PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uto 3. štev. 536 - Cena S lir - 3 jugollre - 2 din |gež^ep^abU.Cs^ TRST, nedelja, 9. marca 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93S08 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vranjo Trst mora dobiti cimprej svojo lastno valuto, ki jo bo izdala lastna emisijska banka, ki mora biti državna ustanova. VSE TR2ASKE 2ENE NAJ 2DRU2EN0 širijo demokratično fronto, italijansko bratstvo in se bore za ženske pravice «. marec, mednarodni praznik žena, so tržaške žene svečano proslavile. Kljub temu da iadustmjci ta trgovci niso hoteli priznati delavkam tega praznika in da ni hotela ZVU intervenirati v kcrist de-avls in nameščen k, so se žene ale v velikem, številu na konfe-v dvoranj kina Alabarda. nšlo jih je toliko, da so veliko 'orano napolnile do zadnjgea ko-■čka in še jih je moralo mnogo *tati »a hodniku. ■Približno ob 9.30 uri sta v imejta Pripravljalnega odbora za 8. V^reo otvorili konferenco tov. Car-» ta v italijanščini in tov. Vlada -' ®k'Bi:dovee v slovenščini. Na stnem mestu okrog predsedniške Pa »o sedele matere padlih ^rtizanov: tov. Tomažičeva, tov. chi Tuzza' Gegrassi in tov. Zoo-• Na konferenci so bile tudj na-■Poče delegatlnje Fronte za neod-Vl«nost. Žene v svetu ren politični referat je imela ni tov. Mira Rijavec, Obši: » itaJ4janšči r^rica. Mestnega ASIZZ, v s love n-pa tov. Vlada Bidovec. Zene - 2 ve'ikim zanimanjem sledile re-la ]U’ V ko-terem jim je tov. raz-s&la. kako so žene začele praz-yati 8. marec in kako so sodelo- vale cialn. V prvih vrstah v borbi za so-ne pravice. Nazorno je očrtala Položaj žene v Angliji in Ameriki, brin 88 toliko govori in piše o svodi in demokraciji, žene pa ne 'vajo dejanske enakopravnosti. Jte v®em bogastvu izlepa najti to-revščine kot v londonskih tdmestjih in newyorških četrtih, Nr ljudje umirajo od lakote. Ste-■p 0 brezposelnih gre na stotisoče. ^dzuinijivo je, da je položaj kolo-amih ;n polkolonialnih narodov jp drprimerno hujši. Položaj grške ne, ki živi v polkolonialnem re-oiu, ki ga vodijo britanske čete ke dorQače monarho-fašistične klilo? ^ Prs-v malo razlikuje cd po-j, a,ia žene kolonialnih narodov. Špaju'- ^ P°'o2ai žere v Francovi , v deželah pa, kjer vlada delovno Zato je naloga ženske organizacije in žena, da se vključujejo v kulturne krožke in prosvetna društva ter da z aktivnim sode- bodnega tržaškega ozemlja. Me žene, delavke ta intelektualke, matere bomo z vsemi silami delale. na to, da se izkorenini šovinizem in naoiolna mržnja, ki jo je načrtno gojil fašizem, danes pa mednarodni lovanjem pomagajo k dviganju j imperializem. Delale bomo z vsemi splošnega kulturnega nivoja I silami, da se vzpostavijo čim prižene. Tretja važna naloga je, mm politično sodelovanjo med obe-jma narodoma. Trgajte krinko z ' obrazov onih ljudi, ki netijo šovinizem med Slovenci in Italijani ! Odpirajte oči tem slepcem. Povejte jim, da na tem ozemlju ne bo miru vse dotlej, dokler se ne reši to vprašanje. Me tržaške žene bomo letos šle prvič v zgodovini na volišče. Oddale bomo svoj glas za bodočo ustavo STO-ja, ki bo za daljšo dobo urejevala osnovne pravice ta dolžnosti tržaških državljanov. Zato je nad vse važna naloga, da se na te volitve temeljito pripravimo ter da I o pcmenu volitev poučimo vse trža- 1 ške žene. Naj ne bo tržaške žene, ki ne ODGOVORNIM PRI ZVU SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE mora dobiti dt/orano da &m- ( jamsko repub-Tko. Nove naloge žena Položaj, v katerem se na- | srčnejši odnesj med FLRJ ta ital’- bi sodelovala pri izgradnji nove i tržaške države, da bo temeljila; na demokratičnih principih in bo j zajamčila obema narodoma, slo- j venskemu kot italijanskemu go- j spodarsko blagostanje, kulturni in politični razvoj. (Nadaljevanje na 2. strani) v7v!vo"..v!w/”.!r,?X3 Delegacije Vrhovnega sovje’8 bo prišla 11. marca v Lordon bolj poglabljamo in utrjujemo bratstvo med slovanskim in Italijanskim ljudstvom, ki je bilo ustvarjeno v narodno-asvabodilni borbi ta ki je predpogoj za napredek svo- London, 8. — Delegacija Vrhovnega sovjeta, ki jo bo vcdil Kuznje- j ^ cov, predsednik glavnega sveta sin- j dlkatov, bo prispela v L:ndon 11. marca- Delegacija, v kateri so pisatelji, znanstveniki in sindikalni | voditelji, bo ostala v Angjij; mesec j dni. Delegati bodo gostje parlamen-stalo STO tisto ozemlje, ki bo j ta ter bodo obiskali glavna indu-vezalo dva naroda, ki bo posre- strijska in kulturna središča na An-dovalo kulturno, gospodarsko in | gleškem. Delale bomo na to, da bo po- Ne mislite, da načenjamo novo vprašanje. Ne. Saj so vsa stara 'se zmerom nerešena. Kakor v začaranem krogu se vrtimo okrog dvoj etničnosti, ki je v načelu priznana, a se ne izvaja; vrtimo se okrog atentatov na mirno prebivalstvo in njegove ustanove: policija je tu, a fašisti se sprehajajo s rokami v žepih in iščejo novih žrtev; vrtimo se okrog kaznovanja vojnih zločincev, mučiteljev in rabljev, zavednih antifašistov: sodniki so tu, a rablji odhajajo z milimi kasnimi ali nekaznovani z zatožnih klopi in fašistična drhal jim aplavdira. Vrtimo se celo okrog mladinskega časopisa «Glas mladihs, ki naj bi postal glasilo naše mladine, a dovoljenje ne pride. In kontno sc že vse leto borimo za dvorano v mestu za predstave Slovenskega narodnega gledališča: obliube šo tu, baje tudi zelo prijazna pisma z najmerodajnejšega mesta, a naši 'umetniki še vedno «gostujejo» na periferiji in v napol podrtih dvoranah za kino. Igralci se z vso slovensko javnostjo vred zaman sjrrašujejo, kdaj bodo postale Prekinitev pogajanj med Madžarsko in ČSR Praga, 8. — Češkoslovaška agencija je v petek objavila službeno izjavo, ki potrjuje prekinitev češko-slovaško-madžarskih pogajanj glede sporazuma o manjšinah. Medtem ko so se predhodno sporazumeli o glavnih točkah, je madžarski zunanji minister Gyongydsi predložil nove zahteve. Češkoslovaška delegacija je odklonila točke glede madžarskih delavnih s»l ter izjavila, da Je to notranja češkoslovaška zadeva, ki ne pride v poštev pri pogajanjih. Tedaj je madžarski zunanji minister izjavil, da ntma nobenega pomena, nadaljevati pogajanja. Italijl Nezadovoljstvo v narašča Rim, 8. — Nezadovoljstvo delavcev in brezposelnih v Italiji narašča. V mestu Trani so proglasili splošno stavko zaradi brezbrižnosti vlade brezposelnih. V Luveri je protestiralo 500 bivši borcev. Nameščenci bencinskih črpalk v Laziju, Umbriji ln Abruzzih so sklenili stopiti y stavko v znak solidarnosti z nameščenci v Viterbu. 8tavl,0 z ustanovitvijo STO-ja, ter^ Pred nas nove naloge ta sltupa naa dosledne borbe in .,šta Jno P°dpirati niih. ""-'»Kih in pri za V prizade- Beograd, 8. — Pokrajinski odbor antifašističnih žena Slovenske Kr.roške je poslal poziv svetovni zvezi demokratičnih žen s sledečo vsebino: «Zene iz slovenske Koroške so ogromno žrtvovale v oboroženi borbi za uničenje fašizma in za organizacijo demokratičnega miru v vsem svetu. Zapori in koncentracijska taborišča niso omajali naše volje za uničenje fašizma. Mnogo žena Je izgubilo življenje za mir in svobodo, toda konec vojne ni prinesel popolne odstranitve fašizma in ni uresničil našega cUja, da bi se združili z Jugoslavijo. Prilike v slovenski Koroški se niso prav nič spremenile od časa nacističnega nasilja. „ Avstrijske oblasti na Koro.-kem ščitijo naciste, šole nadzorujejo na. cistični učitelji, nadaljuje se germanizacija. Koroške antifašiste vedno zapirajo fašisti, k‘u,žlv'^. cH žena v žel}!, da ee uresniči demokratična organizacija miru, ter da bi se priključila naša pokrajina, jugoslovanski domovini«. Britanska vlada in Palestina Lake Success, 8. — Izgleda. da bo angleška Vlada službeno predložila. OZN Palestinko vprašanje ter zahtevala vpis tega vprašanja na dnevni red zasedanja glavno skupščine, ki bo v septembru. Angleška vlada pa je pripravljena, da medtem poseben odbor preuči to vprašanje. Predsednik židovskega narodno osvobodilnega odbora Bergson je izjavi, da bo predložil Varnostnem svetu pritožbo zaradi neupravičenega bivanja velikega števila angleških čet v Palestini, Navzočnost teh čet predstavlja napadalno dejanje proti neoboreženemu narodu. Odbor večno ‘“"te, klh oblasti, zahteva takojšnjo neodvisnost Pa- s: “i™ ...... rtzirah slovensko pretavaistva Zene slovenske Koroške pozivata mednarodno Zvezo demokra čnta »na, da bi jih podprla v njihov borbi za priključitev vseh Sloven- lesttae. Bergson Je izjavil, da odobrava načrt Trygve Lia glede ustanovitve odbora zai preučevanje raa-mer v Paketi ni, pod pogojem, da se pw»pe41 delo glavne kkiipščln*. On s* boji, da je to nov ukrep, od c v k jugoslovanski republiki. Ko- katerega bo imela koriati oanio An-rošk* iZ slavimo mednarodni dan j gllja. Moskva, 8. — V torek se prične v palači Spiridosovka zasedanje sveta zunanjih ministrov, ki mora reševati predvsem dvoje važnih vprašanj: mirovna pogodba z Avstrijo, in, kar je znatno važnejše, bodeča ureditev Nemčije. Poleg tega bodo zunanji ministri verjetno izrabil; priliko za proučevanje drugih važnih mednarodnih vprašanj. Tako je Marshall med. tiskovno konferenco v Berlinu danes omenil, da bo predložil svoj načrt o četvernem paktu. Bevin se bo po vsej priliki razgovarja! z Marshallom o Grčiji in Palestini. Glavna naloga moskovskega zasedanja je torej bodoča ureditev Nemčije. Komentar moskovskega radia o Nemčiji opozarja danes na besede Molotova julija 1946 v Parizu, ko je dejal, da ne gre za uničenje Nemčije, marveč za to, da se spremeni v demokratično in miroljubno državo z lastno industrijo, poljedelstvom in zunanjo trgovino, toda brez gospodarskih in vojaških sredstev, ki b; jo mogle ponovno spremeniti v napadalno silo. To načelo je bilo dcsledno izvajano na sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji, toda tega ni mogoče reči o zahodnih conah. Prav tako je bilo na zahodnih okupacijskih področjih opaziti zelo malo o izvajanju potsdamskih sklepov, ki bi morali biti vodilo za postopanje z Nemčijo in obenem podlaga vsakega pozitivnega reševanja nemškega vprašanja. Na zahodnih področjih, predvsem pa na angleškem in ameriškem, ki sta bili gospodarsko združeni (opažati pa je tudi dokaj znakov političnega poenotenja), vodijo okupacijske sile politiko, katere cilj je podreditev teh področij Angliji in Ameriki in njihova izolacija od vzhodne Nemčije, terej razbijanje gospodarske ta politične en°tnosti Nemčije, čeprav govori 51. 