PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini ____________rr\ \ • Abb. postale I gruppo L6D3 OU III* Leto XXIV. St. 132 (7025) TRST, torek, 4. junija 1968 POMPIDOU STRAŠI S KOMUNISTIČNO NEVARNOSTJO Pogajanja potekajo zelo počasi in stavke se povsod nadaljujejo Poziv SFIO na množično udeležbo na volitvah - Izjava političnega urada KPF PARIZ, 3. — Predsednik vlade Pompidou je danes pozval *a povratek na delo in poudaril hude posledice, ki bi jih nadaljevanje stavk imelo za francosko gospodarstvo. Na tiskov-Jh konferenci je Pompidou izjavil, da se «povsod kaže težnja ? obnovitvi dela«. V zvezi s pogajanji v posameznih podjetjih Je izjavil, da «se verjetno kaže tendenca, da se razgovori zapečejo«. . Pripomnil je: «Menim, da se je lreba sedaj premakniti in glede te-Sa moram reči dve stvari: k Vlada bo strogo izpolnila vse obveznosti, ki jih je prevzela med razgovori bodisi na splošno kakor ‘Udi posebej z delavci na javnem n nacionaliziranem sektorju. 2. Potrebno je, da se delo znova ?*cne kolikor mogoče hitro in v ?°likor mogoče veliki meri «Iz kakega razloga? Predvsem, ker gre za mir, mirnost in za življenje j-rancozov. Neka dežela lahko presne svojo dejavnost v treh četrtinah proizvodnje za nekaj časa, topa pride trenutek, ko paralizo ču-llJo, vsi in potrebno je, da to pre-beha bodisi za delavce kakor za wuge.» Zatem je Pompidou izjavil, da Ysak teden stavke predstavlja za ‘fancosko gospodarstvo približno izgubo dveh odstotkov letne narodne Proizvodnje. Govoril je zatem o univerzi in ®al študentom obširna zagotovila, ?a vlada ne misli zanemariti njihovih zahtev, sedaj ko je kriza zalila izrazito politično obliko. Doba} je, da je vlada pripravljena Pridružiti se vsem naporom študen-■Ov in učnega osebja, da se izve-bojo reforme, o katerih se vsi strinjajo, da so potrebne. Dejal je, ?a «študenti ne bodo žrtev dogod-*ov», in vlada jih poziva, «naj bo-jto. konstruktivni* pri svojih pred- Zatem je Pompidou izjavil, da «se bokateri posamezniki ali skupine b'so razorožili«. Dejal je, da gre pa skupine, «ki jih včasih vodijo n1 zunaj«. Nato je izjavil, da vla-ba ne bo dopustila kršitve varno-in javnega reda. «Vlada ve, da 5®. Pripravljajo nova nasilja in je Popravljena to prenrečiti.« ,V Zvezi z volitvami je Pompi-b®u izjavil, da bodo potekale v “kviru alternative med «obrambo ^Publike in svobode« in «totalitar-[J0 pobudo«. Dejal je, da to pobudo «vodijo na eni strani ekstremi, ki se zatekajo k nasilju, na Jrugi strani pa komunistična stran-**»• Dodal je, da se zaradi tega b® more zavzeti vmesno stališče: 'Reba je biti za ali proti. Mi smo ""ViiittiiuiMiiiinii!................................... ofenziva osvobodilnih sil Močno obstreljevanje središča Sajgona Raketa ubila šest sajgonskih višjih častnikov - Srditi boji v Cholonu . SAJGON, 3. — Osvobodilne sile še zmeraj obstreljujejo z 'aketami in granatami mesto Saj gon. V Cholonu, kjer so se °?* * * * vObodilne sile zabarikadirale že v petek, se nadaljujejo moč b* spopadi, med katerimi spuščajo ameriški helikopterji rakete in plinske granate ter bombardirajo s topovi in z minometi položaje osvobodilnih sil. , ^ prvih urah v torek po krajnem času so osvobodilne sile **Čele močno obstreljevati z minometi središče Sajgona. Hkra- proti, pripravljeni postaviti se proti tej nevarnosti.« V nasprotju s predvidevanji vladnih krogov ob koncu prejšnjega tedna vse kaže, da se stanje ne bo še tako kmalu normaliziralo. Milijoni delavcev še zmeraj stavkajo, čeprav ne zavračajo možnosti, da se vrnejo na delo, če jim izpolnijo vse, ali vsaj najvažnejše zahteve. Člani nove Pompidoujeve vlade nadaljujejo pogajanja na posameznih sektorjih. Na vseh ključnih sektorjih gospodarstva ni še sporazuma. Na sektorju metalurgije, kemije, avtomobilske industrije in gradbeništva so pogajanja prekinjena; nadaljujejo se pogajanja samo v tovarni «Renault». Država ima težave pri pogajanjih s predstavniki svojih dveh milijonov in pol_ nameščencev. Učno osebje zavrača sporazum, ki se tiče državnih uradnikov. Pri tem poudarja, da ne zadostuje navadno zvišanje plač, temveč zahteva jasne obveznosti glede reforme šolskega sistema. Rudarji so zavrnili koncesije v katere je vlada privolila. Tudi pošta in telekomunikacije neredno delujejo. Sindikalne organizacije so ugotovile, da je «zadovcljiv» sporazum, ki je bil dosežen z vlado glede zahtev nameščencev nacionaliziranih družb za električno erergijo in plin. Vendar pa se tudi tu mora izreči baza. Splavalo je po vodi upanje, da bo baza odobrila koncesije na sektorju mestnega in javnega prevozništva ter letalskega prometa. Na splošno nočejo sindikalne centrale sedaj nič skleniti brez soglasja delavcev. Sklepe sprejemajo na predlog sindikatov delava' sami, in sicer s tajnim glasovanjem na skupnih zborovanjih. Jutri zjutraj se bodo začela pogajanja v zvezi s šolstvom. Uradno sporočilo pravi, da je novi minister za šolstvo priznal potrebo temeljitih razgovorov s predstavniškimi organizacijami glede reforme univerze. Vsedržavni svet francoske socialistične stranke je na svoji plenarni seji pozval vse pristaše, naj se množično udeležijo volitev 23. ju- .. so se začeli boji v bližini mo-«Y» v južnem delu mesta, ?Jer so bili tudi prejšnji me-*6c hudi hoji. Ameriški vojaški jredstavnik je izjavil, da je več Fanat padlo tudi blizu ameri-**ega letalskega oporišča Tan Nut na sektorju sajgonske-, pristanišča. Včeraj je v središču mesta eksistirala raketa, ki je zadela _sku-visokih južnovietnamskih čast-'bjtov. Ubitih je bilo šest časnikov. katerimi načelnik sajgonske Racije polkovnik Van Luan. Ra-so bili tudi sajgonski župan in * nekaj drugih civilistov. Spočetka izjavili, da so rakete izstrelile r^čbodilne sile, toda danes je -jheriško poslaništvo v Sajgonu oblilo sporočilo, v katerem pravi, u? je «zelo verjetno« šlo za raketo, S. jo je izstrelil oborožen ameri-F helikopter. v davi so ameriški helikopterji od-Jgli več plinskih bomb blizu kralj’ kjer so bili včeraj ubiti južno-t einamski visoki častniki. Tu nam-J9® deluje večja skupina partiza-S?V’ ki so se zabarikadirali v J^npino hiš. Osvobodilne sile še u9 je napadajo tudi v severoza-/otinem predmestju Gia Dinh pri-nj.*no pet kilometrov od predsed-ds*e palače. Njihove položaje so ,i?nes bombardirala južnovietnam-s*a letala. t PARIZ, '3. — Posebni svetovalec t>Uc To, ki ga je hanojska vla-k9 Poslala, da okrepi severnoviet-vatnsko delegacijo, je prišel danes fariz. Med pristankom v Moll' se je pogovarjal s Kosiginom. ujJa letališču v Parizu se je v jji nu svoje vlade ponovno zahva-r . francoski vladi, ki je crganizi-j91® sedanje razgovore. Izjavil je, d9 so razgovori v teku že več ko ,/ajset dni, toda Američani še ved' l odklanjajo brezpogojno ustavitev j^nbardiranja in drugih vojnih de-""j proti Severnemu Vietnamu in s tem ovirajo napredovanje razgovorov. Duc To je izjavil, da se bo udeležil prihodnje plenarne seje, ki bo v sredo zjutraj. Severnovietnamska tiskovna agencija poroča, da so ameriška letala bombardirala in obstreljevala gosto naseljena mesta in kraje med več sto napadi v pokrajini Tra Vinh južno od Sajgona. To se je zgodilo v začetku letošnjega leta. Ubitih je bilo mnogo civilistov, med katerimi mnogo starcev in otrok. Več budističnih pagod in katoliških cerkva je bilo uničenih. Samo pri napadu 5. februarja je bilo ubitih nad 50 menihov, nun in drugih civilistov. nija. Sporočilo dodaja, da bodo vsi člani stranke in vsi kandidati podvojili napore zato, da bo francosko ljudstvo odobrilo program zveze demokratične in socialistične levice. Zatem dodaja, da je treba storiti vse, da se zagotovi poraz osebne oblasti. «Splošna mobilizacija in skupna akcija vseh republikancev bosta zagotovili to zmago, ki je poglavitne važnosti za prihodnost dežele«. Socialistično vodstvo ne prikriva svojega obžalovanja, ker so komunisti zavrnili sistem enotnih kandidatur leve opozicije že pri prvem delu volitev. Izjava dodaja, da bi take kandidature bile nedvomno dejavnik mobilizacije javnega mnenja. Tajnik stranke Guy Mollet je izjavil, da bo zveza levice uporabila enako taktiko kakor leta 1967. V vseh okrožjih, kjer bo kandidat levice vodil že pri prvem delu volitev, se bodo vsi drugi kandidati umaknili v njegovo korist. Pripomnil pa je, da so mogoče tudi nekatere izjeme. Kjer po prvih volitvah ne bo imel kandidat levice možno- sti poraziti golističr.ega kandidata, bo levica glasovala za tistega «re-publikanskega kandidata«, ki se bo bolje uveljavil. Politični urad francoske komunistične stranke je objavil sporočilo, v katerem omenja «važne rezultate, ki so bili doseženi« pri pogajanjih med delavci raznih kategorij in vlado. Kjer je bil dosežen sporazum, bodo delavci kolektivno odločali na zborovanjih, ki jih bodo organizirali stavkovni odbori ir, sindikati. Na raznih sektorjih pa vlada zavrača zakonite zahteve delavcev. Komunistična stranka poziva prebivalstvo, naj množično izkaže solidarnost s stavkajočimi, in dodaja, da bo komunistična stranka še 0-krepila dejavnost, da napravi konec golističnemu režimu. Nato dodaja, da bo po porazu golizma treba sestaviti ljudsko vlado demokratične enotnosti ob udeležbi komunistov. Na koncu pravi: «Tisti, ki ponovno govorijo o zamenjavi go-listične oblasti brez sodelovanja komunistov, ne upoštevajo socialne in politične stvarnosti naše dežele.« Dubček o razlogih izključitve Novotnega BRNO, 3. — Dubček je na sestanku aktivistov v Brnu izjavil, da so morah izključiti Novotnega iz centralnega komiteja, ker ni odkritosrčno priznal svoje vloge pri kršenju zakonitih načel in to od 1951. leta, ki je bil tajnik partije vse do zadnjega razdobja. Nujno je bilo tudi, da so sklicali za akto-ber izredni kongres stranke, ker razni člani centralnega komiteja, ki so izgubili zaupanje množic, niso hoteli podati ostavke. Zato ni bilo drugega izhoda, kot sklicati izredni kongres stranke, ki bo izvolil odgovorno vodstvo. Dubček je tudi opozoril na nevarnost protikomunističnih sil v notranjosti in od zunaj in da se emigratski krogi ter tuje obveščevalne službe vedno bolj zanimajo za ČSSR. ŠTUDENTOVSKE DEMONSTRACIJE V BEOGRADU Študentje so nastopili z zahtevo da se rešijo nekatera pereča vprašanja Incidentu s člani delavskih brigad so včeraj sledile velike demonstracije študentov, ki so Vlahoviču in Miniču obrazložili svoje zahteve po reformi univerze in temeljitejši samoupravi ■ Zvečer so študenti zasedli stavbo filozofske zgodovinske fakulteto Poziv študentom, naj na demokratičen način načenjajo razna vprašanja Jemenski monarhisti odstavili Al Badra SANA, 3. — Ministrski podpredsednik jemenske monarhistične vlade Mohamed ben Husein je odstavil jemenskega irnana al Badra in danes so javili, da mu je ljudski kongres, ki se je sestal od 29. do 31. maja v Sadi v Severnem Jemenu, odvzel vso oblast. Mohamed Ben Husein je tudi poveljnik oboroženih sil. Kakor je znano, je Jemen republika od leta 1962, toda v Severnem Jemenu so monarhisti sprožili močno ofenzivo proti republikanskim silam, ki jim ni uspela, in so se zopet umaknili v gorovje. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Beograd, oziroma Novi Beograd je doživel danes prve prave študentske demostracije. Podobno kot v mnogih drugih državah so danes tudi beograjski študenti odločno nastopili z zahtevo, da se rešijo nekatera njihova pereča vprašanja, od katerih so nekatera že blizu rešitve. Povod za današnje demonstracije niso bila toliko nerešena vprašanja, ki zanimajo študente, temveč incident, ki nima no- bene zveze s študentskimi za htevami. To je bil sinočnji spopad v Novem Beogradu med študenti in člani delavskih brigad, ker študenti niso mogli v dvorano delavske univerze, ker v njej ni bilo prostora, zatem pa spopad z miličniki, ki so jo organizatorji prireditve v Novem Beogradu poklicali da intervenira. V dvorani delavske univerze v Novem Beogradu bi morala biti sinoči glavna vaja prireditve ((Karneval prijateljstva«, ki se pripravlja v organizaciji Doma mladine ln iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii,iilil,iiiliiiiiiiliiiiilii,il,iii1iiilil,,l,,iililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil JUTRI PRIČNE S PRVIM ZASEDANJEM NOVI PARLAMENT Fanfani verjetno predsednik senata socialist pa poslanske zbornice Rumor ponavlja ponudbo o obnovitvi vlade levega centra - Skupna tiskovna konferenca in izjava Longa, Vecchiettija in Parrija - V Rimu gospodarska delegacija ČSSR RIM, 3. — Pojutrišnjem se sestane nov parlament In bodo na dnevnem redu najprej izvolitev predsednikov, čemur bodo sledile volitve tajnikov In funkcionarjev obeh zbornic, senata ter podanike zbornice. Naslednjega dne sledi o-stavka Morove vlade in takoj za tem se prlčno posvetovanja pr; predsedniku republike Saragatu za sestavo nove vlade. Ni dvomov, da bodo posvetovanja dolga ln težavna, saj so stališča bistveno, različna in demokristjani vztrajajo na obnovitvi vlade levega centra, socialisti pa so v soboto zvečer sprejeli resolucijo, s katero so odločno odbili njih vstop v vlhdo. Prva bitka se je že pričela z razpravami o izvolitvi predsednika senata in predsednika poslanske zbornice. V tej zvezi bo jutri prišlo do sestanka tajništev strank levega centra, čeprav uradno pravijo, da se bodo samo posvetovali o splošnem političnem položaju. Socialisti zahtevajo mesto predsednika poslanske zbornice in se v tej zvezi omenja ime poslanca Per-tinlja, Istočasno pa so pripravljeni v senatu podpreti kandidaturo Fanfanija. O tem sta danes razpravljala načelnika obeh skupin in Je socialistični predstavnik kasneje Izjavil, da je kandidatura Fanfanija za predsednika senata veljavna tudi za socialiste, seveda pod pogojem, da prejmejo isto mesto v poslanski zbornici. Kaže pa, da demokristjani niso preveč pripravljeni prepustiti to pomembno mesto, ki jo pogosto odločilno pri delu parlamenta in pri obravnavanju zakonskih predlogov odnosno pri odločanju, kateri predlog bo imel prednost in da zaradi tega vztrajajo na svojem kandidatu Ga vi. Vzporedno s tem se vrše tudi volitve za načelnike raznih skupin in so demokristjanski poslanci z veliko večino glasov izvolili za načelnika Sulla. Danes so se sestali vsi izvoljeni demokristjanski poslanci in senatorji na nekakem uvodnem sestanku, ki je imel za nalogo, da se med seboj spoznajo. Priliko je izkoristil tajnik stranke Rumor, ki je ponovil stališče stranke, da je pripravljena razpravljati o vladi levega centra, da pa nikakor ni na razpolago za rešitev, ki bi predstavljale resno napako v odnosu do države, in je torej polemično zavrnil socialistično stališče o nesodelovanju v vladi. Jutri se bodo sestale socialistične skupine senata in poslanske zbornice, ki bodo izdelale taktiko glede volitve predsednikov in ki si bodo tudi izvolile svoje načelnike skupin. Na sedežu združenja tujega tiska so imeli tiskovno konferenco tajnik KPI Longo, tajnik PSIUP Vec-chietti in senator Parrl, ki so obrazložili skupno izjavo o ((nekaterih vprašanjih za politično in borbeno pobudo«. V izjavi je rečeno da gre za vprašanja, ki so jih skupno izdelali za volilno kampanjo in ki jih sedaj dajejo v preučitev ostalim levim laičnim in katoliškim silam. V izjavi je na prvem mestu o-menjena borba za večjo pogodbeno sposobnost delavcev in to s pomočjo večjih pristojnosti sindikatov in ustvarjanja sistema socialne varnosti. Treba je ustvariti nove odnose med državo in cerkvijo z reformo zakonov o javni varnosti, preiskavo SIFAR, reformo RAI-TV in zakon o družinskem pravu. Poudarek je dan kulturnemu in znanstvenemu napredku, pri čemer je govor o reformi univerz, reform: šolstva in o okrepitvi znanstvenega raziskovanja. Končno je rečeno, da je treba izvesti resnično politiko 'pomirjenja in da je treba izstopiti iz atlantskega pakta,, podpreti napore za konferenco o evropski varnosti, priznati Severni Vietnam, Kitajsko in Vzhodno Nemčijo. Longo je stališče socialistov, da ne bodo sodelovali v vladi, oceml -kot prvo sramežljivo priznanje, da -je bila politika socialistov v zvezi z levim centrom napačna. Gre pa samo za delno priznanje, saj velja nesodelovanje samo za nekaj časa in se ne priznava bistvena napa ka politike levega centra Glede enotne delavske partije je Longo mnenja, da se je za to vprašanje KPI vedno zanimala, ker predstavlja veliko škodo sedanja delitev delavskega razreda. Zavrnil pa je možnost sodelovanja s socialdemokrati, ki zagovarjajo buržoazna in ne socialistična načela o ureditvi družbe. Longo je dodal, da si komunisti take enotne partije ne predstavljajo na način, da bi vklju- čili vse druge leve sile, temveč bolj kot skupno tx)rbo in kot povezavo med različnimi organizacijami. V Rim je prispela gospodarska delegacija ČSSR, ki jo vodi pomočnik ministra za načrtovanje Ignac Rendeu in ki se bo zadržala v Italiji teden dni ter se bo razgoVarja la o sodelovanju 9 podjetji z dr žavno udeležbo. Stavka francoskih železničarjev je povzročila resne težave tudi za italijanske železnice. Morali so prekiniti prome1 344 vagonov, ki so prevažali lahko pokvarljivo blago in ki so jih delno poslali v druge države, delno pa vrnili proizvajalcem. Na štirinajstih postajali v smeri proti prehodu Mondane je ustav- ljenih 1114 vagonov naloženih z blagom za Francijo, proti prehodu Ventimiglia pa 345 vagonov. Omejili so potniški promet s Francijo odnosno preusmerili potniške zveze proti fivici in nato skozi Nemčijo, Luksemburgu, Beneluks proti Veliki Britaniji. Tajništvo sindikalne organizacije CISL je izjavilo svojo sdlidarnost s francoskimi sindikat in predvsem s katoliško francosko sindikalno organizacijo «Force ou\riere». LONDON, 3. — Uradno Je bil objavljen program obiska predsednika republike Saragata, ki bo v Veliki Britaniji od 16. do 24. julija. Saragat bo med obiskom stanoval v gradu Windsor. ((Večernih novosti«. Ta vaja bi morala prvotno biti v naselbini mladinskih brigad, zaradi slabega vremena pa je bilo sklenjeno, da bo v dvorani delavske univerze v Novem Beogradu, kamor so prišli člani delavskih brigad in do zadnjega mesta zasedli malo dvorano, Pted delavsko univerzo se je zbralo okrog tisoč študentov in drugih ljudi, ki so skušali s silo vdreti v polno dvorano. Nastal je pretep med člani brigad, ki so skušali preprečiti vpad, in študenti. Pri spopadu je bila popolnoma razdejana dvorana ln ranjenih je bilo več študentov in članov delavskih brigad. Da bi preprečili še hujše, so organizatorji prireditve in voditelji delavskih brigad poklicali na pomoč miličnike, pod zaščito katerih so člani delavskih brigad zapustili delavsko univerzo. Da ne bi prišlo do novih spopadov med razvnetimi študenti in brigadisti, je vodstvo delavskih brigad sklenilo, da člane brigad začasno preseli Iz naselbine v Novem Beogradu v pionirsko mesto v Ko-šutnjaku. Toda razvneti študentje se niso mogli pomiriti, temveč so pj poročilih tiska nadaljevali nerede in pri tem napadli motorno brizgalko, s katero so pognali miličnike, ki so se, da bi se izognili hujšim spopadom s študenti, začeli umikati proti Beogradu vse do podvoza pod železniško progo. Medtem so študentje zažgali motorno brizgalko, padlo je nekaj strelov, za katere vsaka stran dolži drugo. Po odločnem nastopu miličnikov so se študentje razpršili in kazalo je, da bo zavladal mir, kar pa se ni zgodilo. Skupina študentov je namreč zasedla razglasno postajo v študentski naselbini in pričela pozivati študente na zborovanje, študente je posebno razburila neresnična vest, da je bil zaradi revol verskih strelov ponoči ubit en študent. Streli so namreč ranili enega delavca. Na napovedano zborovanje, ki se je pričelo zgodaj zjutraj v študentski naselbini v Novem Beogradu, so prišli poleg študentov zastopniki študentskega sveta, rektorata, univerzitetnega komiteja, centralnega komiteja zveze mladine. Na zborovanju je bilo postavljenih več nasprotujočih si zahtev. študentom je bilo rečeno, da so vsi študenti, ki so bili ponoči aretirani, izpuščeni, in da bo več/la študentovskih zahtev v kratkem rešena. Med drugim so bili študentje Niimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiitiiiiiimiiiiii 1111111 iiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiimiuiiiimtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii PO NALOGU REKTORJA D’AVACKA Policija včeraj izgnala študente iz rimske univerze Resni spopadi med študenti različnih organizacij Rimska univerza bo zaprta za nedoločen čas Ponovne bitke v središču Sajgona, na sliki patrulja vladnih vojakov RIM, 3. — Rimsko vseučilišče ni več zasedeno. Po novih incidentih in spopadih med študenti različnih mišljenj je policija vdrla v univerzitetno poslopje in iz njega izgnala zasedmke, ki niso nudili odpora. Do novih incidentov je prišlo ne-i kaj po 11. uri, ko je skupina okrog 300 visokošoieev, ki se niso strinjali z zasedbo, skušala vdreti v poslopje. Najprej so začeli metati proti oknom univerze kamenje in goreče cunje, nato pa je skupini le uspelo, da je podrla enega od vhodov in vdrla v dvorišče v notranjosti univerze. Tu so študentje napadli zasednike, ki so se branili s palicami, opekami in brizgalkami, nato pa so ob vzklikanju Ho Či Min-hu sprožili silovit protinapad in izgnali napadlce iz poslopja. Med spopadi je bilo ranjenih devet študentov, ki so jih odpeljali v bolnišnico. V najhujšem stanju je 20-letni Maurizio Gueli, ki je dobil široko rano na čelu in se bo moral zdraviti petindvajset dni. Dve uri pozneje so se morali tudi študentje, ki so zasedli univerzo, umakniti iz poslopja Na povabilo rektorja rimskega vseučilišča prof. D’Avacka je policija vdrla v zasedeno poslopje in izgnala študente, ki so se mirno umaknili, ne da bi nudili odpora. V nekaj minutah ni bilo več na univerzi niti enega študenta. Študente, ki so zapuščali poslopje, je policija naložila na avtomobile in jih odpeljala na kvesturo, kjer jih je identificirala in zaslišala. Triinpetdeset visokošoieev so prijavili sodnim oblastem zaradi zasedbe javnega poslopja in prekinitve javnih uslug. Po današnjih incidentih je rektorat sklenil, da bo ostala univerza zaprta do novega odloka. V tem času bodo imeii vstop na univerzo le študentje, ki bodo polagali izpite. V dveh avtomobilih, volksvvagnu in fiatu 850, ki sta bila parkirana v parkirnem prostoru v notranjosti univerze, je policija odkrila nekaj ^papirnatih« in solzilnih bombic. Politični urad kvesture je uvedel preiskavo za ugotovitev lastnikov avtomobilov. Policija je danes vdrla tudi v se dež pedagoške fakultete na Trgu Republike, ki so jo študentje zasedli pretekli četrte.K študentje, ki so bili pravočasno obveščeni o prihodu policije, so sami zapustili poslopje skozi stranski vhod. Ko su agenti dospeli do fakultete, so v njej našli le dva študenta, ki so jih identificirali, nato pa spustili na svobode Jutri se bo v Rimu začel proces po naglem postopku proti trem od sestih študentov, ki sc jih aretirali med petkovimi incidenti v bližini francoskega veleposlaništva. Gre za 23-letnega Porzia Lanzellotta, 22-letno Mario Rosano Giardini in 25-letnega Claudia Sciarronija. Prvi je obtožen odpora proti javnim oblastem, druga dva pa cestnega bloka in poškodovanja. Od ostalih dveh aretiranih bodo dva sodili po normalnem postopku, tretjega pa bo sodilo sodišče za mladoletnike. Profesorji gradbene fakultete rimskega vseučilišča Bruno Zevi, Lu-dovico Quaroni in Roberto Marini so bili danes obtožen', apologije kaznivega dejanja. Ko* je znano, so trije docenti ob prilik* zasedbe univerze aprila meseca podpisali dokument, v katerem so zagovarjali početje študentov ter zatrjevali moralno upravičenost študentskega boja. Do pretepa mea študenti različnih mišljenj je prišlo danes tudi v Turinu v palači Campana na sedežu liumanističnih fakultet tamkajšnje univerze. Nekateri študentje so z zidov univerzitetnega poslopja strgali lepake, ki so jih v preteklih dneh nalepili predstavniki študentskega gibanja, to pa je izzvalo odpor drugih študentov Pri pretepu, ki je nastal, so bili nekateri viso-košolci laže potolčeni. V Firencaii se je danes okrog tisoč petsto ljudi, v glavnem študentov, udeležilo manifestacije v podporo francoskim delavcem in študentom, ki sta jo organizirala KPI in PSIUP. Demonstranti so v povorki prehodili mestne ulice in se ustavili na Trgu Uffizi, kjer so ime- li zborovanje. Podobna manifestacija je bila da nes tudi v Livornu. Ciper BEJRUT. 3. — Predstavniki dveh ciprskih skupnosti so začeli davi v Bejrutu razgovore, da bi našli rešitev spora na Cipru. Grško skup. nost predstavlja predsednik ciprsse predstavniške zbornice Glafkos Kle-rides, turško skupnost pa predsednik turške skupščine na Cipru Rauf Denktaš. Klerides je izjavil, da gre za «pripravljalne stike kot pripravo pravih pogajanj, ki bodo v Nikoziji«. Denktaš pa je izjavil, da gre «za sedaj samo za navadno izmenjavo misli, da bi pripravili tla za dokončno rešitev«. Predvideva se, da bodo razgovori trajali štiri ali pet dni. Pravkar se je na Dunaju končala dolga faza neposrednih razgovorov med izrednima poslanikoma Grčije in Turčije Razgovori so bili najprej na grškem ozemlju, zatem na turškem in končno na Dunaju. Njih namen je bil pripraviti spomenico o vseh spornih vprašanjih obeh skupnosti, ki naj se predloži grški in turški vladi. V Grčiji živi okoli sto tisoč Turkov in prav toliko Grkov je živelo ir delalo v Carigradu do pred nekaj leti. Pogajanja so se zaključila in spomenica je bila izročena obema vladama. Se ta mesec se bpsta zunanja ministra sestala. General Favzi o egiptovski vojski KAIRO, 3. — Minister za oborožene sile in vrhovni poveljnik o-borožendh sil v ZAR general Favzi je v poslanici častnikom in vojakom izjavil, da je hala dokončana obnova oboroženih sil po znanstvenih načelih «v najtežavnejših okoliščinah in pod stalno grožnjo sovražnika«. Dejal je, da, kar je bilo odvzeto s silo, se lahko znova pridobi samo s silo. Prihodnja bitka bo srdita in odločilna. obveščeni, kot se to ugotavlja r izjavi predsednika izvršnega sveta Srbije Jojkiča po današnji seji republiškega izvršnega »veta, da je bilo zadnje čase sprejetih več sklepov za izboljšanje pogojev za ki/-turno in športno življenje študentov. Zagotovljena so materialna sredstva in pripravlja se načrt za dom kulture in športni center v Novem Beogradu, dom «Pane Dju-kič« v Beogradu je dan na razpolago študentskim organizacijam. Pred republiškim izvršnim svetom so predlogi zakona o upravljanju v študentskih domovih in restavracijah, predlog sklepov o zdravstveni zaščiti nezavarovanih študentov, predlog odloka o stimulativni rešitvi kreditiranja študentov, ki redno končujejo študije in povečanje sredstev posojilnega sklada študentov. Komisiji, ki jo Je sestavila skupščina Srbije, in komisiji študentskega sveta, je naloženo, da izdelata predlog razširitve pravic do odločanja študentov v samoupravnih organih na univerzah in visokošolskih ustanovah, kar zahteva tudi spremembo zakona o visokem šolstvu. Po zborovanju se je skupina okrog 3000 študentov napotila proti Beogradu z namenom, da z demonstracijami podpre študentske zahteve. Podobno kot sinoči je tudi dopoldne pri podvozu čakal kordon miličnikov. Podobno kot na zboru »o se tudi tu slišali glasovi najeks-tremnejših, ki so skušali zaostriti ozračje in vztrajno pozivali študente, naj nadaljujejo demonstracije in naj ne popustijo. Zastopniki profesorjev univerzitetnega odbora in osrednjega odbora Zveze študentov so skušali pregovoriti študente, naj mimo počakajo, dokler se oni ne pogovorijo z zastopniki mestne skupščine, ki so prišli do podvoza, o možnosti organizacije mirnih demonstracij po ulicah Beograda in zborovanja na študentskem trgu. Medtem so do podvoza prišli predsednik mestne konference ZK Beograda Veljko Vlahovič, predsednik skupščine Srbije Miloš Mirtič, tajnik ^vršnega komiteja CK Srbije Sicvan Doronski, predsednik mestne skupščine Branko 'Pesič in drugi. «vi sami najbolj točno veste, kaj hočete in kaj so vaše zahteve, a rešitev se bo gotovo našla,« je odgovoril študentom na njihove zahteve Veljko Vlahovič. V tem trenutku je iz tisočev grl zadonela pesem «Druže Tito mi tl se kunemo, da sa tvoga puta ne krenemo«. Na to je Vlahovič pripomnil, da verjetno študentje vedo. kaj hočejo, ko pojejo, da «nečejo kreniti s pravega puta«. študentje so pojasnili Vlahoviču, kakšne so njihove zahteve, kaj jih je spodbudilo, da organizirajo demonstracije. ((Zahtevamo predvsem, je rekel eden od študentov, ob odobritvi ostalih, da se izvede temeljita reforma univerze in da dobimo večje pravice v njenih organih.« ((Strinjam se z vami,« Je rekel V. Vlahovič, da samoupravljanje na fakulteti ni dobro m da bi ga bilo treba menjati.« «Hočemo akcije, dovolj Je traz.» so. vzklikali študentje. ((Samoupravljanje ni fraza, to vi sami najbolje veste,« je rekel Vlahovič. ((Strinjamo se z vami,« se je slišalo z več strani, «toda hočemo, da se že enkrat začnejo reševati naše zahteve.« Da bi se mirno dogovorili, so Vlahovič in Minič skupno z voditelji SLudentov stopili malo na stran Vlahovič ln Minič sta obljub’la, da se bosta zavzela, da se preišče, kdo je kriv za sinočnje incidente, da st- hitro iešijo zahteve študentov posebno zahteva po zaposlitvi mladih strokovnjakov. Zaprosila sta nadalje študente, naj zberejo delegacijo, ki bi šla z njima na predsedstvo skupščine, zvezni izvršni svet in izvršni komite Zveze :omu-mstov, da bi se tam dogovorih, kaj vse je potrebno storiti. Obljubil* sta, da bosta podprla vse upravičene študentske zahteve. Ro razgovoru z Vlahovičem in Miničem so zastopniki študentov obvestili preko zvočnikov svoje tovariše o dogovoru z njima, toda študenti niso bili s tem popolnoma zadovoljni in so zahtevali, naj jih pustijo, da gredo mimo v sprevodu v Beograd do študentskega trga, da na zborovanju pobijejo netočno prikazovanje sinočnjih Incidentov v beograjskem tisku Oni namreč trdijo, da so za te incidente krivi miličniki, in so zahtevali da se jim dovoli mirna demonstracija in da bodo sami onemogočili vse izzlvače. Medtem Je nekaj demonstrantov pričelo metati na tovornjak na katerem so stali zastopniki študentov, razne predmete drugi so skušali prebiti kordon mi-ličnikov. Slišale so se eksplozije petard, študentje trdijo, da so petarde vrgli miličniki. Pod priti-skom so se študentje pričeli umikati proti študentskemu mestu. V splošni gneči so za njimi ostale zastave, transparenti, več ženskih torbic, čevljev, majie m razni drugi pred- ,t,uciiiveč ranjenih, toda njih število še ni znano O sinočnjih neredih v Novem’Beogradu m današnjih demonstracijah je razpravljal na današnji dopoldan, ski seji izvršni svet Srbije. Po se-J1 J? predsednik izvršnega sveta Jokic podal izjavo, v kateri je podrobno pojasnil, kako je prišlo do sinočnjih neredov in do današnjih demonstracij, in je na koncu svoje izjave z obžalovanjem ugotovil, da je po vseh naporih sporazuma med študenti ter Vlahovičem in Miničem mala skupina ekstremistov vsilila ekstremno obnašanje in povzročila nerede. Jokič ugotavlja, da se problemi študentov, univerze in druga pereča gospodarska vprašanja lahko rešijo (Nadaljevanje na 2. straniJ NEMIRI NA VSEH STRANEH V Parizu so se močno spopadli Arabci in Židje neke četrti Povod za pretep je bil dokaj neznaten - V cerkvi sv. Severina je skupina mladih ljudi zahtevala «dialog» PARIZ, 3. — Kot da ne bd Imeli * Parizu v zadnjem času že sicer dovolj težav, so se sedaj pridružili že spopadi med muslimani im Židi. Začetek spopadov je bil skoraj banalen: prepir med kvartopirci v v prvih popoldanskih urah v nedeljo. Končalo se je z večjim šte- vilom ranjencev, več trgovin in kavarn je balo oplenjenih in sploh je nastala zelo napeta situacija, v močno obljudeni četrti Belleviille-Mondlmontant. Ko so se Arabci in Židje skre gali, jim je vse prav prišlo za orožje: noži, palice, kamni in pred- miiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiuMiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniiiiiimiMi Se enkrat o Pohorskem bataljonu Danes ni treba več poudarjati tornem Pohorskega bataljom, ki je v osvobodilnem boju m Štajerskem odigral pomembno vlogo. Danes to partizansko enoto, katere borci so vsi do zadnjega padli v boju 8. januarja 1943, poznamo vri Slovenci kot legendarno partizansko enoto. Borcev se vsako leto spominjamo na slovesnostih na kraju samem m Osankarici m Pohorju, kjer je bataljon vodil svoj zadnji boj. To, da Pohorski bataljon ni pozabljen, da o njem vemo več kot o drugih partizanskih enotah, pa je prav gotovo tudi zasluga mariborskega književnika Franceta Filipiča. Res je, da je bilo o bojih Pohorskega bataljona po osvoboditvi veliko napisanega. Največjego pomena za spoznavanje zgodovine te enote je knjiga Franceta Filipiča POHORSKI BATALJON. Ta knjiga je prvikrat izšla kot skromnejša publikacija leta 1953 in je mto docela nova, izpopolnjena po vsebini in obsegu, znova izšla leta 1964. France Filipič se je snovi o Pohorskem bataljonu lotil že neposredno po osvoboditvi, ko je po prihodu iz internacije nameraval posvetiti temu bataljonu svojo literarno stvaritev. Študiral je gradivo in se poglabljal v snov. Namesto literarnemu ustvarjanju pa se je posvetil zmnstvenemu delu, zbral in obdelal vse zgodovinsko gradivo in napisal knjigo, ki je izšla ob deseti obletnici zadnje bitke Pohorskega bataljom. Toda to je bila le etapa v dozorevanju obširnejšega dela. li dokumentov, ki so postali dostopni šele kasneje, iz pričevanj borcev in novih ugotovitev kot posledica raziskovalnega dela se je pokazala in izoblikovala prava resnica te znamenite partizanske enote. Prišlo je do nove, izpopolnjene in znatno razširjene knjige. Toda očitno je, da raziskovalm oobuda in obdelava snovi z izdajo knjige še m bila končam, kajti Državm založba Slovenije je pravkar dala na knjižni trg novo, tretjo izdajo knjige o Pohorskem bataljonu. Ta nova izdaja pa ni samo običajna nova izdaja