n
s
S
Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Vetfa za vse leto • -Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$6.00
-	$3.00
-	$7.
GLAS NARODA
ifr
List slovenskih idelavcev v Ameriki,
The largest Slovenian Daily in the United States.
a Issued every da; except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers.	,
EI
I
TELEFON: CORTLANDT 387«.	Entered as Second Glasa Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under	the Act cf Congress of March S, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT S87C.
NO. 150. — STEV. 150.	NEW YORK, THURSDAY, JUNE 26, 1924. — ČETRTEK, 26.	JUNIJA, 1924.	VOLUME XXXII. —	LETNIK XXXIL
BOJ NA KONVENCIJI GLEDE KLANCEV

Delegate, zbrane na demokratični konvenciji v New Yor-ku, čakajo viharni dnevi. — Komitej glede platforme se peča z vprašanjem Ku Klux Klana, in zadevo bo treba najbrž rešiti v posebni seji konvencije. — Za predsedniškega kandidata bo predlagan tudi generalni major Henry Allen. — Za nominacijo sta potrebni dve tretini glasov.
ABSOLVENTI VOJAŠKE AKADEMIJE V WEST POINT, N. Y.
Te <lni je dovršilo 40T> gojencev ameriško vojaško akademijo izročil general Pershing ter imel slavnostni govor.
obtožen, da je skušal zastrupiti svojo ženo, je zagovornik namignil, da se bo pečal s preteklostjo Baringove žene.
Ko so je v sredo zjutraj prirela ob enajstih seja demokratične narodne konvencije, je bila napetost med delegati ver j a kot prejšnji dan. Razburjenje so povzročili dogodki v komiteju za platformo, ko se je dolgo časa razpravljalo o zadevi Ku Klux Klana. Po preiskušeni ine-tncli stai ih politikov je bilo ver gospodov mnenja, naj se sprejme resolucijo, ki bi bila prikrojena po starem receptu. "Operi mi kožo, a me ne zmoči." Resolucija naj bi se izrekla proti vsaki verski in plemenski agitaciji, a naj bi ne omenjala Ku Klux Klana posebej. Proti temu načrtu pa so se obrnili številni delegati, ki so zahtevali, naj se Klan izrecno omeni ter obsodi njegovo delovanje. Če noče komitej za platformo storiti tega. bo zadeva predložena posebnemu zborovanju konvencije in zahtevalo se bo povsem določno planko.
Stvar ni še odločena ter je bila z drugimi stvarmi vred predložena podkomiteju, v katerem je tudi znani prolii-bicijski kričač ter večni predsedniški kandidat Brvan.
Bryan bi se lahko izognil boju glede Klana, a v zadevi prohibitive hoče odločno nastopiti. Isti elementi, ki se bore proti Klanu, so v splošnem tudi proti Volsteadovi postavi ter bodo skušali uveljaviti ostro izjavo proti tej postavi.
V	boju za demokratično predsedniško nominacijo, katerega vodijo z vsemi finesami političnih spletk, ni bilo včeraj zaznamovati glede položaja obeh vodilnih kandidatov, governerja Smilha in McAdoo-ja, nikakih bistvenih izprc-memb. Neumorno pa so zaposleni voditelji takozvanih — 4'dark horse" fakcij, ki skušajo polagati mine ter loviti glasove za svoje kandidate.
Tz velike zmede je prišlo poročilo, katero smatrajo številni za pomembno. Opaziti je bilo namreč znamenja, da bodo št' tekom današnjega dne storjeni koraki, da se predloži delegatom ime generalnega majorja Henry Allena, prejšnega poveljnika ameriške posadke ob Renu. General Allen je izza svojega po vrat ka iz Evrope ob vsaki mogoči priliki raztrgal omrežje številnih zavezniških laži ter razkrinkal več kot eno hinavsko politiko sovraštva, ki predstavlja glavni nagib Francozov. On je tudi osnovatelj .edine resnično človekoljubne ameriške organizacije, k oje namen je pomagati nemškim otrokom ter bi bil vsled tega kandidat, kojega moči bi ne bilo mogoče podcenjevati.
V* veliko večino se je izrekel komitej za pravila za to, da se ohrani starodavni običaj, da je treba za nominacijo dveh tretin glasov vseh delegatov. Le nekako štirideset navzočih članov komiteja se je izreklo za predlog naj se stavi na mesto dvetretinske večine enostavno večino.
Proti dvetretinski večini vseh akreditiranih delegatov se je uveljavljalo, da se ne sme nobeni skupini delegatov dovoliti, da bi ohromili postopanje s tem, da zapuste konvencijo.
Ameriška zračna ladja Shenandoah, ki jo bila zgrajeno po uzorcu Zeppelinov je počastila včeraj zvečer delegate in goste konvencije s poletom, katerega je vpnzorila nad New Torkom. Od osmih do desetih je križarila nad Hudson reko, obkrožila večkrat ^^idison Square Garden ter se napotila nato preko Staten Islanda proti svojemu hangarju v Lakelmrst, N. »T.
Na tisoče ljudi je opazovalo zračno ladjo na Coney likatna stvar. Ali bi bili proti me-Islandu, ko je letela nizko fvreko Brighton Beacliu, nbkro-'Ul * Ali	proti obtoženemu,
žila Luna Park ter poletela nato proti Manhattanu. Velika/e bi smatral za svojo dolžnost ladja je imela posadko tridesetih mož, pod poveljstvom daj>rrKlrem v preteklost tož.*ne? poročnika Lansdowne-a.	(e ni dal doti,~ni na 1a vpraša
V	zrak se je dvignila ob polosmih zvečer.
AMERIKA ZASTOPANA NA KONFERENCI
Kandidat za podpredsedniško mesto ne bo odpotoval v London. — V Beli hiši so namignili, da bodo imele Združene države posebnega opazovalca na londonski konferenci, ki se bo pričela sredi meseca julija. — MacDonald je odločno zavrnil predlog glede varnostne pogodbe.
COPVRIOHT.UNOERWOOD * UNOCHWOOb M. V.
v West Point. X. Y. Diplome jim je
ZANIMIVA OBRAVNAVA LETALEC MAUGHAN PROTI BARING-U: BO POLETEL NAZAJ
V procesu proti Baringu, ki je Poročnik Maughan namerava po-
V okrajnem sodišču v White Plains se je pričel včeraj prr<l sodnikom Rleaklev-em proces proti Clarencu O. Baringu, ki je obtožen. da jp skušal umoriti svojo ženo Saro s strupom. Ko jo oh desetih sodnik preložil obravnavo na današnji dan, je bilo izbranih šole sedem porotnikom, "inteligentnih inož, brez predsodkov".
Obtoženi je bil očividtio zelo nervozen. Njegovo dobro liee črnimi brčicami je biloi zvanred-no bledo in neprestano j»* vrtil svoj težki pečatni prstan tor se včasih tudi ozrl na |M>ročni prstan na drugi roki. Sedel j«» tako. da je kazal svoji ženi na polovico hrbet ter bi se moral obrnti. če bi jo hotel pogledati, česar pa ni storil. Nosil je elegantno rjavo obleko in očala. Pozorno je zasledoval izbiro porotnikov. Kadar sta bila njegova dva zagovornika pripravljena sprejeti kakega kan didata, ki njemu ni ugajal) je živahno zmajal z glavo in kandidat je bil zavrnjen.
Iz vprašanj, ki jih je stavljal eden zagovornikov kandidatom je razvidno, da namerava spraviti v javnost neko poglavje iz preteklosti Mrs. Ha ring. Rekel je:
— To je slučaj, v katerem bom moral zahtevati pojasnitev pre teklosti moža in žene. To je de
leteti nazaj v New York s svojim aeroplanom. — Polet pa bo izvršil na bolj udoben način.
BENITO MUSSOLINI JE DOBIL ZAUPNICO
Italijanski ministrski predsednik je izjavil, da je stroga disciplina brezpogojno potrebna. Vlada je trdna kot »d.
Rim, Italija. 25. junija. — V dvorani Palazza Venezzia se je vršilo zborovanje, aa katerem je bil ministrski predsednik Mussolini glasni govornik.
Po njegovem govoru so mu navzoči poslanci — bilo jih je nad | 300 po številu — izrekli zaupnico.
Po zborovanju so se vršile velike demonstracije.
Mussolini je rekel, da se je pojavilo v faaiatovakib vrstah nekaj vročekrvneiev, ki ko v »v o-
čeli marsikaj, kar ni bilo na mestu.
Vsledtega je pa potrebna \ stranki najstrožja disciplina, da bo mogoče natančno izvajati vladni program.
Vlada je močna kot zid in je ne morejo omajati vsi napori nasprotnikov.
Večina italijanskega naroda je prepričana, da je Mizssolinijeva moč potrebna za dobrobit vse dežele.
PROCES PROTI GENERALU NAVARRI.
Madrid, .Španska, 25. junija. — Danes je bila ustavljena obravnava prati generalu Felipe Na-varru, ki je bil obdolžen vele izdaje.
Zagovarjal ne j<? pred poseb-jent nepravitaem navdučenju polnim vojaškim sodiščem.
n ja nobenega po vol jut ga odgovora. je bil zavrnjen. Iz teh in drugih vprašanj je bilo razvidno, da hočemo zagovorništvo utemeljiti z začasno blaznostjo, kar pomeni da se baje Baring ni zavedal da lekosežnosti svojega dejanja. k<-je mešal strup in bolezenske kal med jedila svoje žene. Da to po jasni, je odvetnik Long dostavil: -— Blaznost ne pomenja vedno, da je človek popolnoma neumen, temveč da se ne zaveda krivice, kadar je izvršil kaj krivega. Okr pravd ni k mora vzvišeno nad vsak dvom dokazati, da je imel ta mož namen umoriti svojo ženo in da je premišljeno postopal.
TORNADO V ILUNOISU.

Quincy, III.. 25. junija. — S/ra šen tornado je obiskal Knox City, ki je odaljeno trideset milj od tukaj.
Dve osebi sta izgubili življenje, dosti jih je pa ranjenih. Povzročena škoda je velikanska.
jifV .......	- 1»
San Francisco, Oal.. 25. junija. Poročnik Russell L. Maughan. ki je zmagal polet od zore do mraka iz New Yorka v San Francisco, bo poletel nazaj v istem aeropla-nn. a bolj počasi in v presledkih. Sklenil se je večkrat ustaviti in tneil drugim tudi v Washingtonu. 1). <predno s«' bo vrnil na Mit-ehell letalno polje v Mineoli. L. I.
—	Seveda boni pok-trl nazaj. — je rekel neustrašeni mladi b'talee iz 1*1 a ha. — (V bi šli vi na izpre-IhhI z avtomobilom, ali bi ga pustili na cesti ter se vrnili domov s poulično karo?
Predno bo odpotoval ho mora! marsikaj prestati. Serija prireditev se bo prii-ela z banketom, ka terega bo priredila njemu na čas<t Ameriška legija in banketom ar-•nadnega in mornariškega kluba. On je sedaj si podpolkovnika Gilmore, avijatiškega častnika devetega armadnega zbora.
A'elik kup brzojavk ga je čakal, ko se je prebudil iz dolgega spa •ija ter bil čil in zdrav kljub n~ varnemu potovanju. Najbolj mu ie ugajala brzojavka predsednika Coolidga. vrhovnega poveljnika. Prečit al pa je vse brzojavke, prav jOsebno pa kup brzojavk iz Lo-2«vna. 1'tah.
—	T»> je moj domači kraj. ■—-.je rekel. — Mislim, da mi j«1 vsak posamezni tam poslal brzojavko.
NAJNOVEJŠI SERUM PROTI TUBERKULOZI
Francoeski zdravn k je baie iznašel proces cepljenja, s katerim hoče zavarovati otroke pred t^ strašno morilko.
Pariz, Francija. 2:». junija. — V medicinski akademiji je opisal včeraj zvečer pred odličim krogom poslušalcev, med katerimi se je nahajala tudi madama Curie, profesor Albert Calmette uspehe svojih dvajsetletnih prizadevanj, da iznajde cepilno sredstvo proti tuberkulozi ali jetiki. Vacin, ka-katerega je našel i<*r označil z imenom *•!;<(;" je preprečevaln sredstvo ti*r u<"inknj<* le v slučaju. da j'' dotična oseba prosta je-tik". Raditega ira treba uporabiti prt majhnih otrocih, predno se razvije v njih bolezen.
Dr. Calmette je izjavil, da je bilo cepljenih 24X d'«>'»*nčkov v starosti osrninajst ih mesecev in da se ni pri nobenem t<>h razvila bolezen, čeprav so bili izbrani « okolice, ki pospešuje razvoj je-tike. Povdarjal pa je. da bodo potekla še leta., predno bo motroee izjaviti, da je bolezen premagana.
DUNAJSKA BANKA BANKROTIRALA.
Dunaj, Avstrija. 25. junija. — Danes je zaprla svoja vrata Allgt-meine Deposit en Bank. Banka ima sedem milijonov dolarjev deficita.
SPOPAD K A ITALJ TANSKO -SRBSKI MEJI.
SENATOR REED JE BOLJŠI.
Pariz. Francija, M<>.. 25. junija. Zdravnki izjavljajo, da se je zdravstveno stanje si-nat. James IW.la izdatno izboljšalo.
Bil je bolan tukaj en teden ter trpel na artritis ali unetju sklepov.
Washington, D. C., 25. junija. — V Beli hiši so na-mignili, <la bodo Združeno države zastopane le po ofiei-jelnem opazovalcu na bodoči konferenci , ministrskih predsednikov v Londonu, ki bo razpravljala o postopanju, da se uveljavi Dawesov načrt.
Soglasno s zastopniki administracijskili krogov je predsednik Coolidge spoznal, da imajo Združene države tako direktne kot indirektne interese v Evropi in da si žele, da se nanovo uveljavi rehabilitacijo evropskih narodov. da pa nočejo postati zapletene v evropske politične težkoče.
Predsednik je mnenja, da je malo vrjetno. da bi mogel general Dawes zapustiti svojo podpredsedniško kampanjo ter iti v London na konferenco. Državni tajnik Hughes, ki bo odpotoval v London, da se udeleži zborovanja Bar Association, pa bo dospel tjakaj šele po 16. julija, to je dnevu, ki je določen za konferenco.
Vlada Združenih držav si seveda želi. da bi bil čim-preje vresničen Dawesov načrt. Simpatizira s celo zadevo ter hoče razventega. da se razume in vpošteva simpatije Amerike.
Državni department ni dobil šc nobenega formlanega povabila, naj se udeleži te konference.
Washington, D. C.. 25. junija. — Predsednik Coolidge je danes naročil ameriškemu poslaniku Kelloggu v Londonu, naj zastopa Združene države na konferenci ministrskih predsednikov, ki se bo začela dne 16. julija.
Polkovnik James A. Logan, ki je bil ameriški neofi-Hjelni zastopnik pri reparacijski komisiji, je dobil povelje, naj se poda iz Pariza v London ter naj bo na razpolago poslaniku Kelloggu.
Danes je dospelo iz Londona vabilo na konferenco, in vlada Združenih držav se je vabilu takoj odzvala.
Pariz. Francija. 25. junija. — Angleški ministrski predsednik MacDonald je danes odločno zavrnil Herriotov predlog, naj bi se Anglija pismeno obvezala ščititi Francijo v slučaju nevarnosti.
Nadalje zahtevajo Francozi, naj bi se okfupacija Pore-nja. ki je določena za petnajst let, začela šele tedaj, ko bi Nemči ja pričela taktično odplačevati odškodnino.
Tudi ta predlog je MacDonald odločno zavrnil.
Ker je ministr. predsednik Herriot z obema zahtevama pogorel, je sklenil odpotovati v Ženovo, kjer bo skušal pregovoriti člane Lige Narodov, naj bi Liga narodov nudila Franciji varstvo v slučaju nevarnosti.
Angleški časopisi pravijo, da je sklenila nemška vlada ugoditi vsem zahtevam, tikajočih se vojaške kontrole, katero omenja nota poslaniškega sveta.
Francoski ministrski predsednik Herriot se je včeraj vrnil iz Bruselja v Pariz.
V Bruselju je z belgijskimi državniki, razpravljal glede Dawesovili priporočil in drugih zadev, tikajočih se Nemčije.
4
WILLIAM J. BRYAN
Rim, Italija. 2_>. junija. — M»d Rimom in Beljrradom je zavladala velika napetost, ker so orjuna. ši napadli in ranili nekega italijanskega carinskega stražnika.
Jugoslovanska vlada se je oprt> 4ila pri italijanski vladi.
TELESNI ZDRAVNIK PREDSEDNIKA. JE ODSTOPIL.
Washington, D. C.. 24. junija. Brigadni general Charles E. Sawyer, ki je bil zdravnik predsednika Hardhijra in pozneje pred Fednika Coodidge»-a. je odstopil. Izjavil je. da je dobil službo pri Harding Memorial Association.
Njegovim namestnikom je imenovan. mornariški poročnik dr. Bone.
AMERIŠKI LETALCI LETE PROTI CHITAGONGU.
Rangnn, Indija. 25. junija. — Ameriška ekspedieija. ki je sklenila poleteti krog sveta, je zapu-
stila danes Rangum ter poletela proti Chittagongu. ki se nahaja v provinci Bengal.
Razdalja znaša približno petsto milj.
* umunnok »«._*./
Na demokratski konvenciji v New Yorku je navzoč tudi znani sn hae in večni kandidat za predsedniško mesto W. J. Efcrvan.

r. IJry*
DENARNA IZPLAČILA
[V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Dane« 10 na*« c«ne aleM«: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. $62.50
Pri nakazilih, ki xna&aja manj kot m tiso« Aaarjtv nimami
11	centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje nošte in izplačuje ToStiri Mtud ttfll",
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir............$ 9.70 500 lir............$23.25
300 lir ..........$14.25 1000 lir ..........$45.50
Pri naročilih. Id znašajo manj kot 2M Ur računamo poMkeJ po II ca poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošto In Izplačuje Jadranska Banka t Trat«
ti ji In Zadru.
Ka poitljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATIBOO
UR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram eedaj ni stains, menja se veftnt te Mprt> čakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančno eene vnaprej, računamo po eeni tistega dno, ko nam pride poslani denar ▼ rok«.
POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO Y NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1 —
Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas T tem Usta.
Denar nam je poslati najbolje po Dmntk Postal Hmj Order iQ pm New York Bank Draft.
FRANK 8AKSEB STATE BANK
12	Cortlandt Street,	New York, V. Y.
TeL Oortlandt 488T.
r
GLAS NARODA, 26. JUN. 1924.
GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
PRANK 8AKSER,
Owned and Published by
Blovenic Publishing Company
(A Corporation) President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Place of Business of tfce Corporation and Addresses of Above Officers: 62 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. V.
GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Novice iz Slovenije.
Velike malverzacije v državnem so vpisali tudi delavce, ki niso rudniku v Velenju.	j imeli pravice do prispevka, ali so
V začetku letošnjega leta je1 pa že davno zapustili službo. Tu-
Za celo leto velja list za Ameriko
In Kanado .................«00
Za pol leta ........................»3-00
Za Četrt teta ......................»1.50
Subscription Yearly $<.00
dalo ravnateljstvo drž. podjetij v Sarajevu pregledati knjigovodstvo drž. premogovnika v Velenju. Pri reviziji so se dognale velike nerednosti na občutno škodo države. Izkazalo se je. da je
uradništvo v računovodstvu poza New York za celo leto ........»7.00
Za pol leta .........................»3-50 neverilo tekom zadnjih pet let ve»-
Za inozemstvo za celo leto ........*7.oo ]ifce denarne svote Državno prav-
dništvo obtožuje pri porotnem zr-
Za pol leta ..
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan tzv: imii nedelj in praznikov.
X»oplKl. brez podpina in osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi preJSnJl blvallBCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt 8treet. Borough of Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876	_
ZDRUZENJE
k
i.
sedanju 7. junija radi hudodelstva uradne poneverbe Franca Zinglerja. posestnika in gostilničarja v Pesjem. Antona Hladina. računovodjo v Velenju in Alojza VeLikanjo. računovodjo v Stari vasi pri Velenju. Kaznjivo manipulacijo so vršili na sledeči način: V tem času je obstojalo lastno rudniško skladišče za življenske potrebščine, iz 'katerega so dobivali delavci živila po znižanih cenah. Razliko cen je plačeval državni rudnik. Skladišče je pošiljalo vsak mesec popis odbitkov v računovodstvo, da se ti zneski odtegnejo od delavskih plač. Obdolženci so prenesli dotične zne-
V tem članku so misli in nazori nepristranskega opazovalca. Vsak, ki ho članek precital, naj si ustvari svojo lastno sodbo ter naj javno izpregovori.
Kolone Glasila so na razpolago članstvu Jugoslovan- ske v izplačilne pole. ki so pisa
ske Katoliške Jednote, d očim bo dnevnik Glas Naroda z ne s tintnim svinčnikom, a so jih
veseljem objavil vsak trezno premišljen odgovor, ki se bo P^neje brisali z radirko ter vpi-i*i i'i	j	sovali iz izplačilne pole manjše
tikal te zadeve.	, ,„..,., i . ,
zneske, doeim je ni! na kuverti de-
Agitaeija za združenje slovenskih podpornih organi- iavcu V1 ;san pravi odbitek za ž>-zaeij je že stara.	vila. Razliko so si pridržali in o-
Po javlja se neprestano, posebno pa ob vsaki važnejši ^odovaii s tem državo. Delavci
,	... ' '	so dobivali nadaije vsako četrt
konvenciji.
I
Združenje slovenskih podpornih organizacij v Ameriki bi bil nov mejnik v zgodovini ameriškega slovenstva.
Agitacijo za Združenje je rodila potreba, katero bi povsem lahko imenovali potrebo samoohrane.
Sprožili so jo bistrovidni možje, vedotv da je v združenju mor in edino sredstvo podaljšanja našega narodnega obstoja.
di so vpisali rr-dblnskim očetom večje število članov. Razliko so si pridržali za: e. Rolnini delavcem so vpisovali polne "šihte" s tem, da so izkaze "šihtov*' po pravljali. Nekaterim delavcem so zaračunali večji rodbinski pri speve.k kakor jim je šlo |>o številu članov in jim je bil znesek v resnici izplačan. Na ta način so oškodovali državo skupno za naj manj 116,000 Din., po upokojitvi Zinglerja dne 1. decembra 1922 do konca leta 1923 pa Hladili fn Velikan j še za nadaljnih 100 ti soč Dim. Vsi trije k>t*dolženevi svoje dejanj priznajo. Zinile r ju je prišel pri malverzacijah najprej na sled Hladim, ki se je pa dal od Zinglerja zapeljati, da mu je odslej proti primernemu dele žu pomagal pri poneverbi. Ko jo nato Velika nje odkril nepošten« zaračunavanje, je tudi tega ujel Zingler v svoje mreže. Vsi trije so delali odslej sporazumno, po Hlad in oveni zatrjevanju taki da je dobi v;; i Zingler vedno na,i večji delež. Za koliko se je drža va v resnici oškodovala, se n moglo natanko dognati, ker se J«» nekaj knjijr izgubilo.
Porotniki so vprašanje glede uradne poneverbe sojrlas.no ]>oti-dili s pristavkom. da škod« ni znašala preko 5000 Din. Porotni sodni dvor je obsodil vsakega na
let je nabavni prispevek. V izkaz 10 mesecev težke ječe.
Razne vesti.
smrt. njegnv;i dva pomočnika pa na 10 in 17 let ječe. Oproščenci. ki so zdravnike podkupili z denar-
Zanimiv političen proces v Budimpešti.
Madžarsko časopisje poroča o
Za združenje vseh slovenskih podpornih organizacij zanimiven političnem procesu, ki ^ s,> dohl1' (lve- tri in stm
v Ameriki se najbolj zavzema Slovenska Narodna Pod-,se Je P™vkar odigral v Budim- *
v»r»»«t»i Itwlrir.f'i	i pesti. Državno pravdništvo je to-
poma dermoid.	ministeri.f(lne„a svotnika dr I Skandalni proces v Rimu.
V svoje okrilje je Že spravila društvo svete Barbare Kaesmanvja. da je v svoji knjigi Vsa rimska javnost stoji te dni ter Slovensko Delavsko Podporno Zvezo.	j" Razpad avstro-ogrske monarhi- pod vtisom škandalnega procesa,
Ko se ji je zadnja priključila, je bilo od sile protestov oblatil spomin madžarskih ki je nastal na ta način, da Je
V	našem listu	Ikraljev Franca Jožefa in Karla poslanec Casinelli predal sodišču
Zadnjega. Avtor se je branil na tožbo neke gospe, ki obtožuje ba-Na proteste se voditelji niso ozirali, pač pa SO nestrp-'podlagi trditve da je pisal samo'ro„a di Ferra. da je zapeljal njeno čakali, da SO ponehali, ke^r jim je bilo skrajno neljubo resnico >r SO je izgovarjal, da na no IG letno ličer. P<» navedbah ma_ poslušati neljube očitke.	Madžarskem sploh nihče nima pra-'tere se je stvar zgodila v nekem
.	.	,.111 'v,ce hraniti "madžarske dinasti-'zasebnem učnem zavodu, kjer je
Kazburienje se je pa primeroma kmalu poleglo, ker - ,, * , ^ minu ™ tt .... + n	,- , - ,	. ,
- • »i -••ti- i	i --	JC » katere sploh ni. K<r se tiee baronova lpibica nastavljena kot
SO protestuJOC1 člani izprevidell, da je po toči prepozno(židitev Karla Zadnjega. se je KacJ ravnateljica. Dekle je bilo zasli-
zvomtl.	smanv opravičeval, da ga je žalil šano in na podlagi njenih izjav
Nato se je začela akcija za združenje Jugoslovanske manj ne-° sedai,-ii ™ni*ti-ski pred so oblasti aretirale barona ter ga
Katoliške Jednote s Slovensko Narodno Podporno Jed- Nednik ?rof B<?th1™- ki ^ <lal na zaprle. Vse to se je izvršilo na n0|0	j Karla streljati pri Budaersu. Vsi zei0 delikaten način ter je imelo
ti razlogi niso pisatelju nič poma-'ostati v tajnosti, kar pa je pre-
Jugoslovanska Katoliška Jednota je na izredno zdra- gali. Sodišče je pisatelja obsodilo prečil baron, ki pravi, da je cela
vem temelju in ima poleg tega še veliko prednost, kamere vadi " razžaljen ja časti ITabsbur- stvar samo izsiljevalni manever.
nima nobena druga slovenska podporna organizacija v žanov" na dvestotisoč madžarskih ki hoče njega pripraviti ob G0.000
Ameriki, namreč, da se briga ediuole a stvari, spadajoče kron	j lir. Da je temu takoT trdi obtože-
V	njen delokrog in da posveča vso svojo skrb gmotni do-' .	_	jnec> Je najboljši dokaz dejstvo, brobiti svojega članstva. j Najbogatejši človek v Aziji umrl (da je sledila ovadba šele potem.
J V Singaporu je te dni umrl Ma- ko je on definitivno odklonil pla-Jugoslovanska Katoliška Jednota je edina slovenska lajec Oni Tung Ham, najbogatejši čati zahtevano vsoto, podporna organizacija v Ameriki, ki dosledno izpolnjuje človek Azije. Njegovo ostalino ce_j	-
princip, da sodi vera v cerkev in politika v političen klub.^'J0 Da deset milijonov funtov
Članstvo Jugoslovanske Katoliške Jednote sestoji ierm°m' ljudi, ki so fanatični, zmerni in mlačni katoličani, iz več al i'podkupljeno zavračanje naborni. manj navdušenih komunistov in socijalistov, iz poameri-,	kov v Rusiji,
kan jenih Slovencev in iz slovenskih Amerikancev.	j. Moskovska "Pravda" poroča.
Vsa ta pestra zmes pa pozabi na versko, narodno in'(la je bi,-° pred kratkim v R««^1!sovali za neposredno stavko tei politično prepričanje, kakorhitro stopi v društveno dvora-^več ^avnikov- ki s0 zahtevajo odpravo nočnega dela no ter ob vsaki drugi priliki, ko je kaj govora ali debate'— ^^o^t
PARIŠKI PEKI BODO ZASTAV KALI.
Pariz, Francija. 25. junija. — Pariški pekovsi pomočniki s<> gla
o mogočni organizaciji, pod koje okriljem je zbrano.
bi jih potrdili. Glavni krivec je
Olovek se mora v resnici čuditi, da je zamogla Jugo- od boIjševiških oblasti obsojen na slovanska Katoliška Jednota nekaj proizvesti, česar se' dosedaj ni posrečilo še nobeni slovenski organizaciji v Ameriki.
Ker je pa vse njeno stremljenje koncentrirano v en sam cilj — gmotno podporo svojemu članstvu, je lepo napredovala ter izborno napreduje od dne do dne.
Članst vo Jugoslovanske Katoliške Jednote je v tem oziru tako dobro disciplinirano, da zna vedno in pri vsaki priliki zadeti mejo popolne nepristranosti.
Jugoslovanska Katoliška Jednota naj bi služila za zgled vsem ostalim slovenskim podpornim organizacijam v Ameriki, posebno pa Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti, in Slovenski Narodni Podporni Jednoti, ki sta že malo predaleč zabredli v vero oziroma v politiko.
Kjer pa ni skupnega in edinstvenega cilja, se sile cepijo, od cepitve pa nima članstvo absolutno nobene koristi '	'
Korist imajo kvečjem voditelji in sicer-na stroške članstva oziroma organizacije.
ter višje plače. Vlada namerava otvoriti vojaške pekarne ter za ščititi pekovske mojstre, da bode lahko pekli kruh tekom stavke.
ZMAGrAJLEC PRI DIRKI
Iz Rima poročajo, da se je vr šilo v laškem parlamentu zborovanje, in da je bila izrečena mini sirskemu predsedniku Mussolini-ju zaupnica.
*
Večina zastopnikov italijanske ga naroda potemtakem odobrujc Mussolinijevo nasilno politiko njegove mahinacije s tujezemsk:-mi špekulanti in umor socialističnega poslanca Matteottija.
Poslanci so mu torej izrekli za upnico.
Zdrava pamet mu j>e ni izrekla.
Lepo je korakati z duhom časa' in srečni so lahko tbsti. ki duh časa prekoračijo.
Eden med njimi je čikaški Kuverta.
V Pittsburgh pošilja tri ali štiri številke svojega lista.
List je datiran s četrtkom, do-čim dospe v Pittsburgh že v sredo.
Kaj je elektrika v primeri z ljegovo hitrostjo.' Kaj aeroplan;
Proces proti Čarugi vzbuja v vsej Jugoslaviji veliko zanimanje. C'aruga in njegovi tovariši se ja-k<> nerodno branijo. Najbrže ne bodo ušli vislicam.	( j
To dejstvo pa ni oviralo neke-•.ra osiješkega krčmarja. da je začel v svoji kremi prodajati "šni-
w
■•elne a la Carupra .
Poročilo ne omenja, s kakim apetitom so jih jedli njegovi gostje. Najbrž^ ne s takim apetitom. s kakršnim požirajo potek sodne obravnave.
Pariški jwki so zaštrajkali.
Iz moke, ki jo prnetejo v Parizu, posebno iz finančne moke. res
ni nikdar posebnega kruha. ★
Poročilo pravi, da je general Ludenriorff poglavitna osah nosi v Nemčiji.
Ladje imenujejo po njem. rudnike. tovarne in mesta.
Leta 191S ga ni bilo v Nemčiji človeka, ki ne bi proklinjal Lu-dendorffa.
m
Nihče takn hitro ne pozablja
kot pozabljajo narodi.
★
Iz I/oorna poročajo, da je bivši nemški kajzer Wrlhelm prem« hal žagati drva.
Francozi trepečejo pred trenutkom, ko bo začel kuriti.
★
Če bi kongresniki izpolniti le stotisočenko ^vojih obljub, ki jih zadajo pred konvencijo, bi se dobro godilo vsem slojem ameriškega naroda.
*
Iz Washingtona poročajo, da je odstopil zdravnik predsednika Coolidge-a, dr. Sawyer.
Možak je star in pameten. Poiskal si bo stalno službo.
★
Zet pok oje ga predsednika Wil-sona. MacAdoo je eden onih predsedniških kandidatov, ki imajo pred glasovanjem na svoji strani veliko večino.
Ob glasovanja pa izgube večino svojih pristašev.
To je torej eden onih kandidatov. ki imajo svojo bodočnost za seboj.
*
Meči ubijajo. — jeziki more. *
Strašno lppo bi bilo. grozno dobro in prijetno, če bi bilo na svetu toliko mehkih src kot je mehkih glav.
r>t

Če ne morete dojiti svojega otrok^ mu dajte Eagtte Mleko, hrano, ki je vzredila več močnih in tršatih otrok kot vsa druga hrana za otroke skupaj.
Tisočere matere so izpričale njega zasluhe kot otroška hrana. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo, ker je čista, varna in lahko prebavljiva hrana za otroke.
Ni dvoma glede čistosti ali sijainih uspehov Eagle Mleka za hrano otroka. Vedno je Čisto in sveže.
Če ne veste, kako u-porabliati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjiga za otrobe ter razna dru-era dragocena navodila brezplačno.
THE BORDEN COMRMHT
Borden Bldg., NewYork
ČLANEK 78. ^ .

Dopis.
Pokličite zdravnika zgodaj. \
Z<lravnik:i trcl>a takoj obvestiti <» bolezni otroka, in mati l»i morala vodili rekur«! leiuiK.>ralurt. isa^liii ntri-ll'.inja žile in tlihanja. kapljanja, kričanju. znakih l««>lc-čin in splošno zunaj-n<—ti otroka. Zaznamovati l«i si morala mix žiiio in vrst«> hrane zavžito »hI otroka, množino v« h le. značaja o«li>nd-kov in V(mU-. kašljanja in <Iru^ih 110-oliir-ajnili znanii'iij- I'rav itosel>u<» vodo je treba prihraniti. iia >i jo ogleda zdravnik.
Kadar da' zdravnik povelja, jih je j 11"«-1 >:i izvesti skrbno in natan«"n»». ilati i <»i 1»1 morala tta kosu papirja zaztia-ni«»v:i t i sl»>herni dan uro, ko je izvršila. !■• :i'i <«n<> |M«|r<»biH»st t«-r tu«li ztipisati. ,«V je ofiazila kak m-fihieajen pojav.
(\> ni t:ik<ij nio>jiM*-e dobiti zdravnika. se niali lahko ]«<sUtži naslednjih splošiuh nav«Nlil. <>trok:i naj se «»b-držl v iM.stelji, dokl-*r zna?a njihova toplota vee kot !•*.> in ]»ol stopinje Kah-reidi«'it:i. feinke štvvilnill l»olezni je
lut'Ct.ee preprečiti na la način da se neprest a in > -kit-1 za otroka tekniti o-krevanja.
Svojega otroka morate ohraniti zdr»-in močnesa. Zdravje in razvoj o-tritka pa sta v veliki meri mlvistia imI skrbi in hrane, ki jo dobiva. Svojppi olinka morale kopati \-ak <lan ter ca re«lm» Iiraniti. «'e ^a Ue morete dojiti, poskusilo Itordenovo liable Mh-ko. To \ • ena ir'avnih otroških hran, napravljena iz I'ouateira kravjega mleka ter i -dr«-bljen-ua sladkorja. Prav | osel m o
y;i tnalo • »t roko. Vsepovsod i:a iiriin»-t' ; njo zdravniki radi nj»-m»ve kakovosti 111 enakomernosti. Že v 11" jieneraejj ji- na tis««*-«* ameriških inator vz^ojl-llo svoje otroke v. l*ordi-novim Kault* J Mlekom. To s.. turile. ker so jim ■ 1 ltoralouovo	Mleko jirii-.roeili i>ri-
jjat.-lji iti ki-r -o našli. >ia je skrajna tadovoljivo.
i«oi-t*>o je. d.1 po~t-in«'io otroei 'ahk'1 s!hI»' pr<*linii»>'Ui t* k« m dol.ro hitre ta-li. Navidez	zdi «"b.vku. da d-i-
sti jed««, a ^ ri--niei jim ne dobavlja njili h hi na primernih živil. l*«»skusL ki so vršili uie>l šotskiuii otr.-« i. so (pokazali, da je Kade Mleko z.-Iq 11 prisodil slov. pevsko in dram. !sf»-šno pri zdnivljenju slabo pr«-hranje-.	..	, , ji;ih «>trok Vsak otrok m««ra imeti e-
Irust^o I>aniea v Hroo^ivnn ... .	■,.-.- 1 .
;i:»tzij«». kater«« d««!mvlja Ka^lo Mleko
i ne 27. julija t. 1. svoj 1 • ■ 111 i pik-plali «.trok naj dobiva !«• «iv- veliki
,	. .	....	, ■ žli« i l!;;ule Mleka na dan. razre«lf--iii v
-..-......o "hmerall . . . , .	.	. ..
tr«h eetrtiuali itis.- mrzle vt«e-. Iiaite
11 ^ra preclfNilne ali pa popoldne polec
Brooklyn, N. Y.