11 potsdamske dekaracije prav o tej enotnosti. Nedvomno bo vprašanje Nemčije povzročilo v Moskv; dokaj težav, toda v interesu mi(ru in demokracije je, da bo ob koncu konference sodelovanje med zavezniki še bolj utrjeno, kajti le na tej osnovi je mogoč trajen mir na demokratičnih osnovah. Danes opoldne je prispel v Moskvo britanski zunanji minister Bevin. Po prihodu na moskovsko postajo, kjer ga je pričakoval Višinski, je Bevin izjavil, da je sre- Glavna karakteristika španskega proračuna za leto 1947. je povečanje izdatkov in v zvezi z njim povečanje davčnega pritiska. Novi proračun predvideva 14.223 milijonov pezet Izdatkov, kar pomeni, da so se ti povečali za približno 1 milijardo pezet v primeri s preteklim letom. Po novem proračunu bodo dohodki znašali 12.963 milijonov pezet, medtem ko so prejšnje leto znašali 11.128 milijonov pezet. Značilno za sedanji režim v Španiji je, da izdatki za notranje ministrstvo in ministrstvo narodne obrambe požrejo nad 50% vseh stroškov. Proračun notranjega ministra znaša 1,962 milijonov pezet, to je 389 milijonov več kakor lansko leto, medtem ko bo ministrstvo narodne o-bmambe potrosilo 6,860 milijonov, to je 300 milijonov ved kakor prejšnje leto. Predstavnik oerkv*, nadškof Kanarski se je pritoži L, češ, da Je čen, da je spet v sovjetski prestolnici. Dejal je: «Poskušali bomo zadelati trden mir, ki bo preprečil vsak napad v bodočnosti.« V razgovoru z Višinskim je Bevin dejal, da je v Moskvi toplejše kot v Londonu. Tudi ostale delegacije bodo kmalu v Moskvi. tudi Nacistična zarota v Avstriji London, 8. — Berlinska radijska postaja na sovjetskem zasedbenem področju je danes zvečer javila, da so ameriške vojaške oblasiti aretirale 57 oseb v Avstriji zaradi tajnega nacističnega delovanja. Izgleda, da je voditelj tega tajnega po-kreta bivši SS general Grafenber-ger, ki se je zadnje čase bavil s črno borzo. Truman se zavzema za grško vlado Washington, 8. — Predsednik Truman je sestavil poslanico za kongres za pooblastitev takojšnjega posojila grški vladi v višini 250 milijonov dolarjev. Poslanica bo verjetno predložena ameriškemu kongresu v ponedeljek. Vladni krogi zatrjujejo, da Truman resno misli obrniti se preko radija na ameriški narod ter prikazati pnticne posledice sedanjih razmer v Grčiji. Kakor ti krogi zatrjujejo, ne bo prišlo do zamenjave angleških čet v Grčiji z ameriškimi. ki se je borilo 'protj nacizmu, posebno ker so ZDA odbile sprejeti antifašistične znanstvenike. Zveza ameriških znanstvenikov vztraja na tem, da se zmanjša število nacističnih učenjakov na najmanjšo miero ter da se jim ne podel! ameriško državljanstvo. Med 200 nacisti, ki jih je sprejelo vojno ministrstvo, so mnogi oficirji, ki so izdelovali leteče bombe. Vojno ministrstvo je pred kratkim objavilo, da bo dovolilo prihod tisočim nacističnim strokovnjakom, ki bodo s seboj pripeljali svoje družine. Fašistični novinar aretiran Rim, 8. — Ministrstvo notranjih zadev je odredilo aretacijo glavne-, ga urednika tednika «Maoifesto» Pietra Marenga. Marengo bo predan pokrajinski komisiji za konfinacijo zaradi propagiranja fašistične ideologije. • obljube in prijazne besede stvarnost, dejstva. «Besede, besede, beseden, je de- \ jal Hamlet in isto ponavljamo z vso upravičenostjo tudi mi. Ali ve na primer gospod polkovnik Boivman, da smo imeli ze nekoč sredi Trsta krasno palačo z veliko gledališko dvorano, ki je zrasla iz žuljev našega ljudstva, in da so jo nam italijanski šovinisti požgali 20. julija 1920, torej dve leti pred oficielnim nastopom fašizmat Gospod polkovnik se gotovo sprašuje kot dober sin svojega naroda, ki je znan po svoji veliki tolerantnosti nasproti drugim narodnostim, odkod neki izvira to blazno sovraštvo takih šovinistov. Naj bo pomirjen. Isto se sprašujemo tudi mi, pa ne šele dve leti in tudi ne dvajset let, marvei. de-Ij, veliko delj, Nam Slovencem je tolerantnost nasproti drugim narodnostim — že kot Slovanom in članom malega naroda — tako rekoč v krvi. Te strašne in slepe šovinistične zagrizenosti ne razumemo. Mogoče bi to vprašanje še najlaže razrešil kak sociolog, ka-rakterolog ali psihoanalitik — mi moramo samo ugotoviti, da je tako. Torej da se povrnemo k vjara-lanju slovenskega gledališča: šest velikih dvoran je v mestu, te dvorane so za vse mogoče prireditve na razpolago, za gostovanja raznih gledaliških skupin, za koncerte, boksarske matche in končno še za celonočno rajanje lege nazionale. Samo za Slovenske narodno gledališče, za kvalitetni dramski ansambel, ki vrši tu svo. jo visoko kulturno poslanstvo, ki nepristransko uprizarja igre slovanskih, Italijanih, angloame-riških in drugih avtorjev ter tako seznanja slovensko občinstvo z duhovnimi stvaritvami najrazličnejših narodov in doprinaša s tim k zbliževanju med njimi, — pa ni in noče biti dvorane na razpolago, niti za štiri dni na mesec! Ali razumete, gospod polkovnik, zakaj smo včasih nekoliko nervozni in zakaj zamerino Vaši počasnosti, ki preprečuje, da bi postale obljube dejanja* Gotovo smo daleč od tega, da bi kakor koli identificirali razloge, ki vodijo Vas, s razlogi tržaških šovinistov, ki se jim zapenijo ustnice od nerazumljivega sovraštva, če samo slišijo slovensko besedo. Toda praktično vzeto smo pri Vašem oklevanju na istem: za Slovensko narodno gledališle v Trstu še zmerom ni dvorane na razpolago. Drugega van ne moremo želeti, kot da objektivno raziščete zade- vo, leot je najboljšim predstavnikom vašega ljudstva lastno. Mirni bomo, ker vcemo, da so naše zahteve ne samo pravične, marveč tudi dovolj skromne ter absolutno v okviru realnih možnostih in Vaše kompetence. Dober 'pregovor pravi: Kdor hitro dA, dvakrat da. Kar se pa šovinistov tiče, ki tavajo zaslepljeni v temi sovraštva, vemo, da prihaja čas, ki bo pometel z njimi. Zakaj italijansko tržaško ljudstvo, njegova dobra in’pozitivna večina, nar razume in nas v naših težnjah podpira. Ameriška vlada pripravlja nove ukrepe nroti sindikatom, omogoča pa lastnikom rudnikov, da zaslužijo milijon dnevno Ameriški znanstveniki protestirajo proti nameščanju nacistov v ameriškem vojnem ministrstvu New York, 8. — «New York He-rald tribune« poroča iz New Yorka da je zveza ameriških učenjakov, v katetri so učlanjene številne znanstvene organizacije ta mnogi znanstvenih, ki so sodelovali pri raziskovanju atomske bombe, poslala predsedniku Trumanu poziv, naj odstrani nemške znanstvenike z vojnega ministrstva. Zveza poudarja, da' je stotine vseljenih Nemcev sodelovalo aktivno z nacizmom. Njihova prisotnost žali čut ljudstva. Wash:ngton, 8. — Minister za pravo sodje Clark je izjavil, da bo zahteval od vrhovnega sodišča, naj izda v korist javnosti določbo, ki bi preprečila sindikatom, da bi zapustil; delo v premogovnikih. Clark je izjavil, da, če Lewis in sindikati ne bodo brezpogojno razveljali pisma od 7. decembra 1946. o odpovedi sporazuma z vlado, bo nastala nevarnost nove prekinitve dela z 31. marcem John Lewis je obtožil ameriško vlado, da je onemogočila vsako pogajanje za nov sporazum v premogovni industriji pred vrnitvijo rudnikov lastnikom. Lewis je dodal, da bi bila nesoglasja med rudarji ln lastniki že rešena, ko se ne bi vlada kot za lnteresirana stranica vmešala v ta pogajanja. Zatrdil je, da ne ve, kaj se bo dogodilo 30. junija, kadar bodo ukinjena posebna polmcčja vlade. Lewis je izjavil, da v pričakovanju tega datuma ruda- rji delajo z Isto plačo, lastniki pa zaslužijo milijon dolarjev dnevno. Lcwis Je omenil da sindikati predstavljajo glavno nadzorstvo nad a-meriškim gospodarstvom GOSPODA RSTVO Franco pritiska davčni vijak podpora določena za cerkev prenizka. Nadškof ugotavlja, da se je proračun vojske od leta 1925. pcvečal za 1,746 in proračun notranjega ministrstva za 1,308 milijonov pezet, medtem ko se je proračun državne cerkve povečal v tem času samo za 66 milijonov pezet. Stroški za vzdrževanje «Falan-ge» znašajo 36 milijonov pezet, kakor prejšnje leto. Toda temu številu je treba dodat; še izdatke za slične politične ustanove, kakor za «Mladinsko fronto* ln vseučlllščne sindikate, ki znašajo 277 miltljonov pezet. Rezultat glasovanja o proračunu daje zanimivo sliko sedanjega političnega stan>i v Španiji. Španski parlament šteje 500 članov. Za proračun je glasovalo 180 članov, proti pa 19, to se pravi, da se je ogromna večina vzdržala glasovanja, GOSPODARSKE VESTI Proizvodnja premoga v ZSSR raste. Bo vesti, k; jo je objavil moskovski radio, so premogovniki bazena Kuzneck v februarju presegli proizvodnjo, ki Je bila določena v programu. VeSki angjtiki vojni dolgovi v Indiji in Egiptu. Po poročilu te Ka'ra/ so se razbila pogajanja med angleško delegacijo ta Egipčani bs likvidacija egipčanskih Dstaški zločinci odhajalo v Argentino Rim, 8. — «Unita» poroča, da je danes 30 ustaških kriminalcev pobegnilo z ladijo «Filippa» v Argentino. List javlja, da je bilo 16 vojnih zločincev aretiranih, ko so se nameravali vkrcati na ladjo. Med 30 pobeglimi zločinci se nahaja tudi Vladimir Kren, bivši poveljnik Paveličevih zračnih sil, Jurij Gra-niS, šef Paveličeve tajne policije, Rodomil Vragovič, šef hrvaške policije in general Josip Tomljenovič, poveljnik ustašev v Liki. Ostati zločinci so odpotovali z italijanskimi priimki. kreditov v Angliji. V času včjne so se v Angliji nabrale velike vsote egipčanskih lir, ki jih cenijo v dolarjih od 1,760 milijonov do 2,000 milijonov. Nedavno je angleška delegacija doživela sličen neuspeh pri pogajanjih z Indijo, kjer so med vojno ai\g’e-škl dolgovi narasli na 4,800 milijonov dolarjev. Dar Avstralije Veliki Britaniji. Na svoji zadnji seji je avstralska vlada sklenila, da podari Veliki Britaniji 100 milijonov dolarjev. Anglija iSče les in hrano na Poljskem. Med Poljsko in Anglijo so v teku pogajanja glede velikega zamrznjenega poljskega kredita v Angliji, kf znaša 1 milijon 750.000 dolarjev v zlatu, V tej zvezi se Anglija poteguje za to, da bt jt Poljaka dobavljala lea in Bvila. Prilsi/no znitanje oen na Co-SkoslovaCkem. Češkoslovaška vlada namerava ■ odlokom znižati la «*vyw. 0 Delavskih zadrugah naj odločajo sami zadružniki Vse kaže, da so se nekateri, kf cčividno ne želije, da vodstvo Delavskih zadrug spet prevzamejo resnični predstavniki tržaškega delavstva, prestrašili izhoda volitev delegatov. Edino tako se da razlagati protest predsednika, začasnega vodstva dr. Pueoherja proti načinu volitev, k; ga je naslovil ZVU. Dr. Puecher je protestiral, proti temu, da so se volitve izvršile z dviganjem rok in ne z glasovnicami. Kakor znano, sta ostala člana za^ časnega vodstva odgovorila na Puecherjeva izpodbijanja pravilnosti volitev delegatov s pojasnilom, objavljenem v tržaških listih, poudarjajoč, da pravila ne določajo načina volitev delegatov ta da so aa volitve izvršile s pomočjo glasovnic v primerih, kadar je večina volivcev to želela, ker so volitve delegatov potekle popolnoma v skladu s pravili Delavskih zadrug, ostane v veljavi napoved Izrednega občnega zbora (za dan 15. t. m). Dr. Puecher pa vztraja pri svojem prvotnem stališču, kakor je razvidno iz njegove najnovejše izjave v listih, kakor je «Voce libera«. O tem sporu boda pač najbolj« in najobjektivneje godili sam; zadružniki preko svojih delegatov na občnem zboru. Vsak poskus v kateri kolj obliki, da se prepreči vrnitev uprave zadrug njihovim pravnim lastnikom, to je tržaškim delavcem in nameščencem, se bo razbil ob zidu enotne volje večine zadružnikov. Ce se je zdaj v to notranjo zadevo Delavskih zadrug na Svobodnem tržaškem ozemlju vmešal Se neki videmski list in zagrozil z bojkotom trgovin Delavskih zadrug od strani italijanskih odjemalcev in italijanskih bank, ki da so s krediti podprle Delavske zadruge, pomeni to butanje z glavo ob zid. O bodočem vodstvu zadrug bodo odločali, kakor rečeno, sami zadružniki, lq se groženj Iz Vidma pač ne bodo ustrašili. Delavske zadruge bodo danes prav tako uspevale brez kreditov italijanskih bank, kakor so v času, ko italijanskih bank v Trstu sploh ni bilo. Ko se bodo tržaški denarni zavodi končno osvobodili klešč italijanskega kapitala, ki se Jih Je polastil a pomočjo fašistične vladavine (glej primere zavoda Banca Oommercia-le Triestina ia še mnogrih drugih), bodo delili kredite po lastni volji in, razume se, predvsem ustanovam na STO. Ako bodo Delavske zadruge potrebovale kreditov, potem je gotovo, da jih ne pojdejo iskat v tujino. Toliko prej pa bodo odklonile takšno pomoč, ki bi jim vezala svobodo odločanja, ko bo šlo za korist; tržaškega delavstva. m KRATKE i/csr/a RIM. — V Genovi so otvorili an-gl£ško-ital Ijansko društvo v prisotnosti britanskega veleposlanika v Italiji Charlesa Noela. Predsednik društva je Manzitti, predsednik trgovske zbornice v Genovi. JERUZALEM. — Neki britanski oficir ta vojak sta ostala ranjena v avtomobilu glavnega stana, ki je naletel na mino na poti med Haifo in Tel Avivom. BEIRUT. — Kakor poroča list «Beirut» eo v Tripolisu uvedli policijsko uro in prepovedali nositi značke političnih strank, RIM. — Med Poljsko in Italijo so sklenili dodatno pogodbo glede trgovske izmenjave k pogodbi, ki je bila sklenjena 10. oktobra 1946. leta. PARIZ. — Stavkovni odbor, ki zastopa zvezo tiska/miških delavcev, strojnih delavcev, ltaotip-stov ta tiskarjev vseh drugih strok, je včeraj izjavil,, da bodo pariški listi pričeli izhajati v torek. WASHINGTON. — Velika Britanija ta ZDA so prosile Jugoslavijo, da bi opustila svoje zahteve na italijanske ladje, ki so bile poškodovane v vojni, vključno transatlantik «Rex». RIM. — V vasi Laghi v severni Iti i ji je neka krava stelila šest teličkov. RANGUN. — Zaradi; železniško nesreče v centralni Birmainiji je bilo 25 potnikov mrtvih, med njimi 7 britanskih vojakov. PARIZ. — Stavka pariških bančnik uradnikov Je zajela tudi pole rajno. Vesti, ki prihajajo iz francoskih mest, predvsem iz MaraeiS-leea, Cetta. Ltmogeaa, poročajo, da so tudi tam bančni nameščenci stopili v stavko. RIM- — Rimski Ust «Espresso* poroča, da je bilo 10 oseb ubitih na nekem kamioo/u, kj Je naletel na in 1 po da, ceati mod. Rimom in Ar* tSBfe Lažnivi kljukec pred sodiščem Odbor italijanskega gospodarskega udruženja za STO v Trstu je na svoji petkovi seji soglasno sklenil, da bo uvedel pravno postopanje proti Časopisu «Vooe II-bera», ki je v svoji Številki od 7. t. m. priobčil članek pod naslovom «Oderuštvo v ribarnici — Okužena konji poceni naprodaj*. Odbor ugotavlja, da vsebina tega Članka niti najmanj ne odgovarja resnic# in ponovno onečašča pred javnim mnenjem ta list, ki tako rad priobčuje neresnične vesti. Rasni monopolisti, k[ so doslej delali lepo in grdo vreme na tržaškem trgu, se zelo razburjajo zaradi demokratičnega gospodarstva, ki ga ima Udruženje na programu in ga uvaja na .n ate m trgu. Zato pa skušajo z vsemii sredstvi ovirati njegovo delovanje in uspeli. dlanj udruženja v resnici prodajajo ribe po 80 do 120 lir pri kg cenejše, kakor dela «Provvedito-rlo», ki Je omenjenemu Časopisu tako zelo pri srcu. Tudi meso prodajajo včlanjeni mesarji po 180 do 200 lir pri kilogramu cenejše, kakor pa je normalna tržna cena. TRŽAŠKI DNEVNIK Vse tržaške žene naj združeno Sirijo demokratično fronto, utrjujejo slovansko - italijansko bratstvo in se bore za ženske pravice Kar pa se biče kor.j, ki jih je Unrra namenila za Jugoslavijo, in so jih tukaj izvrgli, pojasnjuje Udruženje, da so bili izvrženi zato, ker so imeli ranjene noge ali druge zunanje poškodbe. Z natolcevanjem o «okuženih» konjih bi radi samo prestrašiti' prebivalstvo, da mesa ne bi kupovalo. Konje je ponudila v prodajo organizacija Un-ra sama, ker je videla, da ne bi mogli nadaljevati potovanja. «Vo-ce llbera* skuša še enkrat braniti one monopolistične kroge, ki so bili navajeni navijati cene po svoji volji. Koliko jim bo uspelo, to je pa drugo vpraSanje. (Nadaljevanje s 1. strani) Eno najneposrednejših vprašanj, ki zahtevajo naše pomoči za dokončno rešitev, je vprašanje sindikalne enotnosti, V precejšnji meri je odvisno prav od nos žena, kdaj in kako bomo dosegle združenje vseh delavcev in nameščencev v e-notno s'ndikalno organizacijo, ki bo druga svetu. demokratična gibanja v Letos bomo prvič proslavljali 1. maj, praznik dela v okviru STO-ja. Naloga delovnih žena je, da strnjeno nastopimo na tej proslavi, ki bo nov dokaz enotnosti delovnega ljudstva to pregled vseh naš'h sil. To so naše najvažnejše naloge v najmočnejše orožje demokratičnih sedanjem trenutku in od naše di- ZakaJ Je bil a ret'ra n tov. Dujc? Poročali smo že da je civilna policija aretirala tov. Dtijca. Tov. Dujc se je slučajno nahajal v Kojskem, kjer so ga naprosili, da bi sodeloval na gospodarski konferenci in da bi dal nekaj nasvetov. Sestanek je bil spontan. Ljudstvo se Je zbralo, da bi se pogovorilo o gospodarskem položaju, ki je nastal s podpisom mirovne pogodbe, po kateri bodo Brda pripadala Jugoslaviji. Zborovanje gospodarstvenikov se Je pričelo okrog 9. ure. Ob 11. uri je prišla policija in ker zborovanje ni bilo prijavljeno, so zahtevali naj se zborovalci razidejo. Na intervencijo krajevnih funkcionarjev SiAU je policija pristala, da se zborovanje nadaljuje do 13. ure ob njeni prisotnosti. Po zaključku zborovanja so civilni policisti poklicali na stran štiri osebe, med katerimi je bil tudi tov. Dujc. Ostale tri so izpustili, tov. Dujca pa pridržali in ga odpeljali v goriške zapore. Civilna policija Je javila, da tov. Dujc ni imel osebne izkaznice, kar ni res. V zvezi * aretacijo zasluženega antifašista je zavladalo na goriškem veliko ogorčenje in ljudstvo zahteva, da ga izpuste. množic proti vsem poskusom vmešavanja tujega imperializma v naše notranje razmere. Sindikalno enotnost je treba doseči ne le v tovarnah, marveč v vseh uradih in institucijah, kjer se nahajajo delovni ljudje. Vzbuditi zanimanje žene za sindikalno vprašanje bo ena izmed glavnih nalog, s katero se bo morala ukvarjati ženska organizacija. te do danes so gledale delovne množice vsega sveta na borbo, ki Jo je vodilo delovno ljudstvo Trsta proti vsem ostankom fašizma in tujim vplivom. Združitev vseh resnično demokratičnih množic Trsta v enotne organizacije ali vssj v skupne borbene fronte pa mora postati vzgled vsem ljudstvom v bor-b1 za svobodo ta demokracijo. Po našj borbi se bodo zgledovala tudi odvi- scipline in požrtvovalnosti je sno, kakšni bodo uspehi. Političnih referatih se je začela diskusija. K besedi se je javilo več tovarišic. O vprašanju dvojezičnosti je govorila tov. Olga. Dejala je, da je prav posebna dolžnost tovarišic Slovenk ob vsaki priliki zahtevati. da z njimi govore slovensko. Zavedati se namreč moramo, da bo reakcija na vsakem koraku skušala ovirati izvajanje dvojezičnosti. Tovarišice Italijanke bodo zato nudile Slovenkam vso pomoč, da uveljavijo svoje pravice. Tov. Kaste-lan Amalija se je prijavila k besedi in je govorila o vprašanju šol. Razložila je tovarišicam', kako je s šolamj in vzgojo v IV. okraju. «Pro-stort so slabi, vlažni in niso primer-n- za šolo. Otroci imajo le po dve uri pouka na dan. Učitelji nimajo duhu. Stene so večkrat protestirale pri ZVU, toda brez uspeha. Zato se bomo žene borile vse dotlej, dokler ne bo dokončno urejeno vprašanje šol*. Ko je omenila ime Baraga, so se slišali iz dvorane vzkliki: »Proč z izdajalcem!* Nato je govorila še zastopnica žena iz tovarne Sv. Andreja. Povedala je, da se delavke nieo mogle u-deležt' konfrence, ker industrije! niso hoteli priznati tega praznika. Omenila je tudi primere, kako so odpustili iz službe tovarišice, ki so dosledno branile interese delavstva (n, pr. uprava tvrdke Stock). Tov. Bemetfč Marija Je na kratko opisala uspeh svojega potovanja na mednarodno konferenco žena v Prago in tudi izročila prisrčne pozdrave vseh 14 ženskih delegacij. Prebrala je brzojavki, Zveze italijanskih žena (UDI) iz Rima in Centralnega odbora antifašistične fronte žena v Jugoslaviji. Tov. Vlada je ob zaključku še enkrat naštela najvažnejše naloge: gojiti bratstvo med Slovenci in Italijani, dvigati kulturno raven žena, širiti demokratično fronto in stvarno reševati vprašanja. Žens se zahval!u?e]^| NI BILO DRV. PREMOGA IN PLINA In vendar so koks izvažalil V našem listu smo mnogkrat pisali, da v raznih ustanovah in uradih marsikaj ni v redu. Razkrinkavali smo civilno policijo, odkrili nečedne posle z otrobi pri «Consorz:o Agrario», pisali o kraji Unrinega blaga na debelo, o špekulacijah z nagradami na tržaški občini itd. ZVU je imela za vse to samo gluha ušesa. Saj smo bili zanjo le demagogi in prenapeteži, ki smo pisali o vseh teh vprašanjih le iz propagandističnih namenov. Ko pa je zadnje čase bila mera le prepolna, je morala tudi ZVU nekaj ukreniti, kar potrjuje, da so bile naše trditve popolnoma upravičene in pravilne. Odpust sicer malega števila funkcionarev civilne policije in nekaterih višjih funkcionarjev prefekture je v tem pogledu zelo značilen. Čeprav so ti ljudje podali «demisijo», je to dokaz, da je bilo cmekaj gnilega v deželi Danski«. Včeraj pa so odkrili ogromno potvorbo, zaradi katere Je trpelo vse mesto. Se nedolgo od tega smo pi- ASIZZ-ja zahvaljuje in izraža svoje priznanje vsem ženam, tovarišem, organizacijam in tisku, ki