Poštnina platana v gotcvtnl	h	Cena	Din	1*-
Vlmimskl dum
SUe. 162
V ljubljeni, tet eh, 20. tulila 1937
£ctoll.
General Miaja - odstavljen
g f Senator Marconi
Pri Madridu največja bilka v državljanski vojni 400 ton streliva je padlo na postojanke pri Brunete
Madrid, 20, julija. Največja bitka v vsej državljanski vojni v Španiji jc sedaj v teku zapadno od Madrida, kjer so nacionalistične čete začele ofenzivo in poskušajo vzeti nazaj tri vasi, to so Brunete, Quiorna in Villanueva del PardiUo, ki so jih bile rdeče čete v svoji zadnji ofenzivi pred desetimi dnevi zasedle. Nacionalistična artiljerija je ponoči začele s strahovitim ognjem, ki je trajal šest polnih ur. Potem, ko je topništvo tako rekoč razdejalo vse nasprotnikove postojanke, so napadli tanki, po številu 60, za njimi pa je udarila nacionalistična pehota. Razvila se je silno krvava bitka na nož in so na obeh straneh izgube strašne. Do ure, ko to poročamo, so rdeče čete še v omenjenih treh vaseh in se srdito branijo. Ni pa verjetno, da bodo mogle dolgo časa vzdržati nacionalističnega navala.
Agencija Havas javlja iz Madrida, da je bil branitelj Madrida general Miaja odstavljen in na njegovo mesto imenovan general Antonio Trige-Mairal. Odstavitev generala Miaje kot poveljnika Madrida razlaga francoska agencija kot posledico neuspeha njegove velike ofenzive proti Bruneti, za katero je general Miaja žrtvoval
20.000	mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih in od katere je rdeča vlada v Valenciji pričakovala odločilnega uspeha za državljansko vojno.
Sporedno s topovskim napadom na rdeče postojanke zapadno od Madrida se je razvila tudi strašna letalska bitka, pri kateri je sodelovalo vsega 160 letal. Nacionalisti so v tem boju dosedaj izgubili 14, republikanci pa 4 letala. Vas Brunete
gori. Zažgale so ognjene bombe, ki so se celo uro vsipale nad njo. Bitka traja z vso srditostjo dalje. Rdeči se še drže na obronkih Brunete in so davi izvedli močnejši protisunek, ki je silo nacionalističnega napada nekoliko zmanjšal, toda le za kratek čas, ker so nacionalisti napad obnovili s še večjo silo. Na rdeče postojanke so vsuli okrog 400 ton streliva, ki jih je dobesedno zmlelo.
Francova poročila
Salamanca, 20. julija. Nacionalistični generalni štab poroča, da so Francove čete na aragonski fronti zasedle vas Brochales in da nadaljujejo svoj zmagoviti pohod. Na madridski fronti traja bitka z nezmanjšano silo dalje. Navzlic srditemu odporu rdeče obrambe so nacionalisti z napadom na nož zasedli celo vrsto nasprotnikovih strelskih jarkov in nekaj strategično važnih višin. Na ostalih frontah ni nobenih važnejših dogodkov.
Rdeča poročila
Madrid, 20. jul. Uradno poročilo rdeče obrambe pravi, da traja nacionalistični pritisk dalje. Dosedaj se nacionalistom ni posrečilo potisniti naše čete nazaj na nobenem odseku te fronte. Na aragonski fronti smo morali prepustiti nasprotniku vas Bron-chales. Pri Oviedu smo zasedli postojanko Majon, ki nam daje sedaj možnost, da obvladamo hrib So-miedo. Na madridski fronti pa so republikanske
Anglija je miroljubna
a budna in pozorna
Eden o stališču Anglije na Daljnem vzhodu
London, 20. julija. Sinoči je imel zunanji minister pred spodnjo zbornico velik zunanjepolitični govor. Ker so pričakovali važnih izjav o stališču Anglije do najnovejšth svetovnih problemov v zvezi z razpletom dogodkov v Španiji, kakor tudi z ozirom na vojno nevarnost, ki se je pojavila na Daljnem vzhodu, je bilo zanimanje za ta govor veliko. Skoraj vsi zastopniki inozemskih držav so zasedli diplomatske galerije, zunaj okrog parlamenta pa so se nabrale številne množice, ki so Eden o v govor poslušale po radio-zvočnikih, ki so bili prvokrat nameščeni izven parlamentarne palače. Zunanji minister Eden je razdelil svoj govor na tri del . prvem delu je obravnaval vprašanje Španije v zvezi z njim vprašanje angleških interesov na Sredozemskem morju. V drugem delu je dal silno važno izjavo o stališču Anglije do j al-ponsko-kitajskega spora, v tretjem delu pa se je pečal s splošnimi vprašanji svetovne politike in svetovnega gospodarstva.
Anglija ne bo nikogar napadla
Anglija ne bo nikogar napadla. Svoj dokaz miroljubnosti je doprinesla, ko je z Italijo podpisala gospodski sporazum o Sredozemskem morju ter na ta način izključila vsak oborožen spopad na enem za Anglijo najbolj važnem področju. Dokaz za to sta tudi pomorska sporazuma, ki ju je Anglija sklenila z Nemčijo in sovjetsko Rusijo in ki omejita pomorsko oborožitev, kar je silno važno za ravnovesju pomorskih sil na Severnem morju in v Baltiku. Tretji dokaz za angleško miroljubnost pa je skoraj eno celo leto trajajoče prisrčno sodelovanje s francosko vlado, ki se mu ima Evropa v glavnem zahvali«, da je bila rešena zelo nevarnih zapletlja-jev, ki so še lansko leto napovedovali nevarne izide. To prijateljstvo se bo nadaljevalo in se se razširilo na druge države. Naj nikdo ne poskusa tega prijateljstva omajati ali ga celo rušiti, to bi ne bilo v interesu miru in Anglija bi se na takšno pot ne podajala. Velika Britanija tudi iskreno želi, da bi se odnošaji z Nemčijo polagoma izboljšali tako, da bi v teku sedanjega leta bilo mogoče spraviti pod streho mirovni pakt, ki bi zapad za trajno obvaroval pred vojnimi zapletljaji.
Atentat na Koca
Atentator pripada desničarski opoziciji
Varšava, 20. julija. Policijska preiskava je dognala, da se piše atentator na polkovnika Kora iWojoczek Bieganek. Je to leta 1908 v bližini I o-znania rojeni brezposelni delavec, ki je ao nedavnega (do razpusta) pripadal mladinskemu združenju velike nacionalno demokratične stranke. Nacionalni demokrati, ki so predvsem razširjeni v zapadni Poljski, kjer predstavljajo večinsko stranko, so največja stranka opozicije, ki je ze pokojnemu maršalu Pilsudskemu delala težave m povzroča skrbi tudi sedanjemu režimu, za katerega je ravno polkovnik Koc organiziral posebno stranko nacionalne skupnosti, ki pa na zapadnem Poljskem ni naletela na prisrčen sprejem. Atentator je živel dalj časa v Krotoszynu, v Varšavo pa je prišel pretekli teden. Policija še ni mogla dognati vzročnih zve* med atentatom in veliko desničarsko opozicionalno stranko. Verjetno je, da bo poljska vlada sedaj ta atentat^ izkoristila, da nacionalistično stranko razpusti in prepove, kot je to nameraval že Pilsudski, ki je leta 1930 večino njenih voditeljev poslal X trdnjavsko internacijo x Litavski Rrešč.
Kitasko-iaponski spor
Zunanji minister Eden je nato prešel na vprašanje kitajsko-japonskega spora in priznal, da je angleška vlada že posredovala tako pri Japoncih kakor pri Kitajcih, naj svoj spor mirno rešita. Sprejel je od obeh vlad iskrena zagotovila, da se bosta obe vladi trudili, da se spor ne razširi in ne pritegne v svoje vrtince tudi tuje države. Anglija dosedaj ni nič storila, kat bi bilo moglo položaj na Daljnem vzhodu poslabšati, odnosno miroljubno rešitev spora onemogočiti. Ena stvar pa vznemirja zunanjega ministra. To so poročila o velikih vojaških transportih, tako japonskih kakor kitajskih, proti onemu kraju, kjer je prišlo do prvega usodnega krvoprelitja. Toda obe vladi sta mu dali zagotovila, da ti transporti ne pomenjajo nobenih priprav na vojni spopad, ampak so samo »previdnostni ukrepi, ki naj pomagajo diplomatom, da se bodo čim prej sporazumeli za zeleno mizo.«
Anglija se je glede Daljnega vzhoda posvetovala tudi s Francijo in Ameriko ter od pariške vlade že dobila zagotovilo, da bo postopala složno z Anglijo. Ameriška vlada pa hoče_ očividno ohraniti polno svobodo odločevanja in je izrazila svojo željo, naj bi ne prišlo do skupnega posredovanja vseh velesil na Kitajskem in Japonskem. Amerika da bo sama pri obeh vladah v istem smislu vplivala, a odklanja skupen nastop velesil, ker bi to po njenem mnenju ne imelo koristnih uspehov in bi takšen nastop obe državi na Daljnem vzhodu smatrati za neljub pritisk na njihov miroljubno razpoloženje.
Angleška vlada bo budno opazovala razplet dogodkov tudi z ozirom na to, ker je nevarnost, da se sovjetska Rusija, ki meji na sporna ozemlja, ne čuti poklicane, da brani svoje interese. Nadalje pa tudi zaradi tega, ker ima Velika Britanija silno obsežne gospodarske interese v spornih pokrajinah (interese, ki gredo v več milijard dinarjev, op. uredn.). Dolžan je opozoriti svetovno javnost, da španski problem ne bo Velike Britanije zaposlil toliko, da ne bi mogla posvetiti vse potrebne pozornosti tudi Daljnemu vzhodu in tamkaj čuvati v prvem redu mir, v drugem redu pa angleške interese. Eden tudi noče prikrivati angleškemu parlamentu, da je vlada Nj. Vel. ponudila japonski in kitajski vladi prijateljsko posredovalno vlogo, ki pa se obema vladama zaenkrat le ne zdi nujno potrebna.
Angleški nasvet: pamet
Po njegovem mnenju obstoja en praktičen izhod iz obstoječih zmešnjav. Ta izhod bi bil, da Japonska in Kitajska vendar enkrat spremenita dosedanje metode medsebojnega občevanja in sku-šaat na resen način in po pametni poti priti do pomiritve, ki bo mogočila gospodarstvu, da se razvije v dobičkanosno za obe državi in za V6e^ one države, ki imajo s Kitajsko in Japonsko trgovinske zveze. Angleška vlada še ni opustila upanja, da bo do takšne pomiritve tudi prišlo.
Japonski napad vsak trenutek
Peiping, 20. julija. Generalni Slab japonske eeverno-kitajske armade javlja, da bodo japonske čele prisiljene, da jutri, v sredo, preidejo v splošen napad, da ustavijo neprestana izzivanja kitajskih čet, ki postajajo čimdalje bolj številna. Japonski vojaški odposlanec pri kitajski vladi je dal tozadevna opozorila, ki pa očividno niso imela uspeha. Svetoval je kitajski vladi, naj svoje čete umakne iz severno-kitajskih pokrajin-kar pa so do sedaj ni »godilo,
čete začele z protinapadom pri Majadahondi, južno od Las Pozas, kjer 6e nacionalisti močno upirajo. Republikanska letala so bombardirala Naval Car-nero, Escurial in okolico, kjer so uničile eno letalo.
Španija in Sredozemlje
Složno s Francijo
Navzlic skoraj enoletnemu prizadevanju, da bi postala španska državljanska vojna omejena na španski polotok brez vmešavanja tujih držav, se je Evropa nenadoma znašla pred veliko nevarnostjo, da so se številne tuje države resno zapletle v španske dogodke. S tega mesta moram poudariti, je dejal Eden, da smo se največjim nevarnostim mogli izogniti v glavnem zaradi pobude, ki jo je dal bivši francoski ministrski predsednik Blum, ko je predlagal mednarodno nadzorstvo v Španiji. To nam je dalo zadostnega oddiha, da smo iskali potrebnih izhodov in končno španski problem postavili na tir, ki, upamo, vodi do sporazuma in do miru. Velika Britanija bo nadaljevala s to politiko in bo svoje doprinesla, da pride čim prej do pomiritve. Treba pa je nedvoumno naglasiti, da je Anglija bila, je še in ostane pripravljena, z vsem poudarkom in z vsemi razpoložljivi bojnimi sredstvi ščititi svoj« pravice, a da je istotako pripravljena za prijateljsko sodelovanje z drugimi državami, ki imajo interese na istem področju kakor ona in ki jih Velika Britanija ne zanika.
Na to izjavo japonskega generalnega štaba je odgovoril maršal Cankajšek z izjavo, da je vprašanje vojne ali miru tokrat odvisno od zadržanja Japoncev, kajti kitajska vlada nima ne volje in ne namena, dovoliti, (la bi kdorkoli zasedel pokrajine, ki so bistven del kitajske države.
Kitajska vlada je na japonski ultimat, nai izprazni severno-kitajski pokrajini Čahar in Hopel, odgovorila z daljšo spomenico, v kateri predlaga, naj se določi datum, do katerega naj tako kitajske, kakor japonske čete izpraznijo obe pokrajini. Kajti Sele potoni je mogoče misliti na pogajanja, ki bodo našla pametno rešitev za obstoječi spor. Narikin-ška vlada je pripravljena sprejeti V6ak sporazum, ki bi ga podpisale krajevne oblasti v Hopeju, toda pod pogojeni, da je bil sporazum preje predložen tudi nankinški vladi, ki ima oblast nad obema pokrajinama. Kitajska vlada je končno pripravljena sprejeti vsak sporazum, ki bi bil dosežen na osnovah mednarodnega prava.
Tokio je odklonil vse protipredloge Kitajcev
Japonski zastopnik je odgovoril, da kitajski protipredlogi na japonski ultimat niso sprejemljivi.
Brez vofne napovedi...
Šangaj, 20. jul. V zadnjih dvanajstih urah je nastalo po vsej Kitajski silno mučno ozračje. Vsi so skoraj izgubili upanje, da bo mogoče preprečiti vojni spopad. Sicer je pri orientalskih iznajdljivostih še mogoče, da diplomati najdejo nekrvav izhod iz zagate, vendar pa je to upanje zelo rahlo. Na Kitajskem pričakujejo vsak hip začetek bojev. Japonska vojne ne bo napovedala kot je tudi ni napovedala 1. 1931, ko je začela zasedati Mandžurijo. Kitajci so prepričani, da bodo Japonci brez nadaljnega za se dl i Tien-cin in Peiking, Ker pa se bodo kitajske čete postavile Japoncem v bran, je nevarnost velika, da Japonci fronte ne bodo razširili na pohod v vseh sedem severno kitajskih pokrajin do Rmene reke.
Rumunski prestolonaslednik na potu skozi Ljubljano
Ljubljana, 20. julija.
Rumunski prestolonaslednik Mihael je včeraj odpotoval skozi našo državo v Italijo, kjer ostane dalj časa na počitnicah. Rumunski dvorni vlak, s katerim se je vozil prestolonaslednik, je bil priklopljen dopoldanskemu belgrajskemu brzo-vlaku, ki je prispel v Ljubljano s polurno zamudo. Po kratkem postanku je prestolonaslednik nadaljeval vožnjo proti Rakeku. Prestolonaslednik potuje inkognito.
Belgijski kralj uradno obišče London
London, 20. julija. Belgijski kralj je sprejel povabilo angleškega kralja Jurija, da uradno obišče angleško prestolnico.. Obisk je bil določen za 16., 17. in 18. november t. 1. Potovanje belgijskega kralja v Anglijo naj podčrta globoko prijateljstvo in politično sodelovanje med obema narodoma.
Rini, 20. julija. Danes zarana ob 3.30 je r Rimu nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, veliki iznajditelj in oče moderne radijske telegrafije Guglielmo Marconi. Bil je star (>3 let.
Marconi se je rodil 25. aprila 1874 v (iriffone pri Bologni. Njegovo ime je neločljivo povezano z razvojem in zmago radijske tehnike. Leta 1909 je prejel za svoje delo Nobelovo nagrado. Pozneje se jc naselil v Angliji, kjer je ustanovil telegrafsko družbo. Leta 1918 je bil imenovan za senatorja, zadnja leta pa je bil predsednik italijanske akademije. Po vojni so je največ bavil z uvedbo brezžičnih oddaj na kratke valove. Na svoji jahti »Elektra« je preizkušal svoje izume. Njegovo ime je spet zaslovelo, ko je pred leti s svoje jahte prižgal na svetovni razstavi v Melbourneju v Avstraliji vse luči in s teni tako rekoč razstavo otvoril. Marconi je zgradil tudi posebno radijsko oddajno postajo za Vatikansko državo.
S kongresa Združenja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev iz Splita prispe danes ob 3 popoldne 13-člansko zastopstvo Bolgarov pod vodstvom g. Tintarova na obisk v Slovenijo. Zastopstvo spremlja tudi gč inž. Stanislav Roglič iz Ljubljane, y-
Vesti 20. julija
Kolporterji so se stepli na pariški ulici. Prodajalec »Flambeaua«, lista francoske socijalne stranke se je udaril s prodajalcem »TTfffhanite«, ki je glasilo komunistov. Vmes so posegli še drugi ljudje. Trije so bili ranjeni.
Delegate nemške delavske zveze, ki so prišli te dni v Bolgarijo na obisk, je sprejel tudi kralj Boris.
Eksplozija je nastala na motorni jadrnici »Ardita«, ki vzdržuje potniški promet med Trstomin Piratom. Ubit je bil strojnik, trije mornarji pa so bili ranjeni.
Velika železniška nesreča se je pripetila na progi od Pandžaba do Kalkute. — 119 oseb je našlo smrt, 118 pa jih je bilo ranjenih.
Že tretji balon profesorja Piccarda jc zgorel. Sedaj je profesor izjavil, da bo za enkrat vse načrte za nove polete opustil.
Za ustanovitev posebnega odbora strokov« njakov, ki bi preiskali vzroke nemirov med narodi, se zavzemajo številni angleški škofje, rektorji univerz, mnogi poslanci in številni pisatelji.
Strašno neurje je divjalo v okolici Verone in pod Alpami v Italiji. Poškodovana so polja, več ljudi pa je bilo ubitih.
V	Francijo bo prišel jeseni angleški kralj Jurij ter se udeležil odkritja spomenika avstralskim vojakom, ki so padli med svetovno vojno v okolici Amiensa.
Preiskavo v prostorih vrhovnega arabskega odbora v Jeruzalemu je izvedlo 60 agentov angleške policije. Zaplenili so veliko število listin. Ko so se Arabci preiskavi upirali, je bil ranjen eden izmed osebne straže muftija,
Arabci in kristjani iz Haife protestirajo proti razdelitvi Palestine. Posebno jim ni všeč ker so oddelili na razne dele svete kraje.
Mednarodni pravni teden se je včeraj začel v Parizu. Predsedstvo je prevzel predsednik francoske republike Albert Lebrun. 554 zastopnikov iz 26 držav sodeluje na zborovanjih.
Mladeniče, ki so komaj dopolnili 19. leto,
je poklical pod orožje general Franco. Rabi jih za odločilen napad na Madrid.
Romunski kralj Karol se je iz Francije pripeljal v Anglijo. Pravijo, da njegov obisk ni uradnega značaja.
Dr. Hodža še zmeraj sestavlja novo češko vlado. Posvetoval se je že z vsemi voditelji političnih skupin, pa se zdi, da bo v novi vladi zamenjan samo finančni minister.
Egiptovski kralj Farouk je s svojo materjo in družino odpotoval v Marseille, od koder se bo vrnil v Egipt. Na postaji Vidchi ga je v imenu francoske vlade pozdravil pravosodni minister Vincent Auriol.
Na kongresu svetovnih cerkva je bilo včeraj sklenjeno, da pošljejo poslanico s kongresa nemški evangeljski cerkvi. To poslanico bo nesla v Nemčijo iz Oxforda posebna delegacija in jo tam izročila predstavnikom nemške evangeljske cerkve.
Ob priliki sestanka nemških in avstrijskih bojevnikov v Wellsu v gornji Avstriji, na katerem je bil navzoč tudi nemški veleposlanik von Ribbentrop, je prišlo do neredov. Več oseb je bilo aretiranih.
Predstavniki italijanske in nemške industrije so se sestali v Benetkah. Nemško delegacijo vodi dr, Trendelenburg, italijansko pa predsednik fašistov-ske industrijske korporacije,
Skupščina govori o konkordatu
Belgrad, 20. julija, m. Ob polni udeležbi poslancev veeh poslanskih klubov je bila včeraj soja narodne skupščine, na kateri je bila razprava o konkordatu med našo državo in Sv. Stolico.
Zelo zanimivo je bilo včeraj predvsem vedenje !>06lancev, ki pripadajo klubu JNS. Med temi ljudmi je vladala včeraj čudna nervoznost. Lahko bi rekli, da je bilo med temi JNSarji več vrst ljudi: prvi, ki «o v strahu, da jim ne bi njihovi »predpostavljeni« očitali strankarske nediscipliniranosti, prišli včeraj v Belgrad, da izvrše povelje svojih »voditeljev«, drugi pa, ki so bili sami vedno tako drzni, da so si upali vselej nastopiti proti vsemu, kar jim ne gre v njihov strankarski račun. Hvaležno polje so ti dobili v obdelovanje tudi včeraj, ko je prišel v skupščini na vreto konkordat. Že samo zato, ker gre tu za nekaj, kar je v zvezi e katoliško Cerkvijo, že zato je treba po njihovem udariti. To je zopet slaboten odmev njihovih topov iz boja, ki so ga sami hoteli in ki se bo tudi proti njihovim željam končal. Zanimive pa so bile tudi izjave nekaterih poslancev JNS, ki so včeraj po skupščinskih hodnikih izjavljali, da bi v načelu glasovali proti konkordatu, tudi če bi klub sklenil, da je treba glasovati za. To je torej že tretja vrsta poslancev JNSarske smeri.
Ob 10 dopoldne je bila že polna dvorana narodne skupščine, tudi senatorjev je bilo nekaj navzočih, v diplomatskih ložah pa jo sedelo nekaj diplomatov. Papeškega nuncija topot ni bilo v skupščini.
Pred prehodom na dnevni red je skupščinski predsednik poslancema Ješi Protiču in Dušanu Ivaniševiču odgovoril na stavljena vprašanja. Pro-tič je omenil tudi procesijo, ki je bila napovedana za včeraj popoldne za ozdravitev obolelega patri-jarha Varnave, ki pa jo je policija prepovedala. Predsednik skupščine mu je odgovoril, da policija tega ni storila zato, da bi pravoslavnim vernikom prepovedala molitve za obolelega patrijarha, temveč zato, ker eo procesijo hoteli nekateri neod. govorni ljudje izkoristiti za svoje demonstracije.
O konkordatu je prvi izpregovoril poročevalec večine, bivši minister dr. Mile Miškulin. V svojem poročilu obvešča plenum skupščine, da je na svojih sejah proučila konkordat in ga sprejema v načelu in celoti z dopolnilom točke 2, ki vsebuje dodatek predsednika vlade, a katerim ima vlada pooblastilo, da lahko z uredbo, ki ima zakonsko moč, podeli tudi ostalim, zakonito priznanim osebam, iste ugodnosti, kakor jih dobiva s konkordatom katoliška cerkev, to pa le v tem primeru, če teh ugodnosti dotična veroizpoved še nima.
Poročevalec manjšine Vasa Jovanovič (JNS) se je jasno zavzemal za to, da bi se ratifikacija konkordata odgodila. Pravi, naj bi vlada skušala ob novih pogajanjih doseči nekatere spremembe dosedanjega besedil«.
Daljši govor je nato imel pravosodni minister dr. Subotič, ki je med drugim povedal tole:
»Se do danes niso urejeni odnosi med našo državo in Sv. Stolico. Z zakoni so urejeni odnosi z ostalimi verami, izvzemsi samo stare katoliške cerkve, ki se Imenuje tudi brvatska starokatoliika cerkev. Neurejenost odnosov rimskokatoliške cerkve v naši državi izvira v glavnem od nagovora, ki ga je imel papež Beneditk XV, 21. novembra 1921, da so Izgubile- vso moč vse pogodbe in sporazumi, ki so bili sklenjeni med Sv. Stolico in onimi državami, ki so koi nove nastale, ali onimi, ki so *e razširilo s priključitvijo novih pokrajin. Med teini je tudi naša država. Naša država je sprejela to dejanje Sv. Stolice.«
V	ostalem je pravosodni minister poudaril, da je danes konkordat edino mogoča pravna oblika za ureditev odnosov z rimskokatoliško cerkvijo. Ureditev razmerja z rimskokatoliško cerkvijo v obliki priloženega konkordata mora imeti za posledico odstranitev vseh onih nevarnosti, ki lahko nastanejo zaradi tega, ker sc ne bi izvajala ustavna načela. Kraljeva vlada je hotela izrazitj tudi v predloženem amandmanu svoje dolžnosti glede enakopravnosti ver. Predvsem je treba poudariti dva momenta.
Vsi sosedi naše kraljevine so uredili odnose z rimsko-katoiiško cerkvijo. Interesi naše države zahtevajo, da tudi ona to stori, ker no sme dopustiti, da bi se širilo mišljenje, da samo Jugo-
slavija tega ni storila ali pa storiti nože, ali pa no zna rešiti tega vprašanja, ki je zanjo silno važno.
Prostrana ozemlja naše državo so dolgo časa spadala pod oblast škofov, katerih sedeži so danes v tujini. Tako na primer je znatni del Hrvat-ske pod oblastjo škofa v Pečuhu na Madjarskem. Ta odvisnost traja še dalje ter se ni prekinila z vpostavitvijo apostolskih nunciatur, ki imajo začasen značaj. V molitvah se še omenjajo cerkveni poglavarji iz inozemstva. (Dr. Baričevič vpada: »Tudi papež je v inozemstvu! On je vrhovni starešina!) To je vrhovni duhovnik te cerkve. Oči vidno je torej škoda takega stanja, ki izziva vtis o začasnosti državnih mej ter slabi idejo o narodnih in državnih meja.
Kakor nobeno človeško delo, tako tudi ta konkordat ni do vseh podrobnosti popoln. V njem so gotove pomanjkljivosti, od katerih so nekatere samo tehnične narave. Toda pravosodni minister izraža upanje, da iz tega ne bodo nastale takšne težkoče, ki bi jih ne bilo mogoče prebroditi. Za nesporazum sta dve možnosti in sicer politične ali pa strogo pravne narave. Prvi spor se da rešiti v sporazumu z vlado, drugi spor se pa rešuje pred sodiščem, kjer se izdajajo samo naši državni zakoni.
Govor pravosodnega ministra dr. Subotiča so vladni poslanci nagradili z navdušenim odobravanjem.
Daljši govor je nato še imel poslanec in bivši minister dr. Mile Miškulin, ki je v začetku orisal ves potek razgovorov med našo državo in Sveto stolico od leta 1922 dalje pa do danes. Vlada dr, Stojadlnoviča ni v konkordatu, ki ga je podedovala, ničesar spremenila ali dodala, pač pa je njeno delo v tem, da predlaga ta konkordat, katerega je podpisal član prejšnje vlade.
V	ostalem govoru je poslanec Miškulin dejal, da smelo lahko trdi, da se bo s srečno rešitvijo tega vprašanja znatno olajšala rešitev naše notranje konsolidacije, ki jo država čedalje bolj kategorično potrebuje in zahteva. Ni si mogoče misliti — pravi poslanec Miškulin — da bi se našel kdo, ki ne bi hotel konkordata v načelu sprejeti in ga odobriti.
Padar in ženski strah
Ljubljana, 20. julija.
Idrijčan Drago Jurjavčič je začel pred leti svojo karijero kot bolničar in l>olniški strežaj. Nesrečna usoda pa jo tako zaobrnila, da so mladega, ambicijoznega, že na praktični domači medicini bogatega moža odslovili zaradi nekih nerednosti. Mož — že izkušen homeopat — ni klonil, začel je sam praktično zdraviti mnoge obupane bolnike in hetežnike. Kmalu je daleč na okrog zaslovel, po Gorenjskem in Dolenjskem, nasprotno pa ni njegov sloves toliko prodrl na Notranjsko, kajti »nemo propheta in patria suac Ordinacijsko sobo je navadno selil od kraja v kraj na periferiji mesta. Nabavil si je za nedovoljene in riskantne operacije primeren inštrumentarij, preskrbel si je tudi zbirko domačih zdravil. Običajno je bolnikom zapisoval razne čaje, lavendlovo olje, belo deteljico itd. Energični Jurjavčič, ki je navadno pred sodniki zelo zgovoren in se brani na vse kriplje, je bil zaradi odprave plodu in mazaštva še večkrat kaznovan.
Pred namestnika kazenskega sodnika —^ po-edinca g. Al. Grobelnika je včeraj stopil že v tretjič Drago Jurjavčič, da se zagovarja zaradi obtožbe mazaštva. Lepo mu je tekel zveneči idrijski
Obiščite VI. mariborski teden I
Od 31. julija do 8. avgusta 1937.
(50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
— Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost
— Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — >Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zele-ro romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijol
Nož, grob in kriminal
Ljubljana, 20. julija.
Ne mine teden, da ne bi bila kaka razprava pred kazenskimi sodniki znradl pretepa, uboja ali poboja- So znani kraji, kjer večkrat zapoje nož svojo žalostno pesem, da gre mlad človek v hladni grob, njegov nasprotnik pa v temačno^ robijo. Demon alkohol pa je oni element, ki žene prepirljive in bojevite ljudi v strastno razraču-navanje s kolom ali nožem. Krepak in zdrav fant Lovrenc Ahačič je letos H. aprila odhajal k vojakom, da odsluži svoj kadrovski rok. Postal je žrtev noža.	.
Banska uprava je letos izdala za rekrute strožje odredbe in je prepovedala točenje alkoholnih pijač rekrutom. Odredba Je imela prav lepe in zadovoljive uspehe. Fantje so prihajali v vojašnice solidni in trezni. Tu In tam so bile prav redke izjeme.
Omenjenega dne so v gostilni Ane Smolejeve na Gor. Savi pri Kranju popivali fantje in imeli odhodnico za rekrute. Bila je večja skupina fantov. Mali in sitni Janez Benda, ko so že popili velikanske množine vina, je napravil kreg in prepir. Na cesti prod gostilno sta se sprla Benda in oženjeni Ivan Arnšek. V prepir se je vmešal še Ahačič, da bi oba pomiril. Arnšek pa je proti njemu sunil z nožem in ga zadel globoko v vrat, tako da so mu bile prerezane žile in je k temu pritisnil še zrak skozi odprte žile do srca, ki je nehalo biti ter je bil Ahačič kmalu mrtev.
Pred sodnike kazenskega senata je stopil visokorasel in močan človek, 20 letni Ivan Arnšek, delavec v kranjski tekstilni tovarni »Jugobruna«, oče številne družine. Udan je bil v svojo usodo. Državni tožilec g. Viljko Lavrenfak ga je obtožil zločina uboja po §-u 178/11 kaz. zak. Obtoženec
Uspeh zasedanja jugoslov.-italijanskega stalnega gospodarskega odbora
Izjava predsednika vlade
»Trgovinsko politična praksa zadnjih let je prinesla ustanovitev »talnega gospodarskega odbora kot primerno orodje za izvajanje pogodbenih določil in iskanje novih sredstev »a razširitev trgovinskega prometa, vsaj kadar gre za države z živahnejšimi gospodarskimi izmenjavami ali z bolj kompliciranimi trgovinsko-plačilnimi režimi. Mi smo bili med prvimi, ki smo se odločili za takšno metodo, in reči smemo, da je bila za nas koristna. Ni nezanimivo dejstvo, da se je potreba po takšni stalni ustanovi prvič pokazala pri naa baS v razmerju do Italije, s katero smo že leta 1932 sklenili ustanovitev stalnega Jugoslovansko-itali jamskega gospodarskega odbora, toda do tega »pričo takratnega političnega ozračja nikoli ni prišlo, vse dotlej, dokler se nismo vrnili k tej ideji s pogodbo meseca marca t. 1, Kakor jo znano, imamo enak odbor tudi z Nemčijo od leta lf»S4, Ta odbor ureja vsa tekoča gospodarska vprašanja med obema državama, kot glavni gospodarski organ njunih vlad. Želeti je. da se takšni odbori ustanove tudi % ostalimi državami, m katerimi imamo ali želimo živahnejšo gospodarsko izmenjavo, ker ne smemo pozabiti, oa takšni odbori ohranjajo stalen interes do kar najpravil-nejSega in neoviranega razvoja gospodarskih zvez in tvorijo stalen kader strokovnjakov prizadetih držav z nepretrganim stikom med obojimi.
Kakor je znano, ureja naš gospodarski dogovor a Italijo, ki »mo ga podpisali ukupaj s političnim dogovorom 25. marca t. L, delovanje odbora in določa njegove periodične sestanke. Prvo zasedanje so je vršilo v Kirnu, drugo bo pa pri nas. Pred tem prvim sestankom smo sklenili uvodni dogovor med glavnimi zastopniki odbora v Helgradu v začetku junija; na tej sejt so določili dnevni red prvega zasedanja.
To pot se je imel odbor ukvarjati z zelo pomembnimi vprašanji. Proučiti je bilo trebu predvsem uspehe dosedanjih izkušenj trgovinskega in plačilnega dogovora s Italijo % dne ‘iti septembra lanskega leta, a katerim smo po nagli prekinitvi trgovinskih »ves, nastalih zaradi sankcij, dosegli reden in normalen promet, obenem se pa dogovorili tudi za docela drugo osnovo za medsebojno trgovino. Ta osnova je 100%ni kliring, torej izključitev našo trgovinske aktivnosti in ustrezajoča devizni; kvote, obenem pa aniianje vsega prejšnjega prometa na polovico. Šele po ugotovitvi, da najnovejša izkusiva upravičujejo nadaljnjo, čeprav pogtopno is obzjruo pomuožitev me^spjjpjgc trgo-
vine, so je mogel odbor ustavili tudi pri vprašanju obsega te pomnožitve, z drugimi besedami pri novih kontigentih našega isvoza v Italijo.
Odbor je presodil, da se more začeti nadaljnja pomnožitev glavnih kategorij izvoza v Italijo ■— to so les, živina, perutnina, jajca itd. — brez strahu za ohranitev ravnotežja v medsebojnem prometu. Tak« se je naš dosedanji izvoi lesa povečal za 1&5%. to se pravi, da bo vrednost letnega knntigenta za les znašala okoli 300 milijonov Din. izvoz živine se pa poveča za 100%, to je na svojih 200 milijonov Din,
Naposled je znano, da nam omenjeni gospodarski dogovor z Italijo priznava načelno izenačenje z Madžarsko in Avstrijo glede^ na preferenčni postopek, ki sta ga ti dve državi uživali že več let za svojo živino in za, les, Odbor je imel določiti ekvivalent teh preferenčnih ugodnosti za našo državo, to delo bo pa moral še nadaljevati, ker ga ni bilo mogoče iačrpati v tako kratkem času. Vzlir temu so »e pa v tem pogledu dosegli zadovoljivi uspehi in ne bomo več zapostavljeni pri našem izvozu omenjenega blaga, vsaj ne v dosedanjem obsegu- Odbor je torej najprej ugotovil vitalnost nušo sedanje trgovine z Italijo, nato se je pa lotil nadaljnje razširitve sedanje trgovino, v prvi vrsti za les in živino, naposled je pa konkretiziral naše zahteve glede na izvajanje že znanega nam preferenčnega postopka tudi za našo državo. Tako pomeni zasedanje odbora prvo izvršitev načel in določil gospodarske pogodbe is meseca marca t. 1. Ti uspehi odbora liodn pa imeli ugodno posledice tudi za našo politiko sploh, ker bodo omogočili boljšo uravno-tožnost našega gospodarskega razmerja od ostalih držav, s preprečitvijo preobremenjenosti na oni strani in praznine na drugi strani, posebno v trgovini s klirinškimi državami. S tem je pa odbor v celoti izvršil to nalogo.«
Evharistični kongres v Dubrovniku - zaključen
Dubrovnik, 10. julija, m. Vieraj jo bil tu zaključen evharistični kongres s procesijo, v kateri Je korakalo nad 15.000 ljudi. Na kongres so prišli ljudje ia vseh krajev Dalmacije, veliko število pa tudt od drugod. Ves čas kongresa so bile po dubrovniških cerkvah pridige. Filharmonija pa je dvakrat uprizorila Heydnov. oratorij.
je v bistvu priznal v obtožnici navedeno dejanje, opravičeval se je:	Bil sem popolnoma pijan. Ni-
sem se zavedal, kdaj sem ga z nožem vsekal in tudi ne kam. Ko so mi povedali, da sem ga do smrti, sem zajokal. Hudo mi je za njim,«
Priča Janez Benda, človek-pedenj, je izzval poboj na cesti, poprej pa prepir v gostilni. Senatni predsednik g. Ivan Kralj: »Ste vi tisti, ki je sitnaril v gostilni? Nož ste držali v rokah?« Priča izmotajoč:	Vsi so sitnarili. Arnšek me je
vrgel na tla. Naredil mu nisem nič.« Predsednik: »Ko ste šli iz gostilne, so vsi zakričali, da imate nož v rokah.« Priča smehljajoč: »Šel sem ven, da si jezo nekoliko ohladim. Vinjen sem bil. Drugi so prišli za menoj. Vsi smo bili pijani. Večkrat smo elisali. Izpili smo do 20 litrov vina.« Priča je potrdil, da so samo pili, nič pa jedli in bili skoraj še vsi na tešče. Branilec dr. Žirovnik: »Bolje človeka futrati, ko napajati.«
V	gostilni so bili fantje zelo glasni !n so drug drugega dražili. Gostilničarka- je povedala, da je bil obtoženec zelo pijan, drugače pa miren. Zabodeni Ahačič je še zaklical proti obtožencu: »Sram te bodi, da se za takega vlečeš, ki kaže nož.« Obtoženec pa je pozneje jokal: »Oh, kaj sem naredil. Doma imam ženo in otroke. Pa moram Iti v arest. Kdo bo za nje skrbel?« Na orožniški postaji je obtoženec mirneje pripomnil: »Kar je, je. Ne morem mu več pomagati.« Ker je bil obtoženec že pred leti kaznovan zaradi junaštva z nožem, ga Je senat sedaj obsodil zaradi uboju na 1 leto in 6 mesecev strogega zaporn in ima plačali škodo v znesku 876 Din.
Obtežilno je bilo povratek, olajševalno pa priznanje, razburjenost, močna vinjenost in skrb za družino. Obtoženec sodbe ni sprejel.
Požigalec iz jBetlehema'
Zažgal je skedeni za 500 Din
Maribor, 20. julija. Pred malim senatom se je zagovarjal danes dopoldne požigalec, i* »-Betlehema«, 21 letni Aleksander Vaš, ki je prišel na zatožno klop zaradi požiga, je namreč rojen v Betlehemu v Ameriki. Družbo mu je delal na zatožni klopi 53-letni previl tka r Jožef Balaje iz Čikeeke vasi. Balajc je svoje posestvo prepisal na svojo hčerko Irmo, ki je. poročena s Kuharjem Štefanom ter stanuje v Tešanocih. Balajc ima še drugo hčerko, ki je ločena od svojega moža Viktorja Pojbiča. Med Pojbi-čem in Balajcem vlada veliko sovraštvo. Dne 2. maja t. 1, je zgorelo gospodarsko poslopje Ba-lajčevo hčerke Irme. Vredno je bilo 4000 din, zavarovano pa za 11.000 din. Balajc, je kar hitro obdolžil požiga svojega zeta Pojbiča. Kmalu pa je prišlo na dan, da je zažgal skedenj Vaš in sicer na prigovarjanje samega Balalca, ki mu je obljubil za požig 500 din nagrade. Oba pa pri današnji rapravi, ki se še oh času našega poročila nadaljuje, krivdo tajita.
Nasilnost kamniškega „pofarja"
Kamnik, 20. julija 1837.
Ni se še poleglo zgražanje meščanstva nad primerom, ki se je pred kratkim odigral, ko je neki JNSarski ©mladinec brez povoda dejansko napadel nekega tukajšnjega mladega trgovca, moramo zabeležili drugi primer, ki se je dogodil včeraj okrog 1 zjutraj na gasilski veselici v plesnem prostoru, kjer so bile tudi mize za goste. K eni mizi, kjer je sedel mizarski pomočnik M. P., je prisedel brezposelni bivši kovaški mojster P. M„ ki je po svoji stari navadi pričel z nesramnim izzivanjem. Malenkostno mu je vpadel v besedo M. 1’., kar je dozdevno silovitega kovača tako razjarilo, da je planil proti M. P. in ga pričel vleči za lase in daviti, pri čemer mu je prizadejal močne praske po vratu. Kot svojevrsten »specialist«, ga je poleg vsega še obkladal z raznimi žaljivkami. Slične eksperimente je skušal vprizarjatl še večkrat tudi v drugih javnih lokalih.
Priporočljivo bi bilo zanj, da bi se, čim je prestopil gasilski veselični prostor, ozrl na včeraj blagoslovljeno in razvito novo zastavo kamniške prostovoljne gasilsko čete, na kateri je z velikimi črkami vdelano geslo »Ljubi 6vojega tiližnjegal« — Za svojo Podivjanost se bo moral P. zagovar-; jati pred sodiščem, da mu bodo v bodoče taki [ živčni napadi« prešli,
dialekt. Sodnik: »Čitali ste obtožbo?' Obtožene-; napol zvito: »Priznam.« Sodnik mu Je nato pre-dočil razne grehe, ki mu ji h je naprtila obtožnica. Februarja letos je v Ljubljani zdravil neko Balohovo na želodcu. Predpisal ji je sirup. V Kranju je* zdravil neko Brolihovo ter ji nasvetoval: lavendlovo olje. Dobil je 150 din. V Ljubljani je neki ženski predpisal zaradi bolezni na maternici »belo deteljico«, ki da je pomagala. Na Škofeljci pa je neko bolnico Uršo Drešarjevo zdravil z raznimi zdravili. Ugotovil ji je, da ima nalomljen tilnik. Urši je predpisal: cvetlični med, počepno vino, lavendlovo olje, hren, razne čaje in obkladke z ovseno slamo. Honorar: 50 din.
Nekega Černeta pa je padar spravil v kriminal. Černe ga je povabil na svoj dom na Gorenjsko. Tam je pregledal njegovo bolno ženo. Predpisal ji je »belo deteljico« in žena — oj čudo
—	je ozdravela. Jurjavčič ni prejel za obisk niti počene pare. Mož bolne Černeeke pa je zapravil okoli 200 din. Ko ga je žena pobarala za denar, ji je natvezel, da je dal 100 din g. zdravniku in 100 za zdravila. Pred sodnikom-poedincem je bil Černe včeraj zaslišan. Kratko je izjavil: »Nobenega denarja, gospod sodnik, mu nisem dal!«... Sodnik začudeno: »V Radovljici pred preiskovalnim sodnikom ste dobesedno izjavili, da ste daii Jurjavčiču 100 din in mu še 100 din obljubili. Kaj je resnica?«
Priča čerčne v zadregi: »Zraven pred sodnikom je bila navzoča žena. Iz strahu pred ženo, gospod sodnik, sem tako povedal. Denar sem zapravil.«
Državni tožilec dr. Pompe: »Predlagam, da so po pravomočnosti sodbe spisi odstopijo okrajnemu sodišču v Radovljici v pokaznitev priče v smislu §-a 147-11 — 1. k. z.c Sodnik je nato pričo opozoril, da bo imel še sitnosti s sodiščem zaradi krivega pričevanja odnosno zapeljevanja oblasti v zmoto. Priča je prosil državnega tožilca za milost, saj je stvar malenkostna in nedolžna. Drž, tožilec: »Moram čuvati zakon! Kam pridemo, ko bi dopuščal tako stvari.« In Černe bo občutil posledice velikega straha pred ženo...
„Gospod zastopnik iz Monakovega" pred sodniki
Maribor, 30. julija.
Pred malini senatom se je zagovarjal danes dopoldno prefrigan tat in goljuf mednarodnega formata. Je to 26-letni avstrijski državljan Ivan Hofer iz Leobna, ki je vprizarjal svoja grešna dejanja zdaj v Avstriji, zdaj zopet v naši državi. Od časa do časa jo namreč prihajal v Maribor na obisk, pa je bil vsak njegov tak obisk zvezan a tatvino ali goljufijo. Tako je v noči na 5. julija 15)35. ukradel gostilničarju Hometerju na Aleksandrovi cesti iz veže njegove gostilne motorno kolo, dno 30. aprila 1937. je izmaknil na Pobrežju Antonu Klincu novo moško obleko z dvema urama in večjo vsoto gotovine, dne 4. aprila 1935. je ogoljufal v Ptuju Petka Josipa za 500 din, mojstrski podvig pa si je privoščil dne 30. aprila t. 1, v Mariboru. Omenjenega dne je prišel v neko restavracijo ter se predstavil tam plačilnemu nata-kavju Dragu Kološvarju kot zastopnik iz Monakovega. 'Govoril je spakedrano nemščino ter je res vzbujal vtis Moriakovčana, ki Ima precej pod palcem. Prosil je natakarja, naj mu pokaže nekoliko nočno življenje Maribora, ker da je v mestu docela tuj. Za ta cicerouski posel mu je obljubil plačilo. Natakar ga je res peljal v kavarno, kjer je dozdevni Monakovčan naročeval najboljše, kar so imeli. Imenitno sta z natakarjem večerjala in imenitno pila. Iz kavarno sta šla v bar, kjer sta nadaljevala s pijačo. Naenkrat pa jo »zastopnik iz Monakovegas odšel nekam iz lokala, pa ga ni bilo več nazaj. Natakar je moral vso ceho, ki je bila precej zasoljena, sam plačati. Naslednjega jutra pa je policija Hoferja izsledila ter ga zaprla. Prišli so na dan še ostali njegovi grehi, ki jih vse priznava. Razprava ob Basu poročila še traja.
Raznoterosti iz kronike
Ljubljana, 20, julija.
Kronika nesreč, nezgod in drugih žalostnih dogodkov je te dni skromna na gradivu. Kar jo pač razveseljivo. Bližajo se pasji duevi. V ljubljansko splošno bolnišnico so snoči pripeljali iz Gro-suplja 37-letnega tkalca Andreja Šantla z zlomljeno desno ključnico. Neznan kolesar je drvel po glavni cesti skozi Grosuplje. Zadel se jo v Šantla, ga podrl na tla in hudo poškodoval, Številko kolo-sarjn so si baje nekateri očividci zapomnili.
Oh prst
Tovarna lanenega olja in firneža Hrovat & Co. v Mostah pri Ljubljani obratuje tudi ponoči. Davi okoli 0.47 je stroj prijel delavca Antona Hudežu in mu odrezal desni kazalec. Z reševalnim avtom je bil prepeljan v splošno bolnišico, kjer so ga na kirurglčnem oddelku obvezali, na kar je bil izpuščen iz zavoda, da ostane v domači oskrbi.
Zaradi dedščinc
V	starodavni gostilni nekdanje pivovarne Bratje Reinghaus, ki je bila pretekli me$ec pro-danu, so se nahajali bosanski in dalmatinski krošnjarji. Med njimi se je sprva razvijala živahna debata o poslovnih :n domačih zadevah, Vnel pa so je nato hud prepir zaradi neke dedščine. Na krošnjarja Andreja Krola, doma iz okolico Livna, so nato krošnjarji navaliil in ga močno pretepli. Eden krošnjarjev ga je udaril po glavi. Dobil je tudi hujše poškodbe v rebra in praake po rokah. Najprej je krošnjar prišel na šisensko policijsko stražnico, kjer so ga zaslišali, Nato je bil Krol odpel jan na kirurgičnl oddelek splošne bolnišnico. Napadalce je policija danes že polovila, glavni napadalec pa so je zjutraj *e skrival.
Kolesa je kradel. In vraial
2. julija letošnjega leta je bilo ukradeno v Celju novo kolo, vredno 2500 Din Kajtnerju Fr., delavcu iz Celja, Policija je tatu zasledovala in ga tudi ugotovila v osebi Ivana A. iz Konjic, Ker pa ta ni Imel stalnega bivališča, ga še ni mogla aretirati. Pred dnevi se je pa nepričakovano sam javil policiji. Povedal je, da je ukradel on kolo in	se	peljal z njim	proti	Mariboru. V	Vojniku
mu	je	postalo žal, da	je ukradel, zato je	postavil
kolo v neko gostilniško vežo in zbežal. Priznal je,	da	je tudi v Mariboru	že ukradel eno kolo
in	ga	potem prodal,	razen	tega pa tudi	v Sto-
licah vlomil v neko stanovanje, kjer je ukradel /ensko kolo, S tem kolesom se je peljal proti Celju, toda v Arji vasi pri Petrovčah se je tudi nad to tatvino skesal, postavil kolo pod neki kozolec in zraven prlloiil listek čigavo je kolo. ~ 24. junija je bilo ukradeno v isti gostilni kakor sedaj Kajtnerju kolo Janežiču I, iz Celja, To kolo pa so izsledili mariborski orožniki v nekem gozdu pri Limbušu, zato so ga vrnili lastniku. Skesanega prijatelja tujih koles jt izročil« celjska policija okrožnemu sodišču.
Kulturni koledar
Dolenc Viktor
20. julija 1887 je umrl v Trstu trgovec in politik Viktor Dolenc. Rodil sc jc leta 1841 v Senožečah. V šolo jc hodil v Postojni in Gorici, kjer je dovršil 4 razrede realke. Potem je služboval kot knjigovodja pri raznih firmah. Prizadeval si je, da se ustanovi za vse primorske Slovence tednik, a ker ni prišlo do uresničitve, je predlagal ustanovitev političnega časnika kot organa društva Soče, ki bi izhajal dvakrat na teden. Potem je izdajal »Sočo« do konca 1876, kjer je objavil številne politične in narodnogospodarske, članke. L. 1884 je prevzel uredništvo »Edinosti«. Ustanovil je tudi lastno tiskarno.
Ljubljana danes
Največji slovenski izlet v Pariz
Koledar
Danes, torek, 20. julija: Marjeta.
Sreda, 21. julija: Angelina.
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Kino Union: Eskapadc.
MiTITTfTEB
Samo Se danes!
Renata Miiller in Georg Aleksander v napetem m zabavnem flimu
Eskapadc
(Njegova oftclelna zena)
PreostavR aanes oo 19-16 m ai-is ur
Odhod Uubljančana misijonarja na Kita sko
Danes je odšel z vlakom športnega kluba Planina v Pariz misijonar Drago Pokorn, C. M., da od tam odpotuje naprej s tovariši na Kitajsko. Gospod Drago Pokorn je Ljubljančan iz šentpetrske župnije. Po dovršeni gimnaziji je leta 1929 vstopil v Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega in bil
o	Veliki noči 1935 posvečen v mašnika. Vneto je deloval dve leti kot kaplan in katehet v župniji slovenskih lazaristov na Cukarici v Belgradu. Že od otroških let je gojil gorečo željo iti misijonarit med pagane in danes se mu ta želja izpolnjuje, ko odhaja v Pariz, da se tamkaj pridruži tovarišem in gre pomagat slovenskima misijonarjema Fr. Jerebu in Al. Ruparju, ki že tri leta vneto delujeta na Kitajskem. Mlademu misijonarju želimo srečno potovanje in mu obljubljamo, da domovina ne bo nanj pozabila. Ljubljana bo ponosna, da ima tudi svojega zastopnika v misijonskih deželah.
Nabava ovsa. V Službenem listu št. 57 razpisuje mestno poglavarstvo dobavo ‘J2.000 kg ovsa, na kar se interesenti opozarjajo.
Radijska postaja opozarja svoje naročnike na današnji prenos iz Rima. Izvajana bo od ‘21. do približno 23.20 Donizettijeva opera sLjubavni napoj«- (Elisire d’amore) s slavnim tenoristom Benjaminom Giglijem v glavnj vlogi.
Ameriški simfonični orkester jo zaključil začetkom t. ni. svojo turnejo po Švici, kjor je igral v Bernu in Ziirichu isti program, kakor ga bo izvajal orkester v Ljubljani. »Neue Ztirieher Nachricbten' pravi, da je nastopil izredno simpatični orkester dijakov, ki ima izvrstne godbenike in posebno pri prvih pultih najboljše soliste, med katerimi se najbolj odlikujejo flavtist, klarinetist in solosakso-fonist. Trobila so izredno svetla, zbor mnogoštevilnih lesnih instrumentov pa podkrepljujejo saksofonisti in fagotisti. Koncert, ki se je vršil v izrednem čaeu, jo nudil tudi izreden užitek, posebno takrat, ko so igrali dela ameriških skladateljev. Koncert vodi kapelnik Lesinski, ki je izvežbal svoj orkester do take popolnosti, da ga zavidajo celo v Ameriki. Ta koncert bo v sredo 21. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Prosvetno društvo v Mostah poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba častnega člana bla-gopokojnega g. Ivana Ravnikarja. Pogreb bo danes popoldne ob 5 izpred hiralnice na Vidovdanski c, Pevsko druitvo Zvezda v Mostah poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba ustanovnega člana blagopokojnega g- Ivana Rav-nikarja. Pogreb bo danes popoldne ob 5 izpred hi" Talnice na Vidovdanski cesti.
Dijaki-medicinci, pozor! Ministrstvo vojske in mornarice bo sprejelo letos v svoj internat 28 dijakov, ki bodo študirali medicino na belgrajski univerzi. Prošnjo je treba vložiti najkasneje do 5, septembra t. 1. na upravnika glavne vojaške bolnišnice (internat vojaških gojencev-medicincev) v Be1-jjradu. Prosijo lahko maturantje in pa akademiki do 4. semestrov študija v starosti od 18 do 22 let. Razpis je na vpogled v občinskih pisarnah; v Ljubljani pa v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, I. nadstropje.
Vozni red romanja na Brezje
Iz lavantinske škofije imamo letos zopet naše redno romanje na Brezje. Udeležbe je toliko, da bomo imeli dva vlaka, katerih vozni red jc sledeč:
V	soboto 24- julija popoldne:
I. vlaki sprejema vse, ki vstopajo na postajah Maribor-Ponikva (vključno). Iz Maribora gre ob 15, sloji pa: Hoče ob 15.12, Slivnica 15.18, Rače 15.23, Pragersko 15.33, Slovenska Bistrica 15.42. Poljčane 15.54. Lipoglav 16.05, Ponikva 16.17. Nato ne stoji nikjer več in vozimo do Ljubljane, kjer je kratek postanek, nakar gremo naprej in smo na Otočah ob 20.20. K temu vlaku pelje dopolnilni vlak s proge Zreče-Poljčaoe: iz Zreč ob 14.30, iz Konjic ob 14.52, stoji na vseh postajah in pride v Poljčane ob 15 40, kier vstopijo v mariborski vlak I. ob 15.54.
II. vlak: vozi iz Grobolnega ob 15.15, St. Jurij 15,22, Štore 15,28, Celje 15.40, Laško 15.52, Rimske toplice 16, Zidani most 16.18, Hrastnik 16.27, Trbovlje 16.34. Nato ne stoji nikjer do Ljubljane. Na Otoče pripelje ob 19.30.
Vožnja nazaj-, v ponedeljek 26. julija ijutraj:
I.	vlak ob 4.40 z Otoč; II. vlek, gre pa prej, ob
4.00	7. Otoč.
Oba vlaka imata točen priključek na vseh progah za dopoldansko vožnjo do domače postaje. Prosimo preč. župne urade, da o tem voznem redu obveste udeležence!
Ljubljana, 20. julija.
Danes doplodne ob pol devetih so s posebnim vlakom odpotovali iz Ljubljane v Pariz na svetovno razstavo izletniki pod vodstvom SK Planine. Tako je odšla v Pariz prva in zadnja največja letošnja skupina izletnikov iz Slovenije, saj se je naložilo v 12 udobnih, lepih Pullmanov skupno 710 izletnikov. Zanimivo je, da je med izletniki okrog 180 učiteljev, profesorjev ter nastavnikov meščanskih šol. Dobro so zastopani tudi akademski poklici, saj potuje s Planino skupaj 08 različnih doktorjev, zdravnikov, inženirjev itd. Med izletniki je tudi čez 30 duhovnikov. Močno so zastopani tudi prosti poklici, razni obrtniki, trgovci. Celo potovanje je zelo skrbno pripravljeno ter potujeta z izletniki tudi dva najeta zdravnika, ki bosta med vožnjo skrbela za zdravje potnikov.
Kakšno zaupanje uživa SK Planina, najbolj zgovorno izpričuje to, da potujejo razen Slovencev skupaj s Planino v Pariz tudi Hrvatje in Srbi. Kakih 100 izletnikov je namreč iz ostalih banovin države, celo iz Niša, Splita, Dubrovnika, z otoka Hvara, posebno močno je zastopana Banjaluka in Tuzla. Razen tega omenjamo tudi, da potujejo e temi izletniki tudi številni inozemci, tako nekaj Slovencev iz Avstrije, iz Italije, celo iz Češkoslovaške. SK Planina si je z lanskim uspelim izletom na olimpijado v Berlin tako utrdil dober sloves, da so ee njegovemu letošnjemu skupnemu izletu na svetovno razstavo v Pariz radi pridružili večinoma vsi lanski izletniki ter cela vrsta novih ljudi iz vseh slojev in poklicev.
Celotno tehnično delo pri vech ogromnih pripravah za ta izlet, ki pri tolikem številu gotovo ni majhno, je slonelo na ramah našega agilnega Jožeta Hvaleta, ki je skupaj z gospo zadnje mesece delal izključno na teh obširnih in temeljitih pripravah. Vse zunanje pripravo v inozemstvu je opravil večni slovenski popotnik župnik Jernej Hafner iz Moravč, ki je že lansko jesen prvič stopil pogledat v Švico, v Pariz ter v Italijo v Milan, Padovo in Benetke, kamor bodo obenem potovali izletniki SK Planine. Pri tem delu je gospodu župniku zvesto stal ob strani naš društveni železniški minister Pavle Masič, ki se je zunaj pomenil vse potrebno zaradi udobnega potovanja z železnico. Cela vrsta je seveda še drugih, ki imajo velike zasluge, da so danes izletniki lahko brez skrbi in dobro pripravljeni odšli iz Ljubljane. Saj je cela izvedba potovanja tako do podrobnosti pripravljena, da je v resnici ta izlet izmed najvzornejših med nami in nič ne dvomimo, da bo tudi lepo uspel v zadovoljstvo vseh izletnikov. Podobne skupne izlete v Pariz 60 letos poskušali pripraviti tudi drugi, tako zlasti Putnik in Zveza kulturnih
Forum Mussolini
Med vsemi novimi in najlepšimi stadioni, ki so bili postavljeni v zadnjem času po svetu, je brez dvoma rimski stadion — forum Mussolini imenovan — ena najlepših športnih zgradb. Italijanski šport je v zadnjem desetletju ogromno napredoval, saj so Italijani že leta 1932 na olimpijskih igrah v Los Angelesu v skupni kvalifikaciji točk zasedli j drugo mesto.
Po volji Mussolinija, ki je tudi sam navdušen športnik in pospeševatelj športa, zgrade Italijani na roba večnega mesta — Rima — velikanski stadion in celo športno naselbino. Stadion, ki je dobil ime po Mussoliniju — forum Mussolini —, je zgrajen popolnoma iz čistega marmorja in bo imel prostora za 300.000 ljudi. Čeprav vsa dela na zgradbi še niso povsem dokončana, vendar nudi že sedaj krasno sliko. Vee stadion je obdan z pinijami in cipresami, na stadionu samem pa je postavljenih GO ogromnih kipov, ki predstavljajo športnike v posameznih športnih panogah. Ce bo v letu 1944 Italijanom podeljena organizacija olimpijskih iger, bodo imeli atleti na rimskem stadionu najlepše torišče za svoje nastope. Za vsako športno panogo so postavljene idealne športne naprave. Poleg tega velikega stadiona je postavljen še plavalni in teniški stadion.
Forum Mussolini pa ni predviden samo za velike športne nastope, ampak bo služil italijanskemu športu kot središče vsega športa in kot prostor za bodočo italijansko športno akademijo. Tu se bodo vzgajali bodoči italijanski športni učitelj!, ki jim bo poverjena športna vzgoja italijanske mladine. Šola bo trajala dve leti in bo obsegala pouk v vseh panogah športa. Ta nova šola bo pomenila brez dvoma velik napredek v italijanskem športu. Forum Mussolini in nova akademija predstavljata nov mejnik v italijanskem športu, ki bo tako kmalu postal še močnejši faktor v mednarodnem športu.
Circus maxi«nus - forum Mussolini
Forum Mussolini je zgrajen na klasičnih tleh večnega mesta in nehote se človek spominja ob tepi novem stadionu cirea maxima in njegovih gladiatorskih borb. Tri tisočletja so skoraj minila od tedaj do danes. Dolga je ta doba, vendar Se vedno velja izrek pa nem et circenees —,kruha in iger. Tako danes kot tedaj so polne arene, ki prisostvujejo športnim borbam, danes sicer drugačnim kot takrat. Toda s časom se je izpremenila samo oblika, hotenje je pa ostalo isto. V senri ogromnega circa mašim«, kamor hodijo turisti gledat razpadajoče zidovje izpred tisočletij in slutit nekdanje borbe, stoji nov forum Mussolini, kjer bo tekmovala mladina vsega sveta in prav tako navduševala desottisoče, kot jih je nekdaj.
Nov svetovni rekord na 1o km
V	nedeljo Je izborni finski tekač Ilmari Sal-minen na mitingu v Helsinkih postavil nov svetovni rekord v teku na 10.000 m. Nov čas Je 30:0.54 ter je s tem izboljšal rekord iz leta 1931. Ob isti priliki je Salmtnen izboljša! tudi Nurmi-jev rekord na ti milj za celih 18 sekund. Nov čas je 29:0.8,6, V pol ure je Salminen protekol 9900 metrov, d očim je bil prejšnji Nurmijev rekord 9957 metrov.
Kmetskim kolesarjem!
Vsem kolesarjem, ki se zanimajo za kolesarsko organizacijo, sporočamo, da se naj obračajo na domače prosvetne in fantovska organizacije, kjer naj so ustanove kolesarske skupine, obenem pa naj javijo svoj naslov na osrednjo pisarno Kmetskih kolesarjev , Maribor, Aleksandrova cesta 0. Opozarjam«, da so vsi drugi naslovi za organizacijo kmetskih kolesarjev napačni in da naj se obračajo vsi naši ljudje v teh zadevah samo na ta naslov.
Naročajte in širite
Slovenski ta!
društev, pa nihče izmed organizatorjev ni uspel zbrati dosti čez 100 udeležencev.
Pri tem je treba seveda vedeti, da je potovanje v Pariz z SK Planino v resnici najcenejše izmed vseh potovanj, kolikor jih je bilo izvedenih iz Jugoslavije. Posamezni izletniki so plačali v enakih mesečnih obrokih skupno 2.300 din, s čemer je plačana vsa vožnja, vsa prehrana in stanovanje za vse dni potovanja, ki traja do 31. julija, ko se izletniki vrnejo v Ljubljano. Tako poceni je bilo mogoče izlet pripraviti zato, ker potuje z izletniki med drugim tudi domača slovenska kuhinja, ki je prvič cenejša, glavno pa je to, da bodo tuji prehrani nevajeni želodci izletnikov lahko ves čas potovanja ostali zdravi. Celo oskrbo izletnikov v Parizu vodi naš prvi kuhar g. Pirc, ki se je že lani v Berlinu dobro izkazal.
Voditelji potovanja so nam rekli, da se čutijo dolžne še pred odhodom zahvaliti vsem našim oblastem, ki so vse šle zelo na roko SK Planini, izmed inozemskih oblasti r«1 so posebej pohvalili švicarski konzulat v Zagrebu, ki je izdal potnikom brezplačen vizum ter tudi sploh zelo skrbno spremljal vee priprave za to potovanje. Izletniki ee bodo namreč polna dva dni mudili tudi v Švici, in sicer tja grede v sredo, nazaj grede pa zopet prihodnjo sredo. Hvalevredna je tudi vnema naših železniških oblasti, ki so z veliko pozornostjo izbrale za posebni vlak v resnici udobne, prvovrstne, tudi na zunaj dostojne vagone, ki naši državi zunaj prav gotovo ne bodo v sramoto.
Izvedeli smo, da pridejo izletniki zvečer okrog 0 v Innsbruck, kjer prenoče, zjutraj potujejo skozi Švico do Basla, od tam pa jutri zvečer ob 8 dalje v Pariz, kamor pridejo v četrtek zjutraj ob 6. V Parizu ostanejo potem do prihodnjega torka, ko odpotujejo ob 8 zvečer nazaj proti Švici. V Parizu ostanejo na skupnem stanovanju v: Ecole St. Nico-las, 66. rue Renan, Issy Les Moulineaux, kamor naj v nujnih primerih pošiljajo pošto svojci.
V	Parizu bodo izletniki imeli skupno sveto mašo v znameniti cerkvi Notre Dame, kjer se bo morda prvič v zgodovini zbrala tolika množica Slovencev, kjer se bo brez dvoma prvič mogla slišati domača slovenska pesem. Izletniki iz Pariza obiščejo tudi Lisieux, kjer je bila pred tednom blagoslovljena bazilika Male sv. Terezike. Tudi v tej baziliki bodo izletniki pri sv. maši ter bodo med mašo peli slovenske pesmi. Za cerkveno glasbo v Parizu in Lisieuxu bo skrbel g. prof. Tomc iz Šent Vida, ki tudi potuje z izletniki.
Nazaj grede bodo izletniki obiskali še Milan, Padovo in Benetke v Italiji. Iz Renetk odpotujejo v petek, 30. julija, zvečer ob 23 ter pridejo nazaj v Ljubljano v soboto, 31. julija, v zgodnjih dopoldanskih urah.
Amerika : Nemčija S : 1
V	soboto popoldne se je začel na wimble-donskih travnatih teniških igriščih finale za Davisov pokal med Nemčijo in Ameriko. Zmagovalec iz te borbe bo igral še z Angleži v končni borbi za dragoceno Davisovo trofejo. Zanimanje za srečanje Nemčije z Ameriko je bilo ogromno. V soboto	popoldne sta bili odigrani	obe single partiji,
kjer	je von	Cramm	(Nemčija)	premagal Američana	Granta	po lepi	igri s 6:3,	6:4, 6:2. V drugi
igri	pa je	Donald	Budge (Amerika) premagal
drugega nemškega zastopnika Henkela s 6:2, 6:1 in 6:3.
Včeraj je bila na programu igra v dvoje. Zanimanje je po sobotnem neodločenem rezultatu še zelo naraslo, kajti double partija je najbrž že prinesla odločitev. V štirih setih sta Američana po trdi borbi premagala von Cramma in Henkela (Nemčija) s 4:6, 7:5, 8:6 in 6:4. Odločitev bo padla danes popoldne. Na programu sta igri von Cramm proti Budgeu in Henkel proti Grantu. Mnogo več izgledov za zmago im« Amerika.
Izza naših meja
Lahkoatletski dvoboj Zagreb ; Budimpešta, ki bi se moral vršiti iudnjo nedeljo, jc bil g strani | Madžarov v zadnjem hipu telefonsko odpovedan-
I	Madžari niso za odpoved navedli uikakiU razlogov.
Aretirani, ker so prenašali moko iz reške svobodne eone. Ker se dobi v rpški svobodni coni mnogo stvari ceneje kot izven nje, so pričeli ljudje iz okolice tihotapiti iz te cone razne življenjske potrebščine. Vedno pa jim Cesto to ne uspe, ker je meja zelo zastražena. Tako so straže ujele prve dni tega meseca dva domačina ir. Zejan, Popoviča Aniona in Sankoviča Antona, ki sla nesla vsak po 20 kg moke, ter ju odpeljala v zapor. Kazni za tihotapstvo so zelo visoke.
Prisilna prodaja žita. Po posebni uredbi italijanske vlade bodo morali kmetje odprodati prisilno ves svoj prevlšek žita- Po tej uredbi je določeno, da smejo kmetje obdržati zase po 300 kg za vsakega družinskega člana in 200 kg za seme. Odkupna cona je določena na 125 lir. Naši ljudje v glavnem po tej uredbi ne bodo prizadeti, ker le malokateri kmet pridela toliko žita, da bi pridelek zadostoval za lastne potrebo.
Prepoved nabiranja starih granat. Ponovno smo že poročali o številnih in strašnih nesrečah, ki se vrste teden za tednom vsled eksplozij starih, od svetovne vojne ostalih granat, ki jih nabirajo po krajih, kjer jo divjala svetovna vojna. Ljudje skušajo zaslužiti z nabiranjem in prodajo starega Železa, a plačajo cesto svoj trud z življenjem. Vsled tega 60 oblasti slrogo prepovedale pobiranje starih granat in zagrozile zn vsak prestopek e strogimi kaznimi. A ljudje ee tudi tega niso ustrašili, saj je bilo v kratkem času obsojenih v Gorici okoli 20 oseb na ječo 6 mesecev in na 100 lir denarne kazni.
V	borbi za življenje gredo tudi preko strogih odredb in kazni.
Delo pri gradnji trnovskega vodovoda prekinjeno. V Trnovem so pričeli z gradnjo velikega vodovoda. A nenadoma so morali z delom prekiniti. Vzrok je v pomanjkanju materiala. Pri delu so kot nujno potrebovali 30 ton železa, a dobili so ga le dve toni. V6a dela pri vodovodni napeljavi so preračunana na 600.000 lir (1,250.000 din). Vodovod, ki je predvsem vojaškega značaja, bi bil pre-potroben za kraj. Sedaj morajo vodo v posebnih vozovih voziti po vasi.
Ker so dobili pri njej večjo količino žganja, Je bila odvedena v zapor 29 letna Pavla Mavrič z Vojskega. Obdolžena je tudi, da je prodajala saharin.
>Putoik«, Ljubljana, priredi sledeče avtobusne izleta: t. 25. julija enodnevni izlet v Trst ob priliki spuščanja največje italijanske vojne ladje v morjo. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu 140 Din. Rok za prijave do 21. t. m. —-
2.	25. in 26. julija dvodnevni izlet na Vrbsko jezero k mednarodnim veslaškim tekmam. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu 155 Din. Rok za prijave do 22. t. m. — 3. 25. julija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Cena vožnji 70 D. Rok za prijave do 24. t. m. Vse natančuejše informacijo v bjijetanucaii »Futuika«.
Od tu in tam
Za zaključek svečanosti ob 58 rojstnem dnevu dr. Vladka Mačka so Zagrebčani priredili v nedeljo zvečer velikanski ognjemet. Na igrišču športnega kluba Konkordije se je zbralo izredno mnogo ljudi — pravijo, da jih je bilo na igrišču in okoli njega preko 50.<>00. Ograja igrišča jc bila okrašena z žarnicami in zelenjem, tribune pa v hrvatskih zastavah. Na sredi glavne tribune pa je bila iz 4000 svečk sestavljena velika glava dr. Mačka.
Filmska igralka Gcraldina Katt jc bivala nekaj tednov na odmoru na otoku Rabu. Včeraj se je vrnila s svojo materjo nazaj na Dunaj, spotoma pa se je ustavila tudi v Zagrebu. Kattova je še mlada igralka, ki redno nastopa na dunajskem gledališču. Kadar je treba delati reklamo za ta ali oni n jeni film, se napiše, da je rodom Slovenka, ker je njen oče baje Slovenec Katnigg. Njena mati je Dunajčanka ter je bilo dekle vzgojeno v nemškem duhu. Kadar se pa dela reklama po drugih jugoslovanskih mestih, pa pišejo, da je »naša; rojakinja.
Da bo 48 ur brez prenehanja pil rine je stavil v Cepincu pri Čakovcu delavec Martin Greguš. Martin je imel svoj god. V veseli družbi je začel Martin debato o tem, kdo zna in more največ popiti. Kaj hitro se je sklenila stava, s katero se je mislil Martin pred vsemi postaviti. 48 ur bo brez prestanka pil vino, tako je sklenil stavo. 36 ur je že pil. Ko pa je hotel vstati od mize in iti po novo vino, se je zgrudil. Prijatelji so mislili, da je le tako močno pijan. Toda nekaj minut kasneje so ugotovili, da mu je nehalo biti srce. Zaradi prevelike količine alkohola je nastopilo zastrup-ljenje.
Del nasipa na Muri pri Sv. Martinu je odnesla
reka. S tem je nastala nevarnost, da bi voda vdrla v staro strugo in spet redno preplavljala velike predele v neposredni bližini. Dolga leta so so kmetje borili za nasip, vendar niso mogli doseči, da bi jim ga zgradila država. Nazadnje so se kmetje zmenili in sami začeli delati. Pomagala sta jim še dva podjetnika ter so zavarovali obrežje z nasipom, v katerega so zabili kole med seboj povezane z debelo žico. Ljudje so ves čas delali zastonj, uspeli so pa le. Te dni pa jim je voda odnesla del tega brambnega nasipa. Spet se je pojavila neprestana nevarnost za 5000 oralov plodne zemlje in za cela selišča. Morda se jih bo sedaj usmilila država.
0 družinski tragediji v Bjelovarju smo poročali včeraj. Mesar Jagunič je namreč zaklal svojo nezvesto ženo. Sedaj prihajajo na dan razne podrobnosti. Mesar je imel svojo ženo neverjetno rad, dočim se obratno kaj takega ne da reči. Žena je imela več ^prijateljeve, ki so bodili v bišo ter razsipali denar, ki si ga je Jagunič s trudom in skrbjo pridobil. Pred dnevi je Jaguniču postalo slabo, čim je popil kavo. Osumil je svojo ženo, da ga je hotela zastrupiti, obenem pa je poslal kavo na sodišče, da jo da preiskati. Ko 1)0 analiza gotova, ee bo pojasnil večji del ozadja te tragedije. V zaporu mesar neprestano joka.
Trije otroci so se ponesrečili ob morju blizu Dubrovnika. Tri deklice in en fantek, vsi stari okrog devet let, so se šli kopat v morje ob cesti, ki pelje v' Zupo Dubrov&čko. Otroci so se okopali,. ,nato pa po drugi poti, kakor so prišli, spet odšli. Domov pa je pritekla le ena 'deklica in povedala ljudem, da je svojo družin) izgubila. Kmetje so šli otroke iskat, pa jih niso mogli najti. Iskali so tudi ves naslednji dan, dokler ni popoldne morje vrglo na suho tri trupelca, v katerih so spoznali tri pogrešane otroke. Kako so otroci zašli v globoko morje, pa še ni znano.
Sta ukinjenje kliringov se zavzemajo naši gospodarstveniki, kej je. plačevanje po kliringu zamotano in povzroča našim izvoznikom izredne težavo. Enako mišljenje dele z gospodarstveniki tudi merodajni činitelji, saj se je nedavno čuk*, da se tudi naša država pripravlja na to, da vse trgovske pogodbe spravi na drug bolj enostaven plačilni sistem. O tem so se razgovarjali tudi že gospodarski sveti Male zveze in Balkanskega sporazuma.
Sveia jabolka in slive so začeli te dni iz naše države izvažati v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Letina je kolikor toliko dobra, še najboljša pa v Bosanski Posavini. V Albanijo pa se bo začela izvažati koruza. Vlada v Tirani je namreč dovolila, da se iz Jugoslavije uvozi v Albanijo
13.000	stotov.
V Plitvirah se je pred nekaj dnevi ponesrečila letoviščanka Francozinja Geanie Vienet. Vie-
netova je bivala v Plitvicah s svojim zaročencem Politisom, sinom znanega grškega diplomata Poli-tisa. Oba sta so kopala v jezeru, na kar je Vie-netova hotela, da .jo fant slika, ko bo stala nad jezerom. Dekle je stopila na gred nad vodo. Prav, ko je fant pripravljal aparal, se je trhla gred prelomila,^ dekle pa je padlo v jezero. Nesreče ne bi bilo, če ne bi padla na njeno glavo še gred in jo močno pobila, Vienetovo so hitro prepeljali v Zagreb, od tam pa z letolom v Slrassbour.
V Veliki Jelši pri Karlovcu sta sc stepla dva
fanta, vsak iz druge vasi. Srečala sta se slučajno v Jelši. Oba sta se spomnila na stare še neporavnane račune, V hipu sla si bila v laseh. Mlajši, ki je bil star komaj 18 let, je začel bežati proli gostilni, vendar ga je napadalec dohitel. Potegni! je nož in ubogega fanta tik pred gostilno zabodel naravnost v srce. Ko so gostilniški gostje videli, kaj sc jo zgodilo, so skočili in začeli zasledovati morilca. Dohiteli so ga na njivi ter ga začeli brez usmiljenja obkladati s koli. Ko se je morilec zgrudil ves krvav, t.o mislili, da je že mrtev. Ko se je pa vseeno pobral, so ga začeli spet mlatiti. Šele orožniki so morilca rešili pred razjarjeni im vaščani in ga spravili v bolnišnico.
Kip Matere Bolje je r neki šjheniški cerkvi okradla zena župana v Ninu Ika Glavan. Ko ni
bilo nikogar v cerkvi, se je priplazila do kipa, ki je okrasen z raznimi dragocenostmi, ki jih darujejo pobožni kristjani. Snela jo hitro zlato krono z glave Matere Božje in pobegnila. Tisti hip jo .te pa zagledala neka kmetica in so pognala za njo. Tatica je vrgla zlato krono v strn, vendar so jo kljub temu ujeli. Ko je mož zvedel za to, je takoj vložil tožbo za ločitev zakona, češ, da ne more prenesti sramote, ki mu jo je žena naredil* z bogoskrunsko tatvino.
Ker jc izgubil pravdo, je znorel kmet Mijo
Pintarič iz Gornjega Kneginje* pri Varaidinu. Zaradi neke malenkosti se je šel tožit s svojim sosedom, vendar je pravdo izgubil. Nesrečen izid ga je zbegal in se jo mož začel zelo sumljivo in čudno obnašati. Vendar pa njegovi domači niso pričakovali, da se mu ho omračil razum. Ko je pa v nedeljo prišel v Varaždin, je šel k županu in hotel od njega, da zanj na sodišču posreduje. Potem je šel na balkon mestne hiše in začel govoriti ljudem. Ko so ga ukrotili, so ga vtaknili v umobolnico.
Umetno srce - prva „zmaga
nad smrtjo"
Že precej pozno zvečer je bilo, ko je zabrnelo nad bretonskim otokom St. Gildas letalo. Napravilo je nekaj lokov, vedno nižje in nižje k zemlji, in že je pristalo. Iz njega je 6topil sam polkovnik Lindberg. Nihče ni prišel, da bi ga 6prejel, saj je ta otok čisto neobljuden, le samotna hiša etoji tam, ki je zaradi nje menda postal otok St. Gildas slaven. To je hiša dr. Carrela. Doktor Carrel se bavi z mislijo, kako bi še izpopolnil izum umetnega 6rca. Tu na tem otoku je menda že našel dovolj miru za 6voja tovrstna premišljevanja. Za svojega pomagača si je izbral polkovnika Lindberga. In omenjenega večera se je pripeljal ta znameniti letalec na obisk k dr. Carrelu. Ko se je počasi bližal malemu gozdiču, je med drevjem že zapazil malo hišico, ki si jo je Carrel izbral za 6voje novo bivališče in za svojo delavnico. Tu stanuje obenem s svojo ženo in dvema ali tremi delavci, ki mu pomagajo pri njegovem znanstvenem delu.
Sest let ie že od tega, kar delata skupaj dr. Carrel in polkovnik Lindberg. Vse, kar sta novega odkrila, je ostalo do nedavnega v največji tajnosti, saj razen Lindberga pač tudi nihče ni imel niti prilike, da	bi povedal svetu,	kaj'	se	dogaja	na
tem pustem	otoku. Toda nekoč	je	dr.	Carrel	na-
pisal neko razpravo, v kateri govori o umetnem 6rcu na podlagi svojih ugotovitev. V tej zvezi je omenil tudi	letalca Lindberga.	Ves	svet, vsaj
zdravniški, je postal pozoren Vse je 6koraj govorilo samo o tem. Saj to tudi ne bi bila tako majhna 6tvar, če se komu pc6reči ustvariti umetno 6rce, ki bi delovalo prav tako kakor pravo. Desetletja so 6e zdravniki že ukvarjali s takšno mislijo,
Poroka med padanjem z letala
Spričo	tolikšne izvirnosti,	ki	je	doma,	če
drugod ne, pa vsaj v Ameriki, si je res prav težko izmisliti še kaj, kar bi veljalo za posebnost, predvsem pa še, kadar gre za način, kako stopajo ljudje, ki nočejo biti čisto navadni zemljani, v zakon. Vse se je že dogodilo, tudi to, da sta se dva poročila v vodi, visoko v zraku v letalu, ali pa kje v večnem ledu. Vendar pa se je še našel človek, ki je bolel vse vrste rekored pobiti. To je bil pilot Dennis, ki menda drugače ni mogel postati 6laven, kakor da se spravi na tovrstne rekorde. Vzel je v letalo s seboj svojo izvoljenko in duhovnika, ki naj bi ju poročil. Ko so plavsli že v višini kakih tisoč metrov, so se vsi trije hkrati spustili s padali z letala. »Med potjo< na zemljo naj bi 6e opravila poroka. Toda sreča jima ni hotela biti mila. Pihal je premočen veter, da bi se mogli vsi trije lepo mirno skupaj spuščati proti zemlji. Tako jih je razteplo po zraku, da so padli na tla približno za cel kilometer drug od drugega narazen. Na takšne razdalje pa je poročni obred res malo težko opraviti. Dennisu sc sicer ni posrečilo, da bi fx>tolkei dosedanji rekord v izvirnosti glede kraja poroke, vendar pa že sama njegova zamisel ni dosti manj vredna, če 6e sme pri tem sploh govoriti o kakšni vrednosti.
pa do zadovoljivega uspeha ni nihče prišel. Pravijo 6icer,	da se	je nekaterim posrečilo, da	so	na
mehaničen	način	povzročili kroženje krvi	po	ži-
valskem telesu. Toda že jx> kratkem času se je to kroženje samo od 6ebe ustavilo. Carrelu se je sedaj posrečilo obenem s jx>lkovnikom Lindbergom izumiti neko pripravo, 6 pomočjo katere je mogoče spet oživiti mrtve živali za dalj časa. Ta priprava je umetno srce in je sestavljena iz jekla, niklja in gumijastih cevi.
To je prav za prav izum polkovnika Lindberga, kajti drugače ne bi dr. Carrel napisal o njem takole: »Morda 6e bo kmalu pozabilo, da je bil Lindbergh prvi, ki je preletel Atlantski ocean. Morda. Toda nikdar ne bo pozabljen njegov izum umetnega srca.«
Ta priprava je seveda že gotova. Sedaj je razstavljena na mednarodni razstavi v Parizu. Z njo tudi delaio na razstavi poizkuse. Da je na vsak način	nekaj	posebnega, kaže poizkus,	ko	so
s pripravo spet	obudili v življenje žival,	ki	je
bila že šest mesecev mrtva. Priprava spravi v delovanje tudi pljuča. Žival živi seveda toliko časa, dokler ji to umetno srce poganja po žilah kri. Na vsak način bi skoraj lahko rekli, da je prva »zmaga nad smrtjo« izvojevana.
EM
Trinajst milijonov vreč kave je v Braziliji ostalo v zalogi še iz lanskega leta. Da ne bi zaradi tega cena temu pridelku preveč padla, bodo precej te kave sedaj zmetali v morje.
Glas v oblakih -zanesljivi vodnik letalcev
Zadnji res nenavadni jx>let ruskih letalcev čez severni tečaj v Ameriko je proslavljalo časopisje vsega sveta ne samo zaradi nenavadne smeri, pač pa tudi zaradi neverjetne nepretrgane dolžine, s katero so postavili nov svetovni rekord. Danes so ruski junaki zraka središče svetovnega zanimanja, toda gotovo ne bo trajalo posebno dolgo, ko bodo nove izpopolnitve letalstva njihovo slavo zatemnile. Saj je šele deset let tega, kar je veljal za največjega junaka letalec Lindbergh, ker je preletel Atlantik, Komu se pa tak polet danes zdi še ne-zaslišno junaštvo?
Časopisje je omenjalo tudi to, da bi se ruskim letalcem nikdar ne posrečilo izvesti njihovega drznega načrta, če jih ne bi skozi oblake in nepregledne zračne pustinje vodil radio. Ali ni to največje čudo današnjega napredka in znanosti? Sedeti po različnih delih zemlje in kazati pot zračnim potnikom, ki so tisoče in tisoče kilometrov daleč od svojih vodnikov, jim točno jx>vedati vsako minuto, kje letijo, kakšna ovira jim zapira pot, kako visoko naj se dvignejo, da bodo na varnem itd.?
V6e velike letalske postaje imajo posebne
orientacijske strokovnjake
ki noč in dan sede pred velikim zemljevidi, pose-
■
Angleški obrežni top z dolgo cevjo. Pravijo, da je bilo pri zadnjih vajah prav tako, kakor
bi šlo za res.
janimi z raznimi kolobarčki, podobnimi točno izdelanim busolam ter s številnimi zastavicami, ki nosijo znake vseh letal v prometu te ali one družbe. Kratkovalna radiopostaja letališča jim pove, kdaj je kako letalo odletelo iz tega in tega letališča in kam je namenjeno. Strokovnjaki jx>stavijo novo zastavieo z znakom letečega letala na zemljevid in z ostalimi vred zasledujejo njegov polet. Ko letalo dospe do cilja, zastavico odstranijo. Kakor hitro pa kak letalec nekje iz oblakov ali megle poroča, da se je izgubil, mu s pomočjo podatkov njegovih naprav in raznih vrvic in merjenj na zemljevidu točno povedo, kje je in kakšne nevarnosti mu pretijo, če se ne dvigne na tako in tako višino.
Radio tudi preprečuje nesreče pristajanja v megli. Če pride nad letališče več letal, pa ne vidijo drug drugega, ne pristajališča, dobe zopet točna navodila, kako visoko naj vsak posameznik kroži in počaka, da se vsi lepo razvrstijo.
V	Ameriki ima 6koro vsako važnejše letališče nekake
radijske svetilnike
ki nepretrgoma in avtomatično mečejo okoli sebe zvočne žarke. Kakor hitro pride letalec v tak žarek, mora rabiti samo svoja ušesa, pa naj bo noč še temnejša, megla Se ueprodirnejša, ti glasovi ga bodo spravili varno na zemljo. Če namreč 6amo nekoliko krene e poti, se glasovni znaki takoj zmanjšajo samo na polovico. Kajti zvočni žarki so sestavljeni iz dveh glasov, ki se tako dobro ujemajo, da, če letalec leti lepo sredi njih, sredi zvočne ceste, sliši prijetno nepretrgano brnenje; če pa krene na levo ali desno, zasliši samo ta-ta-ta prvega glasu ali te-tete drugega. Če je na isti poti več letal, zopet vsako dobi navedbo višine, v kateri naj počaka.
Zračne poti so tako točno začrtane in tako dobro ograjene z radijskim plotom, da lahko po njih letala popolnoma brez nevarnosti letajo v največji megli med množico tovarniških dimnikov.
Najčudovitejši je morda radijski zaviti zvočni žarek, kar se zdi skoro neverjetno. Kako je vendar mogoče dati glasu kako obliko? Kako preprečiti, da glas ne leti naravnost in na vse strani, ampak v določeni smeri in v določeni obliki, v obliki polžastih 6topnic, ki so tako imenitno speljane, da po njih zdrči letalo tako varno na zemljo, kakor sani po lepem sankališču! Letalec se lahko slepo prepusti^ glasovnim znakom, ki mu neprestano brne po ušesih, ki se takoj spremene, če gre prestrmo ali prepoložno in ga v natančno pravilnem kotu speljejo na zemljo.
Na|nove:šo izpopolnitev letalstva
poskušajo zdaj v Ameriki, ki bo odstranila še zadnjo možnost, ki so jo do zdaj morda še prezrli, trčenje dveh letal ali letala ob kako drugo oviro
v megli. Vsa priprava je podobna oni za televizijo, samo nekoliko manjša je. Ob slabem vremenu letalec prižge luč, ki meče majhno svetlobno pego v sredino plošče iz slepega stekla. Dokler ni nobene nevarnosti, ostane pega nepremično v sredini, kakor hitro pa se pojavi kje v zraku kakšna nevarnost, pega oživi, se premika po plošči sem in tja in tudi pokaže smer, iz katere nevarnost preži.
Morda nobena tehnična naprava ni doživela tolikega napredka v tako kratkem času kot letalstvo. Orville Wright, ki se je prvi dvignil v zrak z letalom, čeprav le za nekaj sekund in v dolžino nekaj sto metrov, še sedaj živi. Komaj polovico povprečne življenjske dobe človeka je od tega, kar se je, ležeč na trebuhu in krčevito se držeš za ogrodje svojega strašila, malce potegnil po zraku, pa imamo danes že prave leteče salone, kjer udobno sediš na razkošnem naslanjaču, kadiš, bereš, se mirno pogovarjaš, ko te mogočen motor nosi z brzino 200 do 300 km na uro.
Kmalu 6e bo morda začelo letalskim družbam še zdeti, da so njihovi pilotje nepotrebna, predraga navlaka, da znajo letala že sama letati, da ni treba zanje plačevati nobenih dragih krmarjev več. Saj imajo že vse pripravljeno za izdelovanje letal, ki bodo letela lahko brez posadke. Poskusi v Nemčiji, na Dunaju in Angliji so {»kazali popolno varnost spuščanja, kroženja in pristajanja letal, ki so jih vodili izključno le radijski nalovi.
Poslopja iz kislin
Moderne prometne razmere povzročajo, da. temelji važnih zgodovinskih 6tavb dobe razpoke in 6e začno .rušiti. Nekdaj bi talke stavbe morali enostavno podreti, danes pa jim je kemija prifiesla rešitev.
Kakor se je zdravniški vedi s svojimi odkritji posrečilo podaljšati življenje ljudi z raznimi injekcijami, tako so gradbeni kemiki iznašli tudi uspešne injekcije za podaljšanje življenja - zgradb. Posebne kemične snovi vbrizgajo v razpoke, ki dajo stavbam nekdanjo prvotno trdnost in večjo prožnost proti številnemu in neprestanemu tresenju, s katerim jih nadlegujejo razna težka vozila.
Prva injekcija silicijeve kisline prežene najprej vso vlago in prevleče temelj in zemljo okrog njega 6 tanko plastjo. Druga 6nov neke kemične 60li pa se združi 6 prvo nekako želatino, ki 6e strdi in zveže zemljo z zidnimi temelji z neverjetno odpornostjo, katere tudi nobene vremenske 6ile ne morejo razrahljati.
Radio
Programi Radio Lfubliana
Sreda, 21. julija: 12 Izlet v tuje kraje (plošče) —i 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —1 13.35 Lahka solistična glasba (ploSče) — 14q Vreme, borza — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Mojster Matej Hubad (Slavko Osterc) Ljubljana — 19./>0 Šahovski kotiček ‘jo Havajske kitare pojo (plošče) — 20.10 Mladinska ura: Ribe in njih čutila (g. Alojzij Sulgraj) 20.30 Vodopivec; Srce in denar — spevoigra (racš. zbor z Ježico — 21,.30 Plofiče 22 čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Pevski sekstet cMladostc.
LJUBEZEN, KI UBIJA
Edvard Termand me je poslušal skrajno pozorno. Rahel blisk upanja mu je šinil čez obraz, potem pa je dobil izraz nezaupljivosti.
»Povejte svoje pogoje,« je dejal z nizkim, a že pomirjenim glasom.
»Če bi vas bil hotel ubiti,« sem začel, da bi ga prepričal, da imam poštene namene, »bi bili zdaj že mrtvi.« — In dvignil sem samokres.
»Če bi vas pa hotel prijeti, bi se mi ne bilo treba samemu truditi do vas, zadostovala bi dva detektiva, zakaj ne smete pozabiti, da ste ubežnik in da ima pravica še moč nad vami.«
»Prav!« je dejal čisto preprosto.
Potem je nekaj časa premišljeval in dejal po notranjem nagibu, ki je igral v tem najinem razgovoru prav za prav glavno vlogo:
»Torej me ni Jacques prodal?«
»Bili ste mi na razpolago,« sem govoril, »da bi naredil z vami, kar bi hotel. Včeraj, predvčerajšnjim, davi, zdaj to uro... Vidite, da •em moral imeti močan razlog, da tega nisem naredil. In samo od vas zavisi, ali se bo to zgodilo zdaj, ali pa ne.«
»In vi hočete, naj vam verjamem,« je odgovoril in pokazal s prstom na cev mojega samokresa, ki sem ga neprestano držal v roki, a ne več namerjenega nanj. »Ne, ne!« je rekel in dodal z odločnim izrazom, kar je kazalo, da je
bil nekdaj .podčastnik: »Na take reči se jaz ne dam izvabiti«
»Poslušajte!« sem mu dejal s skrajno nezadovoljnim glasom. »Povedal vam bom ta razlog, ki me je oviral, da vas nisem pobil kakor steklega psa. Nisem hotel, da bi moja mati kdaj vedela ali samo slutila, kakšnega moža je dobila v vašein bratu. Ali zdaj razumete, zakaj sem se odločil, da vas pustim, pojdite, kamor hočete?... Seveda, če boste storili to, kar bom zahteval od vas; zakaj niti misel na mater me ne bo ustavila, če me pritirate do konca. Vašim ameriškim oblastem, za katerimi se čutite varne, bom samo omenil, da umor iz leta 1864 še ni zastaran. Saj vidite, da ta hip igrate za svojo glavo... Da vam povem v dveh besedah svoj predlog: že dvajset let izvajate na brata močan vpliv, ki je bil za vas zelo koristonosen... Dobro vem, da ne vzbujate v njem srčnih bratovskih čustev, kajne? Ko ste se vrnili iz Amerike, da bi tukaj igrali nekega Rochdala, vam je moral poslati prej kaka navodila, kaj? Ta pisma ste gotovo shranili, da ste z njimi lahko držali brata v šahu.— Dam vam zanje sto tisoč frankov!«
»Gospod,« mi je odgovoril, in samo po glasu sem spoznal, da se je spet dobil v oblast, »zakaj hočete, da bi jemal tak predlog resno? Recimo, da so bila ta pisma res kdaj pisana in da sem jih spravil, čemu bi vam jaz izročal tak dokaz, kakor je to? Kdo mi pa jamči, da me ne boste dali prav tako zadaviti, ko boste imeli
pisma v rokah. Ah!« je zavpil in me dobro pogledal v obraz, »saj ne veste ničesar?... To ime... Ta podobnost... Bedak jaz, kako ste me ujeli!«
Divjost mu je spet poŠkrlatila obraz; zaklel je.
»Plačal mi boš to!« je zakričal. In v hipu, ko ga nisem držal pod samokresom, je prevrnil name mizo s tako silo, da bi me bil podrl po tleh, če ne bi bil skočil nazaj. A že je imel dovolj časa, da se je vrgel name in me zgrabil z rokami.
K sreči mi je izbil iz rok samokres, ko se je zagnal vame, in tako me ni mogla obiti skušnjava, da bi streljal. Začel se je med nama tih boj, ves čas ni nobeden od naju črhnil niti besedice.
V prvem zaletu me je bil podrl po tleh, a jaz sem bil gibčen in vedna nevarnost, v kateri sem mislil, da živim, je v meni razvila vse dušne in telesne sile ter spretnosti.
Čutil sem njegov dih na obrazu, njegovo kožo na svoji, njegove mišice na svojih, čutil sem vonj njegovega telesa. Sovraštvo je večalo moje moči, hkratu pa mi je strah, da bi kdo utegnil slišati ta najin boj, dajal hladnokrvnost in premišljenost, ki jo je on izgubil.
Po nekaj trenutkih divjega boja je čutil, da mu moči slabe, zato me je ugriznil v ramo tako silno, da sem zbesnel.
Posrečilo se mi je oprostiti eno roko in zgrabil sem ga z njo za grlo, da je pretila nevarnost, da ga bom zadušil. Držal sem ga pod
seboj in z njegovo glavo butal ob tla, kakor da jo hočem razbiti.
Minuto dolgo je ležal, ne da bi se ganil. Mislil sem že, da sem ga ubil.
Pobral sem samokres, ki se je bil zakotalil prav do vrat. Potem sem se vrnil in mu začel močiti čelo z vodo, da bi ga spravil k sebi.
Ko sem se pogledal v zrcalu, sem videl, da imam raztrgan ovratnik na suknjiču, obraz ves izmučen, kravato v cunjah. Začelo me je mraziti, kakor da sem v zrcalu videl prikazen nekega drugega Andreja Cornelija.
Trepetal sem od gnusa nad tem grdim počenjanjem, a tu ni šlo za moje nežne občutke. Tu je šlo za maščevanje.
Moj nasprotnik se je počasi zavedal.
To pot sem pa bil trdno odločen, da vso stvar končam, tako ali tako.
Zavedal sem se, da sem storil prav vse, kar sem mogel, da bi preprečil, da ne bi mati nič izvedela.
Nesrečnež se je napol dvignil in me gledal. Nagnil se je naprej.
Šel sem k njemu in mu nastavil cev samokresa na čelo.
>>Še je čas,« sem dejal, »dajem ti pet minut za premislek, da se odločiš za kupčijo, ki sem ti jo prej predlagal: pisma sem — ti pa dobiš sto tisoč frankov in prostost, če ne, pa kroglo v glavo. Izbiraj.
»Slovauski dom« uhaja vsak delavnik oh 19 MeseSna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din OrednlStvo: Kopitarjeva olloa A/TIL Telefon 2994 ta 2996. Uprava* Looi tar leva k
■ Telefon 2MSL Za Juguaiovaaako tiskarna i Ljubljani] &•	Izdajatelji Ivan Bakoite. Diedsikj J pže KofiičeJt,