knjige, temveč je zmtno izpopolnjem, do-polnjem in razširjena knjiga o zgodovini Pohorskega bataljona, obsežna knjiga z več kot 700 stranmi, ki je rezultat dvajsetletnega raziskovalnega delci Franceta Filipiča. Tako je gradivo o Pohorskem bataljonu zdai tako popolno in tako obdelano kot le za redkokatero partizansko enoto. Zgodovine Pohorskega bataljom se je France Filipič lotil temeljito. Zato nam njegova knjiga daje odgovor m vsa vprašanja, ki jih hočemo spoznati in razumeti ne samo v zvezi s tem bataljonom, temveč z osvobodilnim bojem na štajerskem v prvih dveh letih okupacije. Avtorjeva namera dati ob prikazu usode Pohorskega bataljona podobo razmer na Štajerskem v prvih dveh letih okupacije je torej docela uspela. Sicer pa mm že naslovi posameznih poglaini kažejo, kako temeljito se je Filipič loti' svojega dela in kako široko je zajel vso zgodovinsko snov, ne omejujoč se samo na Pohorski bataljon. Se temeljitejše in še popolnejše pa je snov obdelal v novi izdaji knjige, ki jo imamo pred sabo. Avtor pravi, da v petih letih sicer ni prišlo do kakih bistvenih dopolnil snovi, čeprav so se po izdaji druge izdaje pokazali novi podatki. Pač pa je avtor bolj precizneje izrisal fiziognomijo dobe, zlasti obeležje njene duhovne klime, kakor se je kazala ob zunanjih znakih splošne psihoze. K mnogim raziskovalnim podatkom je avtorja napotilo tudi delo ob knjigi Prvi pohorski partizani. Tudi za Pohorski bataljon novih podatkov ni bilo, je pa v knjigi precej spremenjenih oziroma dopolnjenih rekonstrukcij alfcij in spopadov Pohorskega bataljcm Tudi rekonstrukcija izdaje zadnjega taborišča v dnevih pred poslednjo borbo je dopolnjena z novimi podatki. Tako se nam torej tretja izdaja; knjige o Pohorskem bataljonu kaže kot izpopolnjem in temeljitejša knjiga o partizanski enoti, ki je v zgodovini slovenskega osvobodilnega boja na Štajerskem odigrala tako pomembno vlogo. Filipičeva knjiga je znanstveno delo, vsekakor temeljita zmnstve- na študija, ki sicer upošteva tudi osebne izjave preživelih članov partizanskih enot. borcev Pohorskega bataljom in oseb, ki so s to enoto prišli v stik. Je pa namenjena vsakomur, saj je pisana ne suhoparno in strogo znanstveno, temveč izredno plastično in živahno, da pritegne tudi neukega bralca. Citati raznega gradiva, kopije dokumentov zlasti pa reprodukcije fotografij, predvsem iz okupatorjevega gradiva, pa dajejo knjigi še bolj pestro podobo. Kot prejšnja izdaja ima tudi ta knjiga v prilogi podobe vseh članov Pohorskega bataljona z osnovnimi življenjepisnim podatki. aiiniiiiiiiiiiiiii milili mn um mi Hlinili i immi nuni Študentovske demonstracije v Beogradu (Nadaljevanju s 1. strani) samo z dogovori med socialističnimi silami na demokratičen način Predsednik izvršnega sveta Srbije je izrazil prepričanje, da bodo študentje sami našli način, da se ločijo od nastopov, ki so. v nasprotju z interesi jugoslovanske družbe in samih študentov. Jokič je po. udaril, da izvršni svet in pristojni univerzitetni organi že proučujejo študentske zahteve. Po današnjih demonstracijah so študentje v študentovskem mestu v Novem Beogradu organizirali nocoj zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 3000 študentov. Na zborovanju so študentje obsodili ravnanje miličnikov in zahtevali, da se vsi aretirani študentje takoj izpustijo. Na začetku zborovanja Je zastopnik akcijskega odbora demonstracij prebral proglas, v katerem se ostro obsojajo tisk, radio in ostala sredstva informacije, češ da so v svojih poročilih o sinočnjih neredih prikazali študente kot nasilneže, pretepače, potepuhe in podobno. V proglasu študentje izjavljajo, da to ni res, in pojasnjujejo, zakaj študentje demonstrirajo. «Mi se zavzemamo za zmanjšanje velikih socialnih neenakosti družbe, za nujno reševanje vprašanj nezaposlenosti, da naši ljudje ne bi morali odhajati v inozemstvo na delo, da zagotovitev dejanske demokracije vseh področij družbe,« se poudarja v proglasu. študentje nadalje poudarjajo, da so jih miličniki dvakrat pričakali v podvozu in grobo napadli. Pri tem je bilo ranjenih več študentov in študentk. Obnašanje miličnikov označujejo študentje divjaško. študentje zahtevajo, da se odstranijo s položaja vsi, ki so na kateri koli način odgovorni za tako obnašanje milici je. Na kraju proglasa, zahtevajo študentje, da se zaradi netočnih tolmačenj sinočnjih študentovskih demonstracij v Novem Beogradu seznanijo s položajem voditelji vseh beograjskih u-redništev in časnikarji, ki so neobjektivno o teh dogodkih poročali. Na zborovanju so študentje nadalje zahtevali, da se zboljša materialni položaj študentov univerz, naj se poveča število študentov iz kmečkih in delavskih družin, zahtevajo, da se z univerz počistijo razne skupine in klani, da se nujno sestane predsedstvo skupščine z zastopniki študentov in univerze in z njimi razpravlja o stališčih študentov. Na zborovanju so izvolili delegacijo študentov, ki se bo udeležila razgovorov kakor tudi delegacijo, ki bo obiskala predsedniško skupščino in izvršni svet Srbije. Izjavili so, da je bil sinočnji spopad s člani delavskih brigad samo nesrečen incident a ne spopad med študentovsko, delavsko in vaško mladino. Izvoljena je bila delegacija študentov, ki je takoj odšla v naselbino delavskih brigad, da jih povabi, naj se vrnejo v svojo naselbino, in da jim zagotovi, da ne bo prišlo do nobenih incidentov več. Na koncu so organizatorji zborovanja pozvali študente, naj se mimo razidejo. Udeleženci zborovanja so bili obveščeni, da so študenti filozofske, filološke in prirodno matematične fakultete zavzeli stavbo filozofsko zgodovinske fakultete, na kateri je rektorat, študenti filozofske fakultete so na stavbi razobesili rdečo zastavo in gesla z osnovnimi študentskimi zahtevami, študentska straža pušča v stavbo samo študente, časnikarje in člane univerzitetnega sveta, ki stalno zaseda, študenti in profesorji strojne fakultete so podprli na nocojšnji izredni konferenci proglas socialističnega odbora študentov. Poudarili so, da materialnih izboljšav, samouprave in drugih pravic štu dentov ni treba zahtevati s spopadi z milico, z metanjem kamnov in z gesli, študentje in profesorji fakultete so obsodili, kako je milica obračunala s študenti, in nasilno ravnanje posameznih študentov. B. B. črepinje steklenic. «Bord» na j se je neki duhovnik pripravljal za nedeljsko mašo, ter zahtevala, naj začne «dialog» z verniki. V tem se je v razgovor vmešal neki mlajši duhovnik, kd mu je uspelo, da je mladeniče povabil na cerkveni vrt. Tam je potekala povsem mama diskusija, medtem ko je v cerkvi prvi duhovnik maševal. Mladi ljudje so vernikom razdelili letake, kjer je hilo med drugim napisano: «Mendmo, da je potrebno razpravljati na cerkvenem prostoru o vprašanjih, ki se o njih tu ni nikoli razpravljalo. Treba je odstraniti duhovniško kasto. Vsak vernik ima pravico izvajati možnost odločanja v svoji skupnosti in prosto izražati svojo vero: kar sedaj doživljamo, se v sedanjih strukturah cerkve ne izraža več. Odklanjamo tako cerkev. Hočemo jo u-stvaritd znova.« obeh strani so zahtevali pomoč, ki je takoj prišla spričo dejstva, da stanuje v omenjeni četrta mnogo ljudstva Arabcev in Izraelcev Boj se je razširil in trajal je ure in ure po vseh cestah tega področja kljub posegom znatnih čet raznih varnostnih služb. Ko so A-rabce in Žide kje pregnali, so se kmalu spoprijeli kje drugje, zraven pa s kamenjem razbijali šipe kavam in ropali po trgovinah. Ra zume se, da so Arabci usmerja1.! take vrste napadov proti kavarnam z židovskimi lastniki, kar pa so Jim Židje z enakim vračali. Od 19. do 22. ure je bilo mimo, potem pa se je začelo znova in še hujše, ko je neka eksplozija razbila kavarno nekega Arabca. Proti polnoči je policija razgnala zadnje pretepače. Aretirali so kakih dvajset oseb, od katerih jih bodo nekaj predali sodišču zaradi nedovoljene posesti orožja. Pretep med Arabci in Židi te četrti je zelo značilen In priča o splošni napetosti v Franciji. KljuO dogodkom na Srednjem vzhodu so bili namreč Arabci in Židje v četrti Menilmontant vedno strpni drug do drugega in živeli so celo v dobrem sožitju. Danes pa so se proti poldnevu spet pričeli pretepi, da je morala intervenirati policija, ki je po približno pol ure trajajočem nemira spet vzpostavila red. Popoldne pa so številna društva arabskih študentov objavila poročilo, v katerem zatrjujejo, da «so bili današnji spopadi delo provokatorjev« ter obsojajo te ((kriminalne manevre«. Obenem vabijo «vse arabske emigrante v Franciji, študente in delavce, naj ohranijo mirno kri in se izogibajo vseh možnih izzivanj in manevrov«. Mednarodna liga proti rasizmu in antisemitizmu pa je izdala poročilo, s katerim poziva Izraelce in muslimane iz Bellevdlla in Menilmontan-ta, naj takoj napravijo konec sovražnostim. Končno se lahko danes v Parizu dogodi še marsikaj čudnega. Tako je skupina mladih ljudi prišla v cerkev sv. Severina prav v času, ko Smrt treh oseb s presajenim srcem BUENOS AIKES, 3. — Enrique Serrano, ki so mu v petek presadili srce, še ni prišel k zavesti. Tako javlja poročilo, ki ga je izdala zasebna klinika V Lanusu (periferija Buenos Airesa), kjer so izvedli operacijo. Zdravniki ugibajo o vzrokih takega stanja bolnika. Medtem pa prihajajo iz drugih krajev vesti, ki so — vsaj v teh dneh — dokaj porazne za poskuse presaditve srca. Tako so samo od sobote do nedelje umrle kar tri osebe s presajenim srcem. Tako niso niti objavili imena operiranca v newyorški bolnišnici Cornell Medi-cal Center, kjer je operiranec u-mrl med samo operacijo. Malo prej je v Richmondu umrl 54-letni Joseph Klett. Zdravniško poročilo pušča odprto vprašanje glede vzroka smrti. V Montrealu je umrl Albert Murphy v soboto zvečer (po ital. času ob 3,15 v nedeljo) 41 ur po presaditvi srca m sicer zaradi možganske tromboze. Od dvajsetih operirancev (dvajseti je bil neimenovani iz New Yorka) jih sedaj živi še šest. GIRO » ITAtlA: 14. ETAPA Mojstri se nadzorujejo pomočniki zmagujejo Sgarbozza si j« priboril etapno zmago, ki ni vnesla v skupno lestvico nobene bistvene spremembe MARINA ROMEA, 3. — Današnjo etapo je označeval pobeg 17 mož, ki so si kasneje na cilju razdelili med seboj najboljša mesta. Ker pa tej skupini, ki se je ustvarila iz treh manjših skupin približno 90 km po startu, ni bilo nobenega vidnejšega kolesarja, favoriti podviga ubežnikov niso zavirali. V zadnjih desetinah km so si vozači u-bežne skupine močno povečali svoj naskok, tako, da jih favoriti niso več mogli ujeti. LESTVICA 13. ETAPE Farisato, ki je prevozil 163 km xr A QA,QQ>' Je vse v redu pri tej poroki? 0 * L *• P ’’ r l «Donna Letizia», ugledna svetovalka GRAZIE za vprašanja «kako živeti», bi odgovorila pritrdilno, saj je prav ona zrežirala prizor na fotografiji. Mnoge druge fotografije te vrste, ki Vam kažejo, kako se morate vesti v vseli življenjskih okoliščinah, so obljav-Jjene v prvi prilogi revije GRAZIA. KAKO ŽIVETI čudoviti knjigi o lepem vedenju, o-preinljeni s slikami. Ne zamudite te številke GRAZIE. Ko boste zbrali vse priloge, boste imeli v rokah najsodobnejši, slikovno nadvse bogat priročnik, ki Vam zgovorno odgovarja na vprašanje «kako živeti». GRAZIA ARNOLDO M0NDAD0R1ED1T0RE v 4.34'33”, s poprečno hitrostjo 35,620 km na uro 2. Altlg 4.38T7” 3. Planckaert 4.40'40” 4. Dancelli 5. Sel s 6. Vandenibossche 4.40”40, 7. Bitos-sl, 8. Van Neste, 9. Fantinato, 10. Taccone, 11. Santamarina, 12. Gl-mondi. LESTVICA 14. ETAPE 1. Sgarbozza (It.), ki je 194 km dolgo pot od Vittoria Veneta Marina Romea prevozil v 4.39’26’' s poprečno hitrostjo 42,729 km na uro. V njegovem času so prispeli še: 2. Peffgen (Nem.) 3. De Franceschd (It.) 4. Grassi (It.) 5. Van Schil (Bel.) 6. Neri (It.) 7. Carminati (It.) 8. Lievore (It.) 9. Capodivento (It.) 10. Grosskost (Fr.) itd. Naslednja skupina je prispela po 9’20”. SKUPNA LESTVICA 1. Merckx 69.24T0” 2. Adami 3’43” zaostanka 3. Dancelli 5’09” 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Zilioli 6’22” Van Neste 7’56” Gimondi 9’37” Jimenez 9’57” Bodrero 10’29” Motta 10’59” Balmamion 11’35” ALPE-ADRIA Škerl vodi na skupni lestvici V 6. etapii mednarodne kolesarske djrke «Alpe Adria« je nepričakovano zmagal Madžar Takač, ki je 174 km poti od Celovca do Bovca prevozil v 4.1410", drugi je bil Raoš Cubrič (Jugosl.) 4.1410”, tretji Pie-tro Picin (Veneto 2) 4.14”12”, četrti Severino Polani (Veneto 2) 4.1415”, peti Prane Škerl 4.1415”. V današnji etapa je startalo v Celovcu 64 kolesarjev. Na Ljubelju je bil prvi Avstrijec Mittereger na Vršiču pa je bil prvi lanskoletni zmagovalec Vršiča Tone Božičnik. Ljubljančan Franc Škerl ima dobre izglede, da bo že drugič zmagal na dirki «Alpe-Adria». Po pj-edzadnji etapi namreč vodi na skupni lestvioi z 20.5715” Na dru- gem mestu je Madžar Takač, tretji pa Italijan Poloni. V ekipni konkurenci je na prvem mestu skupina Veneto 2 pred ljubljanskim Rogom. Jutri bo na sporedu zadnja etapa Bovec-Ljubljana, dolga 136 km. I tj UUU1MJ4H1; aniiiiiiii 1 1. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — Teston Hogarth Saladino Savarino Quesco Urbano Adorno Bemini Coblenza Nanyuki Thelonious Quebel 2 1 1 X 2 X 2 1 X X 1 X KVOTE 12 — 2.265.613 lir 11 — 120.832 » 10 - 12.051 » mitm V nedeljo v Turinu Dionisi s palico 5,01 m V Turinu so Imeli v nedeljo mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem se je še posebno izkazal Dionisi v skoku s palico, kjer je kot prvi Italijan premagal «zid» petih metrov. Skočil je namreč 5,01 m visoko In se je s tem uvrstil med elito evropskih skakalcev palico. Presenečenje dneva je pripravil tudi tekač čez zapreke Ottoz, ki je na 110 metrov dolgi progi z ovirami zabeležil čas 13”5, s čemer je Izenačil italijanski državni' rekord. še nekaj drugih izidov: 100 m: šapeja 10”5, Eigenherr 10”6 Preatoni 10”8, Politiko 10”8. 200 m: Eigenherr 20"9, Bratčikov 21”3, šapeja 21”5, Jellinghaus 21”5, Berrutl 21”6, Giani 21”7. 400 m: Muller 46”6, Roper 47”2, Beilo 47”6. 800 m: Jelobovski 1’49”7, Del Buo-no 1’49”8, Arese 1’49"8. 1500 m: Jelobovski 3’48”, Lufft 3’49”6, Troito 3’53”3, Gervaslnt 3' In 54”9. 110 m ovire: Ottoz 13”5, Cistja-kov 13”9. 400 m ovire: Skomorokov 52”3, Schubert 52”7, Dolghi 53”. Višina: Skvorcov 2,09, Martinov 2,03, Grosa 2,02, Azzaro 2. Daljina: Ter-Ovanesian 7,48, Kri-tinln 7,08, Marzaro 6,99, Grunewald 6,98, Gatti 6,96. Palica: Bliznecov 5,10, Dionisi 5,01 m. tHtllllllllllllHIlHIIIIIIIIIHIIHIIinimilinilllHIIIIIIIItlllllllllllllllliniHtlllHIIIIIimiflllllllllllllllltllHIIIIHIII unnnurr nvuVmti Evropski pokaI narodov Jutri polfinalni tekmi v Firencah in Neaplju V Firencah: Jugoslavija - Anglija, v Neaplju: Italija-Sovjetska zveza V Neaplju in Firencah tečejo zadnje priprave za obe polfinalni nogometni tekmi veljavni za evropski Pokal narodov. Včeraj je iz Prage prispela v Rim sovjetska re prezentanca, ki je z letališča takoj odpotovala v Neapelj. Trener Ja kušin je ob prihodu povedal, da je njegovem moštvu nekaj poškodovanih igralcev,'žkro Čislenko in Kurtsilava skoraj gotovo ne bosta mogla nastopiti proti Italiji. Italijansko moštvo je včeraj Fiuggi opravilo zadnji trening pred odhodom v Neapelj. Vsi igralci so izvrstni formi in voditelji reprezentance ne skrivajo svojega optimizma. Trener Valcareggi na vprašanja časnikarjev ni hotel odgovoriti, v kakšni postavi bo Italija na stopila proti Sovjetski zvezi. Jugoslovani so se hoteli čim bolj prilagoditi ambienlu, v katerem bo do igrali proti Angliji in so v večernih urah opravili krajši trening pod žarometi na občinskem stadionu v Firencah. V popoldanskih u-rah so vsi jugoslovanski reprezentanti počivali, kasneje pa so opra- lllAUlHIIIIIHIIIIHIHHIIIIIIIIIIIinmnmilllllllHIllllHllllllHIIHIiniHIIHHHHHlHIHHHHHIHIIIimilHHHIHIH C LIGA Nov korak Triestine proti sredini lestvice TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, Kuk; Del Plcoolo, Sada«1, Pestrin; Ravalioo, Brusadelli, Pedrond, Sca-la, Rddolfi. TREVISO: Zabeo, Sirena, Belli -na; Palladiin, Zahtina, Busatta; Galtarossa, Spangaro, Mognon. Blanco, D’Andrea. SODNIK: Reggiand (Bologna). STRELEC: v 18’ Ridolfi. Približno 1000 gledalcev. Kotov je bilo 8:5 (1:4) v korist Trevdsa. Sodnik je opomnil Pedromija, Kuka, Del Piccola, Galtarosso in D’Andreo. Laže sta se poškodovala Brusadelli in Bianoo. Po nezanimivi in neborbeni tekmi je Trdostma dosegla pričakovano zmago In napravila nov korak proti sredini lestvice, škoda, da moštvo razdira na tujem, kar napravi doma, in da se zato ne more rešiti mesta v spodnji sredini lestvice, mesta, kd ne odgovarja pričakovanju navijačev v prvem delu prvenstva. Današnja tekma Je bila res takšna, kot so si jo verjetno predstavljali tisti, ki so se raje odločali za izlet kot za tekmo. Moštvi brez problemov na lestvici sta zaigrali zelo mlačno in zmagalo Je tisto, ki je izkoristilo edino priložnost. Gol je bil vsekakor lep, med najlepšimi v tem prvenstvu: lepa podaja Pestrina, ki je zagledal