so sodelovali z njimi pri delu za 8. marec in s tem pripomogli k lepemu uspe odgovarjajoče Strokovne izobrazbe, | hu proslav za mednarodni praznik nati ne vzgajajo otrok v naprednem I žena. sali, da gredo velike množine kok, Koordinacijski odbor se v ime^|Hsa jive na črno borzo v Italijo. ■- * • poklicali so nas na odgovor in ho- teli dokazov. In ironija usode, še včeraj so na Conskem svetu brali odgovor polkovnika Fodena, da je preiskava ugotovila, da niso tihotapili koksa v Italijo. Istega dne po naključju odkrili, ko se Je uradnik tvrdke Capelli predstavil na prevoznem centru s potvorjenim dovoljenjem. Vse to kaže, kako je gnil upravni aparat ter da ni dovolj odpustiti nekaj funkcionarjev, temveč da je treba izvesti temeljito čistko na vseh področjih. Tržaško ljudstvo ne bo dopuščalo, da ga bodo na tak umazan način izkoriščali in bo poskrbelo, da se iz ustanov v bodočem STO - ju obisti vse. kar je gnilega. Cesar ni znala ZVU, bo znalo ljudstvo, ko si bo lahko svobodno izbralo svoje zastopnike. POB U A MEDJA VAS — SV. IVAN Poživitev prosvetnega dela. Do seidaj sta obe vasi pokazali prav malo aktivnoetj za prosvetnem delu. Po dolgem neplodnem prerekanju so končno sklenili, da se bosta cbe vasi združili to da bodo ustanovili enotno prosvetno društvo. V ta namen se je zbralo 23. februarja v Medja vasi precejšnje število ljudi. Gostovalo je prosvetno društvo Jadran 'z Devina s pevskimi in re-citAčijskimi točkami za obletnico smrti Franceta Prešerna. Po proslavi so se vršile volitve, na kateri so izvolili društveni odbor, v katerem sta zastopani obe vasi. Novo izvoljeni odbor Je prevzel obveznost, da bo poživil prosvetno delo. V ta namen se je že 2 vso resnostjo oprijel dela, ker hoče dokazati, da je vreden zaupanja, ki so mu ga izkazali vaščani obeh vasi. DEVIN Konferenca ASItZ. V nedeljo 2. marca so imele žene jz Devina konferenco, na katetri so obravnavale Nepotrebna zavlačevanje pri izplačevanju odškodnine Pred pribl'žno eni’m letom je ZVU objavila v dnevnem časopisju, da bo poseben urad izplačeval odškodnino za škodo, povzročeno po angleških in ameriških vojaških edini cah. Obveščeni smo, da Je do sedal že če 2500 kmetovalcev oddalo prijave in prošnje za izplačilo, od kat-rih pa Je rešenih šele okrog 800. Vsak dan prihajajo naš# kmetje n« ta »ekspeditivni* urad In proeijo, naj jim to odškodnino končno izplačajo, saj so vendar bili oškodovani brez krivde, a čestokrat je zavezniška vojska delala veliko škodo tudi brez stvarne potrebe. No, odgovorni uradniki pa se neprestano izgovarjajo, naj še in še počakajo in da bodo že vsi prlfll na vrsto. Kmetje se sprašujejo, kakšen namen sploh ima to zavlačevanje. Posledica tega zavlačevanja pa je ta, da imajo oškodovanci vsak dan večjo Škodo, kajti vrednost denarja hitro pada, a odškodnina ostane vedno enako. Kaže, da je temu vzrok to, da obstoja samo ena dvočlanska komisija za reševanje prošenj in da se nihče ne pobriga, da bi se izplačevanje pospešilo. Mislimo, da bi ZVU morala upoštevati proteste naših kmetov ta storiti vse, da se njeni lastni odloki izvajajo. Ob tej priliki ee tudi vprašamo, zakaj je prid tem uradu samo en Slovenec, ostali pa sami Ttalljpni večinoma I® Italije, čeprav so oškodovanci sami Slovenci razen nekaj Furlanov. Torej ae tudi v tem uradu pod ZVU ni riič tepremenilo. o njihovih pravicah. Po referatu se je razvila živahna diskusija. Zene so se še pogovorile o socialnih vprašanjih v zvezi s počitniškimi kolonijami za otroke in o šolstvu. Z veliko vnemo se žene iz Devina tudi pripravljajo na njihov prazniki 8. marec. Igrale bodo dve 'gri in 3'oor eno slovensko in eno italijansko, mladina in pionirji pa bodo sodelovali s petjem in recitacijam’. Ker so vsi silno pridni, nas bodo gotovo veselo presenetili. SAMATORCA Naš najstarejši dopisnik praznuje 43 letnico poroke. Tovariš Kante Ivan in njegova soproga Skrk Matilda sta te dni praznovala 43 letnico svoje poroke. Njegove hčerke n sinovi, vnuki In vnukinje ter vsi tisti, ki ga poznajo, mu želijo ob obletnici mnogo sreče in zdravja. Tov. Kante je predsednik SIAU v vasi in naš vesten dopisnik, star p« je 67 let. Gotovo nam bo v dolg’ vrsti srečnih let, ki Jih ima še pred seboj, poslal še mnogo, mnogo za- TOMAJ Predavanje o STO-ju. Pred kratkim smo imeli množični sestanek. Neki tovariš je predaval o bodoči ureditvi STO-ja. Po predavanju Je ljudstvo živahno razpravljajo o tem vprašanju. Veliko število vaščanov se je nedavno od tega udeležilo prostovelj-nega dela pri pobiranju borovega prelca. Opravili so 232 ur dela. Napad na vojaka C SR V nedeljo ob 0.40 so neznanci pri tovarni Gasilni napadli z noži češkoslovaškega vojaka Jcsefa Rau-ša, člana misije Umre za CSR, in ga laže ranili. Prepeljali so ga v vojaško bolnico. Njegovo stanje ni resno. vprašanje enakopravnosti žena in nimivih dopisov. ("sporočila in objave") Prosvetno društvo sFranjo Marušič* v Roooliu priredi danes 9, t. m. ob 17. uri v dvoran# «pri Lovcu* Fran Lipabovo igro: »Glavni dobitek*. Vabljeni, vsi. Sindikalno zborovanje slovenskih učiteljev bo v sredo 12. t. m. ob 16. uri v ul. Imbriani 5. Razpravljali bodo o važnih in aktualnih vprašanjih. Zato naj se zborovanja udeležijo vsii interesenti. Zborovanje odpuščenih državnih nameščencev Daijes bo zborovanje odpuščenih dižavaih in pcldržavnih nameščencev v dvorani kina Mare ob 9.45 uri. Zborovanja naj se udeleže: Val člani organizacije. Vsi oni, ki še niso elani, pa so vložili prošnjo, kot določa uredba ZVU št, 60 pri pristojnih državnih upravah. Zastopniki krajevnih dnevnikov In tednikov. Združenje bivših političnih preganjancev poziva ene člane, ki še niso Izpolnili vprašalne pole, da to store frmprej na sedežu združenja v Trstu, Trg della Borea 11-11, od 16-19,30 ure. Enotni sindikati Kmetijstvo. Srednji dn mali posestniki in poljski delavci so vabljenj danes od 10. uri na sestanek v Ljudskem domu v Dom ju. Popoldne ob 14. uri bo sestanek v Škofijah. Spalni vo*ov(. Jutri ob 17. uri je sklicana na sedežu odborova seja. Peki. Jutri ob 17» uri bo na sedežu odborova srja. Prehrana. V torek ob 18.30 uri bo na sedežu odborova seja. Kovinarji. Jutri ob 19. uri bo Imel odbor svojo sejo. V torek U. t. m. ob 18. uri se bo sestala posvetovalna komisija za uradnike. Lesna stroka. Jutri se bo vršila odborova seja. Železničarji. Železničarji iz Op čin so vabljeni, da se udeležijo sestanka danes ob 10. uri v gostilni «Dei Soci*. Rojstva, smrti, poroke Dne 8. t. m. se je rodilo 8 otrok, umrlo 9 ljudi, porok pa je bilo 10. CIVILNE POROKE: zidar Ri-nald Cox to tipografka Clprlana Bego. CERKVENE POROKE: kovač Marij Cerqueni in zasebnica Ofe-lia D'Elia, uradnik Guido Vascotto in uradnica Niikolina Lonci študent Livio Beltrame ta zasebnica Alfea Greco, mizar Anton Germani in kartotehničarka Diomira Žerjal. mehanik Rafael Buonpensie-ro in zasebnica Ana Ncrbedo, mehanik Pavel Vouk in trg, pomočnica Ivana Gabttielll, natakar Viljem Keam«y in zasebnica Jako-bina Andreaco, Šofer Friderik Watts in zasebnica Marta Sterpe-ni, uradnik Vtacenzo Ferrante in uradnica Livija Germogli. UMRLI: 44 letna Aurelija Sa-p’enza por. Grecc, 84 letna Julija Mazzottd, 75 letna Lojzka Gerini vd. Valentini, 13 dni star Ivan Sbogar, 58 letni Ivan Orsini, 75 letna Antonija Castellani por. Bao-tollnl, 87 letna Marija Sturman vd. Zoocht, 63 letni Jože Denave to 84 letni Giordano Pahor. Radijski sporedi V nedeljo 9. marca TRST II. pa je policija Javila, da je aretirala Antona Spino, Adolfa Capelli-ja in Stena Bene vol o, uradnika pri kmetijskem odseku ZVU, ki je izdajal potvorjena izvozna dovoljenja za koks. Policija je prijela tudi načelnik:, urada zablagovni promet na tržaški postaji Romana Pace ter uradnika Galimbertija in Potassa. Sumijo Jih, da so skrivaj poslali v Italijo na desetine vagonov premoga in potvarjali vozne dokumente. Slo je za milijonske umazane kupčije (govore o pol milijardi dobička), medtem ko je tržaško ljudstvo trpelo mraza. Te kupčije so se vršile pred očmi ZVU, čeprav je vse mesto govorilo o tem, da se v Milanu grejejo z koksom iz tržaške Iive. Vest o tem odkritju je silno ogorčila vse tržaško ljudstvo. Letošnja zima je bila ena izmed najhujših, kar jih pomnimo, ljudje pa so bili mnogokrat'brez plina, elektrike, goriva, dš, celo vode. Oderuhi in špekulanti pa so sl polnili svoje mastae listnice z milijoni. Mesto je trpelo, kupčija pa je nemoteno trajala dalje. Končno so krivce skoraj SLOVENSKO K KROJNO GLEDALIŠČE DANES ob 18, uri v 'Skednju: „SCAMPOLO“ Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni. KULTURA Slavnostna akademija USllZs V proslavo mednarodnega zenskega dne je ASIZZ priredila v dvorani Doma pristaniških delavcev 7. t. m. slavnostno akademijo. Izbrani spored je otvorila tov. Marina s kratkim nagovorom v katerem je izrazila obžalovanje zaradi premajhne dvorane, ker se večje pri oblasteh ni dalo doseči. Nato je sporočila pozdrave iz mednarodne "zenske konjerence v Pragi, ki je 3 veliki simpatijami spremljala borbo tržaških in primorskih lena za svobodo in demokracijo, tako da je bila ASIZZ soglasno sprejeta v Mednarodno zvezo demokratskih lena. Povdarila je, kako je ta soglasni sprejem nagrada in priznanje za opravljeno delo, pa tudi vzpodbuda ih obveza za nove naloge v bodočnosti. Po nagovoru se je pričel pestro in zanimivo sestavljeni programski del večera. Kot prva je nastopila so-pranitska Pavla Potrata, ki je izvajala Simonitijevo ePomlad«, v drugem delu sporeda pa še ariji iz oper «Rusalka» in Prodana nevesta. Dosegla je zasluženo odobravanje zlasti s svojim voluminoznim in sočno barvanim sopranom. Član SNG Joško Lukez je občuteno prednašal socialno črtico Zore Ko-šutove «Slika s ceste«. Iz opere An-dre Chenier smo slišali tri arije, ki so jih zapeli baritonist Giraldi, so-pranitska Vecchiettijeva in teno- rist Botteghelli, od katerih, je 2® j nji pokazal zelo lep kultiviran *\ dobro šolan glas. Mladi pianist J«11 rio Sancin je zaigral Mirce Sanh nove Fantastično kolo, živahno 11 ritmično razgibano skladbo, za “j tero je žel zasluženo odobravanj Koreografska slika Pot k svobodff; zamisli Olge Gorjupove in s sprtj, Ijavo Mirce Sancinove je simbolih« prikazala trpljenje zena in nenje po svobodi. Komorni zbor P' vodstvom Ubalda Vrabca ie jal 4 pesmi in sicer Rozinovo ša vojska», eVrabčevo eUdar udar«, Lajovčevo ePastirsko» * prisrčno Devovo eSoči«, ki je h’ tudi najbolj občuteno in urini*0* šeno podana. Sodeloval je tudi v* krožka ePino Tomasi» z dvema mirna in Himno delu, katero je ral ponavljati. Spored je zakljtt" prizor Zdravka Ovcirka «Za Pr<* nik žena«, ki so ga izvajale čW ce SNG v reliji Rada Nakrsta. rji kazana je bila vloga slovenske - \ v miru in v narodno osvobodi Sporazum v Rafineriji "Aquila u Enotna fronta za mir in bratstvo med narodi Ze več dni so se vršila v rafineriji «Aquila» pogajanja med zastopniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice za dosego sindikalnega sporazuma. Delavci so čutili potreba da se napravi enkrat za vselej konec antagonizmu, ki ne troši samo brez potrebe delavskih sil, ampak onemogoča tudi vsako uspešno akcijo za skupne delavske koristi. Delo, ki ga je spremljala taka trdna odločnost in vera, ni moglo ostati brezuspešno in tako so se delavci obeh sindikatov sporazumeli v naslednjih točkah: Izvolili bodo nov tovarniški odbor petih članov. Sporazumeli so se glede volilnega postopka in določili, da se bodo volitve vršile potom glasovnic, in na kar najbolj demo- in pasivno volilno pravico bodo imeli vsi člani nad 18 let stari. Sporazumno so sprejeli tudi načelo o dvojezičnosti in enakopravnosti slovenskega in italijanskega jezika. Po volitvah se bodo stavili na razpolago Glavnemu odboru za sindikalni sporazum in se ravnali po njegovih navodilih. Na podlagi tega sporazuma so se včeraj vršile volitve. Med delavci je vladalo pravo bratsko razpoloženje in veliko zadovoljstvo, da so končno le dosegli sporazum in enotnost. To je zopet dokaz, da hočejo delavci napraviti konec vsem razprtijam. Samo s skupnim delom bomo dosegli tisti socialni napredek in tisto pravo demokracijo, ki si jo želo borbi ter njena vera v zmago r , vice. Tako je bila s tem prizor9 najlepše zaključena ta uspela reditev. Odg. Tisk urednik DUŠAN HREšflj SDafbllimento Tip. Tri Zahvala Prebivalci zgoniške župnije » ^ jim župnikom se zahvaljujejo '; zarju SIRK JOŽEFU, za veri dušno, štirinajstdnevno in JJ* plačno izdelavo cerkvenega H>J*' škega odra. Kdor bi kaj vedel o GIORGI, starem 16 let, ki j« ‘ šel z doma 2. 3. 1947, oblečen zelen plašč, modro obleko in ter zimske čevlje, naj javi G*0.. Gtuisepplni, Tret, ul. Cam| št. 31. kraticen način. Obe organizaciji bo- j vsi poštenjaki. S svojo združitvijo sta določili svoje kandidate, vsaka enako število. Volitvam bodo prisostvovali zastopniki odbora za sindikalni sporazum in zastopnik ravnateljstva kot opazovalec. Aktivno v enotno fronto sq delavci «Aquile» mnogo doprinesli k utrditvi miru in bratstva med narodi. Demokracija slavi s tem sporazumom zopet svojo zmago. MALI OGLA? ZAKONSKO SPALNICO v dob> stanju kupim. Sežana 180, oN*5 Ček,, PRAŠIČA za rejo prodam. v upravj »Primorskega dnevgji^ V STANDREZU prodam hj#, dvoriščem in vrtom. Lokar, ul. V. Veneto 31. J AVTOPLASCE (kopertoni) v dobrem stanju, prodam po zr* Trst, Torrebianca 21, IV, Tog>» a— NAZNANJAM cenj. neročnrko«*1' odjemalcem, da bo cepljenk* r. nerociu , cepljenk* spele. Trtnioa Sire, Godnje P■ tovlje. ^ 9.30 Kmetijska oddaja: Važnost rudninskih sr.ovi in vitaminov v živinski krmi; 10 preneg sv. maše #z Sv. Justa; 11.30 pridiga; 11.45 nedeljski glasbeni spored; 13 s pesmijo po slovenskih krajih; 13.30 pestra glasba; 14 predavanje: Kraljevski observatorij; 14.15: plesna glasba; 14.28 či tanje večernega sporeda; 14.30 zaključek; 16.30 o-troška oddaja: «Mamicino scčece* -izvajajo Člani Slovenskega narodnega gledališča; 17 Donizettl: «Lu-cia di Lammermoor*, opera v dveh dejanjih, v odmoru - Folklorno predavanje: Obredi in zabave na svatbi; 20 glasbba po željah; 20.45 kulturno zgodovinsko predavanje; 21 vesela oddaja izvajajo člani slovenskega narodnega gledališča; 21.30 lahka glasba; 22 simfofničn! koncert (prenos iz Vidma); 23.30 čltanje sporeda za prihodnji dan; 23,35 polnočna glasba; 24 zaključek. KINOPREDSTAVE ♦Kdaj boš od-«Poe!edice lepo- ROSSETTI. 14.30: šla*. SUPERCINEMA. 14: poljuba*, D. Durbln. FENICE. 14: »Pozdravljena. P ca*. FILODRAMMATICO. 14: »Cigani*. CINE MARE. 14: »Idealni človek*. ITALIA, 14.30: »Njeno veličanstvo je zaljubljeno*. ALABARDA. 14: »Mesec 2a 6 vinarjev*. IMPERO. 14: «Zločtai brez kazni*. VIA LE. 14.30: «Angel in vrag*. MA 'SIMO. 14: «En dan v življenju*. GARIBALDI. 14: »Emil Zola*, P. Muni. IDEALE. 16: «Banket v Ritzu*. SAVONA, 14: »Sonce na morju*. ASIZZ OPČINE priredi v NEDELJO 9. t. m. ob 16. uri ob priliki mednarodnega praznika žene KULTURNO PRIREDITEV SODELUJE OPENSKA GODBA. ALEKSANDER BECK, 59 VOLOKOLAMSKA CESIA Bojtč s«, da bi v mraku ne padel obenem s konjem v kakšno jamo, nisem krenil naravnost, ob obali, marveč sem se napotil po stranski vaški pot# naokrog. Konj Je »topel težko celo korakoma. Otresajoč * glavo Je Ll-sanka pljuskajoč vlačila kopita iz lepljive gmote. Z vso težo sem sedel iv sedlu In se predajal mislim... Spotoma sem začel srečavati nekakšne pešce, ki so Sli v isti smeri. Začudil eem, se. Kaj Jo to? Nove sile? Okrepitev? Moja *epna svetilka Je sem pa tja parala mrak a snopičem svetlobe. Kaj Je to: ®aostall teza kolone nemara? Sli so po dva, trije, pckritl a okornimi šotorskimi krili, preko katerih »o s« vsipali curki dežja, ki Je enakomerno padal. Štrlele so oevi pušk, ki so bile Obešene preko hrbtov. Nekdo je vprašal: — Kako daleč je do Sipumova, tovariš komandant? Rekel sem jim: -— Kdo ste? Od kod prihajate? Izvedel sem: tod mAmo je šel v notnem pohodu rezervni bataljon iz Volokolamska in ti, ki so »e pogovarjali z menoj, so bili zaostali na marSu. fipet so vprašali, koliko kilometrov Je do Slpunova. Odgovoril sem ter Jih zaobšel. Pot Je bila »a nekaj časa pa-ozno. Okrog mene Je bila tišina: tekom nočd se J« bilo poleglo oddaljeno grmenje topov. Toda glej, pred mano je epet nekdo s muko vlačil noge lz blata. Spet so šli dva, trije. Okrepitve se vestlll, toda,.. Toda k vragu, kako slabo korakajo. Ne čuti se krepka šola, ki nam Jo Je bil v«! Pan/ilov: naši se niso tako razvlekli, niso zaostajali. Llsar.ka Jo plašno »loščila v stran. Žepna svetilka Je voz, k1 se Je bil pogreznil v blato do osi, konja, ki Je padel, to vozača, ki »e Je s povešeno glavo mokril na dežju. Ce® eno minuto, od strani — svetlikanje cigaret. Nekoliko borcev j« bilo pcleglo ob poti, kadili so: trudno, kloneče telo Je bilo ravno- dušno nasproti vlagi. Iz v»eh strani prihaja do mene neprestano isto vpraSanje: ali jo daleč do SIpunova? Tudi jaz sem bil namenjen tja. V bližini vasi Sipunovo Je bil v gozdu nameščen štab sosednega bataljona. 2. Ko sem dospel, sem se po mokrih stopnicah spustil v zaklonišče štaba. — O, tevar« Momdš-Uli, Izvolite... • To Je bil znani, nekoliko zamolkli glas. Zagledal sem generala Ivana Vasiljeviča Par.fIlova. Sedel Je ob lončeni peči ter se preobuval. En škorenj Je bil sezul ter stegnil majhno, počrnelo nogo proti razžarjeni peči, V bTž'r.1 je sedel njegov adjutant — mlad, rdeč podporočnik. V drugem oglu — nekii kapetan, ki ga nisem poznal. Izprsil sem se ter raportlral o svojem prihodu. Panfilov Je po- tegnil uro in pogledal nanjo. — Odložite plašč. Sedite poleg ogenjčka. Nekoliko se je privtdlgnil, razvil ovojko, ki Ji je bil en del vlažen, postavil stopalo na suh! konec platna ter ga naglo, vešče, po vojaško omotal brez najmanjše gubice. Nato se je obul. Plašč, ki je Ul od dežja potemnel, s skromnimi zvezdicami varovalne barve se je sušil polog ognja. Očividno Je bil Panfilov, ko Je sprejemal na novo prišito edinlco, odšel na položaj, prebil dolgo časa na dežju to morda ni vso noč nič spal. Kljub temu s« -mi v nagubanem, petdesetletnem, črnikastem obrazu s črnimi podstiiže-nlml brčicami videla slaba volja zaradi preutrujenosti. — Ali ste slišali, tovariš McmitS-Uli, kako je to danes z nami...? — je vprašal ter smehljajoč se pomežiknil. ftta »adalfuf*) Potekajo tri leta, odkar je Izdajalska roka končala mladim življenji moje hčerke m zeta Za Vaše obuvalo rabite S A- o DANI in STANKA VUKA, v neskončni boli se ju spominja mama EMA TOMAŽIČ Krznarstvo ZOE TRST, ULICA ROMA 17 Velika Izbira krzna, jagnje, kozlički, ruske mačke, lisice, panofix Elegantno! Pouoljno' ki obvaruje, omehča in daje sij. Ind. Chem. L. WAGNER & Com. TRST ulica F. Severo 29, tel. 51-34 2 O. j. TRST ul. Mercadante 4- tel. 8819 P. BARTOLINI Korzo kraljice Margarite štev. 94 TORIN ORTOPEDiGNO ZDRAVLJENJE KILE BREZ OPERACIJE imarazna semen a in usafco-urstno poljedeljsko orodje Dr. G A ETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovensko) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduccl) ZDRAVSTVENI vse — od kopalnice do pipe> ORODJE vse vrste, železnina v splošnem, pločevina, pocinkana, bakrena, svinčena žica itd. GOSPODINJSKI v veliki izbiri, razna posoda v aluminiju, emajlu, steklu, itd. VZMETI tapetniške vse pri INTRA It TRST, tvrdki ^ ulica Roma 22 - Tel. 85=43 izvaja kljub njeni velikosti in ne da bi bilo treba prekiniti delo najuspešneje s posebnim aparatom, ortoped P. BARTOLINI, ki je I znan že mnogo let v naši pokrajini. I Vsi, kj so potrebni pomoči, bodis. stari bodisi mladi, otroci ali odrasli, naj se z na j več j im zaupanjem obrnejo za nasvet in pomoč do BARTOLINIJA, ki sprejema v GORICI 13. marca Hotel UniversitA; v TRZICU 14. marca Hotel Moncentsio; v TRSTU v soboto 15. marca 12. ure v Hotelu Vanoli. do Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po krajši in mučn.i bolezni za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni očka, brat in stari očka Macarol Anton Pogreb dragega pokojnika bo Jutri 10. t m. ob 3. uri popoldne. Sepulje, 8. HI. 1947. Žalujoči otrool in ostali sorodniki. DAMSKE MOŠKE IN OTROŠKE ČEVLJE vseh vrst dobite pri ,TREVISANU“ TRST,uI. (i. Vasm i 10 - MINK m,H IGODM Prosvetno društvo Franjo Marušič v Rocoolu priredi v nedeljo 9. marca ob 17, url v društveni dvorani pri Lovcu Fran Llpahovo tgTo: GLAVNI DOBITEK Vabljeni vsi. V * olivefvfci Na Vašo razpolago je popolna tehnična organizacija za pregled, popra-vila to obnovitev raznih pisalnih, računskih in knjigovodskih strojev. PODRUŽNICA V TRSTU URADI - Piazza detla Borsa, U • Telefon 5096 TRGOVINA - Piazza deli« Borse, 13 • Iti. 6200 ŠIVALNI STROJI SINGER Pogrezljlvi z ohištv°F iz predvojnega m*'®' riala ter drugih boljših znamk najug;dnejših cen »h naprodaj. - Največ jamstvo, šest mesec*v r.a polzkušnjo. Oh>ši8 in posamezni nad^r mestni zalogi. deli vodno 03JSC1TE 71 AS o u(. delllsfria 13 - tel. 94 46$ m <* p n n s v k t iv i noM» v predvaja DANES v nedeljo ob 18. in 20. uri ter Jutri v ponedeljek ob 20. francoski film: BREZ GREHA z Reneč St. Cyr in Jean Mur*k a. I.-';! i mm Porušena šola v Gočali ?.«■»« "' , j **♦ n »v ><-•VVS»trORATO'A0U S!US)! h«sslzE ; :' “ «ACCC3«Af«15#lTJ*l' !>«;. V, i- C«r: r4afwfla*at^ *1X* l*Hwra 4*1 12 le,«! es»unlt>» oh« ***«:a4* 1* S«V. rsrUtuit* «4* 1« #»»81« 41 ii<',#(»i*'iPT*rXa«i*..«9a. 4*04«?«*»* 16 j «««»«16 »,«.,8X1* «^rrfe ;jy*xt««r» .»Ui ] su& »»d« 44 a*e Ssnat* Idri * k *a*?B»gg#ns ) j r« glu»ilfiec,r» 1 ***»♦«*« 4811». 4*11« «1»* Va 4»t«(s#l »821 r*gsl»*«E.tkrl. . „ .; ^^mjTTaBiioss/ic^ sTtnii .. ;l »11 >Io?o< tor« Jtt*liaSttčo 4*11* J* 411fe»*o*i«iMl* mraza slinit *$i.oueri* - s«Č* GOSPODU SIMONIJU NA POT »Glas zaveznikov* je dne 17. p. m. pometil kar celo stran slovenskemu Šolstvu v coni A z nekaterimi članki, okraSenim* s fotografskimi posnetki. Prvi članek je prispeval sam g. stot-mk iSSmoni, častnik ZVU za Šolstvo, in ga naslovil »Mladini na pt>t*. Gospod Simoni je vedno zatrjeval, da je za apolitično Solo in je grmeh celo mnenja, da nas hoče d. Simoni v tem našem strcmlje-‘dfu podpreti, ko smo dobili prva ovoIjenja za uporabo šolskih Prostorov za večerne tečaje. V rPnmorskem dnevniku* smo °*lo izrekli priznanje, toda tudi v tem slučaju smo se prenaglili samo fraze za pogodbe, pisane na širnem oceanu In za člamke, v katerih se poveličujejo zasluge. Preprost in pošten narod smo in rečemo vedno popu pop in bobu bob. Simonijev članek trna pravzaprav mnogo pozitivnega v sebi. N. pr.: »Narod in „voditelji", ki si jih je izbral, bodo kaj kmalu imeli priliko, da uberejo svojo pot.* To, da so »voditelji» med narekovaji nas mnogo ne moti. Ze to je lep napredek, da so ti «vo-ditelji* vendarle od naroda izbrani, torej voditelji brez narekovaja; četudi je doslej g. Simoni vedno trdil, da predstav-Ijajo ti voditelji le manjšino slovenskega primorskega ljudstva. In prepričan naj bo g. Simoni, da bomo takoj, ko bomo imeli priliko, da uberemo svojo pot, ubrali pot «po tistih načelih demokracije, ki ščitijo neodsvojlji-ve prari-oe vseh ljudi* (tudi nas samih). Seveda nas ne bodo mogla ta načela ovirati, da ne bi napravili ono, kar so storili vsi demokratični narodi (da, tudi zapadnodemokratični), namreč, da se bomo očistiti, sicer pozno, vseh — kolaboracionistov. «Glas zaveznikovi* je napisal o Soli celo stran lepih besed, ki zvenijo tako kot Simonijeve, toda noSe ljudstvo je, v kolikor je Pitalo «Glas zaveznikov*, toliko samostojno, da loč' zrno od plev in se drži lepega izreka: «Po dejanjih jih boste sodili.* I ŠOLSKA POLITIKA ZVU I vražnS vpadi v naše vaSt, pri katerih so sodelovale tudi kvtslin-ške formacije, katerim je pripadal prenekateri izmed onih, ki jih hoče «Glas zaveznikov* prikazati kot obnovitelje naše slovenske šole. Prav jezuitsko zavija dlan kar tudi dejstvo, da smo nasprotovali In da bomo še naprej nasprotovali raznim begunskim profesorjem na naših srednjih šclah. Srednje šole da je ljudstvo vzljubilo kljub silovitim napadom — trdi pisec —, kot da smo mii kdaj napadali slovenske srednje šole. Srednje šole so pridobitve naše narodno osvobodilne berbe in jih bomo z ljudstvom branili vedno in povsod z vso odločnostjo; to pa -nas ne bo moglo nikoli zaustaviti, da bi ne pognali ob primernem času s teh šol vse one, ki nimajo moralne kvalifikacije, da bi vzgajali našo mladino. Ce taki tipi še vedrijo in oblačijo na naših srednješolskih zavodih, se imajo zahvaliti prav našemu obziru do naših dijakov in naših srednjih šol. Sicer pa smo mnenja, da la2-njlvj kljuke« «Uvodne besede* prav dobro ve, da laže in zavija. Poglavje o učiteljih «Največ skrbi in deta je prosvetnemu odkitelku ZVU povzročilo vprašanje učiteljstva*. To skrb dokazujejo pisci labodjega speva prosvetne ZVU z opisovanjem organizacije raznih pedagoških tečajev, v katerih so v nekaj mesecih «fetrokovno» usposobili tudi razne begunce in navadne kiru-hoborce za vzgojitelje, V člankih Glasa zaveznikov od pustnega ponedeljka mrgoli raznih netočnosti. med njiimi pa Je najbolj nesramna obdolžitev naših učiteljev, da niso hoteli obiskovati zavezniških tečajev, da so tečaje bojkotirali. Resnica pa je povsem drugačna. Gre tu za nekatere mlajše učitelje, ki so bili koncem šolskega leta 1945-46 odpuščeni iz službe. Kljub temu so se vsi na tečaj prijavili; todla takratni oblastniki ŠE DVE, TRI O ŠOLSKIH KNJIGAH Ne bomo pisali podrobne kritike o knf.gah, ki jih je izdala ZVU in so jih sestavili... kdof popolnoma brezvestno izpostavili v nevarnost obstoj nekaterih šol in povzročili ukinitev drug'h. Al j bi mogel pošten in zaveden Slovenec (pa recimo tudi če bi se mu godila krivica) radi svojega zaslužka pomagati rušiti in uničevati komaj obnovljeno slovensko šolo? Prav » svoj'm trmastim vztrajanjem prj prottljudskem stališču s vztrajanjem, ki je bilo izrecno naročeno od Barage in komipanije, so ti tipi dokazali, da je imelo ljudstvo prav, ko jih je odklonilo kot svoje nasprotnike. Prav' prijatelj ljudstva bi se, četudi bi recimo čutil to kot krivico, umaknil zato, da ne škoduje ljudstvu v borbi za pravico, S svojimi brezpogojnim hlapčevanjem tujim mogočnežem pa so dokazali, da so kreature brez hrbtenice, pripravljeni prodati se za skledo leče. Namesto, da bi ZVU «ustvarja-lp» na tečajih strokovne meči, bi storila bolje, če bi omogočila povratek primorskih strokovno u-spofiobljenih učiteljev. Toda gospodje so izjavljali, da nimajo možnosti pozvati učitelje iz Jugoslavije in da nimajo vpliva na ministrstvo prosvete v Italiji, da bi vrnilo po fašizmu 'izgnano učiteljstvo. Resnica pa je povsem drugačna. Učitelj, ki se vrne iz Jugoslavije, je podvržen najrazličnejšim šikanam. Ze dejstvo, da mora k zaslišanju k vojnemu zločincu Baragi je poniževalno za naše u-čitelje. Učitelji prenesejo to ponižanje zgolj iz ljubezni do svojega ljudstva, med katero so se vrnili. Baraga zaslišuje (saj je tega vajen še Iz vojnih časov) vratek, toda godi se prav obratno. Gospodje pri ZVU so se oprijeli metode fašizma, ki je naše učitelje pognal z rodne girude, Evo dokaza, ki je toliko bolj strašen, ker so krivci tega odvratnega dejanja zastopnik velesile, ki se je borila proti fašizmu in sinovi, sicer nevredni, našega nar roda, kj je od fašizma trpel. V faksimilu objavljamo dopis, s katerim je bila tovarišica Ferlalto-va pozvana ponovno v izgnanstvo Se vedno hočejo pošiljati naše učitelje v pregnanstvo v Italijo prav po policijskih metodah. Vsak, ki pride iz Jugoslavije, mu je komunist; 'poslalo ga je ministrstvo, da bo delal propagando, toda oni tega ne bodo trpeli itd. Po daljšem zaslišanju ostane učitelj v negotovosti, a® bo našel milost v očeh gospoda Barage in pc njem v očeh gospoda Simonija. Dolgo čaka, končno le nalstavijo kakega redkega. Marsikateri pa je odklonjen in si mora izkati drugačno zaposlitev. Tudi oni iz Italije bi se vrnili, če b' jim oblasti le olajšale po- v Italijo. Zgodovinski dokument, ki dokazuje, da še obstoja dve leti po zlomu nacifašema fašistična miselnost. Toda tokrat so sie gospodje zmotili. Naši ljudje ne bodo upogibali več tilnika, ne pojdejo več na Ponzo in Lipare. Naši ljudje ostanejo na naši zemlji. Avtorji takih in sličnih odredb, širokoustni »obnovi tel J i» slovenske šole pa lahko pospravijo svoje kovčege. Naše ljudstvo se bo oddahnilo, ko jim bo lahko voščilo srečno pot. Za njimi bo ostal le trpek spomin. DELO GREGORČIČEVE MOZBE Obletnica smrti našega največjega pesniškega genija Franceta Prešerna je postala slovenski kulturni praznik. Ob tej svečani priliki se vrši pregled vsega slovenskega kulturnega dela v preteklem letu, a praznik je tudi manifestacija našega sedanjega kulturnega stanja. Med drugimi prosvetnimi manifestacijami je priredila «Slovenska prosvetna zveza» v Trstu tudi teden slovenske knjige s potujočo razstavo in prodajo slovenskih knjig po vseh naših večjih krajih. Med temi knjigami nas posebno zanimajo izdaje «Gregorčičeve založbe, ki je prav za prav edina slovenska knjižna založba na Primorskem. Komaj dobro leto življenja ima «Gregorčičeva založba» za seboj. Rodila se je iz tistih ujujnosti in potreb kot pred več kot četrsto-letjem njena prednica «Goriška Matica», katere dejanska in moralna naslednica je zdaj ((Gregorčičeva založba». Kakor je bil duša in steber ((Goriške Matice* v onih težkih časih France Bevk, tako je danes on žarišče «Gregorčičeve založbe*. Tu srečamo danes spet starega. znapca Budala-Slavca Ivana, Drena pa Damira Feigla s njegovim neuničljivom humorjem. Njim ob strani imamo, danes one, ki so bili vedno s srcem in dušo z njo težkem boju, a so morali v emigracijo. Med nami je Jože Pahor in cela plejada mladih tvorcev slovenske besede na tej izmučeni in opustošeni zemlji. Crt Šinkovec, Gema Hafnerjeva, Miha Klinar, Ivo Marinčič; Lu-dovika Kalan in drugi. Živahno nekdanje založniško delo primorskih mest Gorice in Trsta, ki sta sredotočili v sebi krepko delo te obmejne zemlje se je obnovilo v Gregorčičevi založbi. Komaj je pač treba opomniti, da je duh, ki jo navdaja, isti kot je pri vseh ostalih slovenskih založbah, slovenski osvežen v ognju narodnoosvobodilne borbe in prežet z njeno progresivno ljudsko miselnostjo. Kot za l. 1946. je «Gregorčičeva založba* izdala tudi za l. 1947. svoj koledar z obilnim gradivom iz' naredno osvobodilne borbe ter sestavki o gospodarskem, politič- nem in kulturnem položaju našega ljudstva ter o njegovih ustanovah. Vmes so tudi literarni prispevki naših primorskih avtorjev. Eno izmed najpomembnejših odrskih del iz narodno osvobodilne borbe je Mire Pucove drama: «Svet brez sovraštva», ki je izšla v preteklem letu, in ki je do danes že mnogokod šla čez odrske deske. «Ruske humoreske* v prevodu Feigla Damja ge vedno zabavajo naše ljudi. Tudi mladina se je dobro odrezala z «Mladinsko knjižnico* in sicer s Hudalesovim potopisnim delom ((Triglavov polet*, z Venceslava Vinklerja zgodovinsko povestjo iz dobe pokristjanjevanja Slovencev na Koroškem ((Mladec Dragožit». Cisfo svojevrstna in krasno uspela je mladinska publikacija uTako je bilo trpljenje* v priredbi Jožeta Pahorja, ki jo je napisala in 1 ilustrirala Primorska šolska mladina sama. Zadnje mesece je izšla zbirka novel Franceta Bevka ((Med dvema vojnama». Našega najpomembnejša pisatelja, čigar vodilno vlogo v osvobodilni borbi Primorske pozna sleherni Slovenec, pač ni treba še posebej predstavljati. Pred seboj imamo zbirko doslej po večini še neobjavljenih novel, nastalih v dobi pred drugo svetovno vojno. Njegov «Kaplan Cedrmac», ki ga je spoznal naš književni svet zaradi fašističnega preganjanja v Sloveniji s psevdonimom Pavleta {Sedmaka. To so velike črne bukve trpljenja beneških Slovencev Tudi imena Jožeta Pahorja, pisatelja romana aSerenissime* in drugih del, našim ljudem ni treba predstavljati. Njegov zgodovinski roman iz vseslovanskega kmečkega upora iz l. 1515. ((Matija Gorjan» je dosegel upravičeno priznanje. ((Trinkov zbornik* je spominska Izdaja ob diamantnem jubileju tega izrednega, klenega moža, ki je kljuboval na čelu Beneških Slovencev v dobi reč pokolenj raznarodovalnim preganjanjem prediašistične, fašistične in po-fašistične dobe. »Knjižnica za telesno vzgojo* z dvema zvezkoma Lavvenčičevth »Tekalnih iger* ter njegovih »Različnih iger* it *• obilna Mu*1» slovenski šolski mladini in njenim vzgojiteljem. Program bodočih publikacij je dokaj obširen. V tisku je I. Megli-čeve «Naga deca», poučna knjiga za mlade matere. V pripravi je Anke Levčeve »Metkin dom*, knjiga za mlade gospodinje. Knjiga «Iz spominov na Srečka Kosovela* naj bo prispevek k proslavi 20 letnice smrti mladega pesnika našega Krasa. Sonje Severjeve ((Čarovni nakit* in Mzalek-Budalov »Maček-paglavcek* bosta zabavni knjigi za naše male. Enako posmrtna knjiga tragično padlega Karla Široka «Trije razbojniki*. Nag politični svet bo prišel na svoj račun z «Dvanajstimi predavanji* našega rojaka inž. Gustinčiča, ki je zdaj dekan gospodarske fakultete na ljubljanski univerzi, gospodarski pa s ((Poljedelstvom Primorske* inž. Coka. J. Z. Taka je pa vzgoja v Angliji Dejstvo, da Je telesna kazen r angleških šolah vsakdanja praksa, za nas m nič novega. Vendar sem mislila, da gre za škodljiv preostanek preteklosti, ki se mu Je tu ali tam posrečilo ohraniti. Kakšno pa Je bilo moje presenečenje, ko sem brala v «8ol-ski hlgijeni* — zajetna knjiga zdravnika Smitha, ki Je izšla leta 1944 — da so «to leto mnogo razpravljali o koristi in nedo-statkih telesnega kaznovanja*. Toda o tem problemu ml Je dal popolno luč šele drug zdravnik — dr. Carstairs Douglas, — ki je prav tako v Londonu izdal knjigo »Zakoni zdravja in šolske higijene* (The Laws of Health and School Hygiene, by Car-, stairs Douglas, 1942). Pisec si ne zadaja morda vprašanja, ali Je dobro otroke pretepati ali ne, marveč razpravlja q tem, na katerih telesnih delih in s kakšnimi pripravami se naj to izvršuje. Po glavi, pravi pisec, se ne sme nikoli tolči. Hrbet. ((Večkrat so poskušali (?!), pravi zadovoljno pisec, pretepati s korobačem, palico ali ravnilom malopridne otroke po hrbtu*. Toda kljub svoji strastni želji po pretepanju otrok vrli pisec tega telesnega dela ne priporoča. Kajti, vidite, koža je na hrbtu debeia in šibkejši udarci ne bi povzročili potrebne bolečine, močni udarci pa bi lahko poškodovali hrbtenico. Tudi po nogah ni dobro tolči. Zadnjica. Tu Je prišel pisec do viška svoje zgovornosti: «Ni malo pisateljev, ki trde, da je to idealni del telesa za kaznovanje; zdi se, da ga Je sama božja previdnost določila, da prevzame poleg ostalih opravil tudi to.» Knjiga navaja tudi doktorja Duksa, ki označuje v svoji knjigi «Zdravje v Soli* zadnjico kot «kraj, ki ga Je mati narava določila* za kaznovanje! Koža Je tukaj dovolj občutljiva, pod njo pa ima otrok običajno zadostno plast maščobe, ki pokriva mišice. Tu ni mogoče bog ve česa poškodovati v slučaju primerne strogosti (!). Nadalje našteva knjiga »instrumente* za izvajanje kazni. Navadna palica ali ravnilo se po tej razlagi ne smeta dotakniti učenčeve kože. Zato pa sta šiba ali korobač, kot pravi dr. Douglas, povsem primerna v ta namen. «Sibe imajo v Angliji častivredno tradicijo. Mnogo bi lahko rekli v njihovo hvalo. Povzročajo namreč hude bolečine, toda zaradi svoje elastičnosti ne škodujejo podkožnim tkivom.* Nato nam daje knjiga podroben tehnični opis šibe in korobača. Siba je sestavljena iz snopiča elastičnih brezovih vej; pa tudi druga drevesa so včasih uporabna. Na Škotskem pa češče uporabljajo korobač, ki nam ga knjiga prav tako natančno opiše. To je usnjen pas, dolg 15 palcev in širok 3 palce. Na enem koncu je razrezan v tri ali štiri trakove. Konic teh trakov ni treba utrjevati s segrevanjem. (To pomeni, da so tudi s to metodo poskušali povečavati bolečine). ((Šolski oddelek mesta Glasgow zahteva po vseh šolah korobač popolnoma predpisane oblike in teže, da bi se tako kaznovanje poenotilo*. To je knjiga, ki je izšla sredi XX. stoletja; to Je učna knjiga šolske higijene, ki so jo v Lon. donu nekajkrat ponatisnili! V. FEDJAJEVSKAJA Tako so delali z našimi knjigami PRIPOMBE K UVODNI BESEDI 8 slepoto ali neumnostjo je u-, rJen člankar »Uvodne besede*, ^ ham hoče dopovedati, da je . a tem delu naše zemlje* obnovi-8l°vensko šolstvo šele ZVU s dekretom št. 7 in 8. Po p'sca naj bi bil 8. okto-W me- zgodovinski' dan, važen 8ola+lflt V razv°J'u slovenskega tild a na Primorskem. Sicer Ima Pravi *>isec svetel trenutek, ko v‘> da »bosta pravo ceno in . r ezno sodbo pisali bodočnost *£°dovina*. To je točno! Ta-Pro , tl.atnr°č. ko ne bo nihče več 0 zgodovine naše narodno- kj^ dilne borbe za politiko; teki a k° 96 bo zjasnilo še ončm, da tanes meSleno vidijo, bo mor-ki v,'*1' ^,ankar spoznal resnico, ljud i pozna že vse naše t Sodu ^ le sodoživljalo vse dc- j jav_ e' Prav zato je zelo tvegano \ o Potvarjati resnična dejstva, hi ?Ven®ke šole na Primorskem nov't n°ben dekret, obnov'lo bat ,^udstvo dejansko samo in Ja i b je sprejela v uipravo n,a-e],. oblast in to ne šele 8. leji a ^945, temveč nekako dve ]0 pr®l- Torej je ZVU prišla raa-atitj IX)Zrlok dia bi si mogla la-p Vnia'i da bi ji kdo mogel pribo v i *zas'ngo» da nam je ob- M s'ovcnsko šolslvo. ’ mnogimi šepavim'!, ki so jih je člankar znebil, naj se u-Btavimo samo še pri dveh. Pisec pravi: »...po prekinitvi sovražnosti primorski Slovenci vob-če niso 'Imeli nikiake redne strokovne šolske organizacije*. Trditev je predrzna laž, predrzna toliko bolj, ker je objavljena v listu, ki Izhaja na Primorskem. Opravičljiva je ta predrznost edino, če pisec rauna s tem, da »Glasu zaveznikov* nihče ne čita. Ze v piVih mesecih 1944 je v idrijskih hribih padel od nemških krogel zadet ok-ajnl šolski nadzornik tov. Pustišek, ki so ga Nemci zajeli na njegovi službeni nadzor^ miški poti. Pusfškovi ubijalci so Izpadli iz postojanke v Idriji, kjer je v onih časih neki gospod Baraga v zaščiti nemških in domobranskih bajonetov govoril svoje protfaavezniške govore. Zato je povsen razumljivo, da niti g. Baraga. niti njegovi pajdašj ne vedo, da je kljub vsem žrtvam in tveganju bila vzpostavljena po vsej Primorski strokovna okrožna ta okrajna šolska organizacija mnogo pred prekinitvijo sovražnost'. Resnici na ljubo moramo povedati, da v onih časih res ni bil pouk tako reden, kot je mogeč danes v mirni dobi, toda vzrok prekinitvam so bili pogosti so- FIZK n\ Enajsforica nastopi danes Moštvo CDJA Partizan Končno se nam bo tudi v Trstu predstavila slavna enajstorica Partizana, ki sl je v kratki dobi ustvarila mednarodni sloves. Njegovo enajsterico sestavljajo igralci. k>i so ie večkrat oblekli državnj dres. Tako bo branil vrata Glazer, ki je bil svoječastio eden najboljših evropskih vratarjev. Bra-nilsko vmto tvorita Brozovič, državni reprezentant, ki ima že ne-Jteto reprezentativnih tekem za »eboj, ter mladi in nadarjeni Po-peacu. Najmočnejša je krilska vrata, kjer se odlikujeta državna reprezentanta Simonovski in Čajkovski, ki je bil tudi predlagan v sestavo reprezentance kontinenta za tekmo prot; Angliji, ki bo 10. maja v Glasowu. Mesto srednjega krilca pa igra Djurdjevič, igralec, ki je šele na pragu kariere V napadu pa razpolaga Partizan ŠPORTNI UTRINKI Mednarodna tekma v hockeyu na ledu Svedska-Svica v Zurichu se je končala z zmago Švedske 9:8 (5:1. 3:1. 1:4). To je bilo 20 srečanje obeh držav. Švedi so zmagali 15 krat, zgubili 3 krat, dve tekmi pa sta se končali neodločeno. Mednarodno prvenstvo Češkoslovaške v namiznem tenisu se je končalo s sledečimi rezultati: moški posamezno: Andreadis je v tinalu premagal Stipeka s 3:2; v dvojicah sta Andreadis-Stipek premagala par Torkar-Marinko. Med posameznicami Je zmagala Avstrijka Pritzl nad Cehoslovaki-nijo Melicherovo; Avstrijski me-6an:par Pritzl-Ickl pa je premagal ueskoclovaškl par Andreadis-Vlesner. kar s 7. enakovrednimi igralci. Tako Rupnik, Mihajlovič in Bobek, ki so sestavnj deli jugoslovanske reprezentace, kot Atanackovič. Matekalo, Palfi in gutevski vsi so nedvomno igralci, k! znajo navdušiti še tako razvajeno publiko. O Partizanovih mednarodnih uspehih je bilo že veliko govora, vendar naj še enkrat omenimo, da je enajstorica dosegla največ Partizana na stadionu uspehov v jPoljski in Sovjetski zvezi. O takratni Partizanovi turneji so inozemski, predvsem sovjetski časopisi prinašali najugodnejše kritike ter se čudili ogromnemu napredku jugoslovanskega nogometa. Danes bo Partizan v Trstu nar stopil v svoji najmočnejši formaciji. Njegova postava še ni znana, vendar pa smatramo, da bo nastopil s sledečimi igralci: Glazer. Brozovič, Popescu, Čajkovski, Djurdjevič, Simonovski, Rupnik, Atanackovič, Bobek, Mihajlovič in Matekalo. Tržaška enajstorica Lj. Ponzia-ne pa bo po vsej verjetnosti nastopila v tej postavi: Furlan, Cor-batto I, Caproni, Stivoli, Giaoini, Tramarin. Kovačič, Karlin, Ma-luta, Gerin in Tommasini. Enajstorica ni sestavljena iz tako slavnih imen kot njen nasprotnik, njeni igralci pa so mladi in polni vere v sebe. Danes ob 15. uri pa je dolžnost tržaških športnikov, da ji nudijo na stadionu prepotrebno moralno oporo. 95 m in 5 poletov med 95 In 100 m. Leta 1936 je bil prvič dosežen skok nad 100 m. Sodelovalo je 19 skakalcev iz Jugoslavije, CSR, Norveške, Švice in Avstrije. Izvedli so 17 poletov med 80 in 90 m, 3 polete med 90 in 95 m, 5 poletov med 95 in 100 m in 1 polet nad 100 im Leta 1938 je sodelovalo samo 5 skakalcev iz Jugoslavije, Avstri- je in Nemčije. Izvedli so 12 poletov med 80 in 90 m, 2 poleta med 90 In 95 m in 5 poletov nad 100 m. Leta 1940 je skakalo 14 tekmovalcev iz Jugoslavije iz Nemčije, ki so izvedli 58 poletov med 80 in 90 m, 22 poletov med 90 in 95 m, 10 poletov med 95 in 100 m In 3 polete nad 100 m. Leta 1941 je sodelovalo 17 tekmovalcev iz Jugoslavije Im Nemčije. Izvedli so poletov med 80 in 90 m, 24 poletov med 90 in 95 m, 26 poletov med 95 in 100 m, 43 poletov med 100 in 110 m in 3 polete med 110 in 118 m. Izvedenih je bilo torej skupne: 191 poletov med 62 pcletcv med 54 poletov med 52 poletov med 3 poleti! med 80 in 90 in 95 in 100 in 90 m 95 m 100 m 110 m (13 s padcem) (6 s padcem) (6 s padcem) (12 s padcem) 110 in 118 m (vsi brez padca) Vsega skupaj je bilo torej 362 poletov z 37 padci, kar je nedvomno vel'k uspeh Prinašamo rekordov v sledeča: še razvoj svetovnih skokih. Lestvica je RIBOLOV N Planiška s - Čudež moderne tehnike V naši rubriki smo pred kratkem že prinesli članek o planiški mamutski skakalnici. V njem je znani smučarski strokovnjak Jo-so Goreč odgovarjal na pamflet o planiški skakalnici, ki ga je napisal bivši svetovni prvak v smuških skokih Sigmund Ruud. Od njenega krsta pa do danes je bilo v Planici 7 prireditev. Izvedenih je bilo 362 poletov od 80 do 118 m, od katerih se jih je samo 37 končalo z lahkimi padci Dosedaj je na planiški skakalnic: skakalo 77 skakalcev iz seden dr-, žav. Iz Norveške jih je bilo 15, ki so dvakrat postavili svetovni rekord in sicer leta 1934 Birger Ruud z 92 metri in leta 1935 Rei-dar Andersen z 99 metri. Iz Češkoslovaške je bilo 7 skakalcev, iz Poljske ?, iz Švice 6, iz Avstrije 13, iz Nemčije 16 in jz Jugoslavije 18. Med Jugoslovani so bili najbolj uspešni: Albin Novšalk s 103 m (podrsal z rokami), Rudi Finžgar s 101 m (podrsal z rokami), Mežik 83 m, Pribošek 81 m itd. Na posameznih tekmah v smučarskih poletih so bili doseženi naslednji uspehi: Leta 1934 je 34 skakalcev iz Norvdške, Jugoslavije, Avstrije In Nemčije izvedlo 21 poletov od 80 do 90 m, 1 polet med 90 in 95 m in 1 polet med 95 to 100 m. Leta 1935 je tekmovalo 95 tekmovalcev iz Jugoslavije, CSR, Poljske, Norveške, Švice in Avstrije, ki so izvedli 48 poletov med 80 do 90 m, 10 poletov med 90 in Lata 1888 Edvard Lillehagem (Norveška), Huseby, . 23 m Leta 1900 Dlaf Tandberg (Norveška), Solberg . . 35.5 m Leta 1910 H. Hanseh (Norveška), Gustad...................45 m Leta 1912 Gunnar Andersen (Norveška), Gustad . . 47 m Leta 1914 A. Omundsen (Norveška), Vi'k ..... 54 m Leta 1924 Th. Stromstad (Norveška), Ohamonix . . 57.5 m Leta 1926 Dagfin Sarlsen (Norveška), Pontresima . . 63 m Leta 1926 J. Snersruud (Norveška), Fluberg) ... 66 m Leta 1927 Sigmund Ruud (Norveška), Fluberg . . 72 m Leta 1930 Adolf Badrutt (Švica), Gortina D’Ampezzo 75 m Leta 1931 Birger Ruud (Norveška), Fluberg' . . . 76.5 m Leta 1931 Sigmund Ruud (Norveška), Davos . . . 81.5 m Leta 1933 Ruchet (Švica), Villars.....................87 m Leta 1933 Robert Lynbourne (Kanada) Kanada . . 87.5 m Leta 1934 Birger Ruud (Norveška),- PlarJica ... 92 m Leta 1935 Radmond Sorensen (Norveška), Planica . 94 m Leta 1935 Stanislav Maruszars (Poljska), Planica , . 95 m Leta 1935 Reidar Andersen (Norveška), Plantica . . 99 m Leta 1936 Josef Bradi (Avstrija), Planica ... 101 m Leta 1938 Josetf Bradi (Avstrija), Planica . • 107 m Leta 1941 Gebring (Nemčija), Plaroica....................118 m Razvoj jugoslovanskih rekordov pa je: Leta 1922 Joža Pogačar, Bohinj 9 m Leta 1926 Joža Pogačar, Mojstrana 30 m Leta 1932 Bogo Šramel, Bled . . . 50 m Leta 1933 Bogo Šramel. Bled . . . 57 m Leta 1934 Franc Palme, Planica . ...... 62 mi Leta 1934 Albin Novšak, Planica . 66 m Leta 1935 Bogo Šramel, Planica m Leta 1936 Albin Novšak, Planica 89.5 m. Finžgarjev in Novšakov skok preko 100 m ne štejeta kot rekord, immmm Planiška mamutska skakalnica kar sta oba podrsala z rokami po tleh. Teden smučarskih poletov bo letos preložen. V Planici je padla v zadnjih dneh velika količina novega snega, ki bi jo bilo nemogoče odstraniti v enem tednu s skakalnice in prostora za gledalce. Zato bodo smučarske polete napovedane za prihodnji teden prestavili na dni od 17. do 23. marca, ko bo glavna prlred:tev ob sodelovanju jugoslovansk h in inozemskih skakalcev. Prvenstvo Evrope v hitrostnem drsanju v Stockholmu je dalo tele rezultate: 500 m: Janemar (Švedska) v času 44.6: 1500 m: Farstad (Norveška) v času 2.19.5; 3000 m: Seyffarth (Švedska) v času 4.49.0; 5000 m: Hedlund (Finska) v času 8.36.4. Mali portoroški zaliv in krasna obala od Pirana do Sv. Lucije, sta dobro znano zaradi milega podnebja in ugodne lege. Tu je krasno letovišče, kopališče pri I kopališču in prijazne vile, ob morju palme, ob pobočjih hriba pa oljke, trto in sadno drevje. Od rane spomladi do pozne zime je tu zelo živahno življenje, le par mesecev pozimi je bolj mirno. Toda tudi tedaj zakipi od Pirana tja do. Sv. Lucije, namreč kadar je lev na ciplje. V Piranu, ki je tipično ribiške mesto, in po vseh naseljih ob obali žive ribiči. Nekateri — kot v Piranu —- se bavijo zgolj z ribolovom, drugi — v Portorožu in Sv. Luciji — ribarijo in obdelujejo obenem košček zemlje. Od spomladi do jeseni lovijo sardine, sardele in druge vrste rib. Odpeljejo se daleč od obale proti jtuni Istri na odprto morje in' le je dober lov. prripeljejo polne čolne rib za domači trg, za Trst ali za tovarne v Izoli, kjer j'h konzervirajo. Krasen je pogled na morje v temnih poletnih nočeh; v daljar ut vidiš lutko pri lučki; ene so mirne, druge krožijo. Ob šepetu valov se ti zdi, da vidiš pred sobe carebno mesto na morju, ki se razteza v daljave in izgublja v nedogled. Proti zodi pa vse izgine. Lučk ni več, vračajo se ribici. Tedaj zaživi na obali in v ribarnicah. če nisi še videl ribolova, moraš eno not z ribiči na morje. Doživel boš najlepše urice, ki jih nikoli ne pozabiš. Ko pa lovijo ciplje, ni treba celo noč na odprto morje — bilo bi tudi nekoliko prehladno V dolgih zimskih nočeh, čeprav pri Portorožu. Lov na ciolje se vrši podnevi, po navadi v popoldanskih urah in prav ob obali. Ciplji, ki jim pravijo italijanski ribiči «ševoli», žive v velikih skupinah, stalne se sučejo v, kakšnem malem zalivu, kjer ni velikega prometa. Skupina je zdaj tu, zdaj tam. Ko je topleje, se nekoliko razkrope in oddaljijo od obale. Kadar pa začne pritiskati mraz. se strnejo in približajo obali. Ribiči tedaj Se bolj pazijo, da vedno vedo kje so ribe. Decembra ali prve dni januarja, ko prir tisne hujši mraz in so ribe strnjene v skupini blizu obale, tedaj je najboljša prilika za ribolov. Fse govori o sporajsnjem lovu, ugibajo, kolipo bodo nalovili, kam jih bodo potisnili in kam razprodali. Gospodinje že pripravljajo olje in dobrega vina. Medtem ribici mrzligno pripravljajo poseb- ne, -za to primerne mreže, košare in pletene koše. Po mrzli noči se spravijo ribiči na lov. Morje mora biti tam plitvo, na dnu ne sme biti skal ali lukenj[, da se ne pretržejo mreže in da ne ubežijo ribe. Obala mora biti dostopna. Taka je obala pri Portorožu. S čolni odpeljejo mreže, jih spustijo v morje, popolnoma obkolijo celo skupino rib ih jih začnejo pomalem potiskati proti obali. Ciplji so obkoljeni. V tesnem krogu, ki se vedno bolj ozi, čakajo že drugi ribici s košarami. Začne se pravi lev. V malem no stresajo polne koše rib. Marljive roke kar zajemajo in zajemajo. S kraja se ti zdi, da j* vedno vec rib, vse miga, skače, da bi se rešilo. Se v čolnu se otepajo svoji usode. Na obali, par korakov prot> je vedno vočja množica domačinov in tujcev, ki kaj takega št niso videli. To je pravi praznik za Piran in obalna naselja, ciplje love namreč samo enkrat na leto, to pa le v Tržiču in Portorožu. Tam so učenci osnovne šole i uciteli, zraven dijakinje iz učiteljišča. Z velikim zanimanjem opazujejo svojevrsten ribolov gluhonemi otroci iz Pokrajinskega zavoda in se med seboj zivaho razgovarjajo po svoje. Popoldne je lov že končan, ribci se oddahnejo. Ni se jim treba vec bati,'da jim bodo ciplji zbežali, ne bo treba več guvati cele noči. Veseli so, ker je bil lov bogat. Ulovili s° skoraj štiri vagone rib. Eni perejo sedaj mreže, drugi pa so odpeljali polne čolne v Pž ran, kjer ima/jo zadružno skladišče. Tam jih čaka že drjuga mno- m prostoru je na tisoče in tisoče rib, povsod ribe. Ribiči kar zajemajo in stresajo polne koše rib v Čolne, do pasu nekateri, nekateri pa kar do grla v vodi. Ne čutijo mraza — spili so več kozarcev pravega istrana, da jih ne stresa mraz. Okrog in okrog švigajo ribe, ni jim dovolj vedo, ne morejo zbežati, ker okrog in o-krog je čoln pri čolnu in mreže segajo do dna. Ribiška deca, ki z veseljem pomaga na čolnih, zajema ribe iz vode kar golimi rokami. Kakšni ribi se posreči skotiti v smrtni nevarnosti čez mrežo tako si reši življenje vsaj za eno leto. Oni ribiči, ki so bili vso noč na ntorfu, opazujejo sedaj z vidnim veseljem tovariše, ki prid- žica meščanov. Vest, da so zavili dvigati mreže, se je raznesli po mestu kot blisk. Pričakali s» jih ob pomolu otroci in žene, vmft so stari ribici, ki ne ribarijo ve* Pripovedujejo, kako so prejšnji leta oni lovili Dolga vrsta velikih čolnov, pož nih rib, čaka še, da jih raztovorijo. Ribiči so marljivi in delo jim gre hitro od rok. Jutri bodo ribe na trgu v P*" ranu in vseh bližnjih naseljih, poslali jih bodo pa tudi v Ljubljano Trst in Benetke. Ciplji so prav dobri ocvrti rit ražnju, toda star ribič pravi tako mladi gospodinji: «Riba mori plavati najprej v vodi, potem f olju, nato pa še v vinu.s Trgovina s kožuho se je v Italiji tako razvila, da so se mnoga podjetja odločila za povečanje proizvodnje in za predelavo dragocenih kožuhovin, da bi mogli ustreči številnim naročilom, ki prihajajo ne samo iz domačega trga ampak tudi iz inozemstva. Odkar ne deluje več nemški trg je postala naša dežela eden izmed najbolj cenjenih proizvodnikov. V TRSTU je predelava kož na precej visoki stopnji, zlasti po zaslugi nekaterih podjetij, ki so zaradi dobre kakovosti svojih proizvodov na prvem mestu v tej cvetoči in razvijajoči se industriji. Med tvrdkami, ki se zaradi svoje solidnosti in skrbne predelave še posebno odlikujejo, je KRZN ARIJ A ki nudi svojim obiskovalcem bogato izbiro dragocenih kožuhovin po zelo ugodnih cenah tako, da lahko zadovolji tudi najbolj razvajene odjemalce. Tvrdka ZILIOTTO ima na razpolago najrazličnejše KOŽUHOVINE, od PERZIJSKIH do KONJIČKA, OVČJIH KOŽ, ARGENTINSKIH, OGRSKIH in DOMAČIH LISIC, izdelanih v vseh mogočih oblikah in barvah. MEDVEDJE KOZE, LISIČJE in KRTOVE, od platinske do srebrne in sinje barve, od rumenkaste, do nežno rujave ali kostanjeve so tiste, po katerih najbolj povprašujejo številni izbrani odjemalci. Poleg elegantne oblike, zahtevajo odjemalci, in po pravici, tudi zmerne cene. (lastnica OLGA RODIZZA) Tvrdka ZILIOTTO je izmed tistih redkih podjetij, ki nudi obe prednosti: prvovrstno postrežbo in ugodne cene. Ta prednost je jamstvo za njene uspehe. Zato pa so odjemalci, ki kupujejo pri tvrdki ZILIOTTO bili vedno zadovoljni in so vselej priporočali njene proizvode. Ta simpatija je tudi podjetju pobuda, da je sklenilo hoditi še nadalje po začrtani poti. Ob koncu sezone velika likvidacija vseh vrst blaga. Kupuje: KUNE BELICE, KUNE ZLATICE in BOBRE V VSAKI KOLIČINI Krznarija ZILIOTTO - Trst, uL Trento 11 - tel. 29374