Tem potom še javlja slavio-mu • i i-iristvii kakor t m« 11 \ --'tri pev -kim in iM»dpornim društvom. *l:i i
nik v obče znanem 5'arku(ilemlale. L. I.
V dveh ali tpeh dneh bo zaključena demokratska -konvencija, ki se v rži v New Yorku.
Na milijone dolarjev stane imenovanje in volitev predsednika.
ki pa v guiuTih slučajih nima ni« estona, ki - je zmagal s avojim ko- ti a ^
»lrucih jodi. Starejši otr»H-i ira jiogo-
Nadaljni program teira piknika ^t«. ljubijo mešiineca z siucer-aie^mi. bo pravočasno objavljen v tem	^e^-nim jaj.-em in za
«•1 ti ti »rltill
listu.
S pevskim zdravo 111
Valentin Orehek. tajnik.
1'reritajtr le rlanke vsaki teden pazljivo ter j:h prihranite za hoaforo uporabo.
Spomladna potovanja v domovino.
Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani
Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti.
Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega ▼ tu, Vas dobro poslužiti.
k
Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St, GLAVNO
Htw York, H. V.

GLAS NAHODA, 26. JTTN. 1924.
Vstanovljena leta 1898.
Glavni urad Ely, Minnesota.
g II /O
Inkorporirana leta 1901.
Glavni idbornlkl. **edaednlk: RHHOLP PERO AN. »S t K. 181 tb It, Cl.Taland. O
Podpredsednik: I,OL'IS BALA NT. 1808 E. 32nd St.. Lorain, O. rajnik: JOHEI'H PISHLER. Ely. Mud. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 8«1. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnln; JOHN MOV KRN. «11 — Utt An. Dulutk, Mina.
Vrhovni rtmnlk«
Dr. JOB- V. GRAHEK. tOS American State Bank Bid«., ■lxth Ave., Pittsburgh, Pa.
•M Oran« Su at
Natfsernl edber: I« Bake wall Bid*..
•or. Diuiaai m< Oraa«
ANTON »BAAnTK. Room
Street*. P1ttabur*b, Pa. MOHOR MLADIC. 1SS4 W. IS Btree. ~">lcajro. IU. FRANK BK&ABEC, 4 MI Waahlngton Bu—t. Denver. Cola.
Perotnl edbor.
IKONARP BTjABOPNIK, Box 410. Kir. Mtr.n GREGOR J. rORENTA, 310 StevenBon Bid*., puyallup. Waah. FRANK KORICH, «17 Bt_ Clair Are.. Cleveland. O.
ZdruSevalnl odbor.
▼AJjENTIN P1RC. 7M London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 1S3 Park Str.. Milwaukee. Wla. JO SI P STEKLE. 404 E. Mean Avenue Pueblo. Cole. ANTON CELARC. 63« Market Street. Waukeran. I1L
___Jed noti no aradno »laailo: "Glax Naroda'*.	■ ■■
Vaa atvarl tikajoče ae uradnih iadev kakor tudi denarne poiUjatve aaj ae pofcljajo na »lavnega tajnika. Vae prltoibe naj ae pošilja na predsednika porotnega odbora ProSnJe m sprejem novih Uano«r ia bolmi »ka aplčev^la naj se poftilja na vrhovnega adravnlka.
Jugoslovanska Katolifika Jednota ae priporofia vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj ae aglasl tajniku bliCnJe^a druRtva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev ae pa obmlta na gl. tajnika. Novo drultvo ae lahko vb t an o vi s « Člani ali Članicami.
be udari po zobeh. Bil sem prvi j potrebne garancije, ne pa samo
Iz urada glavnega predsednika J. S. K. J.
Da se nisem že prej oglasil oziroma se pridružil k razpravi ali priporočilom za prihodnjo kon vene i jo, je vzrok ta, ker je moje
imenu JSKJ. najprisrečnejšo	zahvalo. Če bi delili pri Jednoti	kolajne. ste gotovo Vi prvi, ki	ste zaslužili zlato za Vaš trud	pri
prepričanje, da ta zadeva spada' društvu in za našo JSKJ. Da sem
bolj članstvu v splošem, kakor pa glavnemu odboru.
(»menil in pohvalil samo sobrata Pogačarja je vzrok ta. ker je bil
Odkar sem prevzel urad glav- edini dosedaj, ki je dobil še po-nega predsednika pri J. S. K. J., sebno nagrado po Členu 18.. toČ-seni se od časa do časa oglasil ka 2. po pravilih naše Jednote. kolikor mi je čas dopuščal in to Od moje strani ne želim ničesar le največ z agitaeijskimi članki v drugega, kot da bi kdo prekosil vzpodbudo za pridobitev novih brata Pogačarja pri novih članih, članov in novih društev za J. S. Sobrat Pogačar, organizator in K. Jednoto. Opazil sem in pripo- j tajnik društva sv. Štefana, št. 26 znati se mora, da so priobčeni | v Pittsburgh. Pa. je dobil za leto članki pokazali dober uspeh na 1923 posebne nagrade $35.50. To-obeh straneh in to mi je najbolj- ««j kdo bo drugi za leto 1924/
pri naši Jednoti, ki sem prinesel idejo združenja na dnevni red in tudi prvi, ki sem stavil na konvenciji predlog, da se sprejme resolucijo glede združitve vsen slovenskih Jednot in Zvez v eno močno organizacijo. Resolucija je bila sprejeta z nad več i no glasov na deseti redni- konvenciji v Eveleth, Minn. V svrlio tega je bil izvoljen tudi združevalni odbor, kateremu sem bil jaz izvoljen predsednikom, da zastopam pravične in nepristranske interese v prid združenja. Trudil sem se kar je bilo največ mogoče, da pridobim tudi ostale odbornike drugih Jadnot Ln Zvez, katere so se izrekle za združenje, to je. da bi saj deloma bili tako popustljivi, kot .smo mi pri naši J. S. K. J. Toda ves moj trud in delo da bi se tudi drugje kaj popustilo, je bilo zaman.
Ako čilamo zapisnik združevalne konference, vršeče se v Ole-velamlu, O., v dneh 7., in 9. julija 1919 ne opazimo nič drugo a od strani IS. N. P. J. kakor lt? same zahteve in pogoje, toda prav nobene popustljivosti od strani S. X. P. J. Resnici na ljubo moramo pripoznati, ako bi bili gospo d je pri S. N. P. J. vsaj nekoliko
na papirju ker ne drže nič. Ne bojim se oddati svojega glasu za združenje, ako ravno sem glavni predsednik Jednote, toda ne poprej, dokler se bo upoštevalo tudi pogojev naše J. 8. K. J. Na-
se mi še celo očita, da se bojim izraziti svoje mnenje glede združenja zato. ker mi je za stolček pri Jednoti. Upam. da sedaj bom zadostiti vsem. tudi onim. ki mi očitajo stolček. Ako pa še s tem ne zadovoljim katerega, pa naj
še zadoščenje Odkar se je pa pričela resna in jako živahna razprava v našem Glasilu, vso razpravo jako točno zasledujem.
Opazil sem že tudi, kako bi nekateri radi prišli do polemike v našem Glasilu in ker sem se bal, da so že pozabili, koliko daleč se* že meja dostojnosti mi je dalo skoraj povod, da sem ^e že preje oglasil.
Jako je lepo čitati lepe in stvarne argumente — oziroma priporočila ali nasvete glede bodočih pravil JSKJ.. in enako tudi kar se tiče zadeve združenja, izraziti moram, vse pripoznanje
Bratje in sestre, še je čas.
Nadalje zopet nekateri prepisujejo na dolgo in široko nekake pravljice, katere smo čiitaii še v razpravi pred enajsto redno konvencijo, ki se je vršila v Chieagi, 111., leta 1920. Pravljice so napri-mer o "sedmih palicah" in o "njegovi ljubici". Jako je lepo, da se nekateri tako lepo zanimajo za razpravo v Glasilu, toda bojim se pa, da ne bo konvencija oziroma cenjena delegacija zopet močno presenečena, kakor je bila leta 1920 v Chieagi, 111.
Da pravim preseečeui je to, ker smo se vsi skupaj največ zana
onim, ki stvarno kritizirajo naša šali na pomoč posebno pri sestavi sedanja pravila, kakor tudi zade-1 pravil na one delegate, ki so naj vo združenja in pa pogodbo v več pisali pred konvencijo v Gla
svrhu združenja, ki nam bila predložena meseca januarja t. 1. Oni, kateri so znali resno in stvar-
silu. .Se .se spominjam nekega delegata, ki je pred zadnjo konvencijo jako veliko poročal in pisal
no kritizirali, so imeli tudi takoj I v Glasilo, skoraj smem reči, naj-lepa resna in stvarna navodila i več izmed vseh drugih, na kon-ter priporočila, kako bi sedalo Iz-
boljšati to. kar je pomanjkljive-pa v sedanjih pravilih. Toda jako žalostno je pa od onih članov na še Jednote, ki se predrzne jo kriti-
venciji ga pa sploh nismo opazili, da je navzoč. Videli in slišali smo, da zna vsaj govoriti slovensko samo tačas, ko je bil poklican, da poroča društvene zakte-
Tako je, vidite dragi mi sobrat je in sestre JSKJ., takih de-
zirati mojo, tvojo in našo .ledno-j ve in priporočila konvenciji, to. ter ji celo že smrt napovedati, češ le ] km i pogojeni nam je obstanek zagotovljen, da se združimo j legatov ne potrebuje 12. redna z S. X. P. .1.	i konvencija. Apeliral l»i na vso
Česnu strašiti naše članstvo, j skupaj, da kdor ni zmožen vsaj ker vendar vemo pri čem smo, in j nekaj dobrih nasvetov prinesti na tudi dobro je znano vsemu član- konvencijo, ali pa vsaj pravilno stvu J. S. K Jednote. da smo na j zastopati zahtev avojega društva, dobrem stališču in na dobri pod-1 je bolje da ostane doma in bo s lagi. Skoraj se smem izraziti, na j tem prihranil veliko svojemu eni najboljših podlag izmed vseh ; društvu kakor tudi vsej J. S. K-
sl o ve risk ill Jednot in Zvez v Ameriki. Mar ne bi bilo bolje, da se poprimete resnega dela za naSe Jednoto, ako vidite, da ji lahko pomorete do boljšega obstanka?! Ali ni dolžnost Vaša kakor je vsakega posameznega člana Ln članice J. S. K. J., da greste na delo za novimi kandidati, da tako pridobite pomoč, da nas bo več-
Jednoti.
Priporočam pa in apeliram na vsa društva, da imajo še čas cela dva meseca, da stvarno razmo trivajo in ukrepajo dobre in ko rostne nasvete, ter jih oddajo svojemu delegatu, karteri bo za stopal društvo. -Čas imate še, da ukrepate o dobrih predlogih za izboljšanje pravil in tudi o zade-
dalje, da se bo dalo popolnoma počaka še ta dva meseca in mu novo ime združeni organizaciji rade volje prepustim stolček. Če ter, da se bo dalo vsem članom po zahtevam izboljšanje pogojev združene organizacije popolno v združevalni pogodbi, je pa mo-protekenjo in to ne samo v pod- ja sveta dolžnost kot glavnega porah, če bom naprimer plačeval uradnika Jednote. da čuvam in svoj redni asesment, temveč tudi zagovarjam vse interese naše J. protekcijo posameznih prepričanj. S. K. Jednote.
kakor jih ima ravno sedaj vse Če pa slučajno dobi kaki drug", članstvo pri naši JSKJ.	(delegat pri prihodnji konvenciji
Dokler bo pa SNPJ. ponujala ta moj stolček, pa ne bom popol-pogodbo, kakor jo je predložila noma nič užaljenega se čutil, tem-meseca januarja t. 1. v Chieagi, več ostati hočem vseeno na stra-(in le čudim se. kak«) je mogel ži, kot posamezni vojaik v arma tako pogodbo naš odbor podpisa- di, kadar dobi povelje, da pazi ti) bom nasproten takemu zdru- • na sovražnika. To je vse. kar bo, ženju. Da me pa naše članstvo še če izgubim stolček. Izgubil bom bolj razume zakaj sem proti, pa s tistim stolčkom tudi to, česar zahtevam, da se še enkrat točka vsak posamezni član nima pri Jed-osem (8) v tej pogodbi priobči noti in to je: izgubil bom veliko dobesedno.	J odgovornost in vse dolžnosti, ka-
8. Imenovana izredna konven-!tere imain	s stolčkom pri
Nekoliko o združenju.
Chicago, 111.
cije se naj označi m imenuje za "Združevalno konvencijo" in naj «ima polno ;inoč v svojem področju :
(a) spremeniti organizacije, v
katero se je združitev izvršila in popustljivi, bi se združenje že iz- aprejcti tako ime? kot se ji zdi
umestno ;
(b) napraviti take popravke v
vršilo. Ker pa hočejo biti abso-j lutni gospodarji med slovenskimi, Jadnotami in Zvezami tu v Ame-1 riki, nimam pa prav nič upanja, da bi kdaj prišlo do združenja med J. S. K. J. in pa S. N. P. J. Dočakamo pa lahko velikanski preobrat, kakor ga je dočakala mogočne Nemčija oziroma njen
čarterju jednote, s katero se je izvršila združitev, kot se zdi konvenciji potrebno in pravilno in v kolikor je to dopustljivo po za-Ijionu;
(c) popraviti ustavo in sklepati o njej na tak način, kot se zdi
glavar Wilhelm, ki je mislil, da|pravilno in v koLikor je dapustno
'po čarterju organizacije, s katero
je število pri Jednoti! Svetoval vi združenja. Ako že sedaj o teh bi vsem onim, kamero se boej, da dveh zadevah razmotrivamo in St naša Jednota nima drugače ob- vsaj nekoliko zedinrmo pred kon.
Stanka — kakor da se pridružimo k S. N. P. J., naj opuste to nepametno misel, ter naj se po-primejo in posnemajo navse hvalevredno delo za J. S. K. J. sobrata Joseph Pogača r-j a. tajnika društva it. 26, Pittsburgh, Pa.,
vencijo, prihranili bomo jako veliko časa na konvenciji, kakor tudi jako veliko blagajni naše Jednote.
In sedaj pa še nekaj glede združenja. Da bi se izrazil prolti združenju sedaj, kar se tiče slovenskih Jednot in Zvez, bi se lo " _ _*
M
bode vladal celemu svetu. Že začetku mojega dela sem stal na stališču, in tak sem še danes, da se mora delati popolnoma po nepristranskem načinu za združenje. V svrlio tega semh tudi stavil predlog še na konferenci v Clevelandu, kateri se glasi dobesedno: Da se stavi točka v pravila. katera se ne bi smela spremeniti, dokler ne glasujejo zanjo tri četrtine vsega članstva, točka, ki bi jamčila popolno svobodo verskega in političnega prepn-čanja, točka, ki bi preprečila raz-motrivanje socializma, katolicizma in sploh vsake verske ali politične stranke. Da se postavi tako novo organizacijo na popolno trgovsko stališče v smislu bratstva, na pmllago patriotizma in narodne zavesti, izobrazbe in na-predka po principih: 11 Vsi za eno ga. eden za vse". Ko sem stavil predlog, da se uvrsti to točko v pojrodbo. sem zadel na jako trd kamen in to od strani predsednika konference in predsednika združevalnega odbora S. N. P. J. Bil sem tako rekoč napaden in očitalo se mi je, kako veliko napako bi sicer naredili, ako bi vmešavali v pogodbo socijaLLzem. katolicizem itd. Seveda največ jim je bilo za socijalizem, da bi se uvrstil v pogodbo, za drugo jim ni bilo toliko, če je prav v pogodbi, je po njih mnenju še bolje. Še hujši odgovor sem pa dobil, ko sem stavil predolg, da se stavi v pogodbo, da prva skupna konvencija združene organizacije mora dati popolnoma novo ime združeni organizaciji. Bil sem vsestransko napaden od strani zastopnikov S. N. P. J. namreč, da ime nima nobenega pomena, kar še dfcnes ti dijo, da bo že skupna konvencija prenaredila ime, seveda če bodo videli potrebo dati novo ime.
Trudil sem se na vse načine zastopnike prepričati, da se gre tu za združenje ne pa mogoče za ka ko priklopitev. Vse je bilo za man. In kakor so se razšil s konference v Clevelandu leta 1919. na takem stališču so še d?nes in še veliko manj upanja je, da bi ti gospodje kaj popustili.
Kakor sem bil v začetku moje ga dela v prid združenja, tako hočem biti tudi še sedaj in to podvojiti moje napore, da moramo
Jednoti.
Toraj toliko za danes in če mi bode mogoče, se še ka j oirlasim. ako pa ne. pa boste čitali moje poročilo in priporočilo, za katerega sem odgovoren predložiti konvenciji po pravilih J. S. K. J.
Rudolf Perdan.
gl. predsednik.
Naznanilo.
se je združitev izvršila, nadalje poraviti in sklepati o pravilih in prispevkih ter razreditvi članov take jednote. ali sprejeti novo ustavo Ln (ali) pravila, s pripombo, da se ne sme noben popravek obstoječega čarterja, ustave ali pravil sprejeti, ki bi vničil, odpravil ali omejil določbe sedanjega čarterja, ustave ali pravil Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki jamčijo članstvu popolno svobodo verskega, političnega, fi-lozofičuega in etičnega prepričanja ; in vsaka nova ustava ali pravila morajo vsebovati določbe sedanjega čarterja. ustave in pravil Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki jamči vsem članom popolno svobodo gori omenjenih prepričanj.
(d) izvoliti glavne uradnike 2 večino glasov, pa naj bodo to poltem iste ali druge osebe, ki so ali niso prej bile v glavnih uradih ene ali druge jednote ali zveze, ki so podpisale to pogodbo s priponi bo, da se da prednost vsem prej-šnim uradnikom vsake jednote in zveze, v kolikor je to mogoče v tej novi združeni organizaciji.
Toraj v točki osem (8) v črk. (e) je rečeno, da se ne sme nobenih novih točk sprejeti v nova združena pravila, ki bi uničile, odpravile ali omejile določbe se danjega čarterja (to je čarterja S. N. P. J.) ustave ali pravil Slovenske Narodne Podporne Jednote. Toraj kaj nam je potreba potem združevalne konvencije po taki pogodbi, ker točka 8. prepoveduje delati kake nove določbe za pravila skupni organizaciji.' Ali ne bi bilo nespametno in greh zapravljati čas in pa napra viti skupni organizaciji kakih stotisoč konvenčnih stroškov
Že točka 6, v tej pogodbi me opominja na dolžnosti kot glavne ga uradnika Jednote, da pazim, da niti en cent ne izgine iz blagajne naše J. S K. Jednote. ter se svobodno lahko izrazim, zakaj sem proti taki pogodbi in zakaj sem proti zdrlužitvi.
Toraj. oglasil sem se in izrazil moje misli svobodno kakor jo ima vsak posamezni član naše Jednote, in to zato, ker sean bil pozvan javno, najprej pismeno in tudi osebno, da naj. izrazim svoje
mnenje glede »druženja, Pismeno
-—■--
Tem potom sem namenil naznaniti. da smo tukajšni člani J. S. K. J. od raznih društev ustanovili društvo pod imenom "Triglav". katero spada pod okrilje JSKJ. Ime društva je dr. Triglav, št. 144 J. S. K. Jednote.
Dalje navedem odbor, kateri je izvoljen za leto 1924: Predsednik: Mike Majerle; podpredsednik: Peter Zunieh; tajnik: John D. Judnich ; zapisnikar: Stiv Žagar: blagajnik: Frank Paulich. Nadzorniki: Joseph Božieh. Peter Klobuchar, Mike Bahor. Redar: Peter Zunieh.
Zdravnik: John McKinnon.
Redna mesečna seja je vsako prvo nedeljo ob 9. uri dopoldne v Šolski dvorani Holy Rosary na Woodward in Ilarper cesti.
Naš odbor vabi vse člane in članice raznih društev, spadajoče \ J. S. K. Jednoto živeče v Detroit. Mich., da se nam pridružijo.
Dalje tudi poživljamo vse Slo vence in Hrvate, kateri še niso a nobenem društvu ali če so. tudi nič ni zato. da se zavarujejo. Nihče ni nikdar preveč zavarovan. bodi si za smrtnino. pf>škod-nino ali bolezen, kateri je vsaki podvržen. Dalje je lepa prilika za vsakega' odraslega za odrasli oddelek in mladega za mladinski orl-deelk. Za odrasli oddelek je orl-bor odredil nizko prLstopnino, sn mo en dolar za društvo za tri mesece in en dolar za Jednoto. To je mala svota za pristop. Toraj sedaj je ča.s. kdor želi biti zava rovan proti nesreči, katera lahko vsakega zadene. bf»disi za smrtnino. poškodnino ali bolezen. Nihče ne ve, kako dolgo bo mogel živeti brez pomoči. To je najboljša in najbližja pomoč za pristop v društvo in Jednoto, da kadar potrebuje sobrat ali sestra društva in Jednote. da mu priskočijo na pomoč. O tem je že marsikateri prepričan in ima izkušnjo, da je najboljši pomočnik društvo in Jednota, katera plačuje }xxl-poro in pa smrtnino dedičem.
Torej na noge Slovenci in Hrvati v Detroitu. Mich., k obilnemu pristopu vabi odbor dr. Triglav. št. 144 JSKJ.
Za listine in navodila se ^brni-te na društvenega tajnika John I*. Judnich. 1697 Kendall Ave. ail na blagajnika PVank ^Paulich, 196 East Grand Ave.
Sedaj pa srčno pozdravim sirom Amerike vse sobrate in sestre naše lavne JSKJ.
John 3>. Judnich, tajnik društva.
Društvo Jugoslovan, št. 101 JSKJ., je due 7. junija 1924 vzelo v pretres problem združenja sloveskili podpornih organizacij v Amerika. Po precej obširni debati, pojasnilu in tolmačenju združevalne pogodbe, je bil sprejet predlog, da društvo poda izjavo v našem glasilu, tla je za združenje. Nadalje je društvo izvolilo tri člane, ki naj zaeno s predsednikom in tajnikom društva- sestavijo primerno izjavo v smislu zgorajšnjega sklepa, podpišejo in pošljejo glasilu Jednote za priobčit c v.
Ta odbor se se je sestal, in na podlagi sentimenta članstva društva, sestavil nekak resume v zmislu debat in priporočil temu odboru na zgoraj omenjeni seji društva, ki se glasi:
Društvo Jugoslovan, št. 101 JSKJ., toplo priporoča člantvuj širom Amerike, kakor tudi delegaciji. ki se bo v septembru zbrala v Lorain, Ohio, da dela z vsemi močmi za pravično in koristno združenje naprednih slovenssklh podpornih organizacij v Ameriki. Mi zaupamo našim odbornikom, ki so bili izvoljemi na prejšni konvenciji. in ki imajo vodstvo Jednote v rokah do prihodnjega zborovanja. Kar so naši odborniki naredili v po-gledu združenja, smo t lahko prepričani, tla so vse to delo vršili, imajoe koristi naše Jednote neprestano preti očmi: in ker so potom uradnih izkušenj spoznali, tla bo Jednota in članstvo sploh še bolj na varnem glede zavarovalnin v skupni organizaciji kot par v posameznih jed-notah in zvezah kot je sedaj, so pripoznali, da je združenje korist-no za vse jednote in zveze.
Razlogov v podporo tega bi se lahko navedlo lepo število, katerih je pa že mnogo naštetih od naših aktivnih depLsovaleev in za dobro stvar vnetih članov. Mi sr. bomo omejili le na nekaj bolj glavnih argumentov.
Začnimo najbližje. Vsak naj si predstavlja svoje domače društvene razmere. Mnogo naših rojakov je pri treh ali več društvih: treba je iti na prav toliko sej — če hoče biti res član k<»t se za dobrega društvenika spodobi. Ako se združijo te organizacije, bo £el le na eno sejo v mesecu, ter drugi čas lahko uporabil za kaj drugega. Isto je za plačevanje društvenih uradnikov. Zastonj dandanašnji ljudje ne marajo delati — kar tudi v pravični demokraciji ne moremo zahtevati o<l njih Zgodi se torej, da član plača povprečno po deset centov v društveno blagajno pri vsakem društvu: in po združenju bi plačeval le pri enem društvu ravno tako le deset centov. Torej bi bilo že «!<• ma -manj stroškov, in do->ti man; sitntKsti. Ali se spominjate, kolrko se je včasi zapravilo za zastave rerralije. knofe — in pri nekaterih društvih celo sablje in dr ihto ekstremno nepotrebne reči f V ti nepotrebni stroški odpadejo, če je v naselbini eno društvo. (V večjih naselbinah bo seveda po več društev. ki so že sedaj ampak vsa ta društva bodo spa dala v eno novo skupno organizacijo z novim imenom).
Že pri pregledu domače situacije smo opazili dosti ugodnih prilik, ki same priporočajo združenje. Kaj pa naše potratne kon
nih organizacijah. Nadalje pridejo še znižanja stroškov pri najemnini uradov, ker bo mesto štirih uradnih prostorov samo eden. Veliko število gl. odbornikov, sicer z bolj majhnimi plačami, se bo tudi zmanjšalo, če se zeti in i mo v eno skupno podporno organizacijo.
Združenje je torej ekonomska potreba. Poslovanje bo nas manj veljalo, in pa članske zavarovalnine bodo bolj sigurne, ker bo moč vsega naroda stala za onimi, ki bodo v nesreči iu potrebni podpore.
Priporočamo konvenciji, da po-leg združevalne pogodbe sprejme tudi resolucijo, v kateri naj se na. laga skupni združevalni konvenciji. da naj sestavi novo ime za združeno organizacijo, ter sestavi pravila na podlagi izčrpkov iz Vseli pravil prejšnili organizacij, ki so se spojile v skupno zvezo, ter istim dodajo še nove določbe, ki se bodo skupni delegaciji zdele potrebne za bodočo upravo zJružene organizacije.
To je iskreno mnenje članstva našega društva, katerega toplo priporočamo v razpravo vsem dru štvom JSKJ. Vzemite stvar v pretres. napravite dobro premišljene zaključke, katere izročite delegatom kot naloge za na konvencijo, in zaeno tudi objavite v jednoti-nem glasilu.
Z bratskim pozdravom bilježi-mo vsemu članstvu: Živeli!
Za društveni odbor:
Mirko Ciganach, predsednik.
Joseph Blish, tajnik blagajnik.
Posebni odbor:	l
Frank S. Tauehar. John Kosiček, Bias Novak.
Razprava «► združenju slovenskih podpornih organizacij v Ameriki je postala zadnje čase precej živahna, kar priča, da se na-š«' članstvo dobro zaveda te važ-n<- zadeve. Cujejo se priporočila za in proti združitvi. Jaz se pridružujem onim. ki so 7.a združenje. ker se mi zdi. tla navajajo v svojih razlogih dosti boljše in konkretne razloge, kot pa oni. ki argumentirajo za nadaljno izolacijo naše organizacije. \ Moj prijatelj, tajnik JSKJ., br. Pishler je v glasilu, z dne 12. junija 1921 priobčil članek, kateri ho morila nekoliko škodil harmoniji v tekoči akciji za združenje. Vsi vemo. <la ima tajnik navadno precej vpliva na članstvo sploh, kakor tudi na delegacijo na konvenciji: in možje na odgovornih mestih, katerih beseda velja več kot enega nas iz vrst članstva, gotovo dvakrat prem>-slijo predli/t kaj dajo v javno razpravo. Vsaj tako jaz smatrajn^ ln če je tako. potem se mi zdi. da je brat "Pishler izpremenil svoje nekdanje stališče glede združenja. f>n je sicer prineipijelno za združenje, pravi: toda na drugi pa zahteva take p<>gf»je. v katere najbrž nihče — in niti on sam ne verjame.
Kaj pa pomeni "protekcija proti naj>adom radi osebnih prepričanj".' O tem se dosedaj naše jvidpr.rne organizacije niso podrobneje havile. in je prav gotovo "boljše zanje, tla to komplicirano reč pustijo v miru. Seveda, stvar zavisi od tega. kako se naj to tolmači. Na pr.. jaz naj bi bil republikanski kandidat za gover-norja. Jože pa demokratski, pa
vene i je ? Koliko tisočakov gre z-[bi v javnih nastopih žehtala in
eno zborovanje! Ako se združijo štiri organizacije, pomeni, tla od-lete tri konvencije. Res je. tla bo ena konvencija skupne organizacije morda veljala več kot pa konvencija ene izmed sedanjih organizacij, ker bo v nji veliko več članov. Kljub temu se pa ne da utajLti. da bodo kon venčni stroški več kot za polovico znižani — in to je že precej dober balzam za denarnice delavstva, ki (je orguy^Mp v naših podpor-
prala drug drugega z raznimi "čednimi" priimki (kot je navada v kampanjah), in po-leg tega bi seveda tudi udrihala po nasprotnih strankah, njih platformah in principih, da so zanič. S tem bi v prvi vrsti žalila drug drugemu osebno prepričanje. .—> kar bi še ne bila največja nesreča. V moji avdijenci bi bili gotovo tudi ljudje drugih prepri-
(Nadaljevale na 4. strani.)

\
GLAS NARODA. 26. JtTN. 1924.
Nekoliko o združenju.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Čanj ip strank, katerih prepriča- brezverce in socijaliste, kar je po
nje bi jaz žalil z mojim izvaja ny^in; in isto bi delal brat Pishler na njegovem shodu. Pa recimo, da so vs. ti ljudje naši člani ... in vsi bi bili takorekoč prizadeti vice versa žalenju osebnih prepričanj <s te*m, če bi nama ploskali (kar seveda gotov« bi). Nastala bi velika konfuzija na vseh instancah Jednote toliko časa, da vsi skupaj prejmemo določeno kazen. Kazen bi bila morda bolj lahka za prve prestopke; ako bi se ]>a taki grešniki ne poboljšali, pa ne bi preostajalo drugega kot izključitev iz Jednote. In če bi se držali strogo teh jwincipo v, bi v teku enega leta vsi zleteli iz organizacije. Kdo izmed članov nam za more iz dobrega prepričanja kaj takega pri|>oročati?
Pa vzemimo stvar še z drugega
vsem tem tolmačenju tudi žalje-nje osebnih prepričanj. Pritožb ni bilo, ampak vska je skušal drugim dokazati, da je on v pravem — in jaz ne vidim nobene poti, da bi se moglo to kako drugače vršiti v bodoče, pa naj bomo združeni v skupno organizacijo, ali pa ostanemo tako kot smo st>-daj. In če bi napravili kakšno rac. jo. kako naj se določi, kje je črta med stvarnimi razpravami in ža~ ljenjem osebnih prepričanj !
Čimdalj premišljujem to reč. tembolj se ini ;5di, da je le cep-
konvencija vseh organizacij, ki se bodo združile. Ne vemo koliko se jih bo združilo, zato tudi daj še ne moremo zamišljati pravega imena. Sploh sem jaz mnenja, da bi se izbiranje imena dalo na razpravo vsemu člai*rtvu
Če katerega ^eseli se pridružiti k a. N. P. J., mu nikdo ne brani. Oe pa kateri član S. N. P. J. želi pristopiti k naši Jednoti, ima pa priložnost vsak čas, z dobrim namenom in da deluje v korist Jed-noti. S člani, ki škodujejo v ka«k-
tri mesece pred združevalno kon-; šnemsibodi oziru društvu ali Jed-vencijo, delegacija bi pa osvojila noti, naj se postopa po pravilih.
potem tako ime, ki bi bilo res pomembno za celokupno organiza c i jo. Ako pride res do združenja, sem v tem oziru popolnoma strani brata Pishlerja, da združena organizacija mora imeti nu-
Toraj bodite previdni, koga bodete poslali k zborovanju ali na konvencijo. Upam, da bodo delegatje kakor morajo biti, ki ljubijo pravico in se ne boje vsakega nasprotstva. katero bi ime-
vo ime. In če je ravno še malo110 škodovati Jednoti. zgodaj, podam tole sugestijo: j Pozdrav vsem članom in clani-
Združujeta se dve Zvezi, in dve Jednoti. Ime Jednota se meni zdi manj prikladno kot Zveza; zato bi za en kos imena priporočal:
1 j en je dlake. Brez zamere, pro Zveza. Dve izmed teh organizacij silil; toda meni se zdi, kot da bi imata prvi del imena: Slovenska, naš tajnik igral dve vlogi. Na eni'ena Slovanska, in naša je Jugo-strani je principi jeluo za združe-1 slovanska. Prvi del imena je od nje, ako so ugodni pogoji; na naše organizacije najbolj pravi-drugi Strani pa dozdevno išče ne* len za naše sedanje in bodoče raz-pomembne in neutemeljene argu-j mere, ker smo pod tem imenom vidika. Namreč s stališča kot si mente, ki bi kljub temu, da ni-' poznani po celem svetu. Na ta na-jo predstavlja brat Pishler, če ga majo prave veljave kot izgleda-! čin bi en del imena darovali ob« jaz pravilno razumem.	.jo na prvi pogled, veliko vplivali jZvezi, in en del naša Jednota. Ket
On pravi, da članom JSKJ. ni članstvo in delegacijo, ter s pa to še ne zadostuje, ker ne po-dovoljeno v glasilu žaliti drug tem morebiti onemogočili preko-J kriva ime namena organizacije,
drugega radi osebnih prepričanj. To je do gotove meje lepa reč, ki je v navadi pri vseh organizacijah — do gotove meje. Tudi pri JSKJ. je ta meja zelo 'omejena'.
Da zamorem podati pravo sliko razprave, je potrebno da na vedem v tolmačenje tega problema saj eno primero. Potem bomo bolj na čistem glede grobosti dru god, in naš<.» nežne tolerance.
SNPJ. 'ki je tudi v akciji za združenje slovenskih |w>dpornih organizacij v Ameriki >, izdaja svoje glasilo "ProsvetaList pise v delavsko-izobraževalnini du hu, kar je naloga zaključkov in resolucij sprejetih na konvencijah. V dopisih opazimo tudi včasih malo osebnosti, kar pa uredništvo skuša odpraviti, ter priza dele stranke v zadovoljstvo jm miriti. jZope.t drugi dopisniki kri tizirajo nekatere fajmoštre; in to z vso pravico. <"*»• so potrebni. Vsi javni uradniki so podvrženi javni kritiki — in fajmoštri v tem niso nika*k.šna izjema. Zavisi torej od tega. kako si to tolmačimo. Ce <*n član kritizira postopanje kakšne ga nepravilno ravnajočega faj-moštra, s tem še ni rečeno, da zajedno žali osebna prepričanja vseh katoličanov ali dru arih vernikov. ki č it a jo njegov spi-.. Vsi priznamo, da je kritika in ožigo-sanje nepravilnih dejanj potrebno v vsaki organizaciji. To je celo dolžnost vsakega dobrega člana, da pove. če kaj nepravilnega opazi. Kako torej vršiti to dolžnost. v korist organizacije, in izogniti se zraven nevarnosti ža-Ijenja raznih osebnih prepričanj !
Da pa ne 1m> kdo mislil, da sc vrši tako dozdevno žaljenje le pri SNPJ., moramo jKkgledati nekoliko od bližje tudi sami sebe in naš notranji organizem. "Glas Naro-
ristno združenje vseh naprednih svetujem, da naj bo ime v celoti: slovenskih podpornih organiza-' Jugoslovanska Podporna Zveza cij v Ameriki.	| (Jugoslav Benefit Association).
Združevalna pogodba nam 'Opazili *te, da bi besedo "jugo-jamči svobodo v vsih ozirili. in' slovanska'' skupaj pisali, ne tako to je vse kar moremo zahtevati kot j« bil° PreJ v navadi; - jugo-v demokratični organizaciji. Kje slovanska ", kar bo gramatična pa bo naša svoboda, če ne bomo! bolJ pravilno po novem pravo-siueli pisati o naših nazorih in pre-' pisu
cam!
Anton Zugel. član društva št. 66.
pričanjih Stojimo torej pred alternativo; Žrtvovati svobodo gle-
Da sc to temlažje doseže in da bomo glede novega imena bolj
de izražanja naših nazorov in sigurni, priporočam vsem organi idej; ali pa tvegati nevarnost, da 'racijam, ki bodo sprejele zdru Iji morda koga izmed naših so- ževalno pogodbo, da sprejm_jo tu-bratovc žalilo s tem, ker bi slučaj- 'di resolucijo, v kateri naj se polio imel druge nazore in negoval! živa skupno združevalno konven-drugačno prepričanje. Po mojem Jcijo, da naj adoptira nove ime skromnem prepričanju je svoboda za združeno organizacijo, tako plemenit ideal, da ga ne sme-1 Jaz toraj toplo priporočam cc-mo zatreti v naši, in ne v združe- * njenemu članstvu, da se z vso vne-ni organizaciji. To pa nam že ga J mo ioti razprave v prid združe-rantira združevalna zgodba, ka-! ll-ia- u'r na naroči svojim delega-tero so sprejeli združevalni od-'tom naJ volijo za predloženo zdru bori vseh prizadetih organizacij, \ ževalno pogodbo. To pa zato, ker in jo nam članom sedaj predložili sem trdno prepričan, da bomo od
De Pue, HI.