praznino v nasprotni obrambi prav pred vrati, kamor je poslal žogo z močnim strelom do Ridoifi-ja, ki je v teku zatresel mrežo. Dober dan Brusadelllja in Ridolflja je bil pravzaprav edina pozitivna plat te tekme. Ofenzivne teme so pridobile na prodornosti in povezanosti, opazili smo lahko nekaj posrečenih shem, predvsem po zaslugi Pedronija, ki je zaigral zelo altruistično (lahko bi pa tudi sam poskusil kaj več), medtem ko je mladi Ravalico po dobrih nastopih na tujem povsem razočaral. V o-brambi smo lahko še enkrat opazili vidne napredke Del Piccola, ki je vedno bolj samozavesten ta pre- cizen, posebno pohvalo pa si je zaslužil Colovatti, kd je v dveh primerih rešil vrata pred ponesrečenimi posegi tovarišev. Medel je bil Sadar, ki Je s svojim iskanjem fines večkrat spravil v nevarnost lastna vrata, čeprav je z izkušenostjo in požrtvovalnostjo nadoknadil atletsko pomanjkljivost. Treviso ni nič posebnega, vsaj po tem, kar smo videli danes. Moštvo, ki je prav tako kot Triestfaa začelo z velikim elanom in zaključilo prvi del prvenstva na tretjem mestu, je pozneje zašlo v hudo krizo ta se nato znašlo na isti višini nedeljskih nasprotnikov: analogija je torej povsem enaka. Najboljši so bili Paladin in Bianco, ostali po prečni. Znatno pod poprečjem pa je bil sodndik, ki je zabaval izmenoma ene ali druge igralce: opazili smo na primer, kako sta se trenerja in rezervna vratarja med igro spogledovala z nasmeškom in nemočno skomigala z rameni. Tolikšno prijateljstvo ta soglašanje med nasprotniki je dovolj zgovorno. O golu je bil že govor. Kmalu po tem so gostje za las zgrešili cilj, 1’ pred koncem polčasa pa Je Zabeo odbil v kot oster strel Scale, ki je prisebno izrabil lep Pedroni-jev predložek. V drugem delu je Triestina celo podvojila prednost: Pedroni se je pognal za že izgubljeno žogo, jo zadnji hip obdržal na črti in mimo levega boka podal na sredo, kjer Jo je Ridolfi kak meter pred vraiti poslal v mrežo. Sodnik je razveljavil gol, čeprav nista bila ne Ridolfi ne Pedroni v offsideu. V nadaljevanju so pritisnili na plin tudi gostje, ki itak niso imeli kaj izgubiti in domača o-bramba se je nekajkrat rešila po sreči. Kljub številnim kotom pa gostje niso dosegli nič bolj koristnega, tako da so lahko navijači zapustili Igrišče vsaj delno zadovoljni. uk vili turistični ogled po mestu. Tudi Angleži so v večernih urah trenirali. Trening bode ponovili danes zjutraj, nato pa bodo ostali v Montecatini Terme do odhoda na tekmo z Jugoslavijo. * * * Obe tekmi bodo jutri prenašali po radiu in televiziji. Srečanje med Italijo in Sovjetsko Zvezo v Neaplju, ki se bo začelo ob 18. uri bodo neposredno prenašali po prvem radijskem in televizijskem sporedu z začetkom ob 17.55. Tekmo med Jugoslavijo in Anglijo, ki bo ob 21.15 v Firencah, pa bodo po radiu prenašali le posredno v okviru raznih posebnih poro čil, po televiziji pa se bo registrirani prenos začel ob 22. uri na pr vem sporedu. Disk: Neu 60,36, Simeon 54,46, Gorbahov 54,08, Ferrlnl 51.90. Kopje: Herings 77,28, Rodeghlero 72,76, Samorodov 71,68, Taran 70,14. 4x100 m: SZ (Kritinin, Bratčikov, Politiko, šapeja) 40”7 Jugoslovanska prvenstva II. ZVEZNA LIGA IZIDI (Zahod) (2:0) (0:1> Šibenik — Bratstvo 4:0 ( Rudar (L) — Trešnjevka 1:2 Varteks — Sloboda 0:1 0 Celite — Aluminij (b.b.) 3:0 Osijek — Belišče 0:0 Split — Famos 2:0 ( Leotar — Rudar (K) 2:5 ( BSK — Borovo 2:3 ( Lokomotiva — Borac 2:2 ( LESTVICA Čelik 31 22 5 4 71 10 Sloboda 31 19 9 3 51 18 Rudar (L) 31 16 3 12 51 43 Osijek 31 13 8 10 39 26 Famos 31 13 7 11 44 27 Split 31 14 5 12 43 52 Borac 31 12 8 11 48 42 Borovo 31 12 7 12 46 42 Lokomotiva 31 11 8 12 36 39 Varteks 31 11 7 13 39 41 Belišče 31 12 5 14 39 45 Leotar 31 8 13 10 32 41 Rudar (K) 31 12 4 15 46 63 Bratstvo 31 12 4 15 34 51 Šibenik 31 12 3 16 37 50 BSK 31 10 5 16 44 51 Trešnjevka 31 8 9 14 41 57 Aluminij 31 4 6 21 29 72 49 47 35 34 33 33 32 31 30 29 29 29 28 28 27 28 25 1* Pari prihodnjega kola Bratstvo - Lokomotiva (0:2), Bo-rac - BSK (0:0), Borovo - Leo tar (0:1), Rudar (K) - Split (0:1), Fa-mos - Osijek (0:1), Belišče - CeH* (1:4), Aluminij - Varteks (1:3)> Sloboda - Rudar (L) (2:0), Treš-njevka - Šibenik (1:4). SLOVENSKA LIGA Šport na drugi strani m«jc Spet slab dan za primorski nogomet! Koper Je Izgubil obe točki na domačem igrišču proti Muri, medtem ko je Nova Goorica prav tako doma osvojila le točko v tek mi z železničarjem. Zmaga Mure Je bila popolnoma zaslužena. Gostje so igrali preprosto ter učinkovito in so že v prvem polčasu dosegli vodstvo s 3:1. V drugem polčasu so imeli več priložnosti, da bi razliko še popravili v svojo korist. Sele proti koncu tekme se je Koper »prebudil« in znižal razliko. Bilo pa je že prepozno, da bi rešil vsaj točko. Koper Je spo mladi popolnoma razočaral. Ko so izpadli iz boja za prvo mesto, so začeli Koprčani igrati neborbeno, posameznikom pa tudi primanjkuje kondicija, še sreča, da imamo bogato rezervo točk iz jesenskega dela prvenstva, sicer bi se celo morali boriti za obstanek. Nova Gorica je imela več od igre, vendar so borbeni gostje zasluženo Izenačili v zadnjih minutah igre Ob koncu tekme se je občinstvo fizično lotilo sodnika, kar je seveda vsega obsojanja vredno. V zahodni slovenski skupini je rešeno vprašanje prvaka in moštev, ki bosta izpadli. Ilirija si je z zmago v Postojni praktično že zagotovila prvo mesto, Nanos pa se bo moral preseliti v primorsko ligo. Lep uspeh je dosegla Izola, klije premagala Belo krajino v Črnomlju s 5:2. Domačini so Igrali brez volje, saj so sl obstanek v ligi že zagotovili. Močno Je razočaral Tabor svoje pristaše, saj je doma Igral neodločeno s Tolminom. Borbeni gostje so zasluženo izenačili 10 manut pred koncem tekme. Najbolj vroče je bilo v Zagorju, kjer je bila tekma v 76. minuti prekinjena pri stanju 3:0 za Zagorje. V tej minuti je nastalo medsebojno obračunavanje igralcev m moštvo Pirana je zapustilo igrišče Koper — Mura 2:3 (1:8) Kovinar - - Hrastnik 3:0 (i:°) Ljubljana — Triglav 7:2 (4:6) Slavija — Celje.-Klad. 2:0 (2:0) Rudar — Svoboda 5:0 (2:0) N. Gorica — železničar LESTVICA 3:3 (i:D Ljubljana 20 13 5 2 57 25 31 Mura 20 11 5 4 55 30 27 Slavija 20 9 6 5 35 24 24 Celje-Kl. 20 7 9 4 32 21 23 Triglav 20 7 8 5 36 34 22 Koper 20 6 8 6 28 28 2« N. Gorica 20 6 7 7 27 27 Ijj Kovinar 20 4 8 8 26 38 1* Rudar 20 6 4 10 36 50 K železničar 20 5 5 10 37 50 1* Svoboda 20 5 5 10 29 46 1* Hrastnik 20 4 4 12 24 49 i3 Pari prihodnjega kola N. Gorica - Koper (2:2), železni' čar - Rudar (0:6), Svoboda - Sl*' vija (1:1), Celje-Klad. - Ljubija«® <2:2), Triglav - Kovinar (2:2), Hostnik - Mura (1:3). ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Nanos — Ilirija 1:3 (UD Belo krajina — Izola 2:5 (1;3) Zagorje — Piran (prekinjena v 76’) Slovan — Litija 2:2 (0;1) Tabor — Tolmin 1:1 (0:0) Novo mesto - Kamnik 1:4 (0:*> Ilirija LESTVICA 20 16 0 4 Zagorje 19 11 5 3 Tabor 20 10 7 3 Izola 20 9 5 6 Slovan 20 9 4 7 Piran 19 8 5 6 Tolmin 20 7 6 7 Litija 20 7 4 9 Kamnik 20 8 1 11 B. krajina 20 7 1 12 Nanos 20 3 3 14 N. mesto 20 0 7 13 59 14 47 20 33 26 37 29 49 35 37 31 37 39 50 47 38 43 22 49 30 62 16 60 Pari prihodnjega kola Novo mesto - Nanos (3:3), K*' tonik - Tabor (0:2), Tolmin - Slo* van (0:8), Litija - Zagorje (2:2)» Piran - Bela krajina (6:1), Izola ' Ilirija (0:5). Bari — Livorno 1 Catanzaro — Potenza Genoa — Catania Messina — Palermo 1 Modena — Reggiaia No vara — Foggia X Padova — Lazio X Piša — Reggina X Venezia — Monza X Verona — Lecco X Triestina — Treviso 1 Jesi — Sambenedetlese 1 Lecce — Pescara 1 KVOTE 13 — 14.646.00« lir 12 — 456.300 » Tako so udeleženci dirke «AIpe-Adria» na Pesku privozili na jansko ozemlje Britance skrbijo francoski dogodki LONDON, junija. — Napačno 'bi bilo verovati, da se bodo državljani dolgo zadovoljili s sistemom, nst je njihova vloga v nacional-bo-političnem življenju izključno j' tem, da na volitvah vsako peto leto prekrižajo ime svojega kandidata. Tako nekako se je izrazil j?red kratkim Anthony Wedgwood Benn, dinamični politik Laburistič-ne stranke, sicer minister za teh-bologijo. Ta njegova misel je mnoge na-ve predstavlja stalen vir neza-v°ljstev in spopadov — je bil za-ugleden komentator. Pfed nedavnim je uvodničar ^Uardiana« omenil pisanje Joe lljbbonda, vidnega liberalnega po-v ka, ki je bil opozoril na te ne-bbosti in navedel primer Jugo-JrHie, ki da se je uspešno spo-lJeia s podobnimi nasprotji. Neredna demokracija je, po mne- 3 mnogih, v Veliki Britaniji te ik bajaktualnejša tema razmišlja. M. BALETIČ Angelica Ippulilo se je uveljavila že v nekaterih delih. Sedaj bo igrala vlogo v filmu «Divja mačka*, ki obravnava vroče razmere na italijanskih univerzah ZAKLJUČNA SOLSKA PRIREDITEV Kriški otroci so se izkazali Pester in bogat program in dobro izvedena «Sirota Jerica» Tudi kriški šolarji so se pripravili za letošnjo šolsko prireditev in v nedeljo popoldne se je v domači dvorani «Albert Sirk» zbralo toliko ljudi, da je prenekateri moral slediti več kot dveurnemu programu kar stoje, ker so bili vsi sedeži že dolgo pred začetkom prireditve zasedeni. Kriški otroci so s to prireditvijo dokazali, da znajo biti pridni tudi tedaj, ko se ne učijo izključno šolske snovi. Pripravili so namreč vrsto recitacij, prizorov in igro v štirih dejanjih, in končno ni manjkal niti pevski zbor, ki je zares lepo zapel več slovenskih pesmi. Sicer pa začnimo od začetka: Najprej je stopile pred občinstvo učenka Kida Švab, ki je v narodni noši napovedala pester in bogat spored. Kot prvega je napovedala nastop najmlajših učencev, ki so zelo lepo uprizorili cNaš razreda. Nato so nastopili otroci drugega razreda, ki so imeli kar bogat program: najprej so za- imiiiiiitiitiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiniiuniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Xavier Herbert: Capricornia Roman o življenju na majhnem obalnem koščku severne Avstralije pred prvo svetovno vojno V vrsti prevodov iz tujih literatur smo dobili tudi avstralski roman, ki ga je napisal pri nas neznani pisatelj Xavier Herbert. To je prvo delo avstralskega avtorja v slovenščini in sploh prvi roman pisatelja avstralske celine. Gre pa za obširen. 700 strani obsegajoč tekst, katerega je slovenskim bralcem posredovala založba Obzorja (zbirka Svet v knjigi) in s tem znova pokazala posebno skrb za posredovanje neznanih literatur. Roman je prevedla Irma Ožbalt, ki je knjigi dodala kratko spremno besedo o pisatelju, njegovem delu in značaju romana, kakor tudi o avstralski književnosti nasploh. Roman Capricornia je precej obširen tekst, sicer sem pa tja tudi malce dolgovezen, toda živahno napisan Je najboljše delo tega pisatelja, predvsem pa je to zrelo umetniška pričevanje o njegovi avstralski domovini ob začetku našega stoletja Zato je treba na ta zanimiv in umetniško dognan tekst posebej upozoriti slovenske bralce. Prevajalka, ki nas v spremni besedi seznanja z avstralskim romanom in njega predstavniki, piše, da so se avstralski pisci, čeprav so veliko potovali po Evropi in Ameriki in čeprav so vedeli za spremembe v evropskih literarnih stilih, oklenili v glavnem treh oblik: sage, dokumenta in potepuškega romana. Saga je roman pionirjev in spremlja njihove boje za obstanek. Dokument in potepuški roman se prelivata drug v drugega in izpovedujeta resnico o trdi realnosti skozi usta poetičnega, svobodoljubnega potepuha, ki povezuje ohlapno nanizana dejstva v pripovedno celoto. Stilistično so ti romam dela realizma, ud časa do časa pa zadrhti iz njih zadržani simbolizem. V takem stanju je bil avstralski roman do leta 1938, ko je Herbert izdal svojo Capricornio, ki pomeni v avstralski literaturi pomembno prelomnico. Predvsem zato, ker je Herbert prvi porabii posebno avstralsko tematiko za razmišljanje o občih človeških problemih. Pa tudi zato, Ker je njegov roman iz formalnega realizma prerasel v alegorijo in prebil dotedanje ozke spone ter se razživel v širok tekst, ki je zadobi' svetovno veljavo. V romanu Capricornia — to je naziv za severni del avstralske celine — pripoveduje Xavier Herbert o dogajanju na majhnem koščku severne Avstralije, kjer se življenje odvija na majhnem obalnem pasu in na živinorejskih posestvih, ki od obale segajo le malce v notranjost, sicer pa se za ozkim kultiviranim pasom skriva neznana divjina Roman se dogaja pred prvo svetovno vojno, v času, ko govorimo lahko še o kolonizaciji teh pokrajin in o problemih v zvezi z domačim avtohtonim prebivalstvom ki ga danes skorajda ni več, oziroma se rešuje v rezervatih. Pisatelj slika ><,t,>iiiii|||,||||||||||||,||||||||||||,|||||||i|ii,iii,iiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiti n n n 1111100011111 imiii m mini mul ,,9VEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite {Opravljeni na neko novost. Prija-'Jski večer bivših sošolcev, st u1K (1938), ((Testimonianze sul co-munismo« (II Dio che e fallito) 1950, «La scelta dei compagni« (1954), «Un viaggio a Parigi« (1964). Kriški otroci so se izkazali s «Siroto Jerico* TOREK, 4. 1968 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Glasba - 11.35 Slov. pesmi - 12.00 R. Bednarik: «Pratika» - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Klavirski duo - 17.20 Slovenščina - 17.30 Goldovi motivi - 17.40 Radijska univerza - 17.55 Ansambel Francč Marolt - 18.15 Umetnost - 18.30 Koncertisti -18.50 Orkester Chaquito - 19.10 Plošče -19.40 Melodije - 20.00 šport - 20.30 A. Bibalo: «Nasmeh pred lestvijo«, opera - v odmoru: Pogled za kulise - 22.50 Zabavna glasba. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.20 Juke box - 14.15 Album za mladino - 14.40 Literarna oddaja. Koper 7.30, 8.30. 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Zagrebški solisti - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željan - 14.00 Operne skladbe - 15.10 Program za mladino -16.30 Iz operetnega sveta - 17.30 Glasbeno popoldne - 18.00 Tretja stran - 18.40 Ital. popevke - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje A. Marcnetti - 23.10 Gershvvinove skladbe. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.25 Popevke - 14.45 Ital. popevke - 16.00 Spored za mladino - 17.05 Stare in nove plošče - 18.00 Dialog - 18.20 Glasba za mladino - 19.14 Radijska priredba - 20.15 Donizetti: «La favorita*. //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz 11.00 Filmske novosti - 11.47 Plošča za poletje - 13.35 Brez naslova -15.35 A. Schvveitzer igra na orgle - 17.05 Plošča za poletje • 17.35 Enotni razred - 19.00 Ping-pong -20.11 «Ferma la mušica* - 21.20 Jazz. III. program 10.00 Klavičembalo - 11.25 Schubertova 8. simfonija - 12.20 Gluck in Prokofjev - 14.30 Romeo in Julija - 15.30 Busonijeva sonata št 2 - 16.20 Sodobni skladatelji -17.20 Angleščina 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert ■ 20.30 G.B. Vico ob 300-letnici rojstva. Slovenijo 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 8.45 Informativna oddaja - 9.08 Operna matineja - 9.55 Bohinjski kot 10.25 Zbor «France Prešeren* - 10.40 »Cicibanov »v«t» - 11.15 Pri vas doma - 12.20 Ritmi - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Skladbe B. Arniča 13.40 Pihalni orkestri 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 R. Simoniti' Naša muca -15.25 Lahka glasba 16.40 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf orkeste” 19.00 Aktualnosti 19.15 Pesni' S. Fo-sterja - 19.45 Družba in čas - 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Marjana Deržaj - 21.00 V. Majakovski: «Stenica» - 22.15 Deset melodij -23.15 Jug. glasba - 24.05 J. Lavrin: Stara zgodba. Ital. televhiio 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Slikanice - 13.30, 17,30 20.30, 23.10 Dnevnik - 15.00 Giro dTtalia - 17.00 Spored za najmlajše - 17.45 Program za mladino • 18.45 Nabožna oddaja 19 15 Poljudna znanost 19.45 šport in kronike - 21.00 Lermontov: «Ples v maskah* - 22.30 Godba na pihala. II. kanal 19.00 Francoščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Izgubljeni mir - 22.15 Glasba in spomini Jug. televizijo 21.00 in 23.30 Poročila - 10.40 in 15.50 TV v šoli - 11.30 in 16.40 Angleščina - 19.00 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino - 19.20 Risanke - 19.45 Lepe melodije - 20.10 Svet na zaslonu • 21.50 Komedijant — fUm. Giorgio Streliler Giorgio Strehler se je rodil v Trstu 14. avgusta 1921. Študiral je pravo v Milanu, kjer je kot igralec obiskoval tudi «Accademia dei Filodrammatici« in na njej 1. 1940 diplomiral. Naslednje leto je prvič režiral tri Pirandel-love enodejanke. 2e v teh letih je začel sodelovati s Paolom Grasssijem za reorganizacijo novega italijanskega gledališča. Po 8. septembru se je umaknil v Švico kjer je pod imenom Geor-ges Firmy ustanovil skupino «La compagnie des Masques», ki je delovala do 1. 