilo grdim navadam srbskih listov, ki branijo pogrešno stališče in neosnovane zahteve srbskih strank, ki sejejo mržnjo in mečejo klevete na slovenski in hrvatski naroči, ampak da se bo držalo ■ v tem prepiru objektivnosti ter se izogibalo, da zamenja srbski narod s Pribičevičevim jugoslovanstvom in Pa-šič-Savičevim velikosrbstvom.« Ako se bo takšna navodila dalo tudi slovenskim radikalnim listom, nam ni znano. Dosedaj vsaj še tega ni opažati pri «Narodu«
in «Jutranjih Novostih«, ki še vedno z največjim nav-; dušenjem proglašata Slovence za veleizdajalce.
j . Po svetu.
Obupen položaj v Nemčiji. Draginja strahovito narašča, raste pa tudi število najhujših izkoriščevalcev ha j verižnikov. 'Po mestnih tržnicah se vršijo obupni pri-j zori in spopadi. Zmedo in obupno stanje izkoriščajo j monarhisti ter na vso moč delujejo za preobrat. Vlada, zlasti monakovska, proti njim nima prave moči, m nedeljo napovedanih fašistovskih organizacij se ni upala prepovedati, pač pa je zabranila komunistične proti-manifestacije.
Intrige proti mali antanti. Italijanski listi se že nekaj časa sem bavijo z idejo bolgarsko-rumunsko-itali-janske zveze, ki bi mogla računati tudi s simpatijami Grčije, Anglija bi jo pa podpirala iz nasprotstva do Francije. To se piše z namenom, napraviti zmedo povodom konference male antante, ki se začne te dni na Sinaji. Tudi madžarsko časopisje konferenco na Sinaji komentira po svoje. Ministrski predsednik groi Bethlen je v klubu vladne stranke opozarjal na to, da s« Grška in Poljska konferenca ne udeležite niti ne mislite k mali antanti pristopiti. Dejal je, da ima Madžarska baš v Poljski svojega najboljšega zaveznika. Končno je izrazil tudi mnenje, da Italija ne bo nikoli dopustila., da bi Jugoslav j ia dobila protektorat nad Albanijo.
Iz strokevnega gibanja.
USODA ŽELEZNIČARSKEGA ZAKONA.
Beograd, 21. julija 1923.
Sekcija zakonodajnega odbora narodne skupščine bo te dni izročila pretres o zakonskem načrtu za železničarsko osobje. Zakon ima mnogo slabih strani, & vse bi se še dalo po večini vzeti na znanje, če bi le denarna stran zakona — kar se tiče plač in dodatkov — bila ugodna. Železničarji, ki so imeli priliko pregledati zakonski načrt, mi sami javljajo, da ho novi zakon storil mnogim železničarjem krivico. Nekatere kategorije bodo celo prikrajšane v primeri s sedanjimi dohodki.
Zastopniki Jugoslovanskega kluba Kremžar, Žebot in Gostinčar, ki so v sekciji sodelovali, so opetovano zahtevali, da se mora dati vsem železničarskim kategorijam, posebno onim iz nižjih in srednjih, zadostna povišica. A minister Jankovič je vztrajal z vladno večino pri predloženem načrtu. V petek, dne 20. julija je poslanec Gostinčar stavil konkretni predlog, da plače železničarjev ne smejo biti nižje od drž. uradnikov, a da se morejo vse plače zvišati še za 30 odstot. Železničarji vršijo veliko, odgovorno in silno naporno službo, desetkrat hujšo kot kak oficir ali carinik. Čut pravičnosti zahteva, da se plača uravna po delu in vrednosti dela.
A; vladna večina, sestavljena iz srbskih radikalov (čuj Nachtigall!) smatra železničarje kot sužnje. Saj ti ljudje niti pojma nimajo o bedi in trpljeliju železničarjev in njih družin! Od Jankoviča do Stojadinoviea so sedanji radikalni vlastodržci — kakor so bili i demokratski — sami bankirji. Od mladih nog žive v izobilju, želodec jim nikdar ni bil prazen, obleka nikoli oguljena. O stanovanjski bedi nimajo niti pojma.
Po daljšem prerekanju in burni razpravi je sekcija končno sprejela kompromisni predlog, po kojem se k vsem plačam in dodatkom železničarjev doda 20 odstot. priboljška. Naši bodo v plenumu zakonodajnega odbora zopet skušali udejstviti svoje predloge.
Po današnjih izjavah članov vladne večine, zakonski projekt pride meseca septembra v zakonodajni odbor in nato v skupščino. Tako bi 1. oktobra utegnil stopiti nov železničarski zakon že v veljavo.
Priporočam pa železničarskim organizacijam, da še natanko preštudirajo zakonski načrt in pošljejo predloge našim poslancem. Posebno opozarjamo na to delavce v železniških delavnicah, progovne delavce, čuvaje, prometno osobje, vratarje, sluge, penzijoniste, mi~ loščinarje, itd. Sedaj je še čas. Odkrito moram povedati, da so železničarske organizacije lo važno zadevo premalo upoštevale. Nobenega resnega protipredloga nismo dobili. Le posamezniki so se zanimalo za zakonski načrt. Poslanci imajo resno in dobro voljo sodelovati za zboljšanje položaja ubogih slovenskih železničarjev, a ireba je, da pri tem z nasveti in predlogi sodelujejo i železničarji sami,	—L
Železničarji nimajo pred zimo pričakovati nobenega zboljšanja njihovega bednega položaja! O tem ne j dvomimo, ako pogledamo, kako n. pr .sam prometni _ minister požira svoje obljube. Prvotno je sveto obljubil, da hoče dne 1. oktobra t. 1. urediti zvišanje dragih j skih doklad železničarjem, a hitro obljubljeno — hitro pozabljeno! Danes lepo, jutri dež, tako se godi na vladi. Za dne 21. julija je bila napovedana seja sekcije za proučevanje železničarskega zakona, naenkrat pa se je ta seja odpovedala in se bo o tem v sekciji razpravljalo še le po parlamentarnih počitnicah, to je j dne 20. oktobra t. 1. Uboga železničarska raja pa ča- ] kaj! Ne čudimo se omahljivim spremembam merodajnih čiriiteljev, ki imajo našo usodo v rokah, a čudili i se bomo, ako bo izstradano železničarstvo lahko in mirno čakalo, kdaj se bo tem gospodom^ zdelo vredno, dati nam kako drobtinico. Ce pa posledice tega čakanja za te faktorje ne bodo povoljne, naj vedo, da bo to od strani izstradanih zadnji silobran.
V sekciji za železničarsko pragmatiko je večina sprejela V. poglavje o napredovanju v službi in po-
kojninah. Ker je ministrstvo glede tega nenadoma predložilo popolnoma novo stilizacijo, je poslanec Ju- ' gostov. kluba g. Kremžar proti temu protestiral ter iz-javil, da bo v zakonodajnem odboru predložil svoje posebne predloge. Popoldne se je razpravljalo o pre- j hodnih naredbah. Jugoslov. klub zahteva, da se pisar- j niški uslužbenci sprejmejo v I. kategorijo uradnikov, j nakar je minister odgovoril, da je kategorizacija v zakonu odpadla in se prepušča ministru samemu, da predloge naših poslancev vzame v poštev. Nato je bilo poglavje V od večine sprejeto in sicer tako, kakor je bila na novo stilizirana.
Nova krivica železničarjem. Dva naša poslanca sta pri prometnem ministru protestrala proti postopanju zastopnikov ministrstva v upravnem svetu južne železnice, ker se je odredilo, da se železničarjem ne izplača nadurno delo in „da ne sme nihče izven ture napredovati. Naši poslanci bodo v lej zadevi v narodni skupščini vložili resno interpelacijo.
Okrožje JSZ v Mariboru prosi vse člane in članice ter vsa dobra srca, da priskočijo na pomoč našemu članu Pavlu Gräber, dosedaj viničarju v občini Dragučova, kateremu je požar dne 13. t. m. uničil vse imetje ter mu ni ostalo'drugega, kakor siromašna obleka, ki jo je imel on in njegova družina na sebi. Prosimo vse prijatelje, da daruje vsak po svoji moči, kar zmore. Vsak dar se hvaležno sprejme v tajništvu JSZ, Maribor, Vildenrajnejeva ul. 6 I.
Neki dopisnik nam je poslal notico, da je uprava južne železnice ukinila ugodnost za prosto prevožnjo prtljage v višini 25 kg na legitimacije. Kakor razvidno iz novih legitimacij, to ne odgovarja resnici, temveč ostane ta stara ugodnost še nadalje v veljavi.
Vsi oni železničarji, ki se nameravajo udeležiti kat. shoda v Ljubljani, naj se takoj priglase pri tovarišu Fr. Lajh, Maribor, Pristan 6.
Možje in fantje, ki so kolesarji in bi se zanimali za ta prijetni šport, naj se zglase v tajništvu JSZ, Vil-clenrajnerjeva ulica 61.
Dnevne novice.
Slovesno ustoličenje novega lavantinskega škofa dr. Karlina se bo vršilo v nedeljo predpoldne. Državno oblast bo zastopal 'pri tej priliki načelnik oddelka za notranje zadeve in namestnik velikega župana Lukana g. Kremenšek. Gospod veliki župan Lukan se mudi te dni v Beogradu, kjer mu izstavljajo potni list za penzijo, g. veliki župan Pfeifer pa ima dopust.
Krajevnim odborom KZ, občinam in gospodarskim organizacijam! Neobhodno potrebno je, da takoj skličete seje in protestirate proti predloženemu zakonu o taksah, kateri nalaga strašna, nova bremena najširšim slojem ljudstva. S tem zakonom se zvišajo vse pristojbine, sodnijske takse itd., upeljejo se pa povrh nove takse, kakor na’ primer pristojbinski namestek (ekvivalent) za vsa cerkvena, občinska, zadružna itd. posestva, ki bo znašal 0.4 odstot. od prometne vrednosti, in se bo predpisal za petletno perijodo, nadalje taksa za pravico točenja pijač, ki bo znašala letno 400—3000 D. (vinotoči pod vejo plačajo 400—600 D letno), ter taksa na žage in sicer od 150—600 D na leto. S temi novimi taksami bo finančni minister gotovo dobil 2 milijardi kron novih davkov. Resolucije se naj pošljejo tajništvu Slov. kmetske zveze v Mariboru, da iste izroči poslancem.
Zakon za zavarovanje po toči. Odbor za zavarovan je po toči dela zakon. Zakon za zavarovanje po toči izdeluje posebni odbor. Kakor pa pri vseh zakonih, tako tudi pri tem ni nič a-li pa ie malo socijalnega smisla tistih, ki ustvarjajo ta zakon. V načelni razpravi je pred lagal poslanec Jugoslovanskega kluba Krajnc, naj se ustavi v zakon (člen 1), da zavarovanje obsega vse elementarne nezgode, katerim je izpostavljen kmet, to je toča povodej, suša in mraz. Nadalje, da ne bo samo krnet plačeval zavarovalnine, ampak, da da država iz proračunskih sredstev za ta fond, kar mora kmet itak za vse drugo plačevati, je treba, da mu država v nesreči priskoči na pomoč. Seveda je ta predlog padel s 4 glasovi proti 7. .Poslanec Gostinčar je ostro nastopil proti banki, katero mislijo ustanoviti v Beogradu, kjer bi se zopet centraliziral ves ta fond, ki bi se zbiral v svrho izplačevanja škode. Kakor se vidi, bo cel zakon samo na papirju in naš kmet bo imel bore malo koristi od njega.
Rudarski štrajk v vseh revirjih Trboveljske premo-gokopne družbe je popolen. Rudarji so odšli po večini na kmete, pustili so pa, da se v polnem redu vrši jamska varnostna 'služba. Kakor v vseh dosedanjih mezdnih g gibanjih, tako kažejo rudarji tudi sedaj vzorno disci- S ptino in solidarnost. Ob začetku štrajka je bil velikan- I ski shod v Trbovljah, ki je potekel popolnoma mirno, g Rudarji najodločnejše protestirajo, da bi dražba njih I zahteve zopet krila s povišanjem cen premoga. Družba | dela velikanske dobičke in da delavstvu prav lahko eksistenčno možnost brez podražitve premoga. Poslanci Jugoslovanskega kluba so že v drugič intervenirali pri, ministrstvu za šume in rude, naj vlada skrbi, da se po- j gajanja ne prekinejo, dokler se ne doseže soprazum. — g Minister je izjavil, da je že na intervencijo poslancev j! Kugovnika in Gostinčarja poslal v Trbovlje dva inšpektorja, da proučita položaj in si prizadevata, da pri- j de med rudarji in družbo do sporazuma.
«Preporodove« objave. V Beogradu izhaja list «Pre-poTod«, glavni organ Orjune in Pribičeviča, ki je men- j da najbolj informiran list v naši državi. To vsaj doka- ' zuje to, da naši listi «Jutranje Novosti«, «Tabor«, «Narod« in včasih tudi «Jutro« kar na debelo ponatiskü-jejo njegove najnovejše vesti o špijonaški aferi v Za-
grebu, o veleizdajniški zaroti Hrvatov ter o zvezi slovenskih Orlov z neve se kakšnimi veleizdajniškimi organizacijami, ki pa se nazadnje izkažejo kot navadne race. S tem namenoma izmišljenimi novicami hoče ta beograjski revolver srbsko javno mnenje še bolj nahujskati proti Hrvatom in Slovencem, naši «slovenski« listi pa te njegove laži z največjim veseljem in brez sramu ponatiskujejo, samo da jim je dana lepa priložnost, da blatijo slovensko ljudstvo ter se s tem prikupijo Beogradu, da jih še nadalje milostno podpira.
Armijski komandanti v Beogradu. Vojni minister je pozval v Beograd vse armijske komandante na posvetovanje, na katerem podnesejo referate o stanju na teritoriju njihove komande. Ob tej priliki se je razpravljalo o vojnih dobavah ter o izhrani vojaštva. Poleg tega se je razpravljalo tudi o načinu uvajanja novega vojnega zakona v armado.
Naša avijatika. Zadnji čas se dogaja v naši zračni floti vedno več nesreč, pri katerih se razbijajo aparati, ob enem pa se ponesrečijo piloti in oficirji, ki se nahajajo v aparatu. Pred par meseci so beograjski listi priobčili ostro kritiko q razmerah v naši avijatiik. Kritiziralo se je vlado in strokovnjake, kako so mogli za tako dragocen denar prevzeti aparate, ki sploh niso bili preizkušeni; več teh aparatov je sedaj že razbitih, ker so se pokazale napake v konstrukciji ter so bili zgrajeni iz slabega materijala. Poleg aparatov pa so se ponesreči li tudi avijatičarji, ki jih baš nimamo preveč, S tem smo dosegli, da je naša zračna flotila vsak dan manjša, mesto'da bi se večala. Sedaj prinašajo beograjski li sti zopet resne opomine iz tega področja. Osobito karajo vojno upravo, ki ne vpraša, na kakšne aparate pošilja naše avijatike. Ti aparati jim ne dajejo dovoljne garancije za življenje, pa se radi tega opaža med njimi pokret da zapustijo to službo, kjer se jih nespametno pošilja v smrt. Uprava se izgovarja, da nima kredita, za modernejše aparate, toda zakaj pa potem vojni minister troši ogromne milijarde, ki jih zahteva. Nekega dne bo Jugoslavija ostala brez zrakoplovov ter avija-tikov, toda nihče ne bo hotel tega biti kriv.
Korupcija v upravi je vidno večja in zadnjič se je malo bavil z njo celo radikalni poslaniški klub. Da bo stvar še lepša, mora biti ravno minister pravde Laziča Markovič eden od onih, ki take uganjajo, da je celo tovarišem radikalom preveč. Očitalo se mu je, da izrablja sekvesture in da ima menda od teh toliko denarja, da ga lahko po cele noči razmetuje po barih ter živi v največjem razkošju. Zahtevalo se je, naj rajši odstopi, da ne pade sramota na stranko. Minister je odgovoril, da silno praviino-dela in postopa. Odstopil seveda ne bo, ker tudi njegovi tovariši niso boljši in vrana vrani ne izkljuje oči. Korupcija v upravi je razburila tudi beograjski dnevnik «Pravda«, ki piše: «Beograd naj raje nikdar ne greši taliko v upravi, kakor se je to godilo doslej. Zlasti pa naj ne ustvarja vedno novih afer. Nič ne učinkuje na javnost tako zelo, kakor če izve; da so ti in ti ministri postali v kratki dobi svojega uradovanja milijonarji, akcijonarji te ali one banke, da so lastniki teh ali onih fabrik in da so začeli celo v časopisna podjetja vlagati velike svote. Vse to tukaj vedo . . . Odpravite tedaj pred vsem korupcijo in upravo naj prevzamejo pošteni ljudje. Potem bo tukajšnji svet gledal na Beograd skozi druga očala«. — To je pameten nasvet, pa ravno za to, ker je pameten, se v Beogradu ne bodo po njem ravnali.
Inkvizicija. Beograd je marsikaj ohranil in prevzel iz srednjega veka in tako tudi inkvizicijo ali izpraševanje z mučilnimi sredstvi. Iz komunističnega procesa v Beogradu so znane volovske žile in druge batine, ki so padale po nedolžnih žrtvah, znan je dimnik, v katerega so obešali razmesarjene in krvave mučenike, znano je, da so zverinski policaji jetnikom goreče cigarete pritiskali na lice, igle zasadili pod nohte itd. Ker je inkvizicija uvedena, tudi preiskava proti v Zagrebu zasačeni špijonki Androlič fii brez nje in «Za-greber Tagblatt« nam jo takole opisuje: Androlič je dala ključ k šifriranim noticam, pa stalo je mnogo tru da, pripraviti jo do priznanja. Poslužiti so se morali zvijače. Peljali so jo na dvorišče, postavili jo ob zid, zavezali ji oči in policisti so naperili na njo puške, kakor da bi jo hoteli ustreliti. V smrtnem strahu je izdala ključ.«.— To se poroča z nekakim veseljem nad iznajdljivo policijo in nad uspešno zvijačo. Daleč smo prišli! — In če bodo hoteli, da obdolži kako nedolžno osebo, se bodo pa poslužili kake druge «zvijače.«
Mrtvim obljubu je kanal. Staro Srbijo kolonizirajo z Rusi. Pod takozvano Gobš planino leži vas, ki se imenuje Uselo in prebivajo v njej Rusi. i^rarna reforma jim ni nakazala samo zemlje, ampak je posameznim družinam zgradila lepe hiše z dvema sobama, kuhinjo in tudi z drugimi potrebnimi gospodarskimi poslopji. Vsak se je čudil, da so šle tem kolonistom oblasti tolikanj na roko in storile za nje res v vsakem oziru mnogo več nego je to navada pri nas. Nekako na sredini te vasi pa je studenec, iz katerega se razliva pod zemljo voda po vasi in ti razlivi napravljajo blato. V to močvirnato blato se je naselilo nebroj komarjev, s komarji je prišla malarija, ki je v kratkem času pomorila več nego polovico teh ruskih kolonistov. Sosedje tega malaričnega Usela pripovedujejo, da je na mestu, kjer so oblasti zgradile to rusko selo, stala pred 40 do 50 leti vas, ki se je imenovala Muhadžiško, a vsi prebivalci te vasi so pomrli nä malariji. V stari Srbiji se ni nikdo brigal, žakaj je selo izumrlo in nobene zdravniške komisije ni bilo, da bi bila ugotovila vzrok malarije in ukrenila potrebno, da se vas kanalizira in preženejo pogubonosni komarji. Sedaj, ko je že tudi polovica ruskih kolonistov pomrla, obljublja g. minister Miletič, da bo dal skopati na državne stroške ka-
nal, ki bo odvajal vodo in grozni komarji se bodo preselili. Pa ta rešilni kanal bo izkopan, ko se bodo vsi Rusi preselili Abrahamu v naročje radi malarije, in kakor dosedaj znano, mrtvi ne rabijo kanalov in jim tudi piki komarjev ne škodujejo.
Srbsko vino in slovenski republikanec. Kakor smo že javili, je slovenski republikanec dr. Novačan srečno privozil iz svoje republike do Beograda, kjer se ponuja «očetu domovine« za zvestega sina. Ob tej priliki se je razgovarjal z dr. Novačanom dopisnik beograjskega «Balkana« ter ga med drugim tudi vprašal, kaj je slovenske republikance tako hitro spremenilo v najhujše monarhiste. Dr. Novačan mu je nato odgovoril: «Nismo vedeli, kam naj se obrnemo. Radič lahko pričakuje to in ono, toda mi ne moremo, ker iskreno ljubimo našo zemljo. Toda tudi, da ne bi toliko ljubili naše rodne grude, bi nas do lega koraka morala pripeljati pamet, ker drugače ne moremo. Upirali smo se ter vlekli na vse strani, ker pa ni šlo naprej, smo morali iti nazaj. Ker drugače bi morda še prišli pod oblast italijanskih bedakov. Boljše je, da danes rečem in bom še vedno ob enaki priliki govoril: Boljše je piti srbsko vino, kakor pa italijanski ricinus. Pa kaj? Ne samo enkrat, ampak milijonkrat je Boljše!« — No, dr. Novačana je nazadnje vendar srečala pamet. Pri volitvah je šel tako daleč, da bi menda raje tinto pil, kakor pa srbsko vino, danes se pa je že ricinusa ustrašil. Menimo pa, da dr. Novačana ni pripeljal strah pred italijanskim ricinusom v Beograd, ampak želja po srbskih parah!
Občinske volitve v Beogradu. Med demokrati, meščani, republikanci in naprednjaki se je sklenil nazadnje sporazum ter bodo postavili zajedno kandidatno listo za občinske volitve. Odbor meščanov je predložil demokratom štiri svoje kandidate, od katerih so pristali demokrati na Pera Lazareviča, polkovnika v pokoju. S tem sq odklonjene vse težkoče v nadalnjem sestavu skupne kandidatne liste, ki bo definitivno potrjena pri prihodnjepi zborovanju vseh sodelujočih strank.
Zanimivosti od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Močno deževje je slabo vplivalo na rast vinske trte ter je zadnji čas toplo vreme pospešilo razvitek grozdja in je pričakovati povoljne vinske letine. Pesnica nam je to leto zopet tik pred sensko košnjo poplavila naše obširne travnike ter nam povzročila ogromno gospodarsko škodo. Kedaj se bode vendar pričelo z nadaljevanjem regulacije pesniške struge ali že menda res ob sv. Nikoli?
—	Naše mizerne prometne razmere se bodejo — upamo
—	v kratkem izboljšale, ker bode ta polžev peški poštni omnibus, ki prileze komaj vsak drugi dan čez Pesnico, šel v zasluženi pokoj ter prevzame, kakor se zatrjuje od verodostojne strani, pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. poštno vožnjo baje tovarnar usnja pri Sv. Lenartu, ki bode redno vsaki dan vzdrževal poštno zvezo z avtomobilom na črti Sv. Lenart, Sv. Bolfenk, Sv. Andraž in Ptuj. Upajmo, da bo tudi poštna uprava podpirala ta projekt ter izstopila iz svoje ozkosrčne rezerve s svojimi 14 dinarji za dnevni transport poštnega spoja prizadetih poštnih uradov, ampak, da dejanskim razmeram dovoli primeren vozni pavšal. Vsa čast pa Bolfenča-nom, kateri niso tako ozkosrčni kakor naša poštna uprava, ker so z lastnmi gmotnimi sredstvi podprli započeto akcijo in s tem omogočili sporazum z novim podjetnikom poštne vožnje.
Tolovajski umor. (Dopis iz Polenšaka pri Ptuju). Stranka starih Štajercijancev, po vojni samostojnežev, potem demokratov in zdaj Orjune, to je našega šolnika Finka stranka, je spet za korak bolj napredna in sicer v enem umorstvu več. Dne 17. julija so bili pri vinogradu Ivane Erlih v Prerodu bratje Hrvati iz Preroda. Iz «vinotoča« mimo idoča brata Ivan in Anton Simonič iz Btezovec sta napadla gospodinjo Erlih, hoteč jo ubiti. A ona je zbežala in komaj ušla. Za njo so se potegnili bratje Horvat in iz tega je nastal prepir v.katerm je na ostuden način Ivan Simonič z mesarskim nožem smrtno trikrat sunil v prsa fanta Ivana Horvat, da je bil takoj mrtev. Enega brata pa je še obdelal z nožem po rokah, drugega pa je brat Anton Simonič s kolom zbil tako, da ležita zdaj obadva v postelji. Ubijalec je zvest pristaš in agitator demokratske stranke, orjunec, čitatelj «Domovine« in prijatelj gostiln ter besno sovraži duhovnike in cerkev, ter vse, kar je dobrega in poštenega. Kakor je splošno znano, je bil umorjeni priden in pošten fant, ter ravno par dni prej slekel vojaško suknjo. Dokaz temu je tudi, da nobeden Horvatov ni imel niti žepnega noža seboj. Ta tolovajski umor pa je jasen dokaz, kam privedejo mladino slaba društva, brezversko prostaško čtivo slabih časopisov in kaki tipi se nahajajo v stranki orjunaša Finka. Vsi pošteni Polenšani se zgražamo nad takim divjaštvom in nas je odkritosrčno sram pred vso javnostjo. Žalostni, hudo prizadeti in pošteni rodbini Horvat — pa naše iskreno sožalje.
Umrla je v Laporju dne 9. julija vdova bivšega ve-lezaslužnega nadučitelja Plankerja Franja Planker. — Bila je blaga duša, dobrotnica revežev, Pogreb se je vršil dne 11. 7. Ob odprtem grobu je govoril gospod župnik, učiteljstvo je zapelo rajnki žalostinko.
Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Joštu na Kozjaku na lepo nedeljo, dne 29. t. m. ne bo, ker zvonovi še niso gotovi. Dne 29. t. m. se bo obhajala samo slovesnost lepe nedelje, kedaj pa bo blagoslovitev novih I zvonov, pa se bo pravočasno objavilo v «Gospodarju«.
Dopolnitev k poročilu. Iz Brežic poročajo: Zadnje j poročilo o surovosti orjunea Fritza Mastnak je treba do ; polniti, da se dosedanje vesti, da so pri Orjuni le ele-! menli najnižje vrste, le še znova potrjujejo. Fritz Mastnak — oče se je podpisoval še kot star brežiški nem-čur še Massnag — je delamržen pretepač, igra karte po ' več noči in je še doslej pri vsaki veselici in zabavi za-
...	. .j	t77q mlaiših let ie znano samo to,
netil prepir iti tepež, izza	J	„ T>, - lo
da ie svojega nekoliko slaboumnega hlapca Blazeta
okradel za 2 zlata novca (cekina), ki jih je ta revež pri-
stradal. Ta javna, tajnost je bila celemu mestu znana.
Sedaj pa seJ ta orjunec vedno vsiljuje le med boljše
sloie in se hoče bfatiti s starejšimi ljudmi, kojim m
«aliha« Od Sokola je'zajadral sedaj še k orjuncem. -
Povsod ga je dovolj, samo v cerkvi nikdar ne, kjer pa
bi menda bil za takšen basen, kakor vzor cerkvenega
tatu in roparja nadorjunec Štoka.
Uničevanje železniškega prometa. 1 red dnevi J skočil iz tira somborski osebni vlak in sicer radi trhlih in preperelih pragov. Človeških žrtev res m bilo, a materijalna škoda je znatna. Progo so popravili na hitro roko in promet je zopet vzpostavljen. Radi brezvestne malomarnosti železniškega ministrstva se dogajajo vedno bolj pogosto razne železniške nesreče, la ovirajo promet in vzbujajo v vseh potnikih strah. Zelo veliko sc ie že pisalo, da bi se morali trhli pragi izmenjati po celi Hrvatski in sicer na vseh progah, ker so v cisto derutnem stanju in niso izmenjani že nad 10 let ne. 1 a glas javnosti po izmenjavi je ostal za ministrstvo^ saobraćaja do danes glas vpijočega v balkanski puščavi. Ravno za temeljito popravo prog na Hrvatskom. je ze bilo sklenjenih in najetih bogzna koliko državnih posojil, a za kaj in kje se je porabil ta denar, ne zna nik-do, najmanj pa Hrvati. Vsi Hrvati so uverjem, da bi se minister za promet rad znosil nad protidrzvanimi Hrvati in radi tega pusti, da jim železniške proge propadajo od leta do leta.
Kolonizacija Kosovega polja. Ministrstvo za agrarno reformo se je vrglo na kolonizacijo Kosovega polja in osnovalo tamkaj 135 kolonij, a 72 še bo osnovanih v najkrajšem času. Nerazdeljene državne zemlje je še 16 tisoč hektarjev, ki bo razdeljena pozneje in bo lahko prehranjevala kakih 2 tisoč družin. Kolonizacija Kosovega polja se je vršila po tem le redu: Leta 1919 je bilo razdeljenih 530 h p na 68 družin, Ista 1920 1200 ha na 162 družin, leta 1921 1540 ha na 193, leta 1922 10 tisoč ha na 1242 družin in leta 1923 1574 ha na 229 družin. Vsega skupaj je razdeljenih do 1. julija 1. 1. 14.852.73 ha (in sicer po 148 in pol kvadratnih, kilometroy) na 1899 družin. Kolonisti na Kosovem so glede izvora takole porazdeljeni: iz Srbije jih je 29.3 odstot., iz Bosne
'6.8, iz južne Srbije 18, Dalmacije 4.2, Slavonije 8.3, iz južnega Banata 0.7, iz Bačke 0.7, iz Istre 0.3, iz Bolgarije nikdo.
Vagonski roparji v Osjeku. Na železnici med Osje-kom v Našicah so se vedno bolj množile tatvine na tovornih vagonih. Tatovi so se poskrili na vlaku, potem pa so med vožnjo udrli v kak vagon ter pometali blago skozi vrata v določenih krajih na progi. Tam so jih čakali že njihovi pomagači, ki so blago hitro pobrali, naložili na vozove ter odpeljali v svoja skrivališča. Na ta način je železnica trpela veliko škodo, ker so roparji včasih ugrabili tudi kake dragocene stvari, ki so bile zavarovane ter je železnica škodo morala povrniti. Policiji dolgo časa ni uspelo, da najde tatove. Nazadnje pa je postalo sumljivo to dejstvo, da tatovi natančno vedo, v katerem vlaku in vagonu se vozijo predmeti, ki se jih izplača ukrasti. Istotako niso tatovi nikdar stopili v akcijo, kadar so detektivi spremljali vlak. Te stvari so privedle policijo do sklepa, da morajo biti med tatovi železničarji, ki so natanko informirani. In res se je posrečilo zaslediti nekemu detektivu takega tatu v železniški službi. Ta tat, železniški «stražnik« Stjepan Srdaka je izdal še druge tovariše, tako da imajo sedaj celo družbo pod ključem.
Banke zaplenile dohodke gledališča. Novosadsko gledališče se že dalje časa nahaja v krizi, tako da ni moglo iz svojih dohodkov niti plačevati plač svojim igralcem. Iz te krize so ga nekolikokrat izvlekle banke; ki so mu dajale posojila. Ker se je teh posojil že prek cej nabralo, gledališče pa ni denarja moglo vrniti, so banke zaplenile vse dohodke gledališča, ki sedaj ne more izplačati igralcem plače. Ti se sedaj nahajajo v jako bednem položaju.
Rop v davčnem uradu. V Sisku so nepoznati zločinci udrli v davčni urad, razbili blagajno ter pobegnili z najdenim denarjem. Odnesli so okrog 350.000 din. Preiskava je ostala brez uspeha.
Občinski odbor noče prisegati. V Djakovu bi moral biti te dni zaprisežen novoizvoljeni občinski odbor. Ker pa s e dve tretine odbornikov branijo položiti prisego, bodo morale biti razpisane nove volitve.
Tragedija revnega študenta. Dijak Jovo Erceg, ki je študiral v Brnu veterino, se je nedavno vrnil v svoje rodno mesto Kruniči v Bosni. Tam je našel svojo 20-letno sestro hromo, ker so ji v bolnišnici odrezali obe nogi. Ker je bil Erceg brez vseh sredstev, da bi mu bilo mogoče izdrževati sestro, se je odločil na obupno dejanje. Zastrupil je sestro s kloroformom, sam pa se ie Pokusil obesiti. Ker pa se je vrv utrgala, je tekel k bližnji reki, skočil v njo in utonil.
Po pošti hotela poslati umorjeno dete. Te dni se je
dogodil v Sarajevu pretresljiv slučaj. Policija je bila obveščena, da je služkinja Roza Kostanjšek rodila nezakonsko dete, katerega pa je umorila. Pri umoru ji je pomagala njena sestra, ki je natakarica v neki tamošnji gostilni. Ko-je policija prišla v stanovanje služkinje, je našla dete zavito v zavoj, na katerem je bil napisan naslov, kakor da bi ga hotela poslati po pošti. Detomorilka je izjavila, da je hotela mrtvo dete poslati po pošti v Mostar svojemu zapeljivcu, da vidi, kaj je napravil iz nje.
Rok za vpošiljanje inseratov za Planinski koledar 1924 poteče s 1. avgustom. Naj nikdo ne pozabi poslati besedilo na založnika, Maribor, Krekova ul.5, ker se inserati ne bodo posebej nabirali.
O.	A. SPD. V nedeljo, 29. julija: Izlet na Kum. Ob 5.25 do Zidanega mosta. Jestvine se dobe na vrhu. — Načelnik.
iz Slov. Bistrice.
Veselica. (Poročilo iz Slov. Bistrice). Več meščanov je sklenilo nabirati prispevke za prepotrebno obnovitev Marijine cerkve v mestu. V to svrho so priredili veselico z gledališko predstavo, godbo in petjem. Meščani in kmetje so darovali pijače in živež, kar se je prodajalo na veselici v korist cerkvi. Veselica je bila izredno dobro obiskana, hranilnična dvorana in prostori okrog hranilnice so bili do zadnjega kotička napolnjeni z gosti. Veselica je vrgla nad 50.000 K čistega dobička. Ta prireditev je pa bila trn v peti našemu orjunskemu Sokolu. Kakor nalašč je isti dan priredil veselico v Konjicah, z namenom, odtegniti nam mnogo gostov. Vendar se mu to ni posrečilo. Klaverna udeležba mu je povzročila, kakor malo poprej v Slov. Bistrici, velikanski deficit. Kakor garjavega človeka začela se je poštena druž ha ogibati orjunskega Sokola. To pa naše orjunce boli, bon globoko v dušo. Priredi se cerkvena veselica in ljudstva se kar tare, priredi Sokol -orjunec veselico — in prostori ostanejo prazni. Zato so začeli v zadnjem času kar zaporedoma napadati in grditi v svojem časopisju našo veselico. Lažejo, da je bila nemškutarska prireditev, dasi je bila skoz in skoz slovenska: igra slovenska,^ petje slovensko, vsi govori izključno slovenski. Lažejo, da so se dogajali pohujšljivi, grešni prizori. Niti enega takega prizora ni bilo. Ves čas se je nadzorovalo občinstvo, ker smo vedeli, da naši demokratski patent lažnjivci pazijo na nas z namenom, da bi nas očrnili v liberalnem časopisju. Niti plesa ni bilo. Gostje so se zavedali sami, da se mora ta veselica ločiti od razuzdanih liberalnih prireditev, zato so se res obnašali vzorno. Nobene razuzdane ali pijane osebe nisi videl na veselici. To nam more in mora potrditi na stotine poštenih prič. Tu posebno ni bilo nikakega pohujšanja za mladino. Edini nepridipravi na veseliic so bili nekateri Sokolići. Nekaj takih Sokoličev-uzmovičev je pa res kradlo na veselici, kakor srake. Neki gospej so izmaknili kar 2800 K. Drugi dan se je te uzmovičeriz sokolskega naraščaja nekam povabilo in pošteno našeškalo, kar je imelo za posledico, da je dokaz zopet prišel na dan. Gospodje Sokoli, tu, tu vtikajte svoj nos, nas pa pustite pri miru s svojimi farizejskimi nauki.
Nočni nemiri v Slov. Bistrici. Menda se nikjer na Slovenskem toliko ne pijančuje, kakor v našem mestu. Našim orjuncem so dnevi prekratki za pijančevanje, celo noči porabljajo za to, krokajo in tulijo po mestu, kakor divje zverine. Čemu imamo policijo? Čemu so policijske ure? Prosimo glavarstvo, da naredi tu red, ker ga občina noče. Med vsakokratnimi razgrajači in pijanci pa morata 'biti naša učitelja Čeh in Metlika. — Zadnjo nedeljo so ju ljudje srečavali pijana kot kanona meriti cesto, ko so šli k rani službi božji. In ravno to noč ni bilo nobenega miru v mestu. Da, da, vzorna vzgojitelja naše mladine, katera toliko ščiti višja oblast, lastni gojenci pa ju obmetavajo s kamenjem, kakor nedavno v Gor. Bistrici.
Mila kazen. Iz Slov. Bistrice poročajo: Kakor je že poročalo časopisje, je učitelj Čeh na dan sv. Reš. Telesa sredi učencev v procesiji kadil cigareto in hodil pokrit. Zato bogoskrunsko početje mu je baje prisodila sodnija 7 dni zapora ali kazen 300 din. Mi opozarjamo na to res otroško kazen državno pravdništvo in odločno protestiramo zopet tako obsodbo. Nek Jud v Mariboru je srečal duhovnika z Najsvetejšim, pa se ni odkril, češ, da ni vedel kot drugoverec, da mora to storiti, ,pa je dobil več mesecev ječe. Tu pa katoliški učitelj namenoma pohujša na stotine otrok in odrastlih, kadi in defilira odkrit pred Najsvetejšim v trenutku, ko mu ljudstvo izkazuje očitno najvišje češčenje in zato nepopisno bogoskrunstvo dobi kazni 300 D. Državno pravdništvo naj stori tu svojo dolžnost in naj Čeha kaznuje po postavi.
Iz Maribora.
Na predvečer ustoličenja prevzv. g, škofa dr. Karlina prirede vse mariborske krščansko-socijalne organizacije serenado. Istočasno se bodo zastopniki teh organizacij poklonili škofu osebno. Prosvetni kartel je tozadevno sklenil: a) v soboto dne 28. julija točno ob 20. uri se zberejo naše organizacije pjed Vetrinjskim dvorcem v Vetrinjski ulici, b) Vsako društvo imenuj dva zastopnika‘v deputacijo društev, ki se bo poklonila škofu. Ta dva zastopnika naj društva takoj prijavijo tajniku Prosvetnega kartela v Lekarniški ulici ali najkasneje v soboto ob 20. uri v Vetrinjskem dvorcu. c) Na dano znamenje se razvije sprevod — na čelu mu godba katoliške omladine — ki gre po Jurčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg,, od tam skozi Stolno ulico pred knezo-škofijsko palačo na Slomškovem trgu. Po dovršenem poklonu odide sprevod po najkrajši poti pred Vetrinjski dvorec, kjer je razhod. — Vabimo in pozivamo, vso mariborsko javnost, da se v soboto priključi kršč, soc. organizacijam in novodošlemu vladiki pokaže svojo udarnost'in veselje nad njegovim prihodom
Ljudstvo odobrava boj naših poslancev v Beogradu. X Kamnici se je vršil v nedeljo, dhe 22. julija 1923 javen shod v gostilni «Eri Kmetski posojilnici«. Ker je bil poslanec Žebot zadržan po svojih poklicnih poslih v Beogradu, je namesto njega poročal dr. Leskovar o političnem položaju in o neustrašenem boju, ki ga' bijejo naši poslanci za pravice slovenskega ljudstva. Mnogoštevilni poslušalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika in so soglasno odobravali nastop naših poslancev v Beogradu. Izrekla se je (zaupnica in
zahvala Jugoslovanskemu klubu za neustrašen in požrtvovalni nastop in ga je ob enem pozvalo, naj vztraja v tem težkem boju do končne zmage, — do uresničen ja programa SLS do dosege zakonodajne avtonomije.
Z živijo-klici našemu voditelju dr. Korošcu je zaključil dični predsednik g. Hlebič lepo uspelo zborovanje.
Razpis nagrade. Z ozirom na zopetne notice v nasprotnih listih o dr. Leskovarjevih prašičih pri mestni občini in na razna sumničenja, ki lete pri tem na mojo osebo, izjavljam, da takoj izplačam 10.000 D nagrade vsakemu, ki dokaže, da sem imel pri dotičnem nakupu in prodaji svinj le en vinar bodisi neposrednega, bodisi posrednega osebnega dobička. Ravno tako nagrado izplačam vsakomur, kdor dokaže, da sem vplival na kogarkoli, da bi se ta zadeva potlačila, kakor tudi vsakomur, kdor dokaže, da sem radi te zadeve z ravnateljem klavnice g. Kernom v kakršnikoli zvezi, ki M merila na to, da se zadeva radi svinj potlači. Isto nagrado izplačam vsakomur, ki dokaže, da sem zagotovil ravnatelju Kernu nekaznjivost za kažnjivo ali občini škodljivo dejanje. Razpis nagrade velja do moje smrti in je ne-preklicljiv. O zapadlosti nagrade sodijo sodišča. V Mariboru, dne 25. julija 1923. — Dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru.
G. Bahun, zdaj lahko zaslužite! Občinski svetnik Bahun piše ali pa da pisati v «Enakosti« in v «Volksstimme« dolge članke o občinski svinjski aferi, v katero hoče seveda zaplesti dr. Leskovarja. Dr. Leskovar je sedaj razpisal kakor poročamo na drugem mestu, kar štiri nagrade za tistega, ki mu dokaže v «Kernovi« zadevi le eno kažnjivo dejanje. No, gospod Bahun, Vi pišete, da imate dokaze v rokah! Le na dan zdaj z dokazi, ker zaslužite lahko kar črez noč 40.000 dinarjev. Pri sedanji Vaši nizki železničarski plači Vam bo ta postranski zaslužek ravno prav prišel. Torej na delo, ker nagrada je lepa!
Predavanje o katoliškem shodu v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 2. avgusta ob osmih zvečer v Lekarniški ulici št. 6. Tajnik mariborskega pripravljalnega odbora bo govoril o pomenu katoliškega shoda in izčrpno podal vsa potrebna pojasnila tako glede udeležbe na kat. shodu kakor tudi glede romanja na Brezje. Na to predavanje že danes opozarjamo.
Orliški večer prirede mariborske Orlice v soboto, dne 4, avgusta v Lekarniški ulici. Poleg raznih telovadnih točk je na sporedu tudi lepa Silvin Sardenkova igra «Selški angel«. Natančnejši spored še objavimo prihodnji teden, opozarjamo pa na ta večer, ki bo nudil obilo duševnega razvedrila, že danes.
Sprejem novih članov in članic pri mariborskem Ljudskem odru se vrši vsak delavnik med 11.—12. ter 18.—19. uro v Lekarniški ulici št. 6. Priglasiti. se je mogoče tudi pismeno.
Vsa društva in korporacije, ki nameravajo za časa razstave prirediti kake veselice itd., vabimo, da stopijo tozadevno v slik z veseličnim odsekom.razstavnega odbora, da ne pride do neprijetnih konkurenčnih prireditev.
Stanovanja za obiskovalce razstave. Ponovno prosimo občinstvo, da prijavi vsa razpoložljiva stanovanja zlasti dijaška) stanovanjskemu odseku v svrho»--prenočitve obiskovalcev razstave. Opozarjamo na to, da bo stanovanja plačal in nakazal stanovanjski odsek, tako, da stranke ne bodo imele nikakih sitnosti in skrbi.
Invalidi, vdove in sirote! V nedeljo, dne 29. julija se vrši shod v restavraciji «Maribor« v Mariboru, Grajski trg ob 9. uri dopoldne. Na shodu poročajo delegati iz Ljubljane. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru.
Nesreča v delavnici južne železnice. V nedeljo, dne 22. t. m., je delalo tam osobje VIL oddelka ter prekladalo železje. Pri tem težkem delu je imel šele tri tedne tukaj zaposleni Anton Muhič nesrečo, da ga je podrla težka železna plošča na tla, kjer mu je zlomilo obe nogi ter je dobil tudi težke notranje poškodbe. Mariborski rešilni oddelek je bil takoj na mestu ter se je reveža prepeljalo v bolnico, kjer pa je na prizadetih poškodbah že v ponedeljek izdahnil svojo dušo. Rajnkemu sotovarišu svetila večna luč!
Najden utopljenec. Drava je pri Sv. Marku nižje Ptuja vrgla na obrežje 13 letnega Edvarda Gobec, ki je utonil v Mariboru. Truplo so pokopali na pokopališču Sv. Marka.
Samoumor redarja. Dne 25. t. m. se je pripetil v Maribo ru tragičen slučaj. Višji policijski stražnik Aleksander Filipčič se je okrog 8. ure zvečer pred hišo št. 139 na Aleksandrovi cesti ustrelil. Pognal si je kroglo v glavo iz službenega samokresa ter bil takoj mrtev. V ta obupen čin ga je pognala beda, v kateri živi njegova družina vsled slabega zaslužka. Samomor tega državnega uslužbenca je glasen protest proti uvedbi novega uradniškega zakona, ki bo njihovo bedno stanje še bolj poslabšal. Gotovo je bila zavest, da bo po novem zakonu njegovo stanje še bednejše, ki je gnala Filipčiča v smrt. In koliko jih mu bo še sledilo, ker drugega jim pač ne preostaja, ako nočejo umirati z družinami vred od gladu.
Prostovoljna požarna hramba v Kamnici priredi kakor vsako leto, tudi letos v nedeljo dne 5. avgusta veliko poletno 'veselico na krasnem travniku posestva «Racerdvor« pri Mariboru. Igra prvovrstna godba, za telesno potrebo služi izborna kapljica «Racerdvora«, kakor tudi različna jedila na razpolago. Z ozirom na to, da se odbor trudi, slavnemu občinstvu res prijetno zabavo nuditi, ter je čisti dobiček namenjen za nabavo prepotrebnega gasilnega orodja, prosi vse kroge prebivalstva, da lo prireditev gmotno podprejo. Vstopnina samo 5 dinarjev.
P. n. občinstvo se ponovno opozarja, da upravništvo
na vprašanja brez priložene poštnine ne odgovarja.
Molitvenik, najlepši in najeenejši, je dr. Zdešarjevo «Navodilo za pravo pobožnost do Matere božje.« — Cena vezanemu izvodu šest dinarjev po pošti en dinar več. — Dobi se v TISKARNI SV. CIRILA v Mariboru, pri Slogi v Ljubljani na Poljanskem nasipu 10, in po drugih knjigarnah. Kdor kupi skupaj vsaj 10 izvodov, dobi 15% popusta.	361
Od naših vrlih gospodinj je odirano, da se pri nas «porablja domači izdelek, kakor so «Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Nosile
kaučuk
kaučuk
potplate!
Bolje 1 jeftinija od kož«.
Elastično hodanje, poliv hfr
TORINO
a
d. d.
______PODRUŽNICA MARIBOR
Gosposka*nl. 20.	Telefon št. 133
Tovarniška zaloga£po!nogunlJastih obročev, pnevmatika in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto* gg; delov in vsakovrstnega auto-materijala,
V centrali na razpolago: Stiskalnica za montiranje polnogumijevih obročev,
Velika zaloga eiektro-materiiaia,
Zastopstvo svetovnih tovarn. CENTRALA LJUBLJANA Rimska cesta 2. Telef. 588 Hilšerjeva ul. 5.
PODRUŽNICE:
Dunajska c. 20.	Mestni trg 25
ZAGREB	BEOGRAD
Solidna in točna postrežba! — Cene brez konkurenco!
ve tla

Sv. Lenart v Slov. gor., dne 25. VIL 1923,
Fran in Alma Stupica, starši. Marijan in Gvetana, brat in sestra.
Žalujoči starši, bratje, sestri in tete izrekamo tem potom najlepšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nas tešili v teh bridkosti in gorja polnih dneh s številnimi izrazi sočustvovanja ob priliki nenadomestljive izgube našega nam nad vse dragega, nikoli pozabnega sina, bratca in nečaka, gospoda
Josipa Držežnik
bogoslovca,
ki je bil na tako krut in tragičen način v najlepši dobi svojega vzornega življenja pri najbolj cvetočem zdravju iztrgan iz naše srede. Zahvaljujemo se na tem mestu najprej čč. selniški duhovščini in vsem onim Sel-ničanom, ki ste mu prvi izkazali njegovo poslednjo čast ob priliki prevoza iz Selnice v Ribnico. Dalje izrekamo zahvalo vsem cenj. darovalcem vencev in cvetnih šopov, ki ste z njimi okitili „kapelico, zadnji kraj njegovega zemeljskega bivanja in nad vse lepo venčali njegovo krsto. H koncu se od srca zahvaljujemo Vam vsem, ki ste prišli od vseh strani, od blizu in daleč, da počastite našega dragega Pepčka na njegovi poslednji poti, v prvi vrsti vsem gg. govornikom: č. g. M. Krajnc, č. g, župniku Fišerju in ostalim, čč. duhovščini, gg. bogoslovcem, cenj. pevskemu zboru in vsem drugim, ki ste tako veličastno izkazali zadnjo čast dragemu Pepčku in nam ostalim ob tem strahotnem udarcu usode vsaj nekoliko polajšali našo tugo in gorje.
Orlica, dne 22. VII. 1923.	441
Žalujoča ndbina Držečnik
Vse je rada imela, vsi smo jo ljubili, vsem je prinesla veselje in vendar je morala umreti naša nad vse ljubljena hčerka in sestrica
Mizarski učenec se sprejme. Vrtne garniture ter posamez-
Vrbanova ulica 26.	439 2—1 ne komade, enako tudi druge
-----------pletene izdelke, potne košare
Iščemo mladega zanesljivega itd., parfumerija, nogavice, moža, ki govori ludi nemški bombaž in razno drobnino za: prostornega mojstra v o- priporoča po konkurenčni ee-I'pekarni na deželi. Brata Gra- ni tvrdka J. Baloh, Grajski ner, Čakovec.	433 2—1 trS 3.	342
Ruženka.
V svoji neskončni previdnosti je Vsemogočni poslal nad njo, sedemnajstletno, zavratno bolezen, kateri je danes ob eni uri popoldne udano podlegla.
ij jo angelci sprejmejo — naj prosi za nas!
Na prodaj. Dve enonadstropni hiši v Mariboru. Zraven 1000 kv. m stavbena parcela. Hiši ste popolnoma moderno zgrajeni, imata 14 stanovanj in dva lokala. Eno stanovan-
„IT
najboljša
lift V' k,upcu takoj na razpoiago. zobna kpema
mmM Naslov v upravmstvu. .--lob ’*'■“**
upr
Polustabilni parni stroj 40 HP s parnim pregrijačem, najbolj ši nemški fabrikat, v dobrem stanju prodaja po vredni ceni ““ts Daruvarska dionička pivovar na in m linja ra	Daruvar
•Slavonija). Eventualno menja za en Sauggasmotor od 40 HP.	437 6—1
422 Dobi se povsod.	10—1
Širite „Stražo*!
mmmm
Najcenejše !n najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič,
Maribor, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno!
fcftfciiidHhlMM

Na drobne 1	Na debele!
Manufakturno blago
po najnižjih conah pri tvrdki
IVAN KOS, CELJE,
Prešernova ulica št. 17.
Ne drobno I
Na debelo!
Hamburg—Amerika Linija
In
United American Lines Inc.
Filijalka
ŠIMOM KMETEC, LJUBLJAMR
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna po* jasnila in prodaja vozne liste.
Odliod iae Ljubljane vsaki teden.
Glavno zastopstvo za ’Jugoslavijo
ZAGREB
Podružnice: Beograd, 1 Split: Ante Buič, Dii
„B“ Cesta pri državnem kolodvora ZAGREB
J. Dimitrijevšć & Komp.____________ ________________
Mihajlović, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga soremlja družbeni uradnik.
STRAŽA.
>... j,-
NaheSia izbera vseh vrst sukna, platna, etaminov in drugega modnega blaga
WHAN C	M AST H M,Maribor,	trg 16.
Nizke cene! Solidna postrežba! — Postni nameščenci na obroke!
872r
Radi preselitre
Naznanil« nreselitve.
se proda leseno in tapetniško pohištvo, preproge, zavese ter posteljne opreme po zelo znižanih cenah.
Nobeden naj ne zamudi te ugodne prilike ki bo trajala samo od j
31. julija do 4. avgusta 1923.	j
KAROL	WEHIAK, MARIBOR,
Aleksandrova cesta 19.	\
msmm
Vljudno sporočam vsem cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, da se preselim s svojo trgovino z mešanim blagom «Pri kmetici« dne 29. julija 1923
iz Koroške ceste št. 7 na Glavni trg št. 18.
Pri tej priliki se zahvaljujem vsem za mi izkazano zaupanje v stari trgovini ter prosim, da mi ohranite tudi v bodočnosti Vašo blagonaklonjenost in me v novi trgovini počastile z mnogobrojnim obiskom.
Zagotavljajoč, da se bodem trudil tudi v bodoče postreči z najboljšim blagom najceneje in točno, beležim z odličnim spoštovanjem	... w-
Aibin Novak.

lastnik trgovine «pri' kmetici«, G Umri trg št. 18. V Mariboru, dne 27. julija 1923.
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg, t, s n, um, obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po
S°
0
Jloge na trimesečno odpoved po 5 Va%- Stalnejše in večje vhge
pa od 6 do 6 Va‘Vo-
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WQRSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pex»je za postelje!
Somišljeniki širite naše
BANCA ADRIATICA TRIESTE
Objava
konzorcij
Na občnem zboru delničarjev, ki se je vršil 14. julija 1923, se je na podstavi odobritve bilanc za poslovna leta 1921 in 1922 in na poročilo upravnega odbora, da so pasiva absorbirala družbeno glavnico, sklenila obnova glavnice do Lir 15,000.000.-— potom emisije 75.000 komadov novih delnic v nominalni vrednosti po Lir 200:-— s pravico participacije na dobičku od 1. januarja 1924 naprej. Te delnice se dajo v svrho opcije na razpolago starim delničarjem v razmerju ene nove za eno staro delnico, katero posedujejo in sicer proti plačilu Lir 200.— za vsako novo delnico.
V smislu gornjega sklepa občnega zbora, ki je postal pravomočen z odobritvijo od strani vlade, opozarjajo se gg. delničarji zavoda Banca Adriatica Trieste, ki se hočejo poslužiti podeljene jim pravice na subskripcijo novih delnic, da se morajo te pravice poslužiti do vštevši 4. (četrtega) avgusta t. I. Svoje stare delnice morajo z lastnoročno podpisanim popisom delnic v dveh izvodih predložiti pri sedežu Banca Adriatica Trieste, via St. Nicolo št. 9 in pri njenih podružnicah v Zadru in Opatiji ali pri
Jadranski banki v Beogradu in njenih podružnicah Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Pre-vaije, Sarajevo, Split, Šibenik in Zagreb ali pri Adriatische Bank na Dunaju.
Obenem morajo za vsako delnico, ki jo hočejo sub-skribirati, vplačati iznos od Lir 200.— (dvesto).
Trst, dne 22. juiija 1923.
Proti predložitvi delnic na gornji način in proti omenjenemu vplačilu se jim bo izročilo začasno potrdilo (med-jutomnica) za nove delnice, ki jih bodo subskribirali v smis^ lu gori omenjenega sklepa občnega zbora. To začasno potrdilo se jim bo svoječasno zamenjalo za delnice, glaseče na prinosca.
Stare delnice, ki se bodo predložile v svrho izvršitve opcijske pravice, se bodo odvzele in uničile ter zamenjale z začasnim potrdilom za subskribirane nove delnice, kakof tudi z bonom, na temelju katerega se bodo mogle pri gori navedenih subskripcijskih mestih brezplačno prevzeti delnice Jadranske banke a. d. Beograd s kuponom za leto 1923 v razmerju ene delnice Jadranske banke Beograd za eno staro delnico Banca Adriatica Trieste, in sicer od 5. do 31. avgusta 1923.
Oni delničarji Banca Adriatica Trieste, ki se ne nameravajo poslužiti opcijske pravice, morajo predložiti svoje stare delnice z lastnoročno podpisanim popisom delnic v dveh izvodih do vštevši 4. (četrtega) avgusta t. I. Stare delnice, ki se bodo predložile, se bodo odvzele in uničile ter zamenjale z bonom, na temelju katerega se bodo mogle pri gori navedenih subskripcijskih mestih brezplačno prevzeti delnice Jadranske banke a. d. Beograd s kuponom za leto »	1923 v razmerju ene delnice Jadranske banke a. d. Beo-
grad za eno staro delnico Banca Adriatica Trieste, in sicer t od 5. do 31. avgusta 1923.
Upravni odbor
BAMCA ADRIATICA TRIESTE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: VJade Pušenjak.