Naše dr. Slovenski Bratje, št. 130 JSKJ., je sklicalo izvanredno sejo dne 8. junija, da se izvoli delegata za dvanajsto redno kon vencijo J. S. K. J-, katera se vrši v Lorain, Ohio meseca sept em bra. Po izvolitvi delegata je naše članstvo vzelo v pretres združenje oziroma sedanjo združevalno pogodbo in po daljši razpravi prišlo do zaključka, da se popolnoma strinja se sedanjo pogodbo. Naše društvo se je izreklo za združenje z S. N. P. J., ker edino v tem vidimo boljšo bodočnost za nas in za naše potomce. Ce se združimo, smo močni, če se ne združimo, smo pa šibki. ^Zato apeliramo na vsa bratska društva J. S. K. J., da nas posnemajo v tej koristni ideji združenja.
Ignac Jane. predsednik dr. št. 130 JSKJ.
v razpravo in sprejem na konvencijah naših organizacij.
Pozabiti ne smemo tudi dejstva, da je bil naš združevalni odboi-navzoč na konferenci, na kateri je
združitve imeli vsi veliko koristi. Marsikaj bo združena organizacija lahko pod v zal a, kar jsosa^ mezno v malih grupah ne moremo. Pred dru^rodci bomo imeli
bila pogodba sestavljena in so-i	u-led' in tudi v starem
glasno od vseh navzočih združe-! kraJ*u homo imeh vec vPhva- Po/ valnih odbornikov. Jaz smatram.
da so vsi naši odborniki, ki so bili izvoljeni ua konvenciji aLi potom splošnega glasovanja, vredni članskega zaupanja. Izvzeti so le slučaji, če kateri krši pravila, da je nezmožen ali da zanemarja svoje dolžnosti. Čez naš združevalni odbor ni bilo do sedaj še nobene pritožbe, zato mislim, da je svojo dolžnost v polni meri izvrševal. In končno: Ali ni nekoliko netolerantne reflekeije vržene na naš združevalni odbor, ki j«' pomagal sestaviti združevalno pogodbo, ce se direktno namiga-va po našem tajniku, da po nje-da" je glasilo KSKJ <><1 ustano- govern mnenju ni predložena
združitvena pogodba spremijiva
leg tega bomo imeli manj sej. manj stroškov, ter veliko večjo moč za seboj v slučaju nezgode in potrebe.
Bratje in sestre: Poslužite se svojih pravic, in udeležite se teh velevažnili razprav, da bodo vaše ideje prepojile delegacijo, ki s« snide septembra meseca v Lorain. Ohio!
Frank S. Tauchar.
vit ve. Ali more kdo trditi, da se ni v G. N. žalilo mnogovrstnih o sebnih prepričanj ! Seveda, če vzamemo s tega stališča, osebna prepričanja se je žalilo v vseh 1 i-afcih — in se jih bo žalilo, dokler bo toliko različnih prepričanj med nami. Odstraniti to je fizična rmposibiliteta. Sjrfoh pa; Ce ne bomo imeli javnih razprav, ako ne bo dovoljeno posameznikom povedati njih prepričanje, ki je podprto s kvarnimi argumenti, bilo i>ohva»lno ali grajalno, kam pa sploh pridemo. iDo sedanje stopnje napredka in kultur* .smo prišli edinole s težkimi boji «— m v teh bojih je bilo strašno veliko žaljenja osebnih prepričanj, podprto, ako ni drugače šlo, z življenskimi žrtvami . . . Jan Hus je prestal mučeniško smrt na grmadi samo zato, ker ni hote* opustiti svojega osebnega prepričanja. In kaj je zakrivil? Preveč glasno je govoril resnico, m očital svoji organizaciji napake.
Torej, da bomo na jasnem: Na-it glasilo G. N. tudi krtači Tazn» fajmoštre, posebno pa naše frančiškane v Clikragu <kot Prometa nekateri drugi listi), pa se ekv ni noben član prirtoeil, da
'U
za našo organizacijo/
Nadalje brat Pishler želi, da naj bo združena organizacija prenovljena, in da naj zadobi novo ime. Da bo prenovljena, smo lahko brez skrbi; kajti če se združijo štiri iKnlporne organizacije, bo prenovljeno in reorganizirano tako, da bo odgovarjalo uspešnemu skupnemu poslovanju. Ravno tako bo s pravili. Pobralo se bo iz vseh sedanjih pravilih najboljše, ter dodalo to, kar bo skupna združevalna konvencija sprevidela za potrebno, da bo nova organizacija nj zdravi gospodarski ni demokratični podlagi. Vse to je imel v vidiku naš združevalni odbor, toda v pogodbo ne more dajati vseh detajlov, ki so.sa-
Lorain, Ohio.
Članstvo dr. sv. Alojzija, št. 6. JSKJ., zbrano na redni seji dne" 15. junija je vzelo v pretres združenje JSKJ. s SNPJ. Po kratkem razmotrivanju smo prišli do zaključka. da je naše društvo proti združenju ter da podpiramo resolucijo društva sv. Martina, š*-. 4-1 iz Barberton. Ohio, katera je bila priobčena v glasilu dne 28. februarja t. 1. glede združenja.
Za dr. sv. Alojzija, št. 6: Louis Balant, predsednik: John Kumse, tajnik ; Andrew Klinar. blagajnik.
Joliet, HL
Čas hitro odhaja in veliki in odločilni dan nam je že pred durmi in zatoraj hočem tukaj povedati svoje mnenje .katero naj bo v korist naši dični J. S. K. Jednoti. Kdor se sramuje tega lepega imena J. S. K. J., naj odstopi in tudi ni vreden, da vi bil član na
še dične Jednote. Drugič nočem mi ob sebi razumljivi. Tudi od-j slišati, da bi naša Jednota bila vetnik jim je odsvetoA-al dajati pod nadzorstvom mačehe. Saj je vse podrobnosti v pogodbo, kate- ona svoja prava mati in daje svo re lahko reši združevalna kota-' jim otrokom vso pravico. Ona ne
venci ja po najboljši razsodnosti. Sploh bo pa združevalni odbor podal o tem obširno poročilo na konvenciji. Preeej je bilo pojasnjeno tudi že v našem glasilu, kar vedo oni, ki se za stvar zanimajo.
Glede imena je ravno tako: Združevalni odbori ne morejo diktirati skupni
ukazuje in niti ne vsiljuje ničesar. ne v verskem in ne v političnem oziru.
Najbolj potrebno je, da pošljemo dobre in premišljene delegate, kajti od njih je odvisno vse.
mora biti poslane« ali delegat? V prvi trati mora hiti
trezen
vsaki Inn da I
Nasveti XII. redni konvenciji J. S. K. J.
Rending, Pa.
Pazno zasledujem razprave za bodočo konvencijo, ker se je član stvo začelo oglašati z dobrimi nasveti. Prepričani bodimo, da vsi nasveti so premišljeni in vsak kdor daje nasvete v glasilo, želi s tem pospešiti napredek naši Jednoti. Vendar pa vsi ljudje niso bili še ene misli nikoli in nikoli ne bodo. Zato so pa nasveti različni, vendar pa podani v dobrobit članstva in Jednote. Tomaž Čadež nasvetuje, da bi porotni odboi-Jednote od časa do časa poročal v glasilo vse sporne zadeve, ako bi nastale. Vemo to vsi, da nekatere podporne organizacije imajo v pravilih to, naša Jednota tega nima, in jaz se nikakor ne moreni sprijazniti s tem nasvetom, ven«, dar pa, kjer je večina, tam je zmaga. Toraj naj mi se ne zameri zato. ker omenjam, da se ne stri- 1
njam. Pri vseh podpornih orga-j Sobrat John Slatner pravi v vsak mesec za propagando, kate-nizacijah se prigode med član- svojem dopisu o združenju: Brat ra se zahteva raz takih prižnic. stvom razni kavsi. Mnogokrat ni Okolish omenja demokracijo pri Kdor tega ne bi storil, se enostav-vredno, da se s tem čas trati, pa' JSKJ. jaz pa mislim, da če član- no izliaci na polje oz. iz društva, najsi bode pri prvi instanci, to stvo plačuje dva lestvici za enake Sobrat Martinjak kaj je to? Ako je pri. društveni poroti. Ako ni-' pravice, ni to demokracija.
Ker pa vsaki uvideva, da urednik našega glasila ima vselej pred konvencijo veliko dela. ker prihajajo raznovrstni dopisi in nasveti v uredništvo, moramo vedeti. da so isti pisani po možnosti pisateljev. Urednik jih mora velikokrat se prepisati na pisalni stroj, predno jih odda stavcu. Za urejevanje glasila ne prejema nobene posebne plače, vsaj mislim da ne. Ako hočemo pa biti raz. sodni, vemo, da uredniku napravi ena številka glasila sitnosti več kot pa tri številke *'Glas Na roda'', Zato priporočam, da mu konvencija podari kako nagrado.
S tem me se pa ne ne sodi, da držim z omenjenim listom, kajti če ga hočem citati, ga moram
plačati. Tudi ne mislim urednika zagovarjali, ker se zna sam bo-1 je, pač pa ako hočemo biti pravični, delajmo tudi pravično.
Radi obrednikov društva pa ponovno priporočam, da jih nabavi Jednota, ker sedanjih se ne more upoštevati. Na postranske kritike ne boni odgovarjal, ker se mi ne vidi umestno. Sem v tajniškem uradu že sedem let, imel sem pr-liko opažati vodstvo Lz obrednikov, toda vsako leto skoraj so bili različni. Ako bo Jednota izdala nove obrednike. sem prepričan, da bo bo večji sporazum med članstvom pri vseh društvih, podrejenih JSKJ.
Toliko za danes, oglasim se še o priložnosti.
Pozdravljeno članstvo JSKJ!
John Peadire. tajnik in delegat dr. št. (il JSKJ.
Demokracija, farovži in združevalna pogodba.
Naznanila.
Društvo Jutranja Zvezda, št. 136, Diuvlo, Pa. je na redni seji 15. junije razmotrivalo o združitvi s SNPJ. in se je izrekla, da popolnoma odoibrava in ptKlplra resolucijo dr. žf. 44, Barberton. Ohio.
Nadalje sc naznanja, in vabi člane in članice in cenjeno občinstvo. da se udeleže piknika dne 29. junija ob 1 uri popoldne na Frank Rudodfa farmi. Vstopnina 25 centov za moške ter člane in članice. Nečlanice so proste vstopnine. Toraj se tiljud-no vabi vse prijatelje in eenjeno o^wVinstvo iz Dun le in okolice. Za okrepčila in zabavo bo skrbel v to izvoljen odbor, kakor je navada pri takih prireditvah.
Nasvidenje 29. junija!
Odbor.
(2x)
NAZNANILO.
Naznanjam vsem članom društva sv. Roka, št. 55, da smo na zadnji seji meseca junija soglasno določili, da se mora vsak član udeležiti seje 13. julija, to je drugo nedeljo v mesecu v navadnem prostoru. Imamo rešiti več važnih stvari. Ob enem bode tudi šestmesečna seja in na tej seji bo volitev delegaeta za redno dvanajsto konvencijo naše Jednote. Zato ste prošeni, da se vsi udeležite, da bomo lažje izbrali delegata. Tukaj moramo izbrati dobrega delegata, da nas bo zastopal. ker na konvenciji se delajo pravila. Kakoršni so zastopniki društev na konveneiji, taka so potem tudi pravila, po katerih se mora članstvo ravnati. Zatorej upamo, da ne bo nobenega manjkalo na tej seji, ker je zelo važna. Zatoraj na veselo svidenje na seji 13. julija.
X bratskim pozdravom, vsem članstvu
Frank Golcher. tajnik.
VABILO na piknik in na plesno vesebco,
katero priredi društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ., dna 4. julija 19S4 v društveni dvorani na S*. Clair Road (»orrelville). Johnstown. Penna. Pričetek točno ob 2. uri in traja do 12. opolnoči. Za «eha grla bo vse poskrbljeno.
Vljudno vabimo rojake in rojakinja domaČe ia i* Main je okolica, 4a m
sta obe stranki zadovoljni, gre stvar na porotni odbor Jednota. Jednoti odhor mogoče potem razsodi in potem poda v javnost vse take spore. Po mojem mnenju je dosti bolje, da članstvo ne ve kaj se dogaja, oziroma kako se članstvo med seboj prepira. S tem se ne da prilike le našim članom izvedeti raznih sporov, nego tudi članstvo druge organizacije veka kšen nesporazum vlada pri naši Jednoti. Kadar nastanejo spori med članstvom, ve članstvo o-nega društva pri ko jem sc je začel spor, rezultat, drugim pa ni potreba vedeti. Kjer se spor začne. tem se naj tudi poravna, lu to je moje mnenje glede tega. toda večina vselej zmaga, zato pa. kjer je ona, tam bom jaz.
Drugo je, da se priporoča glede glasila, da bi imela uaša Jednota svoje lastno glasilo, ki naj bi izhajalo enkrat ua mesec, izdaja ga naj Jednota v obliki revije.
V naših sedanjih pravilih imamo točki, ki veleva, da mora biti unijski list za naše glasilo. Mislim. da ne bom šli nazaj na ono stopinjo, da bi sprejeli neunijski list za svoje glasilo. Če se i»oglo-bimo natanko, se takoj prepričamo, koliko bi nas stalo lastno glasilo. Jaz se ne strijam s tem nasvetom, toda. kot sem že omenil, kjer je večina, tam bom tudi jaz. Vzemimo naprimer, da bi Jednota imela svoje lastno glasilo. Treba bo plačevati urednika, upravitelja, unijske delavce itd. Koliko stane papir, eno in drugo, ako hočemo naštevati. Če se izdaje mesečnik ali pa polumesečnik. je umevno, da ne bo nihče naročen na listič kot članstvo, ker bo pre-malenkosten in poleg tega prev.-soka cena. Drugi ga ne bo čital kot pa članstvo naše Jednote. S tem Jednota po mojem mnenju ne bi mogla napredovati. Ako pa hočemo druge seznaniti z našo Jednoto. morali bi dajati polej; našega glasila še v druge liste o glase in reklame. Vsak sam pre vi di, da so oglasi sedaj jako dragi. Naj se me ne sodi, da nagovarjam, da naj bi bilo glasilo še naše "Glas Naroda?,? kajti, kateri list hočem citati, moram ga tudi plačati. "Prosveta" in pa '4Glas Naroda" sta najboljša lista za glasila naših podpornih or* ganizacij. Ker je pa "Prosveta** last članstva SNPJ., bi se moralo dati še prej onemu članstvu na splošno glasovanje, in ako bi članstvo odobrilo, potem bi bilo še kaj. Prej omenjena dva lista «ta najbolj raztresena po vseh državah Amerike in zahajata tudi v staro domovino. "Glas Naroda" je razširjen po vseh kotih Združenih držav, in malo je hiš ali pa ne ene, malo je rojakov, da ne bi brli naročeni nanj. Kamor pa zahaja. ima vsak priliko, da ga či-ta, čeravno ni naročnik nanj. Toraj omenjeni list je najboljši, da ga še imamo za nase glasilo. Priporočljivo bi pa bilo, da se u krene, da tudi urednik v bodoče
jUečete povedati Vi. povem Vam Da sobrat Slatnar, to je demo-!jaz: To je diktatura in Zlobna kracija. Bolj demokratično sploh diktatura, to pa zato, ker se nične bi moglo biti. Dokazi: Starci ne vpraša novega pristoplega ako lanstvo oz. Jednota je v prvih hoče podpirati tako diktaturo oz. letih oz. dokler se ni prenaredilo se mu še pove, da take diktatu-pobirala premalo velik asesment re sploh ni in da je svoboda, oz. nezadosten. Vslecl tega se ni tf0brat Celarc v svojem dopisu ■la narediti ali narasti rezer- pojasnuje, da ni on v svojem Živ_ ya za "deževne dneve". Delalo se l jenju llikdar rabil nobeuega je od danes do jutri. Ker se je advokaty To se nii jako 5udim pa delalo od danes do jutri in ne yiU Saj je vem]ar so|,rat Celare tudi za bodočnost, je naravno, da pojaslievai v <jlasil„, kaj da je tako gospodarstvo ni moglo iti ta-'n.kpl advokat zavoljo združitvene ko naprej. Konec temu je največ p0&0dbe. Sobrat Cel a rt' kot član naredila postava tukaj, katera je združevalnega odbora je zastopal zahtevala, '^a morajo biti v svrho.naSo iedm,to ustvaritvi zdru. zadostnega jamstva članstvu pod- žit vene pogodbe in kot tak tudi pome organizacije solventne oz., podal iz javo< kaj tla je rekel hA_ imeti zadosti veliko rezervo za po_ Vokat oz. se je skliceval na njega, smrtnino. Prišlo je torej neizogib- Se(]aj par kar na enkrat pravi ,la
no vprašanje kako narediti Jed- „a T)i „jkdar rabil. Kdor dobi noto solvent no. Treba je bilo to_ pojasnila od advokata pa magari, rej povišati asesment. Ker pa no- £e „H (m ni pla<-.al ali najel in se vi člani niso bili krivi nesolvent- skncllje na njego^> besede, je ra_ nosti. ker z a-sesmentom. ki ga bil a^vokata in imel opravka z
satorej njjm '-fzgovor, da je dal advokat novi člani ne plačujejo toliko kot p0jasnn0 cen združitveni konfe-staro članstvo, ker ni treba. Krivi r(H1(.j m ne samo njemu n«. drži. so bili nesolventnosti prejšnji pre. Ker sobrat Celare je bil vend ir mali asesmenti torej oni starih Čla- tudi £.lan tiste združitvene konf.>-
nov. Zato se je tem povišalo asesment. Kdor je zakrivil, tisti naj trpi. Kdor ni premalo plačal in ni kriv premalih asefmientov. ti^ti naj tudi ne trpi potom plačevanja večjih asementov. Ako bi tudi novo članstvo plačevalo večji a_ sesment do sedaj od onega, ki ga f
renče oz. del iste torej je bil advokat najet tudi v gotovi meri za njega. Sobrat Celare tudi omenja člen IX. naših pravil, kateri govori o reprezentaciji in volitvah delegatov. Jaz bom šel malo dalje in omenil člen X. točka 3. Tam namreč stoji: Članice, ki so zava-
plačuje bi se reklo, da plačujejo rovane samo za posmrtnino in
za napako, ki jo je naredila Jed-, podporo za onemogle, imajo pra_
nota. ko še njih ni bilo pri Jednoti. yi(.0 do spi0šnejra glasovanja le v
Torej tako kot je sedaj, je pravi.>slu£ajih< kjer sG predlogi taki. ki
čno in demokratično. Sobrat Fr> ti^.ej0 njih pravic m dolžnosti.
Martinjak omenja ko piše o zdru-	.
„ _	, . , Torej stvar je ta: nekatera dru-
žen iu. farovze, čeravno ne spadajo L .	. .
J	...	.	. . stva in posamezni zahtevajo m
tja. Ker pa jih omenja on m je	. .	- , , ,
J	. ,.	• i	priporočajo, da se naj glede zdru-
njemu to dovoljeno naj bode tu- r .... .	T-
J . ,	, , . zitve vrsi splosno glasovanje. Ka-
di meni. da se slisi na obe strani	f	. - . , ,
, „.	i kor vidite iz pravu nase Jednote.
in da članstvo potem lažje sodi.
. . ,	.	i ima tudi neenakopravno članstvo
Sobr. Martinjak torej prse: — .	,. .	„
...pravico glasovati ker se pravica Ce bi ne bilo progresivcev, bi .	, , , ,
1	^ . hn njih dolžnost glede zdruzitve
ostali pod diktaturo farovzev, m
F	. , . , ..., . vendar tiče tudi neeniakopi
gorje bi bilo za tiste, ki bi količkaj
ne soglašal s principi religije. Ža-
ra vnega
članstva. Drugi zopet pravijo, da
.. j	je pravica samo delegatov oz. kon-
torej smo lahko veseli, da smo se_ '
1 J	_	_	. „	veneije. Delegatov pa kakor sem
omenil že zaduič ne more voliti
daj svobodni in da imamo demo kracijo. Farovži so zato, da v njih stanuje duhovnik, kateri zastopa
neenakopravno članstvo Do besede more priti le potom splošnega
religijo in ljudi poučuje v njej. Vsi tisti kateri spadajo v kako cerkev oz. so pripadniki vere. ki ima farovze oz. duhovnike, se ob enem obvežejo oz. so obvezani izpolnjevati zakone religije, ki jo
zastopa tak farovž. To je narav jn	yna Ako ^ za stvar
no za vsakega vernika. Imamo1, r	„
podporne organizacije, ki so poleg
glasovanja. Vsled tega je trditev tistih, kateri pravijo da združitveno pogodbo more odobriti ali ovreči sama konvencija, neprava in rekel bi skoro gotovo, čeravno nisem vprašal nobenega advokata,
katera zadeva vsakega člana in članico oz. se tiče njih dolžnosti, se mora tudi vprašati vse tako članstvo. Ker se pa to ne more zgoditi potom konvencije oz. de-
tega tudi verske organizacije. Tudi te se naravno morajo ravnati po farovžu oz. po navodilih svojega duhovnega vodja v verskih [	. ... v , , , ° „ , , ...legatov ker neenakopravni jih ne zadevah, ker drugače sploh ne bit
, ... ,	. •• t-v volijo, nam ostaja edina pot to
mogle biti verske organizacije. Da'
.	.	, doseči splosno glasovanje,
pa ni prepira, se sprejema sa&ro ta-	r	°
ke ljudi, ki hočejo to tadi izpol-| Nadalje sobrat Celare pojasnu-njevati. Imamo pa tudi podporneda je on bij in bo za tako zdru-organizacije katere se poleg tega Oženje v katerem politika in vera politične in protiverske in katere nimata prostora. Tako je sobrat tudi prejemajo diktaturo od po-
litičnih farovžov. Član, kateri ne pealuša. glas ras takih prižnic, je in le droge lepa pri-
in ako morete to tudi doseči, se bo ideja združenja mogoče še vrasničila. Iz dosedanjih poisku-sov glede združitve pa se to nikakor ni J?K>fceJo upoštevati in^ ^akor
'•i-iS-j-■ >:
GLAS NARODA. 26. JUN. 1924.
Demokracija, farovži in združevalna pogodba.
(Nadaljevanje s 4 strani.)
lija ob pol ftsmi uri zvečer v Slov. I)<>mu. Pridite vsi, bližnji in daljni člani.
Za dr. sv. Štefana, št. 26: Joseph Pogačar, tajnik.
izgleda se tudi od druge strani J
I z d a j i c a.
Spisal J. Joseph.Renaud.
ne bo. in <
že verske naprave
_ Godba bo zaigrala "Ogrsko čl< vek sem bil dolžan, da to sto-
rapsodijo". V zadnjih taktih je rim Moje ime je Marcel Duehe-
Tresoč se od sovraštva planejo in«»žje nanj.
— Tak streljaj vendar!... Tvoj browning je prazeu !.. . Ni bil Rourriade, ki je zvonil, am pari ena izmed naših prijateljic i/, ka varne. Bedni Bourriade je par umrl n;i posledicah
Izkoptite na Tetinu.
z isto pravico zoper farovže ateisti- Tempotom se vljudno priporočamo bo počil re vol verski >trel, iz žepa, — Poslušaj: Bourriade ni umrl! čne in soeijalistične narave. Ako'vsem Slovencem in Slovenkam iz skozi blago, in podlež bo poginil! Mi smo razširili vest o njegovi
VABILO
Društvo sv. Jožefa št. 53, JSKJ. velik bučen akord, saj se spomniš.' nim in ne Rouit!... Odidite iz mo-ji'es umrl!. Kn del članstva je zoper farov- v Little Falls, N. Y. priredi ple- — ki bo preglasoval ves kavarni- je hiše!	[slabega ravnanja, ki si mu ga na-
drugi pa je'sno veslico v soboto, dne 5. julija, ški šum.. . In bas med temi akordi J — Da odidemof... Saj se šališ^kopal ti, kanalja!... Tvoje obnašanje v kavarni je res da našo domnevo okrepilo...
se da prvemu delu članstvo prav,'Little Falls in sosednih naselbin. Da, podlež!... Ze nikdar ni bila smrti, da te zazibljemo v brez-se mora dati i drugemu. Vse ima_'da nas izvolite posetiti pri tej pri- izvršena pravičnejša obsodba ka- skrbnost. A on je živ. Pravkar mo enake pravice in te pravice'reditvi. Posebnost te veslice bo kor bo ta!...	ga telefonično poklicali; že
bomo branili kot dosedaj ker to'srečkanje za dobitke. Kontcst zaj Te besede je govorila elegantna .prihaja, v petih minutah bo tu. In je naša pravica in naša dolžnost.|prodajo srečk bo prepuščen že- rjavolaska velikih, jasnih oči, s j če te spozna, bo tvoj račun takoj Omenim naj še iniciativo. Sobrat nam in dekletam. Katera bo pro- tihim, tresočim se glasom svjoj i j poravnan s temle browningom... Celare pravi, zakaj jo nisem sta.Jdala največ srečk, dobi 1. nagrado', prijateljici. Sedeli sta v veliki s tvojim browningom... dobro in
v vrednosti $10. Druga nagrada bo /kavarni, polni ljudi, kjer je nevarno orožje, ki ti je gotovo žal. v vrednosti $5.; tretja nagrada ,vsak večer igrala dobra godba, da si ga pustil doma... bode v vrednosti $2. Toraj naša Onstran strebra, ki je ločil nju- — Prav. Pričakujem. Ker torej dekleta in žene. požurite se ta dan, no mizo od sosedne, je sedel mož Bourriade pozna moža. za kogar tako da boste prva med prvimi. Iz velikimi, rdečimi biki, sam, in me Vl smatrate, se boste kmalu Začetek ob 7. uri zvečr.	• zdelo se je da se sklanja k njima nverili o svoji pomoli...
Za obilno udeležbo se priporoča in posluša... O, ni ju mogel razuJ Hladnokrvno sede. prekriža no-
Odbor. Imeti!... In dama z velikimi jasni- in si prižge cigareto. Dež udar-
Na Tetinu pri Berounu. ne daleč od Prage, je kopal češki uče_ _ njak dr. Aramit ter našel ostanke in spomine prvotnega človeka, ki je živel tu v poslednji 'dobi v
let jih od prvotnega človeka ena človeška generacija za drugo. V najspodnejši vrsti so našli ostanke prvotnega človeka poledne. kauie-nite dobe. t. j. tiste dobe. ko človek še ni poznal niti brona uiti železa ter si je delal svoje orožje in orodje iz kamenja in živalskih kosti. Xad to vrsto ali plastjo so
vil oz. naše društvo, za spremembo točke oz. člena IX. To ni ravno tako potrebno oz. neobhodno polrebno ker člen X. točka 5. pove: Nujne zadeve ali pa zadeve izredne važnosti zamore dati na glasovanje glavni odbor itd. Glavni tajnik pa je pojasnil, da je tako glasovanje nemogoče ker ni časa zato v sled bližnje konvencije.
toil m med tvojimi papirji ni ni kakega dokaza... Ce bi se ne bil ganil, bi ti ne storili ničesar, kljub našim sumnjam, ker mi nismo ubojice! — A ti si priznal!... Priznal si!... Končno vendar!.. .Zdaj bomo najprej spravili tvojo sobo zopet v red, potem. . .
družin z živalmi, ki so ze davno	.	.
, .	, , .	. nasll spominke, ki pričajo, tla le
izumrle. Oil te dobe je ze tisoč	,	, ,	,
. . .	,	. človek te dobe ze znal obdelovati
in tiJOr let. Niso to dragoceni
.... .	...	med. Nato sledi vrsta, kjer so od-
predmeti i/ zlata in umetniško iz-	.	, ' . , ,
.....	, .	krili ulite in iz brona izdelane
delani, kakor :o predmeti v gro-
, ..	, „	predmete, t etrta vrsta pnea o tem.
bovih egiptskih fara« nov. sta- . ,	,
r„ . , ,, . ... tla je bil praska kotlina ze. tedai rejsi so. lo so izdelki primitivne-1
.■i ,	, obljudena s Slovani. Na tej vrsti
ga človeka. Glinaste posode uii J	J
črepinje. kamenito, koščeno :n Pa bil° zgrajeno obsežno grn_
bronasto orožje, živalske
čl t. dišče dobe prvih knezov iz rodu
Anton Okolish. tajnik dr. št. 44. JSKJ.
I' mi očmi nadaljuje:
— V decembru leta 1917. se je na piKniK, ki ga prireai za miaiiuj- pripravljalo sedem francoskih n-
DEUŠTVA ZA ZDRUŽENJE IN PROTI.
ski oddelek društvo št. 138. Ex-I>ort. Pa.. JSKJ. Vršil se bo 4. julija pri sobratu Frank Kužniku na farmi. Cljudno povabimo vse rojake iz te okolice. Začetek ob 2. nri pooldne.
Frank Kuznik. tajnik.
Znani avtor Sherbn-k-Hobneso-vih romanov Conan Doyle je vdan že dolgo časa spiritizmu in ame riški ter angleški spirit isti ga smatrajo zh vrhovnega svojega i glavarja. Vsak teden prinašajo j angleški listi poročila r> senzaei-
jetnikov, da pobegne iz kaznilne-ga taborišča na Saškem. Neki drugi ujetnik, po imenu Ronit. je izvedel za njihov namen. Izdal jih
ja na okna... Nihče sc ne gane... Tesnoba tišina zavlada...
Nakrat se oglasi zvonec glavnih vrat. Strašen so zdi njegov glas.
— Kvo Bourriada !... izprego-govori mož, ki je prej govoril! Browning položi na mizo in sto-
podlo in nizkotno, zato da so P1 k vratom v katera se upro po-
v tej kavami!... Da, zdaj je tu! jonalnih seancah, ki se vrše pod Njega bo zadela kazen. . .. In v
Sobrat .1 <»lin Bil a nt pred. naš« ga društva si je sproti zapisal vsa i tista društva, katera so proti združenju in vsa tista katera so za združenje. K«*r se njegovi zapiski j ne ujemajo s poročilom gl. tajnika v našem glasilu od dne 12. junija mi je naročil ta sobrat. da naj objavim v našemu glasilu vsa tak;t društva, da se pronajde kdo se je zmotil.
Društva za združenje od 28. februarja do vstevši 29. maja 1924. , , .	i	„___
*	i nredsedsl vom slavnega romano-
St. društva — 42, 31. Hi, 94, 76.!' .	. ... " _
t pisca vsako nedeljo. Conan Dov-Torej ;pet. Tako ima tudi sobrat'. . . .	, , • -
1	i le se baje zelo razume z dulum m
J*H,ant-	| glasom poročil angleških listov je
! govoril že z vsemi umrlimi veli-DruŠtva zoper združenje odča-'kimj }n markantnrmi osebami h, sa do Časa kakor gori navedeno: ;ih jZI)raševal. Pred kratkim je Št. društva — 44, 103. 45, 78. 140,|pri-el na vrsto tuli iJPnin. Spi-69, 117. 1, 26, 9, 21 , , 49, 7C, ,-it isstiir o i večer se je vršil v mali 120, 66, 7t , 40. 82, 122. Skupaj j vrtni lopi v pk-cadLllv. priljuh-torej 20. Gl.tajnik jih .je navedel ijenem rendesvous kraju duhov. •17.	j Duh Leninov se je pojavil točno
job določeni uri v magičnem pro-Dne 19. junija se je v našem ^ štoru. Rad i oa pa rat. ki ima vzspo-glasilu izreklo zoper združenje še ^taviti zvezo z onim svetom, je dvoje društev, -št. 1M6. in št. 5. j nadomestovala mala mizica, na Torej do 19. junija je 22 društev. katere tenko ploščo je srebrni gol-zoper združenje in ."> za združenje.; dinar skiciral depeše iz onega sve-Toliko za v pojasnilo.	; ta. Med umrlim diktatorjem in
pisateljem se je razvil sledeč po-
Anton Okolish.	j
tajnik dr. št.44 JSKJ.p°(\^nan I)oyle: A4i ste Vi duh?
j j)uh . ycs
Conan Doyle: Duh človeka? Duh: Da!
Conan Doyle; Ali so morda denarne skrbi, ki te ne puščajo pri miru ?
Duh : Ne!
Conan Doyle: Zapuščeni pa pirji ?
Duh: Tudi ne!
Conan Dovle: Morda pekoča vest radi storjenih zločinov? Duh: Da!
Conan Doyle : Ali ste Vi Lenin? Duh: Moje ime je Cljanov Hjič Lenin!
Conan Doyle (skeptično) : Diktator ?
Dull: Da.
Končno je duh Lenina oddal poslanico na vladarje in državnike. V zapoznelem testamentu navaja duh: Umetniki morajo egoistična ljudstva zbuditi iz njih globoke letargije.
V življenju se je Lenin vseka kor malo brigal za umetnost in umetnike; onstran ima pa sigurno čas pečati se z estetiko.
je,
mu kot plačilo dovolili povratek v navadno ujetniško taborišče.. .
gl cd i *-seh
Rdcčebrki obtoženec plane in v Nekaj teh nesrečnikov so usmrti- enem skoku je pri mizi, zgrabi o_ le straže. Ostali so morali pretr. rož.ie in vihteč ga proti trem toži-peti strašne kazni, prave pravca- teljem, zavpije z besenim trium-te muke: eden je tui njih umrl. f°in"
drugi pa so si jedva opomogli. In' — Roke kvišku, če ne ustrelim! ti so se zakleli, da bodo maščevali , Da- .i »z sem Rouit:... Rouit. ki vas svoje tovariše in sami sebe. A ^e izdal!... A tega mi ne morete Rouit je izginil! Od premirja sem j dokazati ne vi ne nihče drug, vi. so ga iskali zaman. Končno so mn jbedaki!... Kdor se le gane. ga u_ prisli zopet na sled. Zdaj je tukaj.|biJem!... Telefoniral bom in dal
va.š bom prijeti kot vlomilca. In ootem...
jVeške kosii. Toda te primilivr«- Pre my si a. Xa razvalMiah tega _	:stvari niso nič manj znamerdte in gradišča je bil zgrajena v 13. sto-
važne kakor Dmgi dan so prinesli listi penil . ,, 1	1 najdbe
ei.
;rasnc m razkošne rutankamenovi «_rr »bni_
•Ikrilc
zaglavjem "Razno" sledečo ve>t : Samomor. Doma v sobi so našli
mrtvega gospoda Marcela Duehe-' Izkopanine na Tetinu
i - -	/-m i i c šest kulturnih vr-t zaporedoma ta zgodovino junaške
nima. stanujocega v Charlcs-Laf-	" 11 M* 11 111 " °
fittovi ulici v Neuillvju.	ko. kakor je živela tukaj v tisoč-Premvsla.___
(Pre vel —ša.)
let ju srednjeveška trdnjava.
Tu gre za najdbo faktičnih arheoloških dokazov za davno češko lobe Libuše in
Naznanilo.
Druištvo sv. Štefana, št. 26 je sklenilo na zadnji seji, da priredi družinski večer za svoje člane dne 3. julija v Slovenskem Domu na 57. cesti. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Vstop imajo samo člani in to brezplačno. Za člane bo društvo preskrbelo dobrega New vorčana. kakor tudi okusni prigrizek. Za naše mlade člane (Mladinski oddelek) se bo pa servira-lo ice cream, pop in sadje in to brezplačno. Toraj starši, (člani in članice i društva, pripeljite se bo jtudi naše male bratce in se-strice, da bodo tudi oni z nami uživali bratsko gostoljubnost, katero bomo zopet enkrat uživali v polni meri. Ker le na takih prireditvah si bomo utrdili naš ia-rek, kateri pravi: ljubi svojega 1 bližnjega, kakor sam sebe.
Bratje in sestre, pokažimo se ta večer, da cenimo društvo sv. Štefana, ne samo v nesrečah, ampak vedno in vsakikraJt. Ajko bomo to storili, potem bomo gotovo še lahko pričakovali boljšo bodočnost. Vhod v dvorano, so stran ska vrata.
onem divnem akordu se bo strel izgubil brez glasu...
Malo minut za tem udari dirigent s paličico na pult. Šum v kavarni se jame polegati. Dirigen-tova roka se zgane, počasi... Tihi, skoraj brezslišni glasovi se dvignejo iz strun. .. To ni bila divja in ognjevita "Rapsodija", kar je začel svirati orkesetr. marveč lahni Berliozov silfidni balet, ki se nežno vije v trajnem pianismu!.., Mož z rdečimi brki pač ni mogel čuti neprevidnih besedi svoje lepe sosede, kajti na njegovem o-brazu se ni ganila nobena mišica. Kmalu vstane, poravna račun iu mirno odide.
K*r izstopi pred amotno vrtno hišico v Neuillvju iz avto-taksija, je pršil lahen, dobren dež skozi nočno tmino. Popolna tišina je vladala vsenaokrog kakor na deželi. Mrka tišina...
Predsoba... delovni kabinet... Električna luč zagori — in mož poskoči od groze!...
Trije tujci zro vanj preteče. Eden izmed njih ima v roki samo kres z dolgo, modrikasto cevjo. Drugi zapre vrata in se nasloni nanje. Preproge so pokrite s pa pirji, listinami in knjigami; bilo je očitno, da so v naglici pre brskali vse.
—	Kaj iščete tu?... zavpije do-šlee.
—	Čakali smo te, Rouit!...
—	Rouit?... Marcel Duchenin je moje ime !.. .
—	Marcel Duchenim. da! Toda tvoje ime je Rouit!... Svabi so ti pač preskrbeli listine na to ime.
—	Kaj pomeni to govoričenje? Sva bi f. .. Kdaj?... Naprej mi povejte, kdo da ste - Nikdar vas še nisem videl. . .
—	Res je!... Od štirih, ki so o-stali, te je le eden poznal, le enemu je bil znan tvoj obraz, to je bil Bouririade. In Bourriade je
Narod, ki je tako ponižen vspri- umrl v Švici kmalu po premirju, čo prometnega policista, ni nika- v sanatoriju, kamor se je šel lečit. kor v nevarnosti, da bi postal žr-^Ha, to te je opogumilo*..,. A v ka-tev revolucije ali nasilnega pre- vami "Lyrique" si se izdal: Dve
Zvišanje potniške pristojbine za { potovanje iz Nemčije v inozemJ stvo.	;
Berlinski " Achtuhrblatt " poro j ča iz zanesljivega vira. da pripr iv_ Ija nemška vlada zelo resno ak-eijo. s katero namerava težkočiti svoji in državljanom potovanje v inozemstvu. Dosedanji pristojbina za vizum v inozemstvo znaša 500 zlatih mark. Kljub tej visoki taksi pa potujejo Nemei v tuje dežele kakor bi hoteli dokazati, da so pravi svetovni potniki. Ker s lemi potovanji slabi nemška valuta. namerava berlinski kabinet sedaj pristojbino za vizum znatno zvišati, s čemur se upa. da se mu posreči olajšati položaj marke na deviznem tržišču.
Vprašajte rojake,
ki so kupili potom mene —
v sivu južnokalifnrnijskeoa "Oranžnega kraljestva"
(Orange Empire).
IRIGETANE VINOGRADE —
ORANŽNE NASADE —
PERUTNINSKE FARME Rodovitna, vsa irigetana zemlja—krasna, vedno zelena okolica — zdravo podnebje — izvrši na. mrzla in f-ista pitna voda — šola, štori, garaže — motorbusi. električne kare, dve parni železnici — fine ceste in dva pavimentana bulevarda —
vse to — plus Južna Kalifornija!
so Vam nu<li po nizki ceni in na lahke plačilne obroke. Pišite mi za cene in točna pojasnila.
J. Z. LIST, P. O. Box 1120 Los Angeles, Calif.
Torej na veselo svidenje 3. ju- obrata.
ALi STE. KDAJ FROSJCUSOJt
_ *	iV ^ ^^
Severa s
HAZJbO ZOPER SRBEČICO?
Cm* 80 Motov V LEKARNAH VSEPOV$0&
W.F.
naši prijateljici sta v tvoji. bližini govorili, pretili sta, in ti si jima verjel. Potem si stisnil dirigentu peti louisov v roko, da ne zaigra "Ogrske rapsodije'7 in nato si se splazil ven in bil si bled, da so se tvoji brki zdeli črni. ..Brez pomen ja je, če tajiš... Videli sta tel..
— Čul sem govoriti o nameravanem umoru... Nisem verjel, le n vsak aktčaj tem storil poti ehno, ga preprHHm... Kot poiten
POZOR!
RAVNOKAR SMO DOBILI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE.
25000F (Ribinška karajia
(Kranjski Piknik ...........75
25001F (Na Ofceti, marš
(John Polka ................5
25002F (Domžalska Polka
Juhu Valček ................75
25003F (Vaška Serenada
(Naš maček je pa sam doma .75 E. 4845 (Nedolžno oko
(Še enkrat te objamsm .. .75 E 4544 (Zdravf.vuj ne plakaj deva (Jezična žefka v Coney
Island ...................75
E 4488 (Mili zvanček z melodiamem
(Naprej zastava alava.....75
E 46B9 (Na tujih tleh
(Ko bi moj ljubi vedel.....75
E 4992 (Od kod Je Špela doma
(Družinske sladkosti v Cla-____
velandu .................75
»VARTET POJE GLASBENO DRUŠTVO "LJUBLJANA": E 7993 (Deklica Mila
(Vabilo .....................75
E 7994 (Pastirček
(Kozarček če ...............75
24015 (Cioanska sirota
(Slanca .....................75
24001	(Pod oknom v (Pri zibeli .................75
24002	(Naš maček
(Po celi vasi lučke nI......75
24003	(Jadransko morje (Čolničku ..................75
24007	(Slabo sveča Je brlela
(Oj ta soldaški boben.......75
24008	(Prav lepo mi poje črni kos (Ko pridem na sred vasi .. .75
24009	(Pogled v nedolžno oko (Raztanak Hraboslav.......75
14016 (Pozdrav iz Gorenjskem, val. (Mariborski valcer, valček
(godba) .................75
24013 (Miramarska. mazurka
(Ohioska krasotica, mari—
(godba) .................75
24014 (Bleski valčki, valček
(Slovenska četvorka, mari
(godba) .................75
10140 (Josefina polka, godba
(Štaberle polka, godba.....75
10090 (Ne zapusti, valček
(Vesela Tirolka, val........fb
10093 (Vedno sveža, šotiš
(Lepa Alfi. valček .........75
24005 (Sezidal sem vinski hra
(Podoknica .................75
2400« (O te ženske
(Ljubljanski postrešček .. .75
24010	(OJ zlata vinska kaplja ti (Izbri&imo to ...............75
KOMIČNE PRIPOVEDKE:
24004	(Kako Je krjavelj hudiča presekal
(Krjavelj na alemenlcah .75 24011 (Legionarji
(LegionarJI ................75
24012 (Osel in bog
(Jože a Polan za pričo not
dan .....................75
10183 (Kovačninca v gozdu
(Mlin v črnem gozdu.....75
2351S (Mila, mila Lunica
(Večerna pjeama .........75
23514 (Vse mine
(MJasefiina divno sja.....75
Te slovenske ploS5e so jako glasne in lih morete igrati na vsakem gramofonu. Zalogo imamo veliko ter jih pošiljamo na vse kraje Združenih držav. Pridite in prepričati se boste ali p« pišite po posebni cenik katerega pošljem brezplačno. Ganoitram hitro postrežbo. V naročila priložite Money order.
V
Frank Cerne
Jeweler 4 Mjidic Store
0033 St. Clair Ayemu
O.

ftlawlsn «1
Sprejeli smo |sledece knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani.......................... 1.50
Nova velika sanjska knjiga...................... .90
Sanjska knjiga, srednja...........................35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod .......................................70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost..............................50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana............ .................... 1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, glovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek ..............................1.—
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918.............................. 1.25
Robinson, povest.................................65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80
Rinaldo Rinaldini................................50
Sveta Genovefa..................................50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25
Čarovnica starega gradu...........................25
Hitri računar ali Praktični računar................75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v
besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.—
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi ......................................90
Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)
Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street . : : : New York, S. T.
: ____>Jt.jTx

GLAS NARODA, 26. JTJN. 1924.
MORSKI JASTREB.
Spisal Rafael Sabatini. — Za G. N. priredil G. P.
PRVI DEL. SIR OLIVER TRESSILIAN.
v	I. — Branjevec.
Sir Oliver Tressilian je sedel udobno v prostorni obedniei svoje lepe hiše v Penarrow. ,Za to lepo hišo se je moral zahvaliti podjetnosti očeta in izurjenosti ter iznajdljivosti nekega italijanskega stavbenika, po imenu Bagnolo, ki je prišel v Anglijo nekako pol stoletja poprej, kot eden pomočnikov slavnega Torrigiani-ja.
Ta kina. ki je bila tako izvanredna za tak osamljeni del Corn walla, zasluži obenem z zgodovino zgraditve, par besed.
Italijan Bagnolo, ki je združeval v sebi umetniško nadarjenost ter prepirljivo vulkansko naravo, je imel smolo, da je ubil nekega človeka v pretepu, ki se je vnel v neki krčmi v Southwark. Vsled tega je pobegnil iz mesta tir se ni ustavil na svojem begu pred posledicami prenagljenega dejanja, dokler ni dospel prav do konca Anglije. Ni znano, na kak način se je seznanil s starejšim Tressilia-nom, a gotovo je, da j«' bil sestanek zelo priličen za oba. Ralph Tressilian — ki je očividno ljubil družbo lopovov vsake vrste — je nudil beguncu zavetje. Bagnolo pa je sklenil odplačati svoj dolg s tem. da popravi razpadajočo in napol leseno hišo v Penarrow. Kakorhi-tro se je lotil naloge, je pričel delati z navdušenjem pravega umetnika ter zgradil za svojega zaščitnika bivališče, ki je bilo pravo čudo "racije za ono surovo dobo in oni deželni kraj. Pod nadzorstvom nadarjenega stavbenika je bilo zgrajeno poslopje, vredno učenca Torrigiani-ja. krasna dvanadstropna hiša iz medlo-rdeče opeke, preplavljena s svetlobo in solnčnim svitom s pomočjo velikanskih oken. ki so se dvigala skoro od temelja pa do vrha vsakega nadstropja. Strino streho pa so krasili masivni dimniki.
Slava Penarrowa, — novega Penarrowa. spočetega v rodovitnih možganih Bairnole — pa je bil vrt. ustvarjen iz divjine kroj stare hi;e. ki je kronala višine nad Penarrowom. K naporom B i -gnolr sta čas in narava dodala svojo lastno. Bagnolo je zasnoval vse podrobnosti tega vrta. veliki vodomet in lastnoročno je izklesal favna iz granita, ki stoji sredi vodometa in druge kipe nimf in drugih jioguii.skill božanstev, ki so se skrivale med zelenjem. Čas in narava sta zgostila seči ter pognala v zrak sulicam s!»ična jagnjeta, kar j" izpopolnilo poitalijančeno zunanjost tega pozabljenega kota v Cornwall.
Sir Oliver je udobno sedel v svoji obedniei ter razmišljal o vsem tem, kar mu je prihajalo pred oči v medlem solnčnera svitu septembra meseca. Vse mu jt ugajalo in ugajalo mu je tudi življenje samo. Se nikdar pa ni bilo nobenega človeka, ki bi našel povod za svoj optimizem v nobenem drugem neposrednem vzroku kot svoji okolici. Sir Oliver j»* imel več vzrokov. Prvi teh. — čeprav ni o tem niti izjlaleka domneval — je bila njegova mladost, bogastvo in dobra prebava. Drugi je bil .da je dosegel časti in slavo ob^Španski Main m da je konečno zelo vznemirjal špansko "Nepremagljivo armado" in da je dobil v pet in dvajsetem letu svojega življenja vitežki naslov od deviške kraljice. Tretji in zadnji povzročitelj njegovega dobrega razpoloženja pa je bil Kupid. ki je bil v tem slučaju skrajno dobrohoten in ki je uredil stvari tako. da je bila snubitev Sir Olive rja pri Mistress Rozamundi Godolphin povsem gladka zadeva.
Vsh d tega je sedel Sir Oliver v svoji visoki naslojači ter se zamišljeno smehljal pod majhnimi, črnimi brkami. BLlo je opoldne in nas gospod je ravnokar obedoval, o čemur so pričali krožniki. kos?i esa in napol izpraznjena steklenica, ki je stala na mizi. Zamišljeno je vlekel svojo dolgo pipo — kajti prilastil si je novo importirani običaj pitja tobaka — ter sanjal o svoji deklici. Povsem spodobno in galantno je i»il hvaležen usodi, ki ga jei zbrala, da vrže Rozamundi plemiški naslov ter del slave, katero si je pridobil.
Po naravi je bil Sir Oliver premeten dečko, ("pretkan kot dvajset hudičev" — soglasno s frazo lorda Henrvja). Bil pa je obenem tudi precej poučen. Niti naravna pretkanost. niti pridobljena znanost pa ga nista naučili, da ni med vsemi bogovi, ki vladajo ustvle Člov
cštvo. nobenega, ki bi bil bolj ironičen in zloben kot isti Kupiti, kateremu na čast je v tem trenutku kadil s svojo pipo. Stari narodi so vedeli, da je ta nedolžno izgledajoči deček okrut in nezanesljiv poba ter mu vsled tega niso zaupali. Sir Oliver pa tega ali vedel ali pa se ni brigal za ta zdravi kos starodavne modrosti. Določeno je bilo, da mora spoznati to na temelju trdih izkušenj in celo ko so se njegove zamišljene oči smehljale solnčnemu s\itu. ki je preplavljal teraso zunaj, je padla senca, o kateri je malo domneval, da bo simbolična za s« nco, ki je že padala preko solnčnega svita njegovega življenja.
Ta senca se je takoj nato izpremenila v materijo. — vitko in krasna oblečeno postavo pod širokim, črnim španskim klobukom, po kritini s krvavordečimi peresi. Vihteč s palico je šla postava mimo oken, stopicajoč kot Usoda.
Smehljaj je izginil iž ustnic Sir Oliverja. Njegovo temno lice je postalo zamišljeno in nagubll je čelo tako. da je ostala le še ena sama guba med obrvmi. Nato se je počasi zopet pojavil smehljaj, a ta ni bil več prvotni, nežno zamišljeni smehlaj. Izpremenll se je v smehljaj odločnosti, smehljaj, ki je stisnil njegovi ustnici ter dal njegovim očem blesk, ki je bil porogljiv, prebrisan in celo zloben.
Prišel je Nikola, njegov služabnik, da prijavi Master Peter Go-dolphina in takoj za lakajem je prišel Master Peter sam. opirajoč se na svojo, s trakovi okrašeno 'palico in s širokim španskim klobukom na glavi. Bil je Aitek. droban gospodič. gladko obritega o-braza, a ošabnega obnašanja. Kot Sir Oliver je imel visoko vzbočen. neustrašen nos, a po starosti je bil mlajši za nekako tri leta. Svoje kostanjeve lase je nosil nekoliko daljše kot je bilo tedaj v navadi, a npegova obleka ni kazala nobenega večjega gizdalinstva kot je dovoljeno za človeka njegove starosti.
Sir Oliver se je dvignil ter se priklonil v pozdrav. Dim tobaka pa je zašel v griu gospod iča in pričel je kaši jat i ter se pačiti.
—	Vidim. — je rekel konečno. — da ste se oprijeli te umazane navade.
—	Poznal sem še dosti bolj umazane. — je odvrnil Sir Oliver mirno*.
—	Ne dvomim o tem. — je odvrnil Master Godolphin te poka-. zal s tem svoje razpoloženje ter cilj svojega obiska.
Sir Olive- je zadržal odgovor, ki bi moral pomagati obiskoval-
& sea, da dos-pe do svojega ciija, kar nikakor ni bilo namen viteza.
š£ - \
Strašna .justif ikacija.
V Mandžurnji so strašnega raz. bojnika Ivana Kornilova dvajsetkrat obesili. — Na vesti je imel baje nad tisoč umorov. — Enkrat je bil že pobegnil iz sodnega poslopja.
(Dalje prihodnjič.)
' "iff
Pretekli mesec se je v mestu Harbin v Mandžuriji izvršila smrt na obsodba glasovitega razbojnika Ivana Kornilova. ki so ga ljudje nazivali "morilec tisoč ljudi". Kornilov je bil morda eden naj-grozovitejši bin najdrznejših morilcev vseh časov. Skoraj nepretrgoma je dolgo vrsto desetih let s svojo tolpo in v družbi svojega podtpoveljnika ter tega žene ogrožal javno varnost v okolici Ilar-bina. Mesto je oddaljeno približno 300 milj od Vladivostoka v Sibiriji. Kornilov je napadal vse in vsakogar. Ruse, Kitajec, bankirje in potnike. Imel je na razpolago močno četo. kateri je pravzaprav tn.čeloval podpoveljnik Lomokov-ski. čigar žena je bila Kornilova ljubica. Kako grozovit človek je bil Kornilov, je razvidno iz naslednjega dogodka. Nekoč je bil preganjan od policije in je poiskal zavetja v hiši nekega Rusa. Krogle ruskih stranikov so ga ranile na več mestih života. Ko je okreval, je nekega lepega večera poklical v sobo svojega rešitelja in gostitelja, njegovo ženo in llletno hčerko. "Edini jezik, ki zna molčati, je mrtev jezik" — je rekel vsem trem ter jim v zalivalo, ker 4o mu rešili iiA^jenje. preVezai vrat. V ostalem je bil Komilov lep in stasit človek, inarkantna in privlačna osebnost. Znal si je pri-flob\i Sti?vi$ne) prijatelje in je imel povsod svoje zaupnike.
Zanimiv je bil beg glasovitega zločincu iz sodnega poslopja. Ujeli so ga že preje ~.nkoč pri nekem zločinu. Sedel >. brdzbrižno n n zatožni klopi ter mirno poslušal sodnika, ki ga je obsodil na dosmrtno ječo. Nenadoma je vstal ter prosil sodnika, dali sme v sosedno dvorano, kar je sodnik privolil. Odšel je v spremstvu dveh vojakov. Med potju mu je neka ženska — bile je njegova poznejša ljubica Lomokowska — neopa-ženo stisnila v roko revolver ter par ročnih granat. V naslednjem trenotku sta se zgrudila vojaka mrtva na tla. Kornilov je pobegnil iz dvorane, preplezal jetniški zid in skočil v neko bližnjo hišo, ter izšel nato pri dvorišču. Med tem se je zbrala velika množica, ki 11111 je skušala zastaviti pot. Vrgel je med gručr) ro^no granato in v trenotku se je množica razkropila. V svojem nadaljnem bejru je ustrelil deset ljudi, med temi enc-ga- stražnika. Ustrelil je tudi ko_ čijaža na kozlu voza, skočil na voz in ga pognal v divji dir. Bil je rešen.
Kmalu za tem je ustanovil z Lomokovskim roparsko tolpo, s katero je pričel pleniti in ropati j j
Kornilov je padal v roke pravice le vsled svoje lastne častihlep-nosti. Pustil se je od nekega Arae-rikanea fotografirati za film. Policija pa je zaznala o njegovi najnovejši avanturi in nekega večera. ko se je z Lomokovskim in tega- ženo vračal v hišo Amerikan-ca. je vojaštvo obkolilo hišo in pričela se je divje streljanje. Lo_ mokovski je bil takoj mrtev. Kornilov pa je pobegnil z njegovo ženo v vodnjak, kjer so ju zasačili. Vojaštvo je streljalo v vodnjak. Kornilov pa je prijel Lomokov-sko in jo držal kot ščit pred sebe Nesrečnica je bila od krogel popolnoma preluknjana. Nato se je udal živ.
Bil je obsojen na smrt. Njegova justifikaeija pa je bila ena najstrašnejših, kar jih pomni kronika zločincev. Tekom treh ur je moral pretrpeti 20kratno 'smrt'. Rablja, ki sta ga davila z vrvjo, sta imela naročilo, naj takoj popustita vrvi. ko prične umirati. In tako je Kornilov tekom treji ar 20 krat "umrl". Dvajsetkrat so vode smrti zašumele v njegovih ušesih in dvajsetkrat so ga oživeli preden se je za večno pogreznil -v -»jih globine. Dvajsetkrat jo odprl svoje oči v življenje in a_ gonijo. Strašna, a prtiviena justifikaeija !
Stoletnica zanimive ženske svo. bodščine.
Letos poteče sto let odkar so na Angleškem in Škotskem od-■"pravili takozvano "jezično torbo" za ženske. Besedičnice so nam reč do pred 100 leti obsojala sodišča na "jezično torbo", katero je po razsodbi policaj privezal ženi na usta, tako. da je seglo železo do grla. Tako ok omot a no brbljavko je policaj peljal po celem mestu ali trgu. L. 1814 je bil ta barbarski običaj ukinjen, toda ostale so po njem še vedno torbe, katere je sedaj videti v angleških muzejih. Najlepši eksemplar. ji so danes 11a ogled v Cheshiru in Lanqt-:sliiru. kjer Je menda bilo največ obrekljivih jezičnic.
ŽELIM DOBITI ŽENSKO
za pomoč ženi v kuhinji; v kam-pi ni otrok, temveč sami odrasli. Plačam do $00.00. Obenem pa vabim vse moje stare bnardarje v moj dober gozd. plača $3.90 za " paperwood— Anton Dekle-va. R. F. D. 1. Mosher Camp, South Dayton. N. V.	(lx)
ROYAL MAIL
H.JmmL tUi pnfcUif— t—J— kk> mmi
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" T1 parallel so novi in moderni v vsakem osiru. najbolj priljubljen« potnikom ln fflasov Ite radi komodnostl ls — KOMFORTA.
Zdrava, tečna ln obilna hrana ae »er-vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, te ne In otroci Imajo POSEBNO PAZIJ1VOST.
Za podrov nostl se obrnite na mli zastopnike v vaSem mestu alt na ROYAL MAIL. STEAM PACKET CO 28 Broadway,	New York
MATERE, PAZITE
NA SVOJE OTROKE!
Kje se nahaja LCDVIK JANEŠ. doma iz vasi Lazeč pri Kočevju. Zadnje čase je bival v bližini Pittsburgha. Prosim, če kdo ve. da mi javi ali na j se pa sam oglasi. — Anthony Skubie, . 333 Fairfield Ave.. Johnstown. Pa.	(2x)
Kje je JOSIP ŽIGON. doma iz Volčjega grada na Primorskem. Kdor kaj zna o njem naj mi poroča, ali naj se p h sum javi na naslov: Miss Marica Bolafio. 117 East 15th St.. New-York, N. V.	(2x)
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo Na predli i Slovenci, št. 300 S. X. p. J., dne 4. julija na Chueh-Hill pri Linhart. Pa. Pričetek ob 1. uri popoldan; vstopnina prosta.
Kažipot: Vzemi iz Braddoeka poulično železnieo do East Pittsburgh a. Linhart l>ns na Electric Ave. in vozniku !><► /e naročen'«, ■kje naj ostane in od tam pet minut hoda na prostor, kjer ^e bo piknik vršil.
Fljudno vabimo vsa bližnja društva, rojake in rojakinje iz bližnje okolice, da nas polnošte-vilno posetijo. Igrala bo izvr-Mia domača godba in posebni odbor bo skrbel, da bo vsakdo zadovoljen. Torej 11a veselo svidenje dm-4. julija na pikniku.
(lx)	Odbor.
Ali veste, da je najhujša bolezen, katero lahko dol.i vaš otrok, glisto? Ali ves?te. d;i če trpi vaš otrok vsled trakulje. da t rak ulja poje vef-inotna vso hrano. ki je namenjena otroku? Ali veste- d-i so ne na tiso«"e moških, žensk in otrok zdravi za razne druge bolezni, dočim v resnici trpe vsled grozne živali, trakulje? Svoje otroke morate pozorno opazovati, '■e se pojavi pri njih najmanjše znamenje trakulje. ki je jako razširjena, irt ki prav l-U;ko prodre v slabe neodporne organe otroka. AH vaš otrok dobro spi. ali se jpono>~-i preli-ija aii mrmra v spanju, ali 1 kriči, kot da bi hotel pobegniti pred kako I pošastjo? .Mi s«- veilno dreza v nos in žveči sline k>>t da bi Cikal? Ali se no«"e udeleževati iger in gleda druge otroke od strani, ko se igrajo? Ali je nji-gov obraz bled. ali ima obrobljene oči? Ali je slabe volje, nein.ren in otožen? Na ta znamenj?, je treba jako skrbno paziti. Neizpodbitna znamenja, da ima trakuljo so. ako gredo z njegovim blatom koščki trakulje, izguba teka, pokrit jezik, pečif-a. bolečine v želodcu, hrbtu in ledjih, bo-ečinc v grlu. pogosto pljuvanje, nepre-bava, omotica, glavobol, črni kolobarji okrog oči. napoljen želodec, rmrna koža. izguba teže, slaba sapa. t>trok nima veselja do nobenega dela. nima volje in je vedno len. Tudi napadi božja st i očitujejo navzočnast trakulje. ki laliko včasih na-' raste d«» dolžine petdesetih čevljev. Tra-Irailja. ki s«- splazi iz želod»-a po sapniku. ! lahko zaduši otroka. Nobeno zdravilo ni 'predrago, da	izr,.hite te poš.isti. iti j
boljše i e Ja se je iznebite prej, dokler' 'vas ne spravi v prezgodnji grob. Denar vam ne more pomagati, če tudi imate milijone, ako ste bolni. Marsikak b--gatin bi dal vse svoje premoženje za en mesec po|»>lneg;i zdravja. Cenenih zdravil se n« izplava kupovati, ker vam tudi lahko Sko-dujejo. Dobite najboljše. Pošljite danes 510.IS za zdravilo I.axtan na l.axal Medical Company. .1"." I.aval Rldg.. Pox
IMttsbiirsh, T*a_ Ko naročate, povej -le. koliko je bolnik star. 55a zavarovanje zavoja pridenite posebej 25 centov.
—Advt.
VEČ KOT 40
NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON.
PESMI, MOŠKI ZBORI. MARŠE
POLKE. VALCERJE itd. Pišite takoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSHEK 331 Greeve St., Conemaugh, Pa
DOMAČA ZDRAVILA
V xalnaI Imam Jadllne dliavt, Knalpo /o ječmenovo kavo in Importlrana do-oiača zdravila, katera priporoča mar. Knalo v knliol
DOMAČI ZDRAVNIK
Pltite po brazplaftnl cenik, v kataratn i a na kratko popisana vaaka raatlln za kal aa rabi.
IMPORTIRANE KOSE
in DRUGE ORODJE IZ JUGOSLAVIJE
Kh.w iz garantiraneca fitajerskeza j^klri z rinrkom na vijak. 24. 21.
2S. in 30 palcev dolge ........$2.00
* kos z rinčkl po................ 1.75
Srp sra k lepa 11 ...................90
Klepilno orodje .................. 1.25
Krušni kamen "Ber^am"".......
Mottka ...........................90
Hihežen za repo, z 2 nožema .... 1.10
PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK
Rlaffo pošiljam poštnine prosto.
MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
fcfcMAJQ, NAJELOCAJTE BE NA •OUS NARODA\ NAJVEOJ] SLOVENSKI DNEVNIK ? EDB.U&ENTH DRŽA VAJI
If A Fill PI POSKUSITE NAS CISTI TURŠKI IV/lLFlLtl IN HERCE GO VINSKI TOBAK
Naraven, okusen, cenen, dober! OD IMPORTERJA DO KADILCA—BREZ POSREDOVALCEV!
1 funt najfinejšega.......... $3.50
1 funt finega ............... 3.<Hi
1 funt finega (močnejšega) .. 3.00
Riz Ahadie papirčki.........10
Stroj za cigarete...............20
Pošljite di-nar vnaprej. Pf»šiljaino tn<ll po C. O. D.
JOHN SEPICH & CO. 501 W. 26th Street, New York
Koščena škatlja za tobak.......75
100 stročnic (hilzen) ..........15
100 najfinejših cigaret iz turškega tobaka.............. 1.50
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, P4L
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK Specijal. 1st moških uolezni.
Moja atroka Ja zdravljenja akutnih In kronifinih bolezni. Jas aam ia zdravim nad 2S let ter imam akuinja v vaeh boleznih 'In ker znam alov^nako, zato v^.a moram popolnoma razumeti In apoznatl vaie bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravja. Skozi 23 lat tam pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato ae morete popolnoma zaneatl na mene, moja akrb pa Je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite Cimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mar.ulje in liaa do teleeu. bolezni v grlu. Izpadanje laa. bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, iivCne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rrnenico. revmatizem, katar, zlato žilo. naduha Itd.
Uradna ura: V ponedeljek, pred n in petek od 9. dopoldne do S. popoldne; ▼ torek, fetrrek ln sobota od 8. dopoldna do S. »večer; v nedeljah ln prnznlklh od 10. dopoldne do 2. popoldne.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite nt moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča ln boste najbolj postrešent
Olsto sob« i «ao aH drsna postal jima, »0 oaab. Domača kabin Ja. Najnižja ssna.
AUGUST BACH, «3 GmoakhSt, N«wT
tt. junija:
Majeatic. Cher bo ar*: Lafayette, Hit re: Conte Roaao t Oanoa.
1. julija: York. Bremen; Colombo, Genoa.
t. julija:
Paris, Havre; Mauretanla. Cherbourg; Republic, Cherbourg.
5.	julija:
Tyrrhenla, Cherbourg; Mlnnekahda. Cherbourg.
4. julija: Geo. Washington. Cherbourg.
6.	Julija:
Leviathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg; Rochambeau. Havre; Muen chen. Bremen; BelRenland, Cherbourg
1. julija:
Resolute, Cherbourg. Hamburg; Or-ca, Cherbourg. Hamburg; Derfllnger Bremen; Giulio Cesare, Genoa.
julija:
France. Havre: AqultanJa, Cherbourg.
10. julija:
Columbus. Bremen; Cleveland. Hamburg; Mongolia. Cherbourg. 12. julija:
Kerengarla. Cherbourg; Homerlo. Cherbourg: Rotterdam. rtoloiurn«
Cherbourg; Luet»ow.
Amcrica. Chetbourg; Martha Waah-Ington. Tret.
14.	julija: America. Genoa.
15.	julija: Pittsburgh.
Bremen.
17. julija:
Westphalia. Hamburg.
1*. julija:
Maje*tlc, Cherbourg: La Bavole, Havre; I^apland. Cherbourg: Mount Clay. Hamburg; Stuttgart. Bremen: Dull I o. Genoa.
22.	julija:
Reliance. Hamburg; Seldllts. Bremen.
23.	julija: Parts, Harre.
26. julija:
Leviathan. Cherbourg: Veendam. Boulogne; Albert Ballin. Hamburg; Orca. Cherbourg.
Julija:
Canoplc. Cherbourg; Bremen, Br» men.
SO. Jullla: F4-anca Havre. 31. lullja:
ZopJnnd. Cherbourg.
Ameriški vladni p a r n i k i
za JUGOSLAVIJO
prrko BREMENA	\
<*e ne morejo vaši fimf;i priti v Ameriko, zakaj jih ne greste obiskat v staro domovino?
Dobili boste vladno izkaznico, da fc lahko vrnete t«»k'>m fi»-stili mesecev, nei.y.ira je se na kvot i rte omejitve. Zagotovo potujte tia anjfri-fikih partiikih—p<«l ameriško zastavo. Trftji razred na a-meriSkih parnikih zaijotavlja ameriški standard čistosti, hrane in udobnosti. Dnf.vnl koncerti nudijo zabavo, 1'ojdite k svojem acentii ali pišite na:
UNITED STATES LINES
45 Broadway. New York City Managing O|.prators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
CQlJavnort t JvoimE
Cdlne elrtktne »pomladne odpluti*
3tTIl||tTra» Totojt tntHfl
Martha Washington —12. Juli.; 6. sept. Presidente Wilson — 8. avg.: 10. okt.
v Dubrovnik all Trat. Železo na ▼ notranjost zmerna. Nobenih vi-Miev. VoraiajU pri bliinjem acvnta ali »H VHELPS BROS, a CO, 2 WMt SU N. Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KLmiR Je ntmpnjpn potovati ▼ atari kraj. Je potrebno, da J4 ii/it«n^Do pou^cu o polnih lJatlh, prt« ljag! In drugih Htrnreh.
Pojasnila, ki rani Jih iimorRiM dati valed oafte dolgoletne IzknfiDje, Vam brKlo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno 1« prvovratne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. ra»> reda.
Ciiasom nove nasolnlske postave, ki jiride v veljavo s prvim julijem, ho lahko th»J»il tudi isti. ki še ni ameriški državljan dovoljenje za ostnti v domovini eno lelo, tor v Mm'-aju ka-k" zapreke tudi dalje. Tnka izkaziia bo izdajal nasoltiiški kouiisar v Washinpton-n. I>. C'., ter se ho z Istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj-
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Zeli dohiti aorodnlka, ali grojra ln starega kraja, naj nam prej plfie za pojasnila. Nadaljnl priseljene! is Jugoslavlj« bodo prlpnil-čenl sem zoiet po 1. JnllJa 1924. Prodajamo vozne liste za vae prog«; tudi preko Trsta samorejo Jugoslo-ani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York
uut«Htf* JUranakb Muka
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo svetega Frančiška štev. 46 KSKJ. v New Yorku v nedeljo dne 29. junija \
«lolirt> znanem Henry Walter's Eineral'l Parku v Glendale. Ij. I. Igrala ho izvrstna godba brook-1 ynskih taniluirašev; kegljanje za <l«>i;itke v gotovini; žrebanje dobitka za kuhinjsko posodo. Za dohro ]«ija<"-o in prigrizek bo preskrbljeno. Za obilen poset se pri-poroc'a Odbdr dr. sv. Frančiška.
NAZNANILO.
Tukaj .se je ponesrečil rojak JOE GREGORIČ,
doma iz Loža. Delal je na Chip Monk Hall, X. Y. Vozil se je z avtomobilom 5. maja od Corydo-iia, kj«-r se je pripetila nesreča, ki je zahtevala njegovo življenje. Ranj-kega smo pokopali na Brad-fordu. K«lor 4^'li izvedeti kake podrobnosti o njem, naj se oglasi na;
Joe Pirman,
Box 5.~>,	Cory d on. Pa.
(2x)
Pozor čitateljia
Oposorfta trgove« ta brtnOc*, pri katerik kap«-JeU ali naroČaU im st# ■ njih postrežbo ndoTOljkS, da o^lainjejo ▼ listu "Glas Haroda". 9 Um boslf astredi TKa
Vprsva "GUi Vareds"
.....

VICTOR TOVARNA NAM JE IZDELALA ZA MESEC JUNIJ 14 KRASNIH NOVIH VICTOR PLOŠČ
Vse po 75c.
Odpošljemo jih prvi dan ko dobimo Vaše naročilo.
77336 ZAKAJ PREMIŠLJUJEŠ. Polka. Godba na pihale.
VOŽNJA V TUJE KRAJE. Polka. Godba na pihale.
77422	NEŽA IN PAVEL. Za smeh. spremlja z harmonika. DESET ZAPOVEDI ZA DEKLETA. Za ameh.
77423	GORENSKI VALČEK, Harmonika solo. NA SKOK SKOČI, Harmonika solo.
77384 NAŠA POLKA. Fina godba na pihale.
CVETJE POD VETRIČEM. Valcer. Fina godba. 77289 VESELI DRUŽI, Polka. Violina. Clarinet, harmonika.
POLKA MAZURKA. Violina. Clarinet. Harmonika 77210 V ZELENEM GOZDU. Šotiš. Kvartet godba. MOJA LJUBEZEN, Valček. Kvartet godba.
NEMŠKE NOVE PLOŠČE ZA JUNIJ,
73522 O. DU HIMMELBLAUER SEE, Victor orkester.
FIAKER LIED. Victor orkester. 65267 AUF WIEOERSEH'N, Moiki kvartet, petje.
ENTSAGUNG, Moški kvartet, petje 73143 KUKU POLKA, Za ples. Nemžki orkester.
LACH-POLKA z smehom. Za ples. Orrhester. 73Ž85 KLEINE MADCHEN BRAUCHEN LIEBE. Orchester.
ALTE KAM ERADEN MAR5CH. Vojaika godba. 77301 STIMMUNGS WALZER. Nemška aodba vojaška.
MARIECMEN WALZER, Nemška godba vojaika. 73306 KUKU-WALZER. Nemška godba za ples.
LINE-RHEINLANDER. Nemška godba za ple«. 73118 DER LIEBE LUST WALZER. Nemška godba za ples.
DON AU WELLE N WALZER. Godba z dvema harmonika. 73560 DIE VOGLEIN IM WALDE. Soldatenliedermarsch.
8CHOEN SIND DIE MAEDEL VON PRAG MARSCH.
IVAN PAJK, Victor Dealer
24 Main Street	Conemaugh, Pa.
Za poitnino zvolite poslati J6c.	Cenilce zastonj.
V ZALOGI NMAMO TUOI PIANO ROLLS, SLOVENSKE, NEMlKE IN HRVATSKE. Cena <0c do $1.25.
i