1945. Po osvoboditvi se je vrnil v Milan, prevzel gledališko kritiko v ((Milano sera« in se ponovno vključil v gledališki ambient z delovanjem v krožku ((Diogeneii. Udejstvoval se je kot režiser, z ustanovitvijo «Piccolo Teatro« pa je postal njegov stalni režiser in umetniški vodja in s svojimi izrednimi režiserskimi sposobnostmi odločilno prispeval k uveljavitvi svojih modernih režiserskih konceptov, ki so danes že pojem. V okviru ((Piccolo Teatra« je režiser okrog 130 del predvsem iz goldonijev-skega in shakesperovskega repertoarja, od klasičnih do modernih sodobnih avtorjev in o-pernih del. Življenje Giorgia Strehlerja je zgodovina dela za gledališče in velike fere v poslanstvo gledairfta v nali družbi. Biagio Marin Biagio Marin, pesnik in pripovednik, je danes zadnji preživeli iz ugledne skupine julijskih piscev, ki so pristopili k florentinskemu kulturnemu gibanju «La Voce«. Rodil se je v Grade^u 29. junija 1891. Doktoriral je iz filozofije na rimski univerzi, poučeval na učiteljiščih v Gorici in v Trstu, vodil letoviščarsko ustanovo v Gradežu in kasneje glavno knjižnico «Assicurazioni Generali« v Trstu. Poezija Biagia Marina dosega vrhunce izražanja v gradeškem dialektu, govorici, ki je skoraj že povsem izumrla in katero je pesnik otel pozabi in ustvaril iz nje svoj ((umetniški jezik«. V njegovem obsežnem delu se njegov rodni otok čeprav zvesto opevan in ((Odkrivani), dviga v mit izgubljenih let, v čustveno pokrajino duševnosti. V bistvu avtobiografski pisec, podprt s krepko moralno in duhovno nujo, je Marin postopno rahljal vezi tematske intimnosti. Zlasti v zbirkah pozne zrelosti in starosti, se je njegov glas povzdignil z redko lirično in ele-gijsko čistostjo v tolmačenju razsežnosti večnih človekovih gibal in čustev. Med njegovimi pesniškimi zbirkami naj navedemo zadnje «Ele-gie istriane« (1963), «11 non tempo del mare« (1964), «Dopo la langa istae« (1965), «La poesia č un dono» (1966), «E1 mar de l’e-terno« (1967) in «Tra sera e note« (1968). Biagio Marin Je prejel že vrsto državnih literarnih nagrad: mesta Ancone 1934. Savoia Bra-bante 1940, Cittadella 1961, Vigne d’Urbino 1964, Bagutta 1965 in sedaj ((Moretti d’oro» (1968) tiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiMiiimiiiiiiniiiiitiiitm nuli imi IZ UMETNOSTNIH GALERIJ R. Ukmar razstavljal v Mariboru Tržaškega slikarja Romana Ukmarja, ki smo ga bili pred leti vajeni dokaj pogoste srečavati po tržaških galerijan, že dolgo ni pri nas :iu spregled Če pa Ukmar ne razstavlja v svojem mestu, je v zadnjem letu dni priredil že tri razstave v Sloveniji Najprej je razstavljal v Novi Gorici, nato v Škofji Loki, sedaj pa razstavlja v Mariboru, in sicer i. tamkajšnjem razstavnem salonu Rotovž. Na pravkar omenjenih razstavah, in seveda tudi v Mariboru, je tržaški slikar razstavil kakih petnajst slik in kakih dvajset risb iz svoje novejše ustvarjalne dobe. Z veseljem beležimo, da je Roman Ukmar žel na vseh teh razstavah kar lepe uspehe in da vzbuja njegova umetnost veliko zanimanje pri slovenskih kritikih in ljubiteljih umetnost: O njem sto (Nadaljevanj# na 6. strani) IVAN REGENT: SPOMINI 4». V času, ko smo se pripravljali na kongres socialistične stranke v Livornu, je dr. Tuma v nekaj člankih polemiziral z menoj. Na te članke sem odgovoril s sestavki, v katerih sem podrobneje analiziral položaj socialističnega gibanja v Italiji. Poleg drugih sem napisal tudi tale članek . Ekstremisti ali komunisti Kdor se je zanimal za predkongresne razprave in je sledil tozadevni polemiki, ki je nastala med komunisti in unitarci, je zapazil nedvomno tudi dejstvo, da očitajo unitarci komunistom premnogokrat in morda le zaradi polemične komo-ditete, da so ekstremisti. Tudi sodrug Tuma, ki noče biti in ni unitarec v smislu Serratija in Baratona, je očital v članku, ki smo ga objavili v ponedeljek 3. t.m., vsaj nekaterim članom komunistišne frakcije, da so ekstremisti. Očital je ekstremizem tudi meni, in sicer je, po njegovem mnenju, ves moj ekstremizem le gola teorija, ki da sem se je nalezel pri tajniku socialistične stranke Gennariju. Z besedo ekstremizem si lahko misli vsakdo karkoli hoče. Vsakdo je lahko ekstremist po svoje in vsakemu se lahko očita v določenem oziru ekstremizem. Ekstremiste imamo povsod; v vsaki politični stranki, v vsaki frakciji in tudi pri vsakem levem in desnem krilu političnih strank ali frakcij. Ekstremizem sam po sebi ni noben sistem, marveč je, ako hočete, le skrajno pretiravanje vsakega sistema, vsake taktike. — Mnenje, da je komunizem ali komunistično gibanje kot bojna metoda proletariata skrajno pretiravanje revolucionarne akcije proletariata proti kapitalističnemu gospodarskemu sistemu je napačno. Tudi ni res, da bi bil komunizem kot taktika skrajno levo krilo dosedanje socialistična bojne metode. Komunizem je kot bojna metoda, sistem sam zase, ki se loči v vseh ozirih tudi od najradikalnejše taktike strank, ki so bile včlanjene v Drugi internacionali. Od tod izvira tudi dejstvo, da se mnogi socialisti, ki so igrali v Drugi internacionali vlogo skrajnih levičarjev, ne morejo sprijazniti s taktiko Komunistične internacionale. In ker je komunizem kot taktika in sistem sam zase in ker se je v vse nas, kar nas je bilo članov dotedanjih socialističnih ali so-cialnodemokratičnih strank, več ali manj globoko zaril duh Druge internacionale, opažamo drugo dejstvo, ki je vredno, da ga vzamemo prav resno v poštev, to namreč, da se novi element v bojnih vrstah proletariata, ki mu je vojna odprla oči in ki ni okužen z nauki Druge internacionale, prilagodi akciji Tretje internacionale veliko laže in z večjim navdušenjem, nego, se godi to pri naših starih socialistih. In še nekaj: ako bi bil komunizem kot taktika le levi ekstremizem dosedanjih socialističnih strank, tedaj ne bi bilo nobenega resnega vzroka za to, da se komunisti ločijo od teh strank. Taktične nianse v stranki, malenkostne razlike glede na koli-kost oportunizma ali v meri neke akcije ne morejo biti in niso bile nikdar vzrok razkola v nobeni stranki. Možnost razkola v stranki nastopi šele tedaj, kadar so člani v stranki zaradi globokih razlik duhovno, idejno tako razdvojeni, da ni mogoče več med njimi nobeno skupno delo. Taka duševna razdvojenost vlada danes v vrstah Socialistične stranke Italije. To razdvojenost čutijo zlasti novi elementi v stranki, ki so prišli v stranko po vojni, katere so privabili mogočni glasovi Tretje internacionale in tisti stari člani, ki se ne zavedajo le izdajstva in gnilobe Druge internacionale, marveč še razumejo, da, ako se ne ločimo sedaj od vsega, kar je bilo last Druge internacionale, nas zamore oblagodariti bodočnost z novim 4. avgustom, z novim izdajstvom nad proletariatom. Vse to nam dokazuje, da ni komunizem ekstremizem socialistične taktike: da nima socializem nič skupnega s socialističnim ekstremizmom in nam pove obenem, zakaj se proti dosedanji taktiki stranke najbolj borijo novi elementi v njej, ki so brez starih predsodkov, ki se jim gnusi ogromni aparat proletarske organizacije, zgrajen v prvi vrsti zaradi volilnega oportunizma, ki so navdušeni po naukih Tretje internacionale, v kateri ne vidijo — in imajo prav — nadaljevanje akcije ekstremističnih elementov v prejšnji Internacionali, marveč čisto novo zgradbo proletarske organizacije in novega bojnega sistema, ki ne sme biti v nobenem stiku s takimi elementi dosedanjih socialnodemokratičnih strank, pri katerih bi se lahko okužil in postal orožje novega proletarskega izdajstva. Očitati komunistom, ki tvorijo danes v socialistični stranki komunistično frakcijo, da so ekstremisti, je sicer iz pole-mičnin ozirov zelo lagodno, ni pa v nobenem primeru upravičeno. Morda pa očitajo unitarci komunistom ekstremizem zaradi tega, ker pravijo le-ti proletariatu, da se bo moral osvoboditi in se polastiti oblasti z revolucijo, z orožjem. Komunisti priznavajo, da je res tako. Tudi mnogi unitarci pridigajo tako revolucijo, in to morda s še bolj radikalnimi izrazi in klici kot komunisti. Razlika je ta, da pridigujejo oni revolucionarno akcijo menda le zaradi agitacijskih potreb, dočim jo prerokujejo komunisti iz globokega prepričanja, da mora priti do nje ne zato, ker bi bilo njim tako všeč, marveč zato. ker je jasno, da ne bo dala buržoazija oblasti iz svojih rok na miren način, marveč se bo branila z vsemi sredstvi, tudi z orožjem, in se bo zato uklonila le oboroženi sili proletariata. Iz te razlike med unitarci in komunisti nastane druga, naslednja razlika. Ker je pri unitarcih pridi go vanje o revoluciji le bolj demagoško in ne verujejo vanjo, jo le pridigujejo, ne da bi pripravljali proletariat nanjo. Komunisti pa verujejo vanjo in so sledeč Marxovim naukom prepričani, da mora priti do revolucije, jo prerokujejo in učijo proletariat, da se mora in kako se mora nanjo pripraviti. Se več: oni sami hočejo proletariatu v tem oziru pomagati in ga pripraviti ob potrebi, da nastopi z orožjem v roki. V ta namen se mora pripraviti proletariat v prvi vrsti duhovno. Iztrebiti se mu mora prepričanje ali vera v absolutno moč buržoaznega parlamentarizma. Dopovedati se mu mora, da je pač mogoče izrabiti parlamentarno akcijo za revolucionarne potrebe proletariata, da je pa nesmisel pričakovati od sedanjih parlamentov tiste koristi, ki so mu jih neprenehoma oblju-bovali. Oprostiti se mora škodljivega predsodka, ki uči delavstvo, da pride do socializma s pomočjo zboljšanja svojega položaja z dosedanjo akcijo strokovnih organizacij. Organizacije, ki so danes v rokah proletariata, morajo služiti le za to, da pomagajo pripravljati in ustvarjati revolucionarno razpoloženje in revolucionarna sredstva proletariata, zakaj neprijetna resnica je, da ne pride proletariat brez revolucije, brez oboroženega upora nikdar do politične oblasti, torej’ tudi nikdar do tega, da bi mogel nemoteno uresničevati komunizem. Komunistom ne gre za to, da bi pomnožili svoje vrste s heterogenimi elementi, da bi se potem čudili številkam v svojih organizacijah. Ne gre jim za to, ali jih bo delavstvo zapustilo ali ne. Gre jim za to, da ustvarijo proletariatu podlago za revolucionarno akcijo, da ga pripravijo za boj, ki ga bo moral izbojevati in ga bo izbojeval sam, kadar bo ob danem trenutku pripravljen Izvršiti to svojo veliko zgodovinsko nalogo. Vse to ni noben ekstremizem v navadnem pomenu besede, marveč je čisto samostojna taktika, je to revolucionarna priprava proletariata, ki nima nič skupnega s pučanstvom brez cilja in smotra Komunistom je upor revolucionarno sredstvo in ne cilj. Ne učijo proletariata, da se mora vsak dan dvakrat spuntati samo zato, da se bo pokazal revolucionarnega; ne učijo tega in niti nočejo nepotrebnega prelivanja proletarske krvi. Pravijo samo, da mora uporabiti sedaj proletariat vsa sredstva, s katerimi razpolaga za to da bi dvignil do najvišje mere vse svoje duševne in tehnične revolucionarne sposobnosti. Komunistom se sme kvečjemu očitati — ako Je to greh — da hočejo obvarovati proletariat pred prepogostim in brezmiselnim prelivanjem njegove dragocene krvi. Naše, to je slovenske socialistične sekcije v Julijski krajini, so bile vzgojene vse v tem duhu. Tudi sodrug Tuma jih je vzgajal v tem diuhu. Zato so šle logično, sledeč naukom. W so jih dobile, tja, kamor resnično spadajo, v vrste komunistov. In nič nam ni treba, da žalujemo nad tem korakom naših sekcij. To bi pomenilo, da smo se zbali sadov svojega dela, ki smo ga izvršili v globokem prepričanju, da služimo najsvetlejši stvari. (Nadaljevanje sledi j Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,4. najnižja 14, ob 19. uri 21,4 stopinje, zračni tlak 1011,9 pada, vlaga 70 odst., veter 5 km jugozahodnik, nebo 2/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 16,8 stop. NA DRŽAVNI cPRAZNIK REPUBLIKE» Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 4. junija FRANC Sonce vzide ob 4.17 in zatone 0 19.49 — Doužina dneva 15.32 — na vzide ob 11.59 in zatone ob 0.5»-Jutri, SREDA, 5. Junija FERDO Slovesnost na županstvu in sprejem na prefekturi Na županstvu so podelili diplomi za družbene zasluge in kolajno dvema Tržačanoma, ki sta rešila življenje štirim osebam Ob prazniku republike so v nedeljo na tržaškem županstvu dvema Tržačanoma svečano podelili priznanja za družbene zasluge. Priznanje sta dobila mestni redar Francesco Bucci, ki je septembra leta 1966 rešil v Riccione življenje švicarskemu turistu, ki mu je pretila nevarnost, da utone, in študent Ruggero de Grisogono iz Trsta, ki je lani rešil življenje materi in dvema otrokoma. Francesco Bucci je na predlog občinskega sveta v Riccione dobil za svoje pogumno dejanje diplomo notranjega ministrstva za javne in družbene zasluge. Večje priznanje je dobil mladi de Grisogono, ki ga je predsednik republike na predlog tržaške občinske uprave nagradil s priznanjem za družbene zasluge ter z bronasto kolajno in diplomo. 26. januarja lani se je Grisogono oblečen vrgel v morje pri pokritem bazenu, ko je videl, da je nenadoma zdrknil v vodo neki avto-tomobil. Z izredno prisebnostjo jc rešil iz potapljajočega se vozila gospo Furlani m njena dva otroka, Grazio in Alessandra. V imenu odsotnega župana je nagradi izročil odbornik prof. Romano. Pri nagraditvi pa je bila navzoča tudi gospa Furlani z otrokoma in možem, ki tudi ob tej priložnosti niso našli dovolj besed, da bi se zahvalili svojemu mlademu rešitelju. Odbornik prof. Romano je v govoru poudaril predvsem velik moralni in humani pomen teh priznanj, mlademu Griso-gonu pa je dejal: «Ne vem če vi mladi ljudje upoštevate uradna priznanja, verjemite pa mi, da ste lahko ponosni na kolajno za družbene zasluge«. V nedeljo popoldne pa je vladni komisar prefekt dT. Cappellini priredil na prefekturi sprejem ob prazniku republike, katerega se je u-deležilo okrog 600 oseb. Med drugimi so bili prisotni najvišji predstavnika civilnih in vojaških oblasti, župani vseh občin v pokrajini, konzularni zbor, ki je prefektu še posebej izrekel najboljša voščila za napredek italijanskega naroda, ter predstavniki pohtičnih, kulturnih in gospodarskih organizacij in ustanov. Obvestilo konzorcija razlaščencev Vodstvo konzorcija obvešča svoje člane, naj ne podpišejo z družbo za metanovod SNAM nobenega dogovora ali pogodbe za postavitev novih služnostnih pravic na njihovih zemljiščih za napeljavo metanovodnih cevi, dokler konzor cij ne pripravi ustrezne pogodbe za postavitev služnostnih pravic in dokler družba za naftovod SIOT ne izplača odškodnine za povzročeno škodo in za že postavljene služnostne pravice na omenjenih zemljiščih. Proglasitev svetovalcev izvoljenih z ostanki Včeraj je bila v dvorani 1. sekcije tržaškega civilnega sodišča proglasitev petih deželnih svetovalcev za tržaško volilno okrožje, ki so toiill Izvoljeni s povezanimi ostanki v deželi. Predsednik okrožnega volilnega urada dr. Giannuzzi je v prisotnosti ostalih članov volilnega urada prečital Imena izvoljenih ter jim čestital k Izvolitvi. Izvoljeni so bili: dr. Drago Stoka na Usti Slovenske skupnosti z 2907 preferenčnimi glasovi, Arturo Calataria na listi KIPI z 2263 preferenčnimi glasovi, prof. Giuseppe Dulci na listi PSI-PSDI s 3480 preferenčrvmi glasovi, odv. Nello Morpungo na listi PLI s 3363 preferenčnimi glasovi In odv. G. Wondrich na listi MSI s 3011 preferenčnimi glasovi. Tudi na drugih sodiščih v deželi so proglasili svetovalce, izvoljene iz deželnih ostankov. Tako so na primer v Gorici proglasili za Izvoljenega Iz ostankov svetovalca Riz-zija (PSIUP). Z Županstvo sporoča, da so na občinskem zakladnem uradu v Ulici Nordio 11 začeli izplačevati honorar članom vo’išč za politične in deželne volitve. Med nedeljsko komemoracijo na Proseku ............................................""O"1................umil......Mit..Hlinili....................................................................... VČERAJ NA URADU ZA DELO Sindikati so sklenili sporazum s podjetjem Atlas v Zavijali Podjetje bo dalo delavcem 30.000 lir posojila in začelo proizvodnjo 1. julija Sprejem v Kopru ob prazniku italijanske republike Ob prazniku italijanske republike Je italijanski generalni konzul v Kopru dr. Mario Alessi s soprogo priredil nocoj v prostorih hotela «Trdglav» v Kopru slovesen sprejem. Udeležilo se ga je nad 500 povabljencev, med njimi član izvršnega sveta Slovenije Bojan Lubej, predsedniki vseh občinskih skupščin Primorske in hrvatske Istre, predstavniki Italijanske unije za Istro in Reko s predsednikom prof. Antondjem Bormejem na čelu ter predstavniki političnega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja koprske obale. Med gosti so bili tudi povabljenci iz Trsta, med njimi predsednik trgovinske zbornice Caddassd, predsednik Ustanove tržaškega pristanišča dr. Franzil, podžupan prof. Lonza, predsednik tržaške delegacije Italijansko - Jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vatta, rektor univerze prof. Origone, slovenski slikar Spacal, tajnik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Bogo Samsa in drugi Prisotni so bili tudi predstavniki koprske duhovščine. Sprejem je potekal v prisrčnem vzdušju. Podjetje Atlas v novem industrijskem pristanišču bi bilo moralo odpreti svoje obrate in ponovno začeti proizvodnjo s prvim junijem. Ta dan pa je minil in nihče ni poklical delavcev na delo. Potemtakem ni podjetje izpolnilo obljube. Zato so zahtevali sindikati sklicanje ponovnega sestanka na uradu za delo. Ta sestanek je bil včeraj zjutraj, pri čemer je šla pred urad za delo tudi večja delegacija delavcev s transparenti. Med predstavniki vseh treh sindikatov in delodajalcev pa je prišlo do sporazuma, ker je dalo podjetje zagotovila, k' utegnejo postati, če se uresničijo, koristna za zaposlitev delavcev. Podjetje je namreč prosilo sindikate za en mesec odloga, to je do 1. julija, ko naj bi ponovno začeli proizvodnjo. Za sedaj namreč podjetje še nima no- ........iiiiiiiiiiu...........................lin.................... KORISTEN RAZGOVOR NA POBUDO KASTE benih možnosti proizvodnje, ker nima dovolj naročil. Čc pa bi delalo v man.j kot treh izmenah, to je ne nepretrgoma, tedaj bi delalo v zgubo, ker je prevelika konkurenca. Podjetje se je tore] obvezalo, da bo dalo delavcem za junij 30.000 lir posojila, to je po 7.000 lir na teden, ki ga bodo vračali, ko zopet steče proizvodnja v obratih, po 500 lir na teden. Podjetje se namreč pogaja za neka naročila, ki bodo omogočila zaposlitev od 220 do 300 delavcev. Spričo tega obeta so sindikati pristali na sporazum. Seveda bodo skupaj z delavci budni, da se bo ta sporazum uresničil. Kot smo svoj čas poročali, so sklenili prvi sporazum po zasedbi tovarne v maju, ki je trajala več dni. Z zasedbo so namreč delavci odgovorili takrat, ko je podjetje sporočilo, da namerava sploh zapreti tovarno. V NEDELJO DOPOLDNE NA POBUDO ANPI Spominska svečanost na Proseku pri spomeniku 10 obešenih talcev Govorila sta bivša partizanska poveljnika Vladimir Kenda in Arturo Calabria, žalostinke je pel zbor «Vasilij Mirk» Predvčerajšnjim dopoldne je bila na pobudo združenja ANPI komemoracija 10 obešenih talcev v bližini proseške postaje. Kljub slabemu vremenu se je pred spomenikom, kjer so predstavniki sekcije združenja partizanov Prosek - Kon-tovel položili venec, zbralo precej ljudi. Na komemoraciji je sodeloval tudi pevski zbor «Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela. Prisotne je v imenu združenja partizanov pozdravil Josip Pertot, po enominutnem molku je zbor zapel žalostin-ko «žrtvam». Sledil je kratek nagovor Vladi-mira Kende, ki je počastil spomin padlih ter orisal vlogo, ki so jo igrali v osvobodilnem boju. Ideali za katere so padle nedolžne žrtve nacističnega terorja pa z minevanjem let ne ugašajo. Ti ideali ži- Od gospodarske aktivnosti Slovencev odvisen obseg zaposlitve naše mladine Razprava je pokazala, da med šolsko teorijo in praktičnim delom v podjetjih zeva še vedno široka vrzel ■ Tudi reforma šolstva ne bo mogla rešiti celotnega problema Nedavni razgovor med absolven-1 Razgovor ie mnogo pripomogel k ti trgovske akademije, delodajalci1 temu, da so se trije sobesedniki: Z Vladni komisar prefekt dr. Cappellini je včeraj popoldne sprejel dosedanjega ravnatelja INAM v Trstu dr. Alessandra Simoncinija in novega ravnatelja zavoda dr. Tita Leopaldija. in profesorji, ki ga je organiziral krožek KASTA, je privabil v malo dvorano Kulturnega doma veliko število poslušalcev, zlasti mladine iz zadnjih letnikov slovenskih višjih srednjih šol. Krožek je pač zadel v črno, ko se je odločil za »trioglato mizo* o problemih, pred katerimi se znajdejo absolventi trgovske akademije, ko po opravljenem zrelostnem izpitu zapuščajo zavod, in sam poslovni svet, ki jih sprejema v svojo sredo. Kakor smo že zabeležili v našem listu, so se razgovora udeležili: študentka Brajnik in Mijot za absolvente, dr. Turina in prof Jevnikar za trgovsko akademijo ter St. Bole in kap. Tavčar za delodajalce. Razgovor je vodil dr. A. Logar, KASTO pa je zastopal podpredsednik S. Kocjančič. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii miii mi minili niniiaai mii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii milili n •minil Hiiiiiiii VČERAJ OTVORITEV V MIRAMARSKEM CVETLIČNJAKI 5. ciklus cvetlične razstave je posvečen vrtni opremi Sedanji ciklus bo trajal do 13. junija - Pomen ciklusa sta obrazložila brata Perizzi Včeraj opoldne je bila v velikem cvetličnjaku v miramarskem parku uradna otvoritev petega ciklusa letošnje mednarodne cvetlične razstave, ki bo trajala do novembra. Prisotne oblasti je pozdravil pokrajinski predsednik dr. Savona, nakar sta brata Perizzi obrazložila gostom pomen sedanjega ciklusa, ki je namenjen vrtni opremi in ki bo trajal do 13. junija. Nato so si prisotni ogledali razstavljeno vrtno opremo, ki zbuja izredno zanimanje. Razstave se udeležuje okrog 10 italijanskih in tujih podjetij, lu izdelujejo vrtno opremo in razstavljajo najboljše tovrstne proizvode na svetu. Med zanimivostmi, ki so razstavljene od včeraj dalje, naj omenimo predvsem naslanjač trovv away (»vrzi proč*L ki so ga izdelali po načrtu nekega angleškega arhitekta. Seveda m rečeno, da je treba ta naslanjač vreči proč, saj lahko traja 25 let. S Filipinov so pripeljali v Trst popolne serije pohištva iz vek. Danci bodo razstavljali mali naslanjač iz brezovega lesa. Zelo zanimiv je zlasti naslanjač iz vek, za katerega je pripravila načrt Nanna Ditzel. Podjetje »Artemide* razstavlja popoln bar za uporabo na prostem. Zelo funkcionalno vrtno pohištvo razstavljajo tudi podjetja «Castiglione», »Gardella*. «Magistrotti» in »Siat*. Gio Ponti in Mary Bloch razstavljata naslanjač, spleten iz ločja in prevlečen s platnom, ki služi za plažo. Vso razstavo sta uredila Zinelli in Perizzi. Težko je prikazati vse vzorce, ki jih mečejo proizvajalci dan za dnem na trg. Najbolj primerno je leseno pohištvo, ker je lahko in odporno. Pohištvo iz bambusa je najbolj primerno za vrtove. Je elastično in zelo dolgo traja, je pa tudi vedno moderno. Pohištvo iz brezovega lesa in platna ima tudi svoje prednosti, je lahko in je pestrih barv. Po zadnji modi pa je pohištvo iz plastike in iz gume, ki se da napihniti. Razstava v Mira-maru je torej sinteza vsega najboljšega, kar lahko ponudi svetovna industrija porabnikom. Na razstavi so tudi svetilke, mizice, senčniki, gugalni stoli in še mnogo lepega, kar si srce poželi. Zborovanja KPI Danes bo imela KPI naslednja zborovanja o volilnih izidih na političnih in deželnih volitvah ter o položaju v Pramoijd: ob 12. uri pred Sv. Markom (inž. Cuffaro), ob 12. uri pred Naval-giiuliano (Tonel), ob 19.30 v Ljudskem domu pri Magdaleni na Reški cesti 7 (Golli). Jutri ob 12. uri pa bo delavcem Tovarne strojev o isti temi govoril Olaudio Tonel. šola, absolventi in poslovni svet, po bliže spoznali, zvedeli za težnje in zahteve svojih partnerjev ter za dejanske razsežnosti načetih problemov. «Starejši» govorniki so v svojih nastopih odkrito prikazali dejansko stanje na šob in v poslovnem življenju, absolventi pa prav tako odkrito svoja gledišča, nazore in pričakovanja. Razgovor je pokazal, da med šolsko teorijo in praktičnim delom v podjetju, zeva še vedno široka vrzel: italijanski šolski načrti so pač takšni, da se po njih na šolah — in tako tudi na naši trgovski akademiji — usposabljajo mlade delovne moči, da prihajajo v svet z dobro teoretsko podlago a s šibkejšo praktično pripravo za poklic, ter brez izrazite kvalifikacije. Slednjo si morajo pridobiti šele v naslednjih letih na delovnem mestu in včasih tudi na posebnih tečajih. O tem, da šola ne more dati vsega, se strinjajo vsi docenti, absolventi in poslovni ljudje, kajti šolsko leto šteje vsega skupaj le 150 dni, učbeniki so pomanjkljivi itd. Kljub temu pa se dogaja, da mladi ljudje s svežo diplomo v žepu marsikdaj preveč pričakujejo od podjetij, h katerim stopijo v prvo zaposlitev, in da jih po drugi strani tudi delodajalci ne upoštevajo tako, kakor bi zaslužili. Ta problem je skupen tudi študentom vzporednih italijanskih šol, slovenski absolventi pa morajo poleg tega računati še z omejenimi možnostmi našega poslovnega sveta in z obsegom slovenskih podjetij ter s težavami, ki jih morajo ta podjetja premagovati pri svojem delu. Mladi ljudje pa v tej zvezi naglašajo, da kažejo naši podjetniki kljub vsemu včasih premalo dobre volje in da gledajo nanje kot na nekakšno nujno zlo in breme in ne kot na investicijo za prihodnost, ki jo ti v resnici predstavljajo. Za prihodnjo zakonodajno dobo je že pripravljen program za preureditev šolstva v Italiji. V njegovem okviru se ODeta temeljita reforma vseh srednješolskih zavodov: kar se tiče «trgovskih akademij«, pa se predvideva njihovo poenotenje ter uzakonitev pošolske specializacije na posebnih tečajih, ki bodo predvidoma trajali eno do dve leti. Preureditev študija na italijanskih trgovskih akademijah terjajo med drugimi tudi šolski forumi v Evropski gospodarski skupnosti, za katere so diplome italijanskih srednjih šol nepopolne. Šolskav reforma bo lahko boljša ali slabšo, bolj ali manj temeljita in bolj ali manj zadeta, prav gotovo pa ne bo mogla dati mladini vsega, kar ta potrebuje za vstop v poslovno življenje Še vedno bo namreč treba z dobro voljo izpopol niti v šoli pridobljeno znanje z do datnim osebnim prizadevanjem. Pri nas na Tržaškem velja to še posebej za znanje jezikov (predvsem angleščine, nemščine, srbohrvaščine in ruščine), za speditersko poslovanje, pomorske dejavnosti, carinsko poslovanje, zunanjo trgovino, valutno poslovanje, dopisovanje v tujih jezikih itd. Kolikor ne bi novi šolski zakon uvedel potrebne in zaželene prakse v podjetjih med počitnicami, bi jo morali uvesti sami absolventi, saj se le tako lahko tudi praktično usposobijo za delo v gospodarskih organizacijah. Težave, ki bi jih bilo treba za to premagati, niso nepremostljive: niti s strani šole, niti s strani dijakov in končno niti s strani delodajalcev. Kar se tiče obsega zaposlenosti absolventov trgovske akademije, in seveda tudi absolventov drugih slo-venskin šol v naši deželi, pa velja, da čim obsežnejše bodo aktivnosti, ki jih bomo razvili Slovenri na tem področju, tem vec mladih izvedencev bomo lahko zaposlili. Zato pa so potrebni novi podjetniki, nove gospodarske organizacije, predvsem pa sveži kapitali. V slovenskih rokah je precej denarnih sredstev, ki bi jih morali investirati v podjetja in v nove gospodarske pobude, in sicer tako z neposrednimi posegi v gospodarstvo, ali pa preko zadružnih oblik skupnega poseganja na tržišče. Novi podvigi se bodo lahko oslanjali na Slovensko gospodarsko združenje, ki se že od svoje ustanovitve pred dvajsetimi leti u-kvarja temi vprašanji, na naše denarne zavode, na Kmečko zvezo, na samo KASTO in na druge slovenske organizacije. Za to pa je treba predvsem zdramiti naše ljudi, da bodo postali gospodarsko aktivni, kajti Slovenci se na tem področju še vedno vse premalo udejstvujemo, ali prepuščamo iniciativo drugim. Nevaren zločinec ušel iz koprskih zaporov Nevaren zločinec je preteklo noč pobegnil iz koprskega zapora. 29-letni Hastar Mehemed, iz Sarajeva, se je splazil skozi rešetke na oknu in skočil na cesto. Mehemed, ki bi moral presedeti v zaporu dvajset let zaradi ropov in tatvin, je že pred nedavnim zbežal iz zapora, toda kmalu je padel v roke policiji. Tokrat se zdi, da mu je pobeg uspel. Hastar Mehemed je visok 180 cm, ima črne lase in oči in nosi na levi roki tatuažo. O pobegu je bila obveščena Interpol in italijanska policija. Obstaja namreč možnost, da je ropar nekje prekoračil mejo in se zatekel v Italijo. vijo v novem rodu, ki sl vztrajno, z nepremagljivo silo utira pot v življenje in dokončuje še nedovršene naloge, ki so stale pred partizanskimi borci, pred vsem uporniškim ljudstvom pred četrt stoletja. Govornik je nato poudaril neprecenljivo vrednost osvobodilne vojne, ki je izredno veliko prispevala k širjenju in okrepitvi osvobodilnega boja po vsem svetu. Ideali svobode, neodvisnosti in socialne pravičnosti postajajo danes last vseh narodov od Azije do A-rnerike, pa celo do stare Evrope, kjer se pod pritiskom novih svežih sil delavskega razreda in mladine rušijo okviri stare družbe. V tej borbi bo zmaga na strani na prodnih sil. «V njej bo zmagalo — je dejal govornik — naše Ljudstvo, s katerim so bali padli trdno povezani, zmagal bo naš slovenski človek v stoletni borbi za priznanje svojih pravic, ki mu gredo kot enako pravnemu članu skupnosti, zmagal bo delovni človek nad vsemi socialnimi krivicami, nad izkoriščanjem in zapostavljanjem. Mi vsi preostali iz narodnoosvobodilne borbe, novi rod prevzet z njenimi neminljivimi ideali, bomo ponesli naprej zastavo, ki so jo nosili naši padli borci, strnili bomo nase vrste, da se tako oddolžimo njihovemu spominu.« V italijanščini je nato govoril predsednik pokrajinskega odbora združenja partizanov ANPI Arturo Calabria, ki je poudaril pomen skupne usode žrtev, Slovencev in Italijanov. Govornik je še posebej poudaril vlogo mladine v današnjih pogojih v borbi za pravičnejši svet. Ta borba se nenehno razvija povsod: od Vietnama pa do Francije, kjer delavci in študenti zahtevajo, da se napravi konec pa-temalističnemu diktatorskemu režimu. Po govorih je pevski zbor zapel še partizansko pesem ((štirinajsta«. pov za ponovni zagon akcije v zvezi z zaposlitvijo in z gospodarskim položajem. Nadalje bodo razpravljali o dejavnosti, s katero naj bi dosegli čimprejšnje izboljšanje zakona o pokojninah. Kongres zavoda za zgodovino časnikarstva Včeraj dopoldne se je začel na univerzi sedmi vsedržavni kongres zavoda za zgodovino časnikarstva, ki ga letos prireja tržaška univerza pod pokroviteljstvom predsednika republike. Opoldne so v občinski umetnostni galeriji odprli razstavo «julijiskega in dalmatinskega časnikarstva od 1900 do 1918». Ob otvoritvi kongresa je udeležence pozdravil tudi tržaški župan inž. Spaccini, ki jim je izrekel dobrodošlico v imenti občanov ter poudaril kulturni in zgodovinski pomen kongresa. Enotna telefonska tarifa za Avstrijo Državna ustanova za telefonsko službo sporoča, da je s 1. junijem stopila v veljavo enotna tarifa za telefonske pogovore med kateriko-lim krajem v Italiji in v Avstriji. Tarifa znaša 803 lire (neto IGE). Ta tarifa je precej nižja od prejšnjih: 834 lir za kraje v Benečijah in Lombardiji, 1017 lir v Piemontu, Liguriji, Emiliji, Toskani, Umbriji ter deželi Marche in 1.150 lir v ostalih krajih. Padel je s strehe tovornjaka V novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 44-letni šofer Eha Piu iz Paulisa pri Gonarsu. V veži med skladiščema 63 in 64 je okrog 16. ure urejeval platneno streho svojega tovornjaka, ki je zgubil ravnotežje in padel s strehe tovornjaka na tla z višine dveh metrov. Pri padcu si je šofer verjetno zlomil levo stegnenico, da so ga morali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico. Tu so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo V četrtek sestanek vodstva Nove delavske zbornice CGIL V četrtek ob 18.30 uri bo sestanek vodstvenega odbora Nove delavske zbornice CGIL. Na dnevnem redu je proučitev sindikalnega po-. ,_________ __________. ložaja ter sprejetje primernih skle- moral zdraviti tri mesece. IIIIIIIIIHIIIIflllllllllllllllllllllllllllliailllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIHII V NEDELJO DOPOLDNE V PROSTORIH DIJAŠKEGA DOMA Zaključni roditeljski sestanek in prireditev v Dijaškem domu Nagovor ravnatelja doma - Spored so izvajali domski gojenci in pa gojenci glasbene šole GM Mednarodni center za teoretsko fiziko se seli v Miramar Mednarodni center za teoretsko ffiziko se seli v Miramar. Slovesno prevzetje novega poslopja nad Mi-ramarom-Grljanom bo v nedeljo popoldne. Prisostvovali bodo naj višji predstavniki mednarodne agencije za atomsko energijo z Dunaja in zastopniki krajevnih oblasti ter znanstvenih krogov. Vpisovanje v vrtce ONAIRC Ustanova ONAIRC sporoča, da bo preventivno vpisovanje v otroške vrtce ustanove 15. in 22. junija od 8,30 do 11,30. Konec septembra (datum bo naknadno določen in sporočen) pa bodo morali prizadeti potrditi vpis, ker bi v nasprotnem primeru izgubili pravico do mesta. Neobhodna je predložitev vseh zdravniških potrdil. Skedenj skl palčki in vile sporočajo, da bodo ponovili otroško igro Josipa Ribičiča-Ivana Grbca V kraljestvu palčkov v soboto, 8. t. m., ob 17. uri v škedenjski kino dvorani. Koncert s Parisom in Farinonovo Na predzadnjem simfoničnem kon. certu spomladanske sezone, ki je bil v soboto v gledališču Verdi, je orkester tržaške filharmonije vodil dirigent Daniele Pariš. Spored, katerega sestava ni prav posebno navdušila občinstvo, je obsegal «Sui-to št. 1 v C-duru» Johanna Seba-stiana Bacha, pripovedko «Petr-ček in volk» Sergeja Prokofjeva, Schubertove ((Nemške plese>i v priredbi Antona 1Veberna in *Petras-sijev «Prvi koncert)) za orkester. Dirigent Daniele Pariš je vodil orkester zanesljivo in ritmično sigurno zlasti v Petrassijevem koncertu za orkester, ki je posebno iz ritmičnega stališča zelo zahteven. Najbolj je občinstvu ugajala skladba Prokofjeva, v kateri je kot recitatorka nastopila znana televizijska napovedovalka Gabriella Fa-rinon, katero je občinstvo nagradilo za njeno simpatično recitiranje s prisrčnim ploskanjem. Prav tako je izrazilo priznanje dirigentu in orkestru. V nedeljo dne 2. junija ob 10. uri je bil v Slovenskem dijaškem domu zadnji letošnji roditeljski sestanek. Sestanka se je udeležilo okoli sedemdeset staršev, predstavniki slovenske osnovne šole v Ulici sv. Frančiška in Dijaške matice, tako da je bila dvorana z navzočo mladino polna. Otvoritveni govor je imel ravnatelj, ki je poudaril težave, ki jih ima osebje Dijaškega doma tako pri vzgoji gojencev kakor pri njihovem čutu do odgovornosti in do dela. Dal je staršem in mladini navodila, kako naj uporabijo čas dolgih počitnic, da se bodo vrnili otroci s svežim spominom jeseni v šolo iz predmetov, ki vežejo snov enega leta z drugim, in na tej osnovi stopnjevali znanje in gradili svoj uspeh. Svetoval je staršem naj dobro premislijo, v katero slovensko višjo srednjo šolo bodo po končani mali maturi vpisali jeseni otroke, in naj pri tem upoštevajo tudi nasvete drugih in nagnjenja in sposobnosti svojih otrok. Ob koncu se je zahvalil vsemu osebju Dijaškega doma, ki je vlilo skrb, trud m požrtvovalnost v to, da bi imeli gojenci kar najbolj u-dobno in brezskrbno življenje v domu, in želel staršem in mladini srečne počitnice in po počitnicah srečen, zadovoljen in zdrav povratek v Dijaški dom. Po otvoritvenein govoru se je zvrstil spored kulturne prireditve, ki so jo gojenci in gojenke priredili zbranim staršem. Pri sporedu so sodelovali gojenci in gojenke Dijaškega doma in gojenci in gojenke šole Glasbene matice iz Trsta. Spored se je zvrstil takole: 1. Lojze Krakar: tKonec šolskega leta», deklamiral je gojenec Dijaškega doma Igor Sancin. 2. Vivaldi: 1. stavek iz koncerta v G-duru, izvajala sta violinist Črtomir šiško-vič in pri klavirju Mojca šiškovič. 3. Brahms: Valček. 4. Matz: Alle-gretto in rondo. 5. Delibes: Valček. 6. Rebikov: Podeželski glasovi. 7. Haydn: I. stavek iz tria v h-molu. 8. Grieg: Pomladi. 9. Avsenik: Tam kjer murke cveto in Večer na Robleku. 10. Avsenik: Kmetič praznuje in Gasilska polica 11. Zahvalne besede: Tamara Blažina. 12. Šaljiv prizor: «Zamorec» — izvajali gojenci Dijaškega doma: Drago Bogateč, čevljar; Roman Ljubič, berač; Lucijan Derganc in Tul Joris, soseda in Robert Milič, vajenec. Baletne točke so izvajale gojenke Dijaškega doma, glasbene točke pa razen točke 9, gojenci in gojenke šole Glasbene matice. Ves spored je bil na dostojni višini in nastopajoči so bili zasluženo in z navdušenjem nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem, > Uspel nastop «Kraškega slavčka» v Zagorju ob Savi Preteklo soboto je nastopil na republiški reviji mladinskih zborov Slovenije v Zagorju ob Savi, tudi mladinski zbor «Kraški slavček)) iz Devina - Nabrežine pod vodstvom prof. Erminija Ambro-zeta. Naši mladi pevci so se dostojno predstavili na koncertnem odru, ki je sprejel v dneh od 29. maja do 1. junija 48 mladinskih zborov iz vse Slovenije. Nastopili so s tremi pesmimi primorskih skladateljev: Ivana Grbca ((Love se snežinke» in «Greje in se smeje» ter Vodopivca ((žabe» v priredbi Kokolja Razumljivo je, da pevci ((Kraškega slavčka» niso mogli konkurirati večini pevskih zborov, ki smo jih slišali v Zagorju, so jih sestavljajo otroci in mladinci osnovnih šol in gimnazij, ki redno vadijo večkrat na teden in to v pogojih, ki so neprimerno lažji od onih, v katerih mora delovati zamejski pevovodja. če upoštevamo še dovolj naporno vožnjo in nastop ob 15. uri, pa je nastop ((Kraškega slavčka» zares zadovoljil ter 'je zlasti z zaključnimi «Zabami» požel viharno odobravanje občinstva. Na odprtem odru je predstavnik revije zaželel zboru dobrodošlico in še mnogo uspehov ter izročil diplomo o sodelovanju. Vremenske prilike so bile ugodne, zato je bilo gostovanje za mlade pevce tudi prijeten izlet, saj jih je pot peljala v osrčje Slovenije v najlepšem letnem času. Pred. stavnik revije, Marjan Lipovšek, ki je predsednik mladinskega pevskega zbora «Vesna» • Zagorje in predsednik začasne organizacije odbora za povezavo in sodelovanje med mladinskimi pevskimi zbori Evrope, je pričakal naš avtobus 6 km pred Zagorjem v toplicah Medija-Izlake, kjer je bilo pripravljeno kosilo. Izreči moramo priznanje prirediteljem, da so naš zbor sprejeli zelo gostoljubno ter smo vsi odnesli najlepše vtise, katerih ni pokvaril niti dež, ki nas je sprejel v poznih nočnih urah pri povratku na Primorsko. Lepim vtisom pa se pridružuje tudi želja, da bi v prihodnjem šolskem letu zbor še z večjo prizadevnostjo pristopil k študiju in dosegel še večje uspehe. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel v sredo, 5. tm. redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ul. del Montecchi 6 (Sv. Jakob). Slovenski klub priredi danes 4. junija ob 20.30 zaključni večer ob koncu sezone. Sodeluje zbor J. GALLUS Vljudno vabljeni! V NEDELJO, 9. JUNIJA V KULTURNEM DOMU baletni nastop ŠOL SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA IN PROSVETNEGA DRUŠTVA «BARKOVLJE» V nedeljo, dne 9. junija ob 17. uri bodo gojenke pokaza-le občinstvu v slovenskem Kulturnem domu v Trstu uspehe svojega šolanja. Celoten program bo zelo pester in b° obsegal Boccherinijeva, Brahmsova, Chopinova, De Fallaje-va, Delibesova, Dvorakova, Griegova, Lisztova, Mozartova, Rossini-Respighijeva m Saint Saensova dela. Kot g°' sta iz ljubljanske baletne sole prof. Lije Wisjakove bosta Metka Zajc in Vojko Vidmar izvajala kot zaključno točko balet Čajkovskega: «Grand Pas de deux». . Vstopnina za prireditev za obrasle 500 lir, za šolsko mladino 300 lir. Predprodaja vstopnic od četrtka, 6. junija dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 (Via S. Francesco 20)- Gledališča Verdi , v soboto bo v gledališču Ver^ petnajsti itn zadnji simfonični kon spomladanske simfonične sezone 1 j vendar se bo simfonična aktiva s ustanove nadaljevala še v juniju ^ tremi koncerti julijskih avtorjev, programu za «Trst 68». Sobotni koncert bo dirigigrai ni dirigent Antonino Votto, kot ^ listka pa bo nastopila milada t°da uveljavljena pianistka Laura de [s, sco, Program bo obsegal: Mend sohn — Uvertura iz «Lepa Mel,uSlri(e-Ravel — Koncert za klavir in ster, Beethoven — Tretja simWn (Eroica). ., o«8) Pri blagajni gledališča (tel. 23-S" se nadaljuje prodaja vstopnic. Nazionale 16.00 «11 santo Prendehni-mira«. J. Marate, R. Carra. Tecn color. ,e#. Excelsior 16.00 »La notte lnfe£15‘st. C. Minazzoli, A. Oumanskri “Ljd mancolor. Prepovedano mladini r 18. letom. . ne| Fenice 16.00 «Quella sporca storia West». A. Giordana, Stefani* reddu. Technicolor. g, Edea 16.30 «Helga». R. Gassman. Mondry. Technicolor Grattacielo 16.30 «Io ed una d°nL)0i. Prepovedano mladini pod 18. et It)) Hitz (Ulica San Francesco štev 16.00 «Eva, la veritž sull’am° , Lekcija o življenju in ljub® ^ Prepovedano mladini pod 14. Alabarda 16.00 «11 planeta detle s mie». Charlton Heston. Colors®" i neaiuii. c-u*«- . 16.30 «La religij3! T. P.ilvpr F. Rat,a! Filodrammatico Ana Karina, L. Pulver, F. ■ Prepovedano mladini pod 18. *e jr< Moderno 16.00 «Io, due figlie * ,0f. valige«. Louis De Funes. scope. de. Aurora 16.00 «jim, l’.lrreristit>H® . a teektiv«. K. Douglas, S. Kosci Technicolor. _ve. Cristallo 16.00 «Gangste,r story»- d|n| tovni uspeh. Prepovedano h1*3 pod 18. letom. jr Capitol 16.00 ((Caroline Cherie»-Anglade, J. C. Brialy. Techn1®®' Prepovedano mladini pod 18. Impero 16.30 «Violenza per una naca«. K. Schtafflno. Technicoim-j) Vittorio Veneto 16.00 «11 sesso angeli«. B. de Vries. Prepove“( mladini pod 18. letom. Technid” Astra — zaprto. .«»• Ideale 16.00 «1 rlbelll del Kan*' Jeff Chandler. Technicolor. x\. Abbazia 16.00 »Django špara Per je-mo». Glen Saxon, E. Stevvart. chnicolor vvestern. V nedeljo, 16. junija priredi 0 v za proslavo stoletnice čltalmc Skednju Izlet v Begunje. Prijaj^0iK Izlet se sprejemajo vsak de1* v (razen sobote) od 20.30 do 2 gjjed- Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. junija 1968 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 61-letnt Mariane Pa-renzan, 61-letna Giorgina Schottlik por. Galterosa, 80-letna Rosa Bertoc-chi vd Furlani, 70-letni Giovannl Sussan, 80-letna Elena Zadjovich por. Fiorina, 68-letni Ubaldo Zollia, 59-letni Antonio Vardabasso, 8 3-1 etn a Carolina Castelbolognese, 61-letna Palma Minca vd. Deponte, 82-letna Antonia Zahar por. Pettirosso, 67-letna Maria Friedrich por, Cianfor-linl, 76-letna Anna Caenazzo vd. De-vescovi. prostorih nju. prosv. društva v SPDT priredi v nedeljo, 1*>-Izlet z avtobusom v Trnovski in na Goljake. Izletnike bo jso-ljal nrof. Tone Vraber, ki b° val alpsko ln mediter 'ko fl° Vpisovanje do 13. Junija v Geppa 9/II. Darovi in prispevki Boris Raher daruje 50.000 *ir Dijaško matico. Ob 13. obletnic1 ti vnuka Viljema Žerjala, daruje ( lerija Lenardoo 1000 lir za Dlja matico. SOŽALJE Prosvetno društvo Prešeren so- Boljunca izraža svoje globoko žalje bratom Žerjal in sorodmk ob tragični izgubi brata Petra- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) ALI a Basillca, Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-sinl, Trg Libertži 6. Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Dlaz 2. Alla Salute, Ul. Gtulia 1. Piccio-la. Ul. Orianl 2, Vernarl, Trg Val-miaura 11, Pogreb bo danes, 4. junij9 v 17. uri iz glavne bolnišnic® cerkev v Boljuncu. Žalostno vest sporočajo br* j^j svakinje, nečaki in drugi sorod111 Primarla Imipresa Zimolo TRAGIČEN OBRAČUN PRVE JUNIJSKE NEDELJE Dva mrtva pri prometnih nesrečah pri Sesljanu in pred Glinščico Pri sesljanskem naselju «S. Mauro» je avtomobilist iz Padove do smrti zbil pešca, ki je prečkal prometno žilo, pri drugi pa je avtomobilist do smrti povozil pešca, ki je ležal sredi slabo razsvetljene in ozke ceste Tragični obračun prve junijske nedelje: pri treh prometnih ne- srečah, do katerih je prišlo na cestah naše pokrajine, sta dve osebi izgubili življenje, tretja pa leži med življenjem in smrtjo v tržaški bolnišnici. Do prve nesreče je prišlo okrog 18. ure na državni cesti št. 14 v bližini Naselja S. Mauro. 67-lelni Pietro Gilberti iz Naselja S. Mauro 89/B je v spremstvu žene Marije Pagliaro prečkal cesto od avtobusnega postajališča proti baru Pri vhodu v naselje. Ko sta mož ‘n žena dospela do srede cestišča, sta zagledala avtomobil, ki je z veliko brzino prihajal iz Trsta, zena se je ustavila, mož pa je nadaljeval pot v prepričanju, da bo pravočasno prispel na drugo stran ceste. To pa mu je bilo usodno. Kljub temu, da je voznik avtomobila vozilo ostro zavrl, je avtomobil z izredno silo zavozil v Gilber-tija. katerega .je sunek vrgel na streho avtomobila, nato pa na tla, *jer je obležal brez življenja. Fiat 850, ki je povzročil nesrečo, je vozil 24-letni Danilo Rigatti, iz Padove, ki služi vojaški rok v Palmanovi, z njim pa sta se neljala tudi lastnik avtomobila Gilberto Pravi iz Padove ter njegova hčerka Margherita Rigattijeva žaro ienka. Na kraj nesreče so prihiteli a-Eer.ti prometne policije ter boini-čarji Rdečega križa z dežurnim zdravnikov dr. Lovrečičem, ki je lahko samo ugotovil smrt nesrečnega Gilbertija. Potem ko je predstavnik sodnih oblasLi dal dovoljenje za odstranitev trupla, so morali agenti prometne policije iz ses-Ijanskega komisariata več ur iška ti uslužbenca občinskega pogreb nega društva, ki ga pa ni bilo mogoče najti. Šele po štirih urah, o-ki'og 22.30, je na posredovanje na-brezinskega župana dospel iz Trstu mrtvaški voz, v katerega so položili truplo ponesrečenca, ki so ga odpeljali v mrtvaško kapelo na-brežinskega pokopališča. Do druge smrtne nesreče je pri Pr> nekaj minut po 23. uri na cesti, ki iz Boljunca pelje k zavetišču fremuda ob vhodu v dolino Glinščice. Žrtev je 52-letni delavec Peter Žerjal, ki je stanoval v Bo-Ijuncu na št 145. Mož je preživel nedeljski večer v neki vaški go stilni, okrog 11. ure pa se je od Praznik češenj v Mačk ovij ah Pravil proti domu. Ko je dospel v bližino svojega stanovanja, so mu noge odpovedale, da se je zgrudil ha sredo ceste. S poslednjimi prač mi se je poskusil vzdigniti, v tistem trenutku pa je iz vasi privolil fiat 600, za volanom katerega Jo sedel 22-letni Luigi Zocčhi iz Ul. Maršala 4. Cesta je na tistem mestu slabo razsvetljena, tako da mladenič sploh ni opazil moža, ki Jo ležal na cesti. Z avtom je za-vozil naravnost v Žerjala ter mu * levim žarometom prebil lobanjo, tako da je bil nesrečnik na mestu mrtev. V hudem razburjenju je Zocchi stekel do prve gostilne ter prosil Prisotne, naj pokličejo Rdeči križ. P nesreči so bili obveščeni tudi karabinjerji, ki so kmalu dospeli v Boljuncc. Za nesrečnega Žerjala ni bilo ',eč pomoči. Truplo so odpeljali v tržaško mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Tragična smrt dobrega domačina je bridko odjeknila v vasi. V prvih jutranjih urah se je na Ccsti Rcka-Trst z avtomobilom ponesrečil 27-letni skladiščnik Luigi Ulem-', ki stanuje v Ul. Battera 18. PriVižno 15 km od Kozine je mladenič zaradi spolzkega asfalta zrubil oblast n?d avtomobilom, ki J,e zavozi! s ceste ter se prevrnil. "tgosIovEnski boliič'r'i so hudo raji enega Clemo potegnili iz razbi-1)1 avtomobila ter ga z vso b-zim 0;!oel;Vi v trž-ško soiošno bo’n;š-fmo, 'ker so zdravniki "onesrečen c'> ugotovili verjetni zlom lobanj J 3j» dna. k-vaven!e iz ušes in 'k. Zor-d* zco hudih ccškcdb 80 s cridržono prognozo sire’''’: ha zdr v':en'e na nevrokirurški _rd-f?’e\ kjer mu skušajo rešiti živ-‘■cnje. Začetek razprave o eksploziji v Vidmu ,.Ured videmskim kazenskim sodi-se bo začela danes zjutraj ob-"jjvnava v zvezi s ttegično eksplo-t‘.o, kj je 15, novembra lani prizadela mestno četrt Sv. Roka v Vid jbh, ubila 4 osebe, jih ranila 128 -r, povzročila gmotno škodo za Vfič kot dve mi'ijardi lir. , Po preiskavi so preiskovalne ob-®*b prijavile sodišču 44 oseb. Pr 5 obtoženec je 37-!etni Francesco j nrotti, ki je v priporu. Zagovarjati se bo moral zaradi nenamer-j)e katastrofe, nenamernega urno-? več oseb. telesnih coškodb dru-*,m. nedovoljenega vskladiščenja d{sploziva ter prekrškov zakona o dometu z eksplozivi. Druge tri o pe,ne, in sicer njegov 68-letni oče J"acomo, 30 'etni šofer Antonio Bor ;°U'sso ter 20-letna uradnica Lucia frčita pa se bodo morali zagovarjanj zaradi sodelovanja pri večini Uvedenih dejanj. Tc osebe niso v Priporu. j Uh zatožni klopi bo sedelo še 40 rugih oseb, ki so obtožene raznih "Ckrškov zakona o eksplozivih. 4 V nedeljo popoldne je bil v Mač-kovljah že tradicionalni praznik češenj. Praznika se je udeležilo veliko število domačinov ter vaščanov iz okoliških vasi in iz Trsta, ki so z zanimanjem sledili bogatemu kulturnemu sporedu. Sodelovali so: domači mešani pevski zbor, skavtski mešani zbor ter zbor skav- tinj, ekumenski oktet in ansambel «Pleiades». Domačin dr. Alojz Tul je v začetku pozdravil vse navzoče, medtem ko je Franko Žerjal imel priložnostni govor. Po kulturnem sporedu so se prisotni še dolgo zadržali ob dobri domači kapljici in pršutu. Seveda niso manjkale znane in dobre mačkovljanske češnje. iimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiJiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Znižana kazen beguncu iz Prage ki je zagreši! rop in tatvino Njegovega pomočnika, madžarskega begunca iz Budimpešte, so že prej izpustili, ker je prestal kazen Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni prav-dnik Marši, zapisnikar Petrocelli, obramba Padovani in Ghezzi), je bila včeraj prva obravnava letošnjega spomladanskega zasedanja. Na zatožni klopi bi morala sedeti dva obtoženca, toda eden je bil že izpuščen na svobodo, ker je že odsedel kazen. Gre ,za dva begunca, za katera se ne ve kakšne narodnosti 'sta' pFavzapraVT^O njunem primeru smo pisali že lani, ko je 'bilauSbraViiaVa pred pbrothim sodiščem. 38-letni1 Štefan Matesi iz Prage in 36-letni Joži Ferenc iz Budimpešte (te osebne podatke sta dala prizadeta, a policijskim organom se ni nikoli posrečilo, da bi ugotovili, če odgovarjajo resnici) sta v februarju predlani zagrešila tatvino in rop. Na tržaški železniški postaji sta ukradla z brzega vlaka Trst-Rim aktovko, ki je bila last nekega profesorja iz Firenc. V Ulici Genova pa je Matesi odprl z lovskim nožem vrata avtomobila, katerega lastnik je Vinicio Scarel. Ta ga je zasačil pri tatvini, nakar je Matesi zbežal iz avta v katerem se je polastil ovitka z dokumenti Scarel pa ga je zasledovat in že skoraj dohitel, ko je nepridiprav potegnil iz žepa nož ter mu zagrozil, da ga bo zabodel. Scarelu ni preostalo drugega, kot da je prenehal z zasledovanjem. Priča pa je že na prvi obravnavi potrdila, da je bil v bližini tudi Ferenc. Porotno sod sce ju je sodilo zaradi teh dveh prekrškov, zaradi lažnih podatkov o lastni istovetnosti in nošnje hladnega orožja. Glede tretjega prekrška so ju prvostopni porotniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Za ostale pa so obsodili Matesija na 3 leta in štiri mesece zapora, 196.000 lir globe in 15 dni pripora, Ferenca pa na 1 leto, 11 mesecev in 27 dni zapora, 115.333 lir globe in 10 dni pripora. Proti tej ■•azsodbi sta se pritožila oba, ker se jima je zdela kazen prehuda. Ferenc je tudi trdil, da ni bila dokazana njegova soudeležba pri ropu. Na včerajšnji obravnavi (Ferenca so že izpustili na svobodo) je generalni pravdnik zahteval, naj prizivni porotniki potrdijo prvotno razsodbo. Matesijev zagovornik Padovani je zahteval ublažitev obsodbe svojega varovanca, odv. Ghezzi pa je skušal prepričati porotnike, da ni nobenega dokaza, da je Ferenc sodeloval pri ropu. Prizivni porotniki so znižali Matesiju kazen na 2 'eti in 8 mesecev zapora ter 156.000 lir globe. Če bo šlo po sreči, bo Matesi izpuščen na svobodo žez 4 mesece. na zatilju, zlom leve roke in udarce po levi nogi ter ga pridržali na ortopedskem oddelku. Podaljšanje veljave povratnih vozovnic za italijanske volivce Ministrstvo za prevoze sporoča, da se veljavnost mednarodnih povratnih . vozovnic italijanskih volivcev, kii živijo v tujiind, lahko' podaljša. Ni pa;,dovoljeno podaljšanje veljave vozovnic v notranjem železniškem prometu sosednih držav, če-tudi so bile te vozovnice izdane v povezavi z vozovnicami na italijanskih progah. Izjema pa velja za Francijo zaradi stavke francoskih železnic. Zato se tudi te vozovnice lahko podaljšajo do 15. junija. Danes zdravstveno predavanje v So vodnjak V okviru kampanje za cepljenje proti j etiki bo danes popoldne ob 15. uri predaval v prostoru osnovne šole v sovodnjal, zdravnik in občinski odbornik za zdravstvo v Gorici dr. Tomasich. Ob tej priliki bo staršem in učencem obrazložil namen in pomen te pobude. POD OKRILJEM OBMEJNIH PROSVETNIH ORGANIZACIJ Peto obmejno srečanje Slovencev iz Goriške je potrdilo zavest o enotnem kulturnem prostoru Nastopu desetih zborov in zabavnega ansambla v Bukovici je prisostvovala tisočglava množica iz vseh krajev širne Goriške ■šZemlja, zčmljica, mati! če nimaš kruha, daj mi kamen, še ob kamnu bom prepeval* — Cankarjeve besede, ki izražajo našo ljubezen do slovenske zemlje in v znamenju katerih se je vršilo peto obmejno srečanje v Bukovici. Izrek je blestel v dvorani pred tisočglavo množico, ki je z vseh strani obsežne Goriške prišla poslušat nastopajoče, da bi učvrstila bratske vezi pripadnikov našega naroda, ki bivajo na eni kot na drugi strani državne meje. Prireditev pa ni bila pomembna samo zavoljo bratskega srečanja, ki sta ga Slovenska prosvetna zveza iz Gorice in Zveza kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica letos že petič zaporedoma organizirali, ampak tudi zaradi nastopa kar devetih pevskih zborov in zabavnega ansambla, od katerih štirje z italijanske strani. In še za voljo nečesa je bilo srečanje po membno, morda najpomembnejše izmed vseh dosedanjih: poudari- lo je prepričanje o enotnosti slovenskega kulturnega prostora. Prireditev v bukoviški dvorani je. otvoril domačin, prisotne pa sta pozdravila tajnik SFZ Gorazd Vesel in predsednik ZKPO prof. Darij Bratuš. Posamezne zbore je predstavljala prof. Alenka Saksida, tajnica ZKPO. Vesel je v svojem pozdravu izrazil željo, da bi bratski stiki utr dili v nas sveto prepričanje, da se vse naše delovanje razvija na e-notnem nacionalnem prostoru, ki sega od Panonske do Furlanske nižine in da se v takšnem prepričanju konkretizira tudi naš stoletni sen po bratskem objemu nas vseh, ki govorimo isti jezik. «In ko govorimo o enotnem nacionalnem prostoru, ki ne pozna in ne more prenesti mejnih razdelitev, ne moremo ne govoriti tudi o enotnem kulturnem prostoru, ki prav tako kot nacionalni prostor sega tja v Brda, do roba Furlanske nižine in kraških obronkov, kjer naš človek živi, dela, slovensko govori ter se v svojem jeziku tudi prosvetno udejstvuje. Enotni kulturni prostor je rezultat..uovib. časov., oh. .tej. .meji, ki jih poustvarjajo ljudje odprtih pogledov ter trdnih namenov, da bi se iz preteklosti učili za prihodnost. Ko govorimo o enotnem kulturnem prostoru, mislimo pri tem tudi pomoč in pozornost, ki jo je v tem prostoru srečnejši dolžan nasproti manj srečnemu; ki jo je kulturno plodnejša skupnost dolžna kulturno skromnejši.* Profesor Darij Bratuš pa je svojem pozdravnem nagovoru dejal, da so že na prvem obmejnem srečanju pribili, naj bo kulturna in športna manifestacija le eden načinov zbližanja in ohranjevanja slovenstva onkraj meje, kajti zavedati se moramo, da oblikovanje s’o-venskega enotnega kulturnega prostora ne preneha ob državni meji, ampak tam, kjer se izgubljajo sledovi obstoja slovenskega človeka. N ttMBittV BHffOM .z mtmm išš.' 'M iSW 1 Vespist podrl priletnega pešca Pri prečkanju ceste se je včeraj hudo ponesrečil priletni pešec, ki se bo moral dva meseca zdraviti v tržaški bolnišnici. 74-lefcnl upokojenec Clro Romano iz Ul. Rossettl 51 je nekaj po 11. url prečkal uiico, v kateri stanuje, na prehodu za pešce blizu župnijske cerkve, ko ga je podrla vespa, ki jo je proti središču vozil 18-letnl Roberto Vach-Uk iz Ul. del le Docce 9/1. Hudo ranjenega upokojenca so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili lano ti IHO .. IKI*» PHOSEK Predvaja danes 4. t. m. oh 19.30 film: «GEORGY SVEGLIATh (GEORGY ZBUDI SE!) Posnet po romanu Margaret Forster Igrajo: James Mason, Alan Botes, Lynn Redgrave Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! Pozdrav zamejcem pred vhodom v dvoran« iiiiii 111111111 iiiii 11111 iiiii 1111111111111111 mini 11 iTi!iiititii!iiiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiinMi,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V GORICI Zaključna prireditev gojencev ter pogovor vzgojiteljev s starši Gojenci so z nastopi v igralskih in pevskili točkah pokaza-li, kaj so se izven pouka naučili med letom v zavodu Slovenski dijaški dom v Gorici je priredil v nedeljo zaključno prireditev za starše gojencev. Služila je za neposredni stik med Domom in starši, obenem pa je hotela pokazati kaj vsega so njihovi otroci zmožni poleg šolskega dela. Ravnatelj Dijaškega doma odv. Sancin je starše najprej zadržal na pomenku med katerim je prikazal učne ter vzgojne uspehe otrok ter jim dal koristne napotke kako naj ravnajo z otroki med poletnimi počitnicami. Pravilno je, da se 0-trok po delu v šoli spočije. Počitnice bodo daljše pri tistih, ki so izdelali. kdor pa bo imel popravljalne izpite, se bo mora! po potrebnem počitku potruditi, da ga bo izdelal. S 1. avgustom bodo v domu začeli z lekcijami za popravljalne izpite. Zaključna prireditev se je začela s kratkim nagovorom gojenke Ve-rene Buzzi, ki je v svojem pozdravu staršem povedala da so jim pripravili zaključno prireditev, ki naj pokaže kaj so sc v domu na- učili izven šolskega pouka. Program je obsegal tri kratke igrice, recitacije in dve glasbeni točki. V «Zo-bobolm sta nastopila osnovnošolar-ja Dolores Bensa in Vladimir Predan, v igrici «Kdo je medved» pa Igor Komel in Marino Krapiz, v igri «Martin in gozdni možje» pa je nastopilo kar osem gojencev, Magda Prinčič je recitirala Župančičevo «Vprašanje». Pevski zbor je pod vodstvom prof. Križmančiča ter ob spremljavi prof. Vodopivca zapel štiri pesmi. Na klavir je tudi igrala Jadranka Mozetič. V dnevni sobi so odprli razstavo risb, ki so jo gojenci pripravili v okviru nekega sobotnega večera. Za najboljša dela bodo podelili knjige. Zaključne prireditve se je udeležilo zares veliko število staršev kakor tudi ljubit el jev slovenske šolske mladine. Bila je v jedilnici, kjer so za to priliko namestili lepo ure jen oder. Ob tem bi se morali večkrat spom niti in vprašati, ali smo v danih možnostih in okoliščinah storili dovolj za naše zamejske brate, ali smo vselej prisluhnili njihovim težnjam, težavam in željam: če nismo, nas nič ne opravičuje, narekuje pa nam, da tega v bodoče ne počenjamo. Pomoč, to je naša nacionalna dolžnost.* V prvem delu kulturno-zabavne-ga večera so nastopili pevski zbori iz Anhovega (pevovodja Ciril Silič), «Kras» iz Dola — Poljan (Pavlina Komel), «Frunc Zgonik* iz Branika (Gvido Filipič), Briški vokalni oktet (V. Peršolja). Med odmorom je Briški slavček iz Štever-jana zaigral nekaj poskočnih, z njim pa je nastopil tudi vokalni kvartet. V drugem delu so nastopili zbori Miren (Anton Klančič), «Srečko Kosovel* iz Ronk (Pavlina Komel), Goriški vokalni oktet (Danilo Čadež), »Oton Župančič* iz štandreža (Franc Lunin) in -' terarne posplošitve tistih olovo-ških problemov, polnih tragike o° nekdaj pa do danes Zato njegovih slik cMartirij», «Piet, 0 uSnemanje* ne smemo jemati P njihovih naslovih, temveč prej P današnjem stanju groženj, viseči nad človeštvom. S toplimi barvo mi »n z obgrizenimi oblikami Pr0' testira naš slikar nad uničenjem, pričujočem danes v svetu in z*10*,: da že jutri tu, kjer se nam še za vsa grozota vsaj toliko odmakni na od naših domov da sfcoroj ® moremo verjeti, kako nas lab*" vsak cas doleti vse trpljenje.» «Tu je bistvo slikarskega P*T testa, izraženega s sredstvi, P*1 kazujočimi predstavo uničenja n kega mesta v bližnji zgodovini; j je skratka z barvami in z_ m°j vom podan protest proti ožganim kostem neznanega človeka, °P?j zorih pred žgočo nevarnostjo, K lahko doleti tudi nas, danes še miru živeče ljudi. Ukmarjevo ** karstvo bi Lahko opredelili v gr°‘ Ijivo opozorilo pred človeško giko, ki ostaja vedru, ista, ka>k° slikar ohranja stare simbole. te stopnje se je povzpel slikar takrat, ko sc je njegovo ime P*~ približno petnajstimi leti Pr*ceh pojavljati na tržaških razstavo • ln letos pri nas, kjer ga sprel mamo kot aragega gosta.* Razstava Ukmarjevih del v m riboru bo zaključena danes, nok° bodo slike romale dalje po S'ot\i niji, Kot kaže, najprej v SloWnl Gradec. STEFAN OLIVIER [iTJ NOVI ŠEF Gojil je tudi cvetice, o njih je govoril kot o živih bitjih. In všeč mu je bilo, če ga je Liselotte vprašala za nasvet, kako naj ravna z rožami, ki jih je imela na oknih. Ko je zaslišala njegove težke, počasne korake na stopnicah, mu je šla nasproti. «Dobro jutro, ali je kaj za nas?» «Dobro jutro, gospa Neugebauer. Mislim, da bo nekaj.» Očala si je pomaknil prav h kratkovidnim očem in začel brskati po obrabljeni usnjeni torbi; to je delal preudarno, brez naglice. «Tukaj je.» Liselotte je takoj spoznala pisavo. Šolska prijateljica ji je pisala s počitnic. Ko je brala, je stari mož še naprej brskal po torbi. Karta je bila iz sončnega letovišča na Jadranski obali. Podpisali so se tudi mož in otroci. Ko je skušala razbrati pripis na dnu karte, je poštar nenadoma vprašal: «Kaj moža ni doma?» Liselotte ga je pogledala in v šali rekla: «Ne, ni ga doma. Cez aan ga pošiljam v službo, saj veste.« «Zanj imam priporočeno pismo,« je rekel. Opazila ge veliko modro kuverto. Na njej je bilo dvakrat podčrtano, da je pismo treba izročiti osebno. V spodnjem levem kotu je bil uradni pečat. Mestni zdravstveni oddelek, je prečitala Liselotte. Srce ji je začelo močneje biti. Kaj naj to pomeni?^ Priporočeno pismo zdravstvenega oddelka. Lahko gre le za službeno zadevo. Ali so Hansa povišali za šefa zdravnika? «Ali imate svinčnik?« je vprašala, «da bom potrdila prejem.« Starec je zmajal z glavo. ((Svinčnik že imam, toda doktor mora prejem sam potrditi.« «0 ne,» je rekla, bila je zelo radovedna, «saj sem vendar za moža že večkrat podpisala.« «Morda,« je rekel starec, «toda to je službeno.« «Da, iz zdravstvenega oddelka. Take pošte je bilo že več. Bodite dobri in mi pismo dajte, sicer ga bo moral mož sam loviti. Nima rad nepotrebnih potov. V bolnišnici je dovolj zaposlen.« Starec se je obotavljal, a končno se je le omehčal. «Saj mu ga boste še danes izročili, ali ne?« «Seveda, takoj, ko se vrne!« Hitro je podpisala. Ko mu je vračala potrdilo in svinčnik, je stopila tik njega. «Ce je tisto, kar mislim,« je zašepetala, «se vam bom oddolžila.« Zasmejal se je. «Prav, potem bom držal figo. Na svidenje, gospa Neugebauer. Se nekaj počasnih korakov in poštarja ni bilo več slišati. Liselotte je stala v predsobi s pismom v rokah — bila je res zelo radovedna. Hansu ni bilo všeč, če je odpirala službeno pošto, toda v tem primeru... Tako se je odločila in odprla kuverto. Ko so ji oči brzele po vrsticah, jo je stresel mraz, zmrazilo jo je prav do srca, komaj je dihala. Opotekla se je v kuhinjo in skoraj padla na stol. In medtem ko ji je srce divje razbijalo, je prebrala pismo še enkrat: ... neodgovorno ste uničili zaupne odnose med šefom in vami. Sramotno ste .obtožili šefa zdravnika Feldhusna pri zdravstvenem oddelku in zaradi vaših neresničnih izjav je mož pokojne pacientke vložil tožbo proti dr. Feldhusnu. Kasneje je preiskava ugotovila, da je bilo dr. Feldhusnovo ravnanje brezhibno. Zaradi vsega tega 'sodimo, da niste več primerni za svoj položaj v bolnišnici. Odpuščamo vas brez odpovednega roka s takojšnjo veljavnostjo. Prosimo, da odslej pridete v bol- nišnico le, da odnesete svoje osebne stvari. Plača preneha s čekom, ki ga boste prejeli konec tega meseca. Proti odločitvi se lahko pritožite na oddelek za delo v roku, ki je z zakonom določen. Podpisan je bil: dr. Scharff, mestni svetnik in direktor zdravstvenega oddelka. m » * Ob šestih, po večernem obhodu, je Neugebauer v svoji ordinaciji podpisal kot običajno razne formularje in poročila. Potem si je umil roke, zamenjal belo haljo s suknjičem in odšel. Ko je odhajal, je na drugi strani opazil dr. Feldhusna. Le za trenutek se je obotavljal, potem pa je šel naprej, ker se mu ni hotel ogniti. Ničesar se ni bal — imel je mirno vest — toda Feldhusnovo hladno vedenje ga je začelo vznemirjati. Od zdravstvenega oddelka ni bilo še nobenega glasu. Zdaj je poteklo že dovolj časa — oddelek bi že lahko odgovoril. Negotovost je bila neprijetna. Končno se bodo za nekaj morali odločiti. Bila sta si že blizu in Neugebauer ga je že hotel pozdraviti, tedaj pa se je šef zdravnik obrnil na levo In stopil v najbližjo sobo. Neugebauer je skomizgnil z rameni, no, Feldhusen se mu je pač izognil — kaj more za to? Ko je šel mimo vratarja in potem po cesti, je mislil na zdravstveni oddelek in na razgovor s Scharffom. Verjetno čakajo na zaključek policijske preiskave Rothovega primera. Neugebauer je slišal za poizvedovanja, toda tega ni nikomur omenil. Položaj ni bil prijeten, toda drugače ni šlo. Ko je bil pred vrati svojega stanovanja, je bil kar zadovoljen, celo vesel. Brž ko je odklenil vrata, je zažvižgal začetek stare pesmi — peli so jo, ko je spoznal Liselotte: .Vrni se...’ V stanovanju je bilo vse tiho, tudi otrok ni bilo slišati. Gotovo so še na igrišču. Na mizici je bilo pismo. Modro, službeno. Takoj ga je vzel. Zdravstveni oddelek. Končno! A zakaj ga niso poslali v bolnišnico? Liselotte- ga je odprla. Priporočeno je! Nenadoma se je nečesa zbal. Priporočeno? Na zasv naslov? Potegnil je papir iz kuverte. Oči so hitele po vf»*' cah hitreje kot možgani. Potem se je zavedel resnice, Penila ga je kot blisk. Obstal je nepremično, brez misli- (<^ ’ no,» je suho rekel, «kako pa je s tem?« Vrat, ki so se odprla, ni slišal. Ko je pogledal pre£*s®’ je stala pred njim Liselotte. Bila je bleda, vendar se je ® smehnila. «Ali si prebral? Vse je nesmisel, ali ne? &8* pomota...« Počasi je odkimal. - «Hans,» je rekla s tresočim se glasom, to ne more resnica, o tem mi ti nisi ničesar povedal, kaj takega ^ 0 bi storil.« Prijel jo je za roko. «Kje so otroci?« «Zunaj, naj mlajši pa že spi.« . Peljal jo je v dnevno sobo, stopil k naslonjaču in trud® sedel, v rokah pa je držal pismo. Naslonil se je, kakor °. bi imel za seboj dolgo, naporno pot. «Ne, Liselotte,« je rek6’ «ni pomota.« , Liselotte pa se je ves dan tolažila, da Je vse skup81 pomota, grda, bedasta pomota. Torej ni pomota? Hotela 1,1 je telefonirati, toda tega ni storila — zakaj bi ga vznemiri81*,' Končno si je dopovedovala, da ji bo Hans vso stvar v besedah razložil. Sala. Neumna zmešnjava. Zdaj pa je sli®8*, njegove besede in vse ji je postalo jasnejše, a tudi straŠ®81 še. «Zakaj,» je mehko vprašala, «kaj mislijo, ko pravijo 8 litev? Pravijo, da si dajal neresnične izjave. Hans, to J popolnoma blazno.« «Da, blazno je,» je odvrnil, «toda to je odvisno od ' s katere strani vse gledaš.« . j «Kaj s tem misliš?« je vzkliknila osorno, «zakaj m5 nL tega niti z besedo omenil? Res bi mi lahko povedal, k®8 je moglo priti do kaj takega.« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRU2N* c GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 & vnaorei četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega *** Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 801-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, oemrtnloe 150 Ur — Mali ogla-' 4* beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Soc!etš Pubblicitš Itailana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst