Leto IV.
HRASTNIK, 10. 10. 1968
ŠT. 9
Urejuje uredniški odbor: Kozole Prago, Vračun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
ZAGREBŠKI VELESEJEM 1968
Pregled poslovnih uspehov in tudi^ neuspehov, ugotovljenih ob letošnji udeležbi na mednarodnem sejmu v Zagrebu, nam daje dobre rezultate. Da je Steklarna Hrastnik še naprej ostala vodilna med podjetji naše branže, ni posebnost, žal pa tudi ne lovorika, ki lahko krasi naše podjetje za vedno.
Domači in tuji kupci so nas množično obiskovali in si želeli, videti, kaj smo pripravili novega, s čim in kako jih bomo postregli v bodoče. Vse to nas je pripeljalo do zaključnih razgovorov v podjetju, kjer smo obravnavali želje in predloge kupcev, kakor tudi problematiko v zvezi z nadaljnjimi izboljšavami v tovarniški proizvodnji in njeni organizaciji. Navedel bom le nekaj bistvenih zaključkov iz razgovorov.
Ugotavljamo, da bol potrebno razširiti oziroma pomladiti obstoječi asortiman, ga oplemenititi, predvsem pa skrbeti za bolj kompletno dobavo naročenega blaga. Predlagano je, da dopolnimo asortiman kozarcev na H-28 in avtomatski preši. Povečati moramo proizvodnjo servisov za žganje, vino in vodo. Osvežiti je treba asortiman vrčev za gostinstvo in široko potrošnjo. Število modelov prešanih servisov bi lahko zmanjšali, vsekakor pa je potrebno izdelati nove oblike, ki bodo zamenjale dosedanje. Ugotovljeno je tudi občutno pomanjkanje vaz poteznic.
Razsvetljavno steklo je poleg trgovskega še naprej zanimivo. Trenutno imamo v Jugoslaviji že skoraj 20 proizvajalcev luči in že je zaznamovati želje po ekskluzivnih dobavah določenih artik-
lov v razsvetljavi, kakor je to običaj na zunanjem trgu. Ugotavljamo, da so posamezni proizvajalci luči tudi uvozili precejšnje količine razsvetl javnega stekla — predvsem stekel za enojne viseče luči. V tem asortimanu imamo pri nas zelo skopo izbiro, zato bo treba ta asortiman razširiti. Dva nova artikla v tem asortimanu, ki smo ju razstavili, sta vzbudila veliko zanimanje med kupci in ostalimi obiskovalci sejma. Delo naših oblikovalcev bo, da k tej uspeli preizkušnji dodajo še nekaj stekel.
Obilo kritike je bilo izrečene na račun dobav dekoriranih kozarcev. Vsak trgovski vagon oziroma naročilo takega vagona vsebuje pretežen del kozarcev za gostinstvo in široko no trošni o. Prav tu v kozarcih za široko potrošnjo — dekoriranih — pa imamo ozko grlo. Od planiranih 3,5 mili iona smo jih v devetih mesecih lahko dobavili le 2 milijona. To je precejšen izpad, ne samo v našem prometu, temveč povzroča tudi nezadovoljstvo kupcev, istočasno pa taka situacija odpira vrata uvoznikom za artikle, katere bi lahko proizvedli in prodali mi.
Posebno poglavje razgovorov v zvezi z željami kupcev je bila embalaža. Tu bi lahko in moramo storiti napredek. Dobra embalaža prodaja blago, zmanjšuje stroške pakiranja in omogoča racionalno izkoriščanje skladišč. Ugotovljena je nujnost po nastavitvi človeka, ki se bo bavil s to problematiko in njenim napredkom v naši tovarni.
Končno so bile obravnavane tudi cene našim izdelkom. Ob
Pogled na del tovarne
ugotovitvi, da nam podražitev goriv, ki je zelo občutna, povečanje prevoznih tarif in še druge okoliščine jemljejo velika sredstva, katerih ni mogoče nadoknaditi z racionalizacijo v proizvodnji ter storilnostjo, smo se morali odločiti za povečanje prodaj-
Iz razstave v Beogradu
nih cen, da bomo s tako zbranimi sredstvi lahko normalno poslovali. Povečanje cen je zajelo asortiman steklenic za kozmetično in farmacevtsko industrijo, razsvetljavno steklo ter trgovsko steklo. Cene kozarcev ostanejo* nespremenjene. Ta ukrep, ki ne izraža povečan apetit do akumulacije in večjih osebnih dohodkov, bomo sprovedli v življenje postopoma do 1. novembra t. L, klujb temu, da so zaradi podra-
žitev povečani stroški nastopili že dosti prej.
Številnim priznanjem, ki jih ima naše podjetje, se je ob letošnji razstavi na ZV pridružila še ena diploma, in sicer za razstavljeno serijo kozarcev, ki je bila tudi nagrajena na razstavi BIO v Ljubljani. Zanimanje za to nagrajeno serijo kozarcev se veča, predvsem med inozemskimi kupci, zato moramo poskrbeti za čimprejšnjo proizvodnjo, sporedno s tem pa je potrebno dobro rešiti embaliranje teh artiklov, kajti embalaža sama mora opozarjati nase in na vrednost artikla, ki se prodaja v njej.
Če na koncu ocenimo poslovni uspeh na sejmu, potem moramo biti zelo zadovoljni. Naročil za domače kupce in inozemstvo je dovolj. Opazili smo tudi večje zanimanje širšega kroga kupcev iz inozemstva, ki so se doslej oskrbovali iz vzhodnih držav. Žal vsega ne moremo sprejeti, ker moramo prvenstveno dobro oskrbeti naš stari krog kupcev. Iz vseh opazovanj je razvidno, da smo na pravi poti, skrbeti in zasledovati pa moramo za stalni napredek v vseh službah naše tovarne. Od priprave dela do proizvodnje in prodaje ter odpreme je treba uveljavljati doslednost, kvaliteto in skrb za našega kupca, in če bo to tako, potem ni nevarnosti za težave, ki so trenutno že marsikje prisotne.
Drago Kozole
Delegati za IX. kongres ZKJ iz revirjev
Na zadnji seji revirske konference ZKS je bilo poleg obravnave politične situacije v revirjih v zvezi z izvajanjem smernic predsedstva in IK CK ZKJ obravnavan tudi predlog delegatov za IX. kongres ZKJ. Revirska konferenca je izvolila za delegate tov. Klenovšek inž. Srečka iz Hrastnika, Go-vejšek Toma iz Zagorja in Dolar Izidorja iz Trbovelj.
Revirska konferenca predlaga v imenu članov ZK tov. Tita za kandidata predsednika CK ZKJ. Predlog je bil z aplavzom potrjen.
Revirska konferenca je sprejela zaključek, da se v počastitev 50-letnice KPJ — ZKJ izda Revirski zbornik. V tej zvezi je bil tudi že postavljen izdajateljski odbor.
Važnejši sklepi zadnjega zasedanja CDS
CDS je razpravljal na zadnjem zasedanju, ko je najprej pregledal sklepe zadnjega zasedanja, o delu upravnega odbora ter o poslovanju podjetja za dobo januar —avgust 1968, o kolektivnem zavarovanju vseh članov delovne skupnosti, o komisiji za ugotavljanje nepravilnosti pri izvajanju pogodbenih del, o dokončni določitvi rokov odplačevanja anuitet ter o nakupu osnovnih sredstev in še o dodatni točki dnevnega reda, ki jo je predlagal predstavnik tovarniškega odbora sindikata — vprašanje 42-umega tednika.
CDS je na podlagi poročila predstavnika nogometnega kluba Hrastnik glede gostovanja nogometašev našega kolektiva pri firmi Walter Hustad na tovariškem srečanju odločil, da se nogometašem, ki niso hoteli igrati, ne plača izredni plačani dopust, marveč morajo koristiti svoj redni dopust.
Komisija za družbeni standard je predlagala, da se sredstva, katere je odstopil tov. ing. Tramte Franc, ki je odstopil od gradnje hiše, razdeli: tov. Peklar Francu
5.000	din, Jelenc Mihaelu 5.000 din in Kozole Dragu 10.000 din. CDS je predlog komisije potrdil.
Glede pritožbe delavcev iz pomožnih delavnic zaradi plačila manjka drobnega materiala, ki je bil ugotovljen pri zadnji inventuri, je CDS odločil, da morajo plačati manjko v vrednosti 50% za izgubljeni material. V bodoče se bo plačala celotna vrednost. CDS je pri svoji odločitvi smatral, da se mora plačati zato, ker se problem okrog manjka ponavlja že več let. Zahteva se pa v bodoče enak kriterij za vse oddelke.
REŠEVANJE PRITOŽB '
CDS je sprejel sklep, da se doi vključno 5. 10. sprejmejo pritožbe glede odstotka v razponih. Vse pritožbe se morajo obravnavati do 5. 11. 1968 in na nje odgovoriti. Pritožbe rešuje centralna komisija za izdelavo Pravilnika o nagrajevanju skupno s predstavniki svetov ekonomskih enot.
Pritožbe za fiksne postavke pa se ne bodo obravnavale, ker se bodo obravnavale v okviru skupne analize novo sprejetega pravilnika o nagrajevanju. Potrebna bo pripraviti točno analizo novih plač, za kar je bila zadolžena komisija in CDS ob priliki sprejetja novega pravilnika o nagrajevanju.
SPREJEM PRIPRAVNIKOV
Po obširni razpravi je CDS potrdil predlog UO in kadrovske službe, da se v letu 1968 sprejme določeno število pripravnikov, in to: za komercialni sektor 2 pripravnika, za plansko analitsko službo 2 pripravnika, za tehnični sektor 2 pripravnika in za gospodarsko računski sektor 2 pripravnika.
Obravnavalo se je vprašanje o plačevanju pripravnikov z ozirom na naše štipendiste, ki bodo zasedli določena delovna mesta.
KAKO SMO POSLOVALI
O tem bo v drugem sestavku kaj več napisanega. Pri obravnavi odpadkov in loma se je sklenilo, da se morajo nekateri po-
datki še enkrat preveriti, ker številke v poročilu po mnenju članov CDS niso pravilne. Truditi se je treba za zmanjšanje loma. CDS je določil za mesec september vrednost točke za izplačilo v vrednosti 145 din.
Poleg tega se je razpravljalo, kako zadostiti zahtevam odjemalcev, predvsem inozemskih kupcev. Na predlog tehničnega vodstva se je določilo, da bi dve brigadi stalno vsako nedeljo delale predvsem velike pihane plafonje-re. CDS je predlog sprejel in potrdil.
KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE TUDI V NAŠEM KOLEKTIVU Že v tovarniškem odboru sindikata so na široko razpravljali o
kolektivnem zavarovanju vseh članov kolektiva, zato je tudi CDS razpravljal o tem in sprejel zaključek, da je koristno tudi za vse naše zaposlene, da se kolektivno zavarujejo. Zavarovanje se izvrši pri zavarovalnici »SAVA« v Ljubljani. Za vsakega zaposlenega se plača zavarovanje v znesku 200 S-din.
OBRAVNAVA SPREMEMBE PRAVILNIKA
V poročilu UO je bilo rečeno, da je bil po sestanku komisije TOS na katerem so govorili o predlogih za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, upravni odbor mnenja, da enomesečno izplačilo osebnih dohodkov ni realno, da se obravnava sprememba pravilnika ter predlaga, da komisija pregleda izplačila osebnih dohodkov za tromesečje julij, avgust in september ter potem da zaključke in predloge na organe upravljanja. To je potrdil tudi CDS. Predlog pregleda norm velja za vse oddelke, ne samo za osnovno proizvodnjo. Člani komisije so: Kralj Boris, Šantej Alojz, Grčar Karl, Krsnik Franjo, Klanšek Jože. Drame Stane, Dragar Karl, Sušin Viktor, Tušar Jože. Za vodenje razgovorov se je določil tovariš predsednik TOS Počuč Mile.
KAJ IN KAKO O 42-URNEM TEDNIKU?
Na predlog TOS, ki ga je podal tajnik Barič Jože, je bilo obravnavano vprašanje uvedbe
42-umega tednika v našem podjetju.
Ugotovljeno je bilo, da je v glavnem vsa dokumentacija pripravljena. V letošnjem letu so pogoji za uvedbo idealni. Še preden se bo prešlo na 42-urni tednik pa bo treba predvsem takoj izvesti analizo pravilnika o nagrajevanju in uvesti točno koriščenje delovnega časa ter pre-analizirati realnost nekaterih norm, in to v vseh oddelkih.
Še prej naj bi o tem razpravljal kolegij podjetja saj so možnosti, v kolikor se bomo vsi držali sprejetih obvez. O 42-umem delovniku bo CDS razpravljal še enkrat, verjetno na prihodnjem zasedanju.
NOVE GARAŽE
Na predlog nekaterih članov CDS se je razpravljalo o zidavi novih garaž. Predlaga se gradnja 10 garaž. Predlagatelji so pripravljeni takoj sofinancirati po 1500 din, gradbeno podjetje pa jih je pripravljeno postaviti s pogojem, da se lahko plačajo v prihodnjem letu. CDS je po obširni raz-
Že pred leti je upravni odbor Steklarne Hrastnik imenoval uredniški odbor ter mu določil nalogo, da skrbi za steklarsko glasilo »Steklar« ter da istočasno prek dopisnikov skrbi za strokovnost in pravilno obveščanje v zvezi z objavljenimi članki za člane Steklarne Hrastnik. V tem obdobju je časopis »Steklar« tako-rekoč postal priljubljeno glasilo za vsakega člana delovne skupnosti, zlasti zato, ker so bili člani obveščeni prek tega glasila o vseh pomembnejših zadevah v okvira samoupravnega odločanja. Imenovani uredniški odbor je v mesecu septembra podal kratko poročilo upravnemu odboru o svojem delu. Upravni odbor je izrekel priznanje uredniškemu odbora s priporočilom, da bi bilo potrebno v tem glasilu objaviti še več strokovnih člankov, ker se člani delovne skupnosti za take članke zanimajo in da bi se s tem vršilo tudi izobraževanje naših članov. Za še boljše delo ured-
pravi sprejel sklep, da se zgradi 7 garaž onstran Save in 3 garaže nad postajo. Vendar se upošteva, da vsak sam plača gornjo vsoto za začetna dela.
BOLNICI TRBOVLJE 800 DM
CDS je na prošno bolnice Trbovlje — ginekološki oddelek — le-tej odobril nabavo posebne aparature za ginekološke preglede v vrednosti 800 DM. Vsi člani CDS so brez pridržka glasovali za odobritev tega zneska, saj mislijo, da je ta aparatura nujno potrebna za preglede žena, kajti naš kolektiv šteje preko 800 zaposlenih žena.
POROČILO KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE NEPRAVILNOSTI PRI IZVRŠEVANJU POGODBENIH DEL
Poročilo komisije je bilo kratko. Ugotovila je, da zaradi pomanjkljive dokumentacije in evidence ni uspela opraviti svojega dela do konca. Ugotovila je, da v pogodbah ni podatkov s katerimi bi bilo možno ugotoviti stvarno stanje.
Razprava je bila zelo obširna. V njej je sodelovalo veliko število članov CDS kakor tudi tov. Podlunšek Sandi, ki je vodil ta pogodbena dela. Tudi CDS v razpravi ni mogel priti stvari do kraja kljub vsem načinom obravnave. Stvarnega stanja se ni moglo ugotoviti. CDS je menil, da se naj vsa zadeva konča. Sprejel je zaključek, da se zapisnik komisije v celoti objavi v »Steklarju« ali na oglasni deski v tovarni, tako da bodo člani kolektiva seznanjeni s tem vprašanjem. Dana pa bo možnost, da člani kolektiva povedo svoje mnenje. Vodstvo tovarne pa bo skušalo preko finančnih strokovnjakov ugotoviti stvarno stanje, da bi se lahko potem ocenilo, ali je bil napravljen prekršek ali ne.
0	rezultatu bo obvestilo organe upravljanja in kolektiv.
1	Rigo
niškega odbora, da bi v glasilu bilo še več člankov, ki neposredno zanimajo vsakega člana, je upravni odbor podjetja nanovo imenoval uredniški odbor ter mu naložil obveznost, da čimbolj skrbi, da bo glasilo ostalo v tej obliki in morda še izhajalo s pomembnejšo vsebino. Novi uredniški odbor sestavljajo: Jože Gerhard kot glavni urednik in člani: Rački Viktor, Kozole Drago, Tramte Franc ing., Janežič Alojz in Strgaršek Janko.
Uredniški odbor je ob prisotnosti določenih članov že razpravljal o novih nalogah, kakor tudi o vsebinski pomembnosti glasila. Dejstvo je, da bo potrebno za strokovne članke zadolžiti osebe, ki konkretno delajo na takih področjih in od njih zahtevati, da tudi v tem glasilu poučujejo in dajejo priporočila za delo prek glasila. Ob upoštevanju takega načina se bo marsikateri
Tov. Šuštar pri delu na IS. stroju
Nov uredniški odbor
POROČILO
O REZULTATIH POSLOVANJA ZA DOBO JANUAR-AVGUST 1968
Avgusta je bilo na novo sprejetih le 13 oseb, podjetje je zapustilo 13 oseb, tako da je stanje nespremenjeno: 1766 zaposlenih. Do
28.	septembra smo zaposlili 42 oseb, odšlo jih je 12 in stanje je po-rastlo za 30 ljudi.
Podatki o proizvodnji v kilogramih in izpolnitvi operativnega plana so:
proizvodnja	% doseganja
_________________________________v kg_____________________plana
1.	) samo avgust 1968
stari obrat	684.002	101.45	%
novi obrat _________________912.753____________________105.02	%
Skupaj	1,596.755	103.46 %
2.	) doba januar—avgust 1968
stari obrat	6,128.165	99.72	o/0
novi obrat _______________6,685.720____________________102.48	%
Skupaj	12,813.885	10i.l6%
Primerjava vskladiščene proizvodnje nasproti letnemu okvirnemu planu kaže, da je bil plan za 8 mesecev dosežen:
v starem obratu	s	101.65	%
v novem obratu__________________s	120.66	%____________
Skupaj	š	110.88	%
I
V avgustu smo planirali prodati 1,543.354 kg izdelkov, prodali pa smo:
prodaja
novi obrat	901.571
stari obrat _________________651.225
Skupaj	1,552.796
2.) doba januar—avgust 1968 stari obrat	5,992.814
novi obrat	6,537.018
Skupaj	12,529.832
% doseganja plana
96.58 % 100..61 %
i
97.79 % 97.78 % 97.78 %
Iz gornjih navedb izhaja, da so se zaloge gotovih izdelkov v tej dobi povečale za 443 ton, od tega samo v avgustu za 44 ton.
Mesečni plan izvoza znaša 159.050 $ v avgustu smo izvozili za 142.628 $ in s tem dosegli le 89.91 % planiranega, v vsej dobi smo izvozili za 1,292.941 $ kar predstavlja 1.16 % nad planom za 8 mesecev. Začenja se sezona za prodajo razsvetljave in po obsegu naročil sodeč bomo letni plan dosegli.
V avgustu smo prodali stekla za 648 milijonov S-din, kar predstavlja 99.64 % povprečnega mesečnega plana iz okvirnega letnega plana ali 100.05 % operativnega plana za avgust.
NOV UREDNIŠKI ODBOR
(Nadaljevanje iz 2. strani)
član seznanil z vsebino dela, kakor tudi z dolžnostmi, ki jih ima na delovnem mestu.
Upamo in želimo, da bo glasilo ob izpolnjevanju vseh obveznosti ostalo še v naprej eno izmed najpomembnejših oblik neposrednega obveščanja, izobraževanja, kakor tudi sredstvo, ki bo omogočalo članom delovne skupnosti, da v njem neposredno prikažejo! svoja mišljenia. Želeli bi, da bi postali dopisniki tudi neposredni proizvaialci in da bi v tem glasilu iznašali svoja mnenja glede dela in poslovanja podjetja. Upoštevati je treba, da je glasilo namenjeno vsem članom delovne skupnosti in da je zato zaželjeno, da bi naši člani sami ocenjevali posamezna dela, kakor tudi nakazovali rešitve v pogledu organizacije in poslovanja.
Novi sestav uredniškega odbora bo lahko ob polni aktivnosti izpolnjeval svoje naloge samo v primeru, če bo vsak član zainteresiran in da bo občutil posebno obveznost, da prek tega glasila iznaša svoje mnenje. Pravilno bi
bilo, če bi imel glavni urednik na razpolago več člankov ter da bi lahko uredniški odbor odločal o primernosti posameznega članka glede objave. Danes se mnogokrat zgodi, da primanjkuje člankov, kar pa ne gre kriviti urednika ali uredniški odbor, temveč pade krivda na same člane podjetja, ki so premalo zainteresirani za oblike neposrednega obveščanja. Uredniški odbor bo konkretno tudi v tem pogledu zavzel določena neposredna stališča, tako da bo zadolžil posamezne vodje služb ali sektorjev, ki bodo dolžni objavljati rezultate in pogoje poslovanja s svojega področja. Na ta način bodo člani delovne skupnosti obveščeni o oblikah dela z vseh področij proizvodnje, organizacije dela in upravljanja, kar bo dalo internemu glasilu še večjo priljubljenost kakor tudi strokovnost. Upajmo, da bo to glasilo ostalo sredstvo za obveščanje in da bo uredniški odbor tudi po določenem obdobju lahko dal pozitivno poročilo samoupravnim organom.
Viktor Sušin, dipl. pravnik
Če pregledamo letošnje podatke o proizvodnji, realizaciji in stroških, ugotavljamo, da med posameznimi meseci ni več velikih odstopanj in da je tudi lastna cena proizvodnje precej visoka.
Nekateri številčni podatki o gornjem so naslednji:
Proizvodnja v kg
naj višja	marec	1,839.954
naj nižja	januar	1,359.574
povprečna	I—VIII	1,620.357
Prodaja v S-din		
naj višja	april	743,496.766
naj nižja	januar	584,733.606
povprečna	I—VIII	651,672.187
Lastna cena na	1 tono proizvodnje v S-din	
naj višja	januar	428.572
naj nižja	marec	336.293
povprečna	I—VIII	372.668
Odstotek rentabilnosti (razlika med lastno in prodajno ceno)		
naj višji	januar	4.58 0/0
naj nižji	februar	14.44 »/o
povprečni		9.42 %
V zadnjih treh mesecih se je stanje terjatev zmanjšalo za 274 milijonov S-din, od tega v avgustu za 58 milijonov S-din, a kljub temu so znašale naše terjatve konec avgusta 1.446 milijonov S-din. Obveznosti do dobaviteljev so znašale 744 milijonov S-din.
Če primerjamo celoten dohodek, dosežen po plačani realizaciji, vidimo, da smo dosegli 5.066 milijonov S-din ali 63.41 % od letnega plana, kar je od fakturirane realizacije nižje za 378 milijonov S-din, kolikor so porastle terjatve od začetka leta do konca avgusta.
Razdelitev celotnega dohodka, doseženega po izdanih fakturah, je taka:
v tisoč S-din
fakturirana realizacija stekla, materiala
investicij in uslug	5,440.869
izredni dohodki	2.855
Celoten dohodek po fakturirani realizaciji	5,443.724
Realizirani plačani del:
—	poslovnih stroškov	2,905.046
—	davka	344
—	nabavne cene materiala	a 40.682
—	tovornin	101.827
—	prispevek mestnega zemljišča	8.964
—	izredni stroški	 17.204___
Skupaj :	3,074.067
Čisti dohodek	 2,369.657
81 % za osebne dohodke	1,919.421
realizirani del	 1,856.754
še na razpolago	62.667
Odpade na bruto sklade	450.236
Rezervni sklad podjetja	26.000
Drugi prispevki iz skladov	 29.273
Ostane za neto sklade	394.963
Heda Korbar
Heda Korbar
Mojster Zupanc Franc pri obliko vanju stiskanih izdelkov
TEDEN POŽARNE VARNOSTI
Od 23. do 29. septembra vsako leto se organizira požarnovarnostni teden. Ob tej priliki je koristno seznaniti člane našega kolektiva o pomenu in delu v tem tednu. Iz podatkov gasilske zveze Jugoslavije je razvidno, da imamo dnevno 24 požarov, mesečno 733, letno pa 8.800 požarov. Škoda od požarov v lanskem letu presega preko 22 milijard S-din. Razen škode so na žalost tudi človeške žrtve. Poprečno je vsako leto 65 mrtvih, poškodovanih pa preko 400 oseb. Požare po statistiki povzročajo v večjih primerih ljudje in to preko 70 %, ta številka je dosti zaskrbljujoča, če vemo, da so tu malomarnost, neupoštevanje požarno varnostnih.1 predpisov, nevednost in nepazljivost.
Naša tovarna spada med objekte, ki so zelo izpostavljeni nevarnosti požara. Na eni strani goreče peči, visoka temperatura, gorljive snovi, na drugi strani skladišča z lahko vnetljivimi snovmi. V času požarnega tedna se je sestala komisija za požarno varnost in pregledala objekte. Rezultat je bil bolj slab kot dober, v skladišču gotovih izdelkov se najdejo v zakotnih krajih na desetine cigaretnih ogorkov, kar pomeni, da se na teh mestih kadi. Cigareta je odprt ogenj in nevarnost zažiga je tu. Pri toliko naloženega vnetljivega materiala pa si lahko predstavljamo, kako bi v primeru požara nastala ogromna materialna škoda in človeške žrtve. Opozorilne table in spoznavanje ljudi niso dovolj, potrebno je nekaj več, zavest pri vsakem, da se giblje v okolju, ki ne prenese kajenja, da lahko ogrozi svoj kolektiv, svojega sodelavca itd. Komisija je ugotovila, da skladiščne delavke in sploh 90 odstotkov osebja ne zna »aktivirati ročne gasilne aparate«. Kako je to pomembno pa je vredno omeniti, da vsak požar nastane iz majhne iskre, plamenčka in vsak večji požar je nastal iz majhnega, morda na oko nepomembnega, in v tej začetni fazi gorenja, je en minimaks aparat dovolj — če seveda oseba zna z njim ravnati. Iz tega sklepam, da je nujno spričo razmer organizirati tečaj in ljudi naučiti, zahtevati od njih, da znajo z aparati ravnati. Do sedaj pa ljudje niso toliko krivi, če se jim ni pokazalo, če se ni od njih zahtevalo to znanje.
Pred letom dni je izbruhnil požar v improvizirani delavnici za popravilo steklarskih pip. Požar je bil hitro lokaliziran in poga-šen. Komisija za požarno varnost in društvo gasilcev je zahtevalo z vlogo na upravni odbor podjetja naj se ta delavnica odstrani s tega mesta, ker v tej delavnici gori plin butan, delavnica pa je obložena s kartoni v neposredni bližini so vskladiščeni kartoni. Zadaj je skladišče gotovih izdelkov, spodaj skladišče olja in bencina, v novem času je sod bencina kar med stojali za surove odlitke in se tam izdaja, ca. 6 m pa je za modele in omenjena delavnica. Zanimivo je, da so vsi potrdili nujnost odstraniti to delavnico, vendar do danes se to ni uredilo in niti ne kaže, da se bo to zgodilo, skratka ostalo je kot je bilo. še so pomanjkljivosti, ki
so na oko nenevarne, vendar oko strokovanjaka takoj vidi in lahko pokaže na nevarnost, ki nam lahko zahrbtno uniči naše delo in naše premoženje. Mislim, da je potrebno po liniji požarne varnosti bolj resno delati, takoj ukrepati in ljudem nenehno dopovedovati v kakšni nevarnosti smo.
V tednu požarne varnosti je občinska gasilska zveza organizirala občinsko tekmovanje gasilskih društev. Naše društvo se je udeležilo in z vajami in temeljitimi'pripravami pridobilo II. mesto, hotel bi omeniti, da se bomo v bodoče, drugo leto bolj pripravljali in bolj vadili na praktičnih
vajah na tovarniške objekte. Nazorno lahko prikažem, da nam v poletnih mesecih zelo primanjkuje vode. Vodo za gašenje pa moramo potegniti iz Save, na tekmovanju prisostvuje 9 ljudi, na praktičnih vajah pa vsi, vsak lahko dobi delo in vsak je potem seznanjen kaj in kako mora ukrepati v primeru požara, sem vedno bolj za praktične vaje, ker lahko izurimo vse gasilce.
Gasilsko društvo je pri nas organizirana enota, ki bdi nad tovarno in se vadi za primer, če nesreča nastane v kolektivu. Napačno je mišljenje ljudi, da so gasilci le za primer požara, gasilstvo danes dela na vseh področjih od požarov do povodnji in vseh elementarnih nesrečah. V našem kolektivu ima gasilsko društvo aktivne člane vseh vrst delavcev: profesioniste, steklarje, manjka pa članov delovne inteligence, ne vem, zakaj te ljudi ne moremo pritegniti v svoje vrste, saj so ravno tako potrebni kot vsi ostali. Kot sem že omenil, člani gasilskega društva posegajo v
reševanje vseh oblik nesreč, k temu v dobri meri pomagajo vaje in ljudje raznih poklicev. Želimo si pridobiti še nekaj članov mlajših od 20 let. Z orodjem je gasilsko društvo še kar dobro založeno, manjka le hitro prevozno vozilo. Obstoječi avto je zastarel, kakor 80-letnik, ki ne zmore več, kar se od njega zahteva. Avto je sestavljen iz 8 različni delov, vsak del je iz druge tovarne (motor Ševrolet, menjalnik Džems, volan
TAM itd.), skratka, vsak čas lahko pričakujemo, da bo vse skupaj odpovedalo. Enkrat se bo treba odločiti in vozilo zamenjati. Morda nekaj besed k misli, da ni potreben, ker smo blizu tovarne. Vsaka gasilska intervencija je odvisna od hitrosti, izurjenosti in dobrega orodja, v rokah se orodje ne da prenašati. Sodobne intervencije na gorljivih snoveh kot jih imamo v naši tovarni zahtevajo sodobno komplicirano opremo, ta se edino lahko prevaža z avtomobilom. Naj navedem samo primer: v primeru požara, če je potrebna gasilska enota, potrebujemo najmanj 580 m gasilne cevi, motorno brizgalno, komplet opreme za gašenje na prho, peno, prevoz jeklenk C02 in osebna oprema ter oprema za neposredne akcije v dimu in zaprtih prostorih. Preden to opremo prinesemo na kraj požara traja ca. 10—15 minut, z avtomobilom pa 3 minute. V primeru požara na naših skladiščih ali ostalih objektih bomo rabili pomoč sosednih društev, ta društva se pripeljejo z avtomobilom, organizacija gasilske službe pa zahteva sodelovanje in če računamo, da bodo sosednja društva hitra prispela na pomoč našemu kolektivu, potem mislim, da ne moremo biti tako ozki in njim hitro in učinkovito pomagati. Vsekakor smo optimisti in smo prepričani, da bo že v bližnji prihodnosti prišlo do realizacije, ker vemo, da steklarsko gasilsko društvo slovi po svoji dobri opremi in sposobnem kadru.
Ker je gasilski teden minil, želimo da bi vse smernice ostale v spominu in vsak član kolektiva naj bo buden, pazljiv in dober varuh našega premoženja. Če se bomo vsi držali predpisov, če bomo budni, se nam požarov ni treba bati. Želimo, naj se vsa priporočila in predlogi gasilskega društva, kakor požarno varnostne komisije upoštevajo in hitro realizirajo, ker edino s takšnim sodelovanjem bomo varni pred požari in nesrečami.
Kirhmajer Rudi
Primopredaja motorne brizgalne gasilskemu društvu Steklarne
Hrastnik
Skupna last in odgovornost
Trditi si upam, da je novo naselje v Podkraju danes najlepše urejeno od vseh večjih naselij v naši občini. Za urejenost tega naselja imajo predvsem stanovalci sami vse zasluge, da je stanje tako. Nešteto raznobarvnih rož, nasadi raznovrstnih grmičev, katere so kupili za nemale dinarje sami. čistoča naselja kakor tudi samih stavb ter skrb za vse, kar le kaj pomeni stanovalcem, prav to in še marsikaj, kar daje pečat temu naselju, je lahko za vzgled stanovalcem marsikakega novega naselja.
V zadnjem času oziroma v času, ko začenja poskusno obratovanje nova termoelektrarna Trbovlje II, v katero je vgrajena najzadostnejša oprema, kakor smo lahko čitali v časopisnih poročilih, pa je to obratovanje slehernemu stanovalcu Podkraja ponovno zagrenilo veselje do vsega. Za kaj pravzaprav gre. Plini, ki
so pokrili širšo okolico, ne samo Podkraj, so uničili skoraj vse na vrtovih in ostalih nasadih. Doslej so bile to le tako razvpite saje, in samo naselje Podkraj bo izgledalo dokaj žalostno, kljub vsem naporom stanovalcev tega naselja.
Ob tej priložnosti pa naj mi bo dovoljeno opozoriti na slabo skrb za otroško igrišče, katerega smo si zgradili v zadnjem letu. Vse do zgraditve tega igrišča so bili predvsem mlajši otroci nemalokrat preganjani izpod oken stanovanj — predvsem kadar sa bili glasnejši, ker imajo pač stanovalci nočno delo in jim je po napornem delu počitek še kako potreben. Otroško igrišče je na dokaj primernem prostoru, vsi elementi so dokaj pripravni za malčke, žal pa so najmlajši mnogokrat odrinjeni iz naprav, preostane iim največkrat le peskovnik. Nihče ne misli, da starejši otroci ne bi smeli koristiti igri-
šča, menimo pa, da bi bilo prav, da ga koristijo tako, kot je namenjeno, o tem pa bi jih po našem globokem prepričanju najlaže poučili starši. Ne bi nam smelo biti vseeno, ali bo objekt, ki je vreden nad pol milijona starih dinarjev, uničen v letu in pol, ne bi bilo prav, da ostane zapuščina tega objekta tudi na tako tih način, kot smo si ga pridobili, mislim pa, da bi mu morali stanovalci posvetiti vsaj toliko skrbi kot jo za svoje cvetlične nasade in opozoriti starejše otroke na to skrb. Morda bi bilo prav, da se sestavi organ pri hišnih svetih, ki bi skrbel za udo-rabo in varstvo igrišča. Trdim, da bo krajevna organizacija SZDL, v katere varstvu je objekt, storila vse, da se igrišče obvaruje, da bo koristilo tistim, ki jim je namenjen, in da ne bo objekt za iskanje sporov v soseščini. Predsednik KO SZDL: Alojz Janežič
NAMLJNE NALOGE ÜLANOV ZK V KOLEKTIVE
Na zadnjem sestanku vseh članov ZK kolektiva so člani ZK obravnavali zelo važna vprašanja dogajanj na zunanjepolitičnem področju, kakor tudi naloge v kolektivu. Po zelo obširni razpravi, v kateri so sodelovali tov. direktor Jože Klanšek, Počuč Mile, Savič Momir, Janežič Alojz, Rački Viktor, Mlakar Anton in drugi, je bil sprejet osnovni koncept akcijskega programa organizacije ZK v Steklarni Hrastnik.
Akcijski program, ki je bil potrjen ie načelno, postavlja pred kolektiv določene naloge. Konferenca je postavila komisijo, ki ima nalogo, konkretizirati vse v program zajete naloge. Sprejela je program, ki jasno zastavlja problematiko o vseh vprašanjih nadaljnjega razvoja kolektiva, problematiko odnosov kadrov do proizvodnje in vprašanje nadaljnje kadrovske izpopolnitve v kolektivu.
Postavljene naloge ne pomenijo samo jasen program za člane ŽK, marveč postavljajo pred vse organe v kolektivu jasne naloge, kaj in kako naprej. Konkretizacija nalog se mora odražati predvsem z dopolnitvijo programa sindikalne organizacije v kolektivu, organi upravljanja pai bodo v kratkem ta program obravnavali in ga s svojimi pripombami dopolnili. Po sprejetju in potrditvi programa dela na CDS bo takšen program pomenil obveznost vsega kolektiva, da se ga realizira. Le na podlagi tako zastavljenih nalog bo zagotovljeni nemoten nadaljnji razvoj kolektiva in zagotovljena eksistenca kolektiva. Obvezal bo pa vse strokovne službe za kvalitetno in dosledno delo, v nadaljnjem obdobju. Osnovni koncept programa v našem glasilu v celoti objavljamo.
AKCIJSKI PROGRAM ZK V STEKLARNI HRASTNIK
Z ozirom na aktualno družbeno politično situacijo v naši družbi in stanje gospodarstva v odnosu do politike gospodarske reforme, bi morala politična akcija ZK v podjetju biti usmerjena v tej smeri:
1.	Oceniti stonnjo tehnološke sposobnosti podjetja Ido realizacije postavljenih nalog gospodarske reforme, dati oceno političnega pomena ob doseženem tehničnem nivoju. Istočasno poudariti, da dinamika razvoja tehnologije tako hitro napreduje, da mora biti ena glavnih nalog vodilnega tehnološkega kadra v tem, da razvoju sledi, ZK pa mora v samoupravnih organih nuditi naprednim tehnološkim rešitvam veliko politično podporo. To je edina pot, da se ekonomski pogoji ne bodo zaostrili do take stopnje, ki bi prinesli politično neraz-položenje in brezperspektivnost. Ker smo proces rekonstrukcije zaključili, mora biti ZK tista politična sila, ki bo zahtevala nadaljnje programiranje razvoja, da se ne bi ta prepustil stihiji ali pa stagniral.
2.	Neskladen razvoj po posameznih proizvodnih obratih daje sliko slabe organizacije v podjetju. V sedanjem tempu investiranja pa časovne usklajenosti ni bilo možno doseči, zato bo v bodoče moralo to delo predstavljati važ-
no mesto in pomembno vodilo* v programu dela strokovnih služb, ker neurejenost teh vprašanj daje vtis slabega gospodarjenja, kar vpliva na kritike, ki morajo biti politično razčiščene, da so lahko progresivne. Tu pa ima ZK pomembno vlogo.
3.	Velik pomen za uspešen nadaljnji razvoj podjetja ima njegova povezava s sorodnimi podjetji doma in tudi v tujini. Tu je potrebno oceniti stopnjo povezanosti, ki bi pokazala odprtost kolektiva, istočasno pa ocenila pomembnost povezovanja z ostalimi republikami, kar je izrednega pomena pri čvrsti povezavi jugoslovanske skupnosti. To sq politični elementi, ki jih ZK ne sme zanemarjati.
4.	V nadaljnji dejavnosti ZK na področju delitve dohodka mora ŽK jasno opredeliti svoje stališče do vseh oblik nagrajevanja pri delu, ne pa čakati, da v delitvi nastanejo anomalije, dajati z zasledovanjem toka dogodkov tako politično podporo samoupravnim organom, da bodo ti lahko s svojimi sklepi uspešno reševali probleme na tem področju. Vprašanje najnižjega osebnega dohodka se ne more reševati z dodajanjem denarja za taka delovna mesta, temveč je to vprašanje rešiti s takimi organizacijskimi in tehnološkimi oblikami, da bo povečanje osebnih dohodkov osnovano tudi z ekonomskega stališča. Naloga ZK je, da na tem področju najde ravnotežje med socialnimi elementi in računico ekonomike. Tako bodo politični problemi postali veliko manjši.
5.	Potrebe po 42-umem tedniku so vedno močnejše. ZK mora s političnih gledišč biti gonilna sila za realizacijo tega načrta, vendar mora postavljati tudi jasno stališče do sklepov, ki se bodo morali z uvedbo takega tednika nujno izvesti, da ne bo padla produktivnost in raven zaslužka. Tu se mora ZK izogibati sentimentalnih okovov, ker je uspešna realizacija odvisna od strogega izvajanja v programu zastavljenih nalog.
6.	Z ozirom na aktualno problematiko zaposlovanja strokovnih kadrov — začetnikov je potrebno nuditi politično podporo odločitvam samoupravnim organom ob razpisih pripravniških mest, da ne bodo člani kolektiva mislili, da gre tu le za obremenjevanje sredstev za osebne dohodke, temveč za važno družbeno akcijo, ki bo šolanim ljudem dala možnost pridobitve prakse. To pa jih bo postavilo v enakopravni položaj z vsemi konkurenti, ki se bodo javljali na razpisana delovna mesta v naši družbi.
Izobraževanje novih kadrov je pogoj za uspešno nadaljnje delo podjetja. ZK mora zahtevati revizijo politike štipendiranja in pomagati, da se krijejo potrebe po novih kadrih, ki se pojavljajo s strani podjetja ali pa širše skupnosti.
7.	Prvi pogoj za nadaljnjo krepitev in uveljavljanje samoupravljanja, za boljše odnose med zaposlenimi, za uresničitev reformnih zahtev ter za vsakodnevno izpolnjevanje planskih obveznosti je izobrazba članov kolektiva.
Smatramo, da je treba pripraviti predlog izobraževanja na delovnem mestu za vse tiste, ki zasedajo PK, KV in VK delovna mesta in so starejši od 18 let. Za tiste, ki niso dopolnili 18. leto starosti, pa bi morali sindikati doseči prek organov upravljanja, da dosežejo popolno osnovnošolsko izobrazbo, zato predlagamo, da tisti, ki ne doseže zgoraj zahtevane izobrazbe, ne more enakovredno napredovati pri delu kot tisti, ki so dosegli zadovoljujočo izobrazbo.
8.	ZK ne more dopustiti, da bi samoupravljanje zašlo v slepo ulico ali pa postalo mesto za anarhične obravnave posameznih problemov. Komunisti in vse organizacije morajo razvoju samoupravljanja dati veliko politično podporo in s tem tudi usmerjati razvoj, pa naj bo' to na demokratični osnovi ah pa v klasični obliki.
9.	Samoupravni akti so pomembna interna zakonodaja, zaradi tega morajo biti komunisti tisti, ki bodo nujno spremljali spoštovanje take zakonodaje in) se morajo za dosego tega posluževati močne politične kritike, ki pa ne sme biti načelna, ampak konkretna in jasna.
10.	Najostreje je treba disciplinsko in polilitično ukrepati zo-
Ker je bilo v zadnjem času zopet več primerov, da posamezni člani kolektiva neupravičeno nastopajo pri službi varstva pri delu zaradi nadomestila 100 % v času nezmožnosti za delo, bi želeli ponovno obvestiti vse člane kolektiva o še vedno veljavnem obstoječem »Pravilniku o zdravstveni tehnični varnosti pri delu v Steklarni Hrastnik«, po katerem se ravna služba varstva pri delu, in o njegovi vsebini v posameznih členih, in to:
Vsaka nezgoda pri delu ali v zvezi z delom, ki ima za posledico kakršnokoli poškodbo, se mora prijaviti najkasneje v OSMIH URAH. Vse težje ali smrtne poškodbe se morajo prijaviti takoj. Nezgode ali poškodbe se prijavljajo varnostni službi. Poškodovanec mora svojo poškodbo prijaviti vodji oddelka ali dežurnemu obratovodji najkasneje V OSMIH URAH.
V kolikor poškodba ni bila javljena v navedenem roku, se ne prizna za delovno nezgodo.
Vodja oddelka je dolžan nemudoma javiti varnostni službi vsako nezgodo, takšno, pri kateri delavec ni utrpel nezgode, pa zapisati s točnimi podatki v obratno nezgodno knjigo.
Za nudenje prve pomoči v vsakem obratu so zadolžene administratorke, ki imajo strokovni izpit za prvo pomoč, kar je tudi pogoj, da lahko opravljajo svoje delo. To velja za vsako izmeno in za vsak oddelek. Material za prvo pomoč se sme rabiti v nujnih primerih, ostala zdravljenja je dolžna opraviti obratna ambulanta.
Služba varstva pri delu vodi evidenco tudi nad nezgodami odnosno poškodbami, ki se pripetijo delavcem na poti na delo in
per osebe, ki iščejo vsakovrstne izgovore pri odklanjanju problemov, neizpolnjevanje delovnih obveznosti ter iščejo in prenašajo izgovore na tretjo osebo. Opravičila za neizpolnjevanje delovnih obveznosti so lahko samo konkretno in strokovno analitično dokazana.
11.	Celotno članstvo ZK, predvsem pa člani organov, ki so zadolženi za sprejem v ZK, morajo skrbeti za dotok novih članov v ZK. Kriteriji za sprejem se od dosedanjih ne spremene. Tu imajo posebno nalogo in vlogo vodstva ZMS in ostali, vodstva družbenih organov ter člani ZK, ki so v teh vodstvih in organizacijah.
Ta akcijski program, katerega je sprejel aktiv celotnega članstva Zveze komunistov našega podjetja in ga dajemo na znanje celotnemu kolektivu, je samo okviren. Program konkretnih akcij in zadolžitev pa bodo izdelali posamezni aktivi po obratih.
Pričakujemo, da bo kolektiv sprejel ta program in vložil maksimum naporov kot vedno doslej, da se izvrše dela, ki so in bodo v korist celotnega kolektiva.
SEKRETARIAT ZK
STEKLARNE HRASTNIK
na poti z dela. Vsak poškodovani član kolektiva je dolžan ob prihodu na delo takoj prijaviti službi varstva pri delu nezgodo na poti na delo, medtem ko mora član kolektiva, ki je poškodovan na poti domov, prijaviti nezgodo v 24 urah. V kolikor zaradi značaja poškodbe tega član kolektiva ne v prvem kot tudi v drugem primeru ne more storiti, mora nezgodo prijaviti v navedenem roku eden od svojcev ali druga pooblaščena oseba. Neposredna predpostavljeni je dolžan pri izostanku delavca poizvedovati pri sodelavcih, če se ni pripetila nezgoda ter jo javiti službi varstva pri delu.
LM je dolžna priskrbeti službi varstva pri delu dokumente o zgoraj navedenih primerih, če nezgoda ni bila v tovarni. V takem primeru napravi služba varstva pri delu poizvedbe ter zbere le najnujnejše podatke, da ugotovi ali gre za nezgodo, ki ni v zvezi z delom, čim to ugotovi, služba varstva pri delu odstopi zadevo pravni pisarni Steklarne Hrastnik.
Torej želimo, da člani kolektiva upoštevajo zgoraj navedena napotila, ki jih je sprejel centralni delavski svet 1. 1. 1967 in veljajo še sedaj.
Hrastnik, 25. 9. 1968
Steklarna Hrastnik
Služba varstva pri delu
Doftisuile
V NAŠ LIST
Obvestilo vsem članom kolektiva
ŠPORT — KULTURA IN DENAR
Na to temo je bilo v zadnjih dveh mesecih napisanih že obilo vrstic tako v našem tovarniškem, kakor tudi v drugih časopisih. Mislim, da tako pisanje ni odveč, ker gre pri tem za informacije, kaj se dogaja znotraj naših športnih in kulturnih društvih in kako ta gospodarijo s sredstvi, katera se zbirajo direktno iz žepov vsakega zaposlenega v naši občini in so tudi dopolnjena iz proračunskih sredstev občine. Manj potrebno pa je bilo, da so se več ali manj vsi članki prepletali z ugotovitvami in ocenami, ki športnim in kulturnim ciljem v Hrastniku ne morejo koristiti, žalostno je tudi, da so bili s takim pisanjem prizadeti ljudje, ki so s prostovoljnim delom v tem ali onem društvu delovali vrsto let in žrtvovali svoj prosti čas za napredek hrastni-ške športno-kultume dejavnosti ter so za to delo prejeli žal tako oceno. Vsakomur je jasno, da sredstev za finansiranje vseh dejavnosti ni bilo nikdar dovolj in da tega tudi ni pričakovati.
Na povabilo nogometnega kluba Schwarz Weiss iz Neheima v Zahodni Nemčiji smo ob koncu julija odigrali povratno nogometno tekmo. V prvem srečanju v Hrastniku, o katerem smo že pisali, smo zmagali z rezultatom 7:1. Klub, ki nas je povabil, je financiran s strani našega kupca firme Walter Hustadt, katera je skupaj z našim drugim kupcem v istem kraju tudi financirala naše gostovanje.
Na pot smo odšli s petimi osebnimi avtomobili, od katerih-nam je eden že ob prestopu av-strijsko-nemške meje obstal z večjo okvaro. Tovariše iz pokvarjenega avtomobila smo prevzeli v preostale štiri in tako nadaljevali 1.250 km dolgo pot. Lahko si
je predstavljati, da v veliki vročini in tesno zasedenih avtomobilih pot ni bila lahka za potnike, še manj pa za voznike in težko obremenjena vozila, saj je eden od njih poleg ostalega vlekel še okrog 140 km daleč še pokvarjeno vozilo, katerega smo oddali v popravilo v Miinchenu.
Vsa pot do Neheima je bila prometno zelo obremenjena, predvsem zaradi vojaških vozil, ki so se v tem času premikala proti mejam ob dogodkih na Češkoslovaškem. Po 21 urah vožnje
Priznati pa je treba, da gre prav tem, sedaj kritiki izpostavljenim ljudem zasluga, da je finansiranje društev v naši občini urejeno tako, kot si marsikje želijo.
Iz člankov je bilo razbrati tudi težnjo po širjenju idej za razcep osnovnega koncepta športno-kultume dejavnosti v Hrastniku. Niso še pozabljeni časi, ko smo imeli pri nas »spodnja in zgornja« društva, ni še pozabljeno nepotrebno rivalstvo med steklarji in rudarji. Ustanovitev enotnega ŠD Hrastnik in občinske zveze kulturnih društev je prekinila negativno preteklost na tem polju in zakaj naj bi jo zopet oživljali. Mešane sestave posameznih ekip v športu in kulturi dokazujejo, da je bila ugotovitev iniciatorjeV za združitev pravilna, ter da se ljudje, željni športno-kulturnega udejstvovanja, razumejo. Kdo ima potem pravico tako enotnost in organizacijo kritizirati. Posebno važno je to vprašanje ob tem, da program skupnih vodstev predvideva in tudi priporoča šir-
smo ob devetih zvečer prišli na cilj, kjer so nas sprejeli predstavniki obeh firm gostiteljic ter igralci in funkcionarji kluba. Odpeljali so nas takoj v dom gozdarjev, ki je bil določen za naše prebivanje v času gostovanja. Lokacija doma je čudovita sredi vzorno urejenega parka, sobe, kopalnice, skratka vse je bilo na višku urejenosti in čistoče, ki je Nemcem svojstvena.
Naslednji dan našega bivanja smo izkoristili za ogled mestnega in svetovno znanega parka v Dortmundu, popoldne pa so nas odpeljali na ogled nogometne tekme nemške prve zvezne lige med kluboma Schalke 04 in Braunschweigom. Organizacija
celodnevnega izleta je bila izpeljana zelo dobro, posebno še za šoferje, ki smo bili ta dan prosti in smo prisedli tamkajšnjim voznikom firme Hustadt. Prav gotovo je vsem udeležencem tega celodnevnega izleta ostalo vse, kar so videli in doživeli, v lepem spominu. Dan smo zaključili z lepo pripravljenim večerom v družbi s predstavnikom firme Hugo Honsel ter smo kljub izobilju ponuđenih dobrot še pravočasno prišli k počitku pred srečanjem, zaradi katerega smo potovali.
jenje vseh vrst športnih in kulturnih dejavnosti v okviru organizacij e rekreacij skih odborov pri posameznih podjetjih. Sekcije v teh podjetjih naj nudijo čim večjemu številu Hrastničanov možnost športno-kulturnega izživljanja, naj nastopajo v okviru medtovamiških srečanj in sindikalnih tekmovanj, dočim pa naj Hrastnik predstavljajo ekipe, sestavljene v okviru enotne občinske športno-kultume organizacije. Taka je bila želja in sprejet program tistih, ki so na tem polju hoteli in tudi uspeli podreti Riklov most, mi pa smo dolžni skrbeti za to, da bomo ta okvir tudi obdržali. Vseeno nam mora biti, ali se na prsih športnika ali kulturnika blesti napis »Steklar« ali »Rudar«, važno je le, da ima nastopajoči in njih vodstvo iste cilje v nastopih, ki predstavljajo Hrastnik.
V	informacijo navajam tudi podatke o zbiranju in razdeljevanju sredstev, namenjenih kultur-no-športni dejavnosti. V osmih
Hrastnik 4:3
V	nedeljo dopoldne smo si ogledali prvenstveno tekmo med klubom, s katerim smo igrali v Hrastniku, in klubom sosednega mesta, s katerim igrajo v isti ligi. Videli smo lepo in borbeno srečanje, ki pa našim igralcem ni vlilo skrbi ali strahu pred našim popoldanskim srečanjem.
Žal pa je bila ta ugotovitev popoldan skoraj usodna. Dela članov naše ekipe se je oprijelo malodušje. V preteklih dveh dneh so se razvadili, sedaj pa jim je bilo pešačenje od stanovanja na igrišče odveč ter se jim je zdelo skoraj poniževalno. Nerazumevanje in nekolegialnost med delom igralcev je doseglo svoj višek, ko nismo bili v stanju na pričetek tekme in oficielen pozdrav postaviti na igrišče 11 igralcev. Torej sramota brez primera. Potovati na strošek kolektiva, gostiteljem in posameznikov 1.200 km daleč, potem pa zaradi trdoglavosti na priti na igrišče je višek, kar si nekdo lahko dovoli. Ne bi želel govoriti o imenih brezobzimežev, ker pričakujem, da jih bo kolektiv igralcev kaznoval sam, posebej še en primer.
Če vemo, da se je tekma pričela v takem vzdušju, potem ni čudno, da so domačini v nekaj minutah povedli z 2:0. Le skrajni napor dobrih in discipliniranih igralcev je pripomogel k temu, da nismo doživeli katastrofe in da se je srečanje le končalo v našo korist. Ob taki igri, ki je bila na trenutke tudi groba, in če k temu dodamo še trdo igrišče in ne travo, česar smo navajeni, ni čudno, da so fantje zaključili srečanje tudi s poškodbami.
Po tekmi nam je bil prirejen tovariški večer, katerega so se udeležili vsi igralci kluba Schwarz-Weiss, predstavniki firm gostiteljic ter funkcionarji športne zveze občine Neheim-Hüsten.
Kot pravijo: zaključek dober — vse dobro, naj bi veljal tudi za naš primer. Prav tako ocenjujejo naše gostovanje tudi nemški
mesecih tekočega leta je bilo zbranih 12,438.200 S-din ali 68,51 odstotkov po planu predvidenih dohodkov. Društvom je bilo izplačanih dotacij 11,978.275 S-din ali 65,98 % planiranih v letu 1968. Razmerje delitve sredstev med športom in kulturo je bilo izvršeno po določenem ključu 65 % za šport in 35 % za kulturo in tako so dobili letos športniki skupaj
7,456.200	S-din dotacij, kulturna društva pa 4,014.800 S-din.
V športu, ki je bil glavni predmet žolčnih razprav, so dobile posamezne sekcije tele dotacije v prvih osmih mesecih v starih dinarjih:
S-din
TVD Partizan
Hrastnik	350.000
TVD Partizan Dol	200.000
Rokomet — ženske	400.000
Rokomet — moški	830.000
Občinska strelska zveza	500.000
Smučarji	250.000
Taborniki	340.000
Kegljači	250.000
Nogomet	2,600.000
Namizni tenis	250.000
Brodarji	450.000
Kolesarji	350.000
Košarka	450.000
Boks	250.000
Iz rezerve sklada v višini
1,100.000	S-din je bilo posebej dodeljenih nekaj dotacij oziroma posojil tistim ekipam, ki imajo velike izdatke v mesecih svoje tekmovalne sezone.
S-din
Rokomet moški	150.000
Rokomet ženski	200.000
Strelci Rudnik	80.000
za organizacijo državnega prvenstva Muzej NOB in
Hrastnika	500.000
Gasilska olimpijska
ekipa	50.000
Menimo, da je bilo razdeljevanje sredstev opravljeno z največjo željo po pravičnosti in v okviru možnosti, upoštevajoč dejavnost posamezne sekcije kakor tudi višino stroškov, ki jih imajo posamezne dejavnosti s tekmovanjem v ligah. Zbrana sredstva so prispevali vsi zaposleni v Hrastniku z izjemo kolektivov Gostinskega podjetja »Jelka« in Združenih brivnic. Tudi ta podjetja bodo po predvidevanjih zadostila svoji obveznosti v najkrajšem času in s tem omogočila nemoten dotok sredstev društvom, ki jih za svojo dejavnost potrebujejo.
Ob zaključku si želimo, da bi ta informacija prispevala k pomirjanju duhov in ugibanj, kam gredo »težki milijoni«, katere prispevajo delovni ljudje Hrastnika. S tem si želimo tudi, da bodo ljudje, ki so voljni delati in sodelovati v tem ali onem društvu, dobili polno podporo vseh, da se bo športnokultuma dejavnost razvijala in pridobivala na kvaliteti in kar je posebno važno, postati mora množična in biti mora lastna vsakemu Hrastničanu kot sodelavcu ali gledalcu na prireditvah in tekmovanjih, ki jih imajo naša društva. Vse, kar bi te cilje preziralo ali celo izpodbijalo, pa nam mora biti tuje.
Schwarz Weiss, Neheim —
Ekipa Schwarz-Weiss Nacheim (slika iz Hrastnika)
ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS
PRIŠLI V PODJETJE:
Hercog Adela, pom. delavka v slikarnici; Babič Ernest, krogli-čar; Mora vic Franc, menjalec modelov; Tovornik Silva, pom. delavka v slikarnici; Rancinger Zdravko, odnašalec; Vodep Draga, priprava kartonov; Tutner Samo, nosač stekla; Pintar Silvo, menjalec modelov; Fele Julijana, odnašalka; Rancinger Roman, odnašalec; Pavlič Bojan, odnašalec; Napret Nada, odnašalka; šepetave Marija, odnašalka; Kovač Vladimir, odnašalec; Klanšek Franc, odnašalec; Imširovič Hamdija, nabiralec; Kotar Alojz, odnašalec; šoba Viljem, odnašalec; Keiner Franc, odnašalec; Urana Ivan — odnašalec; Kape-lari Jožica, odnašalka; Savič Dušan, odnašalec; Kurent Milan, odnašalec; Kladnik Rudolf, odnašalec; Jelen Roman, odnašalec; Urana Vid, odnašalec; Kosmatin, Klotilda, pom. delavka v slikarnici; Matekelj Vlado, ključavničar; Babič Nevenka, priprava kartonov; Tržan Franc, vzdrž. avtom, proiz.; Kališnik Konrad, pomočnik; Jovan Jože, odnašalec; Šinkovec Silvester, ključavničar: Kumlanc Roman, krogli-čar; Zakrajšek Robert, nabiralec; Rupnik Jože, menjalec modelov; Leskovšek Terezija, čistilka V kopalnici; Kavšek Angela, čistil-kav kopalnici; Tošič Dane, kro-gličar; Restar Miroslav, nosač stekla; Glavač Franc, odnašalec; Kalšek Boris, vzdrž. avtom, proizv.; Rupnik Roman, pom. ključavničar; Pungerčič Janez, odnašalec; Rancinger Robert, pomočnik.
VAJENCI:
Gračnar Marjan, električ. vajenec; Pustišek Dušan, električ. vajenec; Kolšek Bojan, električ. va-
SCHWARZ WEISS - NEHEIM -HRASTNIK
(Nadaljevanje s 6. strani) časopisi, ki so pisali obširno o našem gostovanju, mi pa kliub temu ne moremo biti zadovoljni. Želimo si, da bi se tovariši v celotni nogometni ekipi, preden ba še kam potovala, nredvsem pa v inozemstvo, navzeli navad svojih tovarišev kot so Majcen, Bučan, Šmit, Pufler in še nekateri, ki se odlikujejo kot športniki — kolegi in ki se zavedajo svoje naloge, zaradi katere so potovali, in tej vlogi so podredili vse ostale cilje in namene. Predvsem pa so se zavedali dejstva, da so v kraju daleč od svojih domov predstavil"ali prvenstveno svoj narod in državo, ker tako v tujini tudi ocenjujejo vsakega tujca. Prav tem tovarišem velja tudi zahvala, da je srečanje ostalo v dostojnih okvirih in da se je vse ostalo več ali manj odviialo tiho in skrito med vsemi udeleženci. Končno se moramo zahvaliti tudi kolektivu Steklarne Hrastnik za dodeljeni prispevek k stroškom potovanja, čeprav je btl zelo skromen, vendar je bil odraz razumevanja, ker smo potovali na obisk k našim naj večjim kupcem. Posebna zahvala velja tudi onim lastnikom vozil, ki so prevzeli vse stroške prevoza razen goriva na svoje rame in nam tako omogočili realizirati dogovor med kluboma. Drago Kozole
jenec; Štiher Robert II., Leskovšek Anton, Mlakar Boris, Bevc Gorazd, Volaj Boris, Jamšek Bogomir II., Hauptman Rado, Vol-fand Viktor II. — vsi ključavničarski vajenci.
ODŠLI IZ PODJETJA:
Kramžar Pavla, odnašalka; Po-tisek Rudi, predstiskalec; Grčar Henrik, skladiščnik modelov in odlitkov; Germ Leopoldina, kontrolor stekla; Barakini Ferdo, ključavničar; Hohkraut Marjan, odnašalec; Železnik Marija, odnašalka; Ošlak Valentina, natikal-ka; Lendero Hilda, pom. delavka v brusilnici; Abram Alojz, krogli-čar.
UPOKOJENI:
Čoh Mirko, brigadir steklar in Knez Alojz, zmesar.
PRIRASTEK V DRUŽINI:
Vidmar Milan — sina, Motoh Ivana — sina, Plazar Jernej — hčerko, Knez Jože — sina.
POROČILI SO SE:
Šimej Bronislava, pom. delavka v brusilnici — KAŠE; Kunšek Vladimira, kontrolor stekla — GUNŠEK; Škofič Angela, pom. delavka v brusilnici — METERC.
ODŠLI V JLA:
Brilej Jože, nabiralec; Teršek Ivan, pom. ključavničar; Smodič Bojan, kovinostrugar; Rotar Ernest, električar; Uldrijan Tomo, pomočnik; Oberčkal Silvo, brusilec; Čepin Alojz, krogličar; Čre-šnovar Franc, menjalec modelov.
ODŠEL V POKOJ
Tako tiho, kot je prišel 13. 9. 1938. leta v Steklarno Hrastnik, je tudi odšel od nas naš dolgoletni sodelavec, brigadir pri skupini RDBO, tov. ČOH Mirko, roj.
13.	8. 1913 v Humu na Sutli. Po končani osnovni šoli se je leta
1925 zaposlil v steklarni Straža, pozneje leta 1927 v Rogaški Slatini. Leta 1936 je odšel kot mnogi dnigi steklarji v Sisak k firmi »Teslič«, ko ie pa leta 1938 ta tovarna nrenehala z delom, je prišel v Hrastnik.
Čenrav invalid, se je Mirko uveljavil s svojo osebno prizadevnostjo in temu primemo tudi napredoval. Vsi, ki so delali pri njem, so ga spoštovali. V svojem dolgoletnem delu je izučil veliko število mladih spretnosti steklar-
skega poklica, vsi ti so mu danes hvaležni. Tako mu njegovi bivši sodelavci kakor tudi uredništvo »Steklarja« želijo, da bi svoj zasluženi pokoj užival še veliko srečnih in zdravih let.
INVALIDSKO
UPOKOJEN
V mesecu avgustu smo se poslovili od našega sodelavca Alojza KNEZA, roj. 14. 12. 1910 v Jur-kloštru, ki odhaja v invalidski pokoj. Njegova mladost ni bila rožnata, saj izhaja iz kmečko najemniške družine. Ko je končal osnovno šolo, se je zelo mlad zaposlil kot gozdni delavec na graščini v Jurkloštru. V Steklarni Hrastnik se je zaposlil 6. septembra 1940. Do svoje upokojitve je delal na delovnem mestu topil-ničarja stekla. Težko in naporno delo je tov. Alojza predčasno izčrpalo, ni mogel dočakati redne upokojitve. Ves čas zaposlitve pri
našem podjetju je delal vestno, njegovi sodelavci in predpostavljeni so bili z njegovim delom izredno zadovoljni, zato je tudi, slovo od njega bilo težko.
Ko odhaja v pokoj, mu želimo, da bi se mu zdravje čimprej izboljšalo.
Napovedi se uresničujejo
Že pred začetkom letošnjega prvenstva v ženski republiški rokometni ligi so se igralke domačega »Steklarja« zavedale, kaj jih čaka v prvih štirih tekmah. Žreb namreč ni bil razveseljiv, saj se je moralo ekipa v teh tekmah doma in v gosteh srečati z glavnimi favoriti, in to v gosteh z Brežicami in lanskoletnim prvakom Slovanom iz Ljubljane, doma pa z odlično ekipo Selce ter Branikom iz Maribora. Vse te štiri ekipe sodijo v sam vrh slovenskega ženskega rokometa in bi se tako skoraj uresničile napovedi, da bo ekipa po štirih tekmah ostala brez točke. Kljub temu pa so dekleta ugodno presenetila in gladko premagala ekipo Brežic v Brežicah, nato pa sta sledila predvidena poraza doma s Selco (6:20) in v Ljubljani s Slovanom 13:4. Po realni oceni naj bi ekipa v jesenskem delu osvojila 8 do 10 točk, enako pa tudi v spomladanskem delu in tako osvojila 5. do 7. mesto med desetimi ekipami. Kakršnekoli druge želje in utvare ne bi bile realne in lahko trdimo, če bo dosežen ta načrt, potem bo to že izreden uspeh za drugo naj mlajšo ekipo v Sloveniji.
Izredno pomembno je dejstvo, da se v klub vključuje iz dneva v dan več mladih deklet, tako da jih redno trenira že preko 30. Od teh deklet sicer ne moremo pri-
čakovati niti zahtevati pomembnejših uspehov, saj so vse še zelo miade (12 do 14 let), rezultati načrtnega dela se bodo pokazali šele čez nekaj let.
Zaradi tega je bilo vodstvo kluba prisiljeno, da vključi »B« ekipo v redno tekmovanje. Tako »B« ekipa redno tekmuje v ljubljanski conski ligi. Razpored je naslednji:
Steklar B : Storžič Ig : Steklar B Steklar B : Kranjska
1.	kolo:
2.	kolo:
3.	kolo: gora
4.	kolo:
5.	kolo:
Polje : Steklar B Steklar B : Slovan B
6.	kolo: Olimpija B : Steklar B
7.	kolo: Steklar B : Selca B
8.	kolo: Steklar B : Škofja Loka
9.	kolo: Šmartno : Steklar B
To tekmovanje bo zahtevalo sicer precej večje angažiranje vodstva kluba, kakor tudi precej več sredstev, vendar je ta smer nujna in potrebna za nadaljnji razvoj kluba, na drugi strani pa aktivno vključuje precejšnje število mladih igralk.
Edini problem, ki še vedno tare vodstvo kluba, je redno financiranje s strani občinske zveze za telesno kulturo. Prepričani pa smo, da se bo tudi ta problem v bodoče saniral, tako da bo delo potekalo nemoteno.
Strgaršek Janez
PREKLIC
Podpisana Kaluder Ana, delavka v Steklarni Hrastnik, preklicujem kot neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Abram Angelo, delavko Steklarne Hrastnik. Obenem se tovarišici Abramovi zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona.
Kaluder Ana
OSVOBODITEV VRANSKEGA
Bilo je že leto 1945. Do tega časa sem bil partizan že dve leti in dva meseca. Ne bom zatrjeval, da sem se že vsega privadil, kajti dnevno so se pojavljali novi dogodki in nove okoliščine v tej vojni vihri. V dveletnem parti-zanjenju sem večkrat komaj za las ušel smrti. Eno pa lahko smelo trdim, da v tem času, ko je bila prehrana neredna, ko se je zgodilo, da tudi po več dni nisi prišel do hrane, lakote sploh nisem več občutil, četudi več dni nisem ničesar zaužil. Danes, ko je povsod na mizi kruh, si človek sploh ne more zamisliti, koliko je bil v tistem času vreden hlebec kruha. Zgodilo se je, da si slučajno naletel še pri kaki hiši, da je dišalo po kruhu, vse bi dal zanj, 'vendar nisi imel drugega kot obleko in orožje. Toda v tem času so ljudje dali, čeprav sami niso imeli veliko. Koruzni močnik je bil že prava redkost, večinoma pa je bil neslan, kajti primanjkovalo je soli. Ker so se enote pomikale zdaj tu zdaj tam, smo bili pač prepuščeni priliki, ali bo kaj za pod zob ali ne. Temni gozdovi pa so nam bili takrat varno zatočišče in dom, pa naj je deževalo ali snežilo. Bili smo
kot preganjana divjačina. Toda nismo klonili.
Dne 28. aprila 1945 smo se nahajali na Čemšeniku nad Zagorjem. Prišli pa smo iz Limbarske gore preko Kolovrata. Bilo je že v mraku. Dva bataljona sta se naselila v samem Čemšeniku, en bataljon pa na Breznem. Ob desetih zvečer sem sprejel poročilo, da se morajo v štabu brigade javiti vsi komandanti in komisarji bataljonov. Stab brigade se je nahajal v Čemšeniku. V štabu so nam razložili načrt, da krenemo v vas Črni vrh nad Vranskim in Taborom v Savinjski dolini. Brigada je takoj krenila na pot in prišla do določenega mesta, kjer je počivala en dan. Borci so med tem časom čistili orožje, urejevali svojo osebno opremo, večina pa jih je bila v zasedah in na stražah. Okrog devete ure smo bili ponovno na posvetovanju v štabu brigade. Osebno sem dobil nalogo, da tretji in Ruski bataljon. ki je pripadal naši brigadi, zasedeta cesto Vransko—Motnik —Kamnik. Prejeli smo namreč obvestilo, da je komandant nemške postojanke na Vranskem odšel na posvetovanje v Kamnik. Zasedli smo položaje in čakali ob cesti. Borci so bili nestrpni, ker
dolgo ni bilo slišati brnenja motorjev. Živci so bili napeti, vladala je popolna tišina.
Skoraj se je že zdanilo, ko smo zaslišali pričakovani šum motorjev.
Izza ovinka se je prikazal tovornjak, na katerem je bilo okrog 20 policistov. Vžgali smo po njih, vendar mu je uspelo uiti skozi točo krogelj. Drugi za njim je pripeljal osebni avto, katerega smo zaustavili in iz njega je stopil komandant nemške postojanke in njegov pomočnik. Bila sta v uniformah, brez odpora sta odšla v spremstvu borcev v štab.
Tretji kamion, ki je vozil za komandantom, pa je slišal pokanje in jo je po drugi poti ucvrl na Vransko. Vse to se je zgodilo v kratkih 15 minutah.
Po tej akciji sta se oba bataljona vrnila nazaj v štab brigade na Črni vrh z ujetim komandantom in njegovim pomočnikom. V štabu brigade so zasliševali komandanta. Ker je bil Avstrijec, naveličan vojne, je pristal na sodelovanje. Obljubil je, da bo posredoval znake spoznavanja nemških enot, tako da bi naša brigada s pomočjo Šlandrove lahko vdrla na Vransko in razorožila nemške enotè, ki so bile takrat v mestu. Moram pripomniti, da ja bilo Vransko dobro utrjena postojanka. Iz besed in vedenja nemškega komandanta je bilo opaziti, da je sit vojne, zato smo mu zaupali in verjeli, da bo prišel na sestanek zvečer ob osmih na določeno mesto. Nemški komandant, katerega imena se ne spominjam, je točno ob določeni uri prispel na sestanek z vso potrebno dokumentacijo in načrti. Nemec se je po razgovoru vrnil nazaj v postojanko, mi pa smo mu določili uro, kdaj naj se zopet vrne oziroma javi na tem mestu.
Nemški komandant nam je dal tudi seznam zanesljivih vojakov in tistih, pri katerih je bilo pričakovati odpor. Pred napadom na Vransko se je nemški komandant ponovno vrnil s svojim spremstvom in se ponudil, da v tej akciji sodeluje tudi sam.
štab je takoj razporedil bataljone, jaz sem prejel nalogo, da s skupino petih borcev zavzamem policijsko postojanko, v kateri je bilo 80 dobro oboroženih policistov. Ob pol enajstih ponoči smo krenili na pot ter se približevali Vranskemu. Vsi, ki smo bili določeni za to akcijo, smo bili oblečeni v nemške uniforme in oboroženi z nemškim orožjem. V skupini, ki je bila določena za zavzem policijske postaje, je bil tudi nemški komandant, ki je poznal razpoznavne znake. Dvajset minut pred eno smo prišli do postojanke, dali dežurnemu znak, naj odpre, da ga kliče komandant. V istem hipu pa nas je pet dobro oboroženih vdrlo v postojanko ter presenetilo policiste. Nadstropje v katerem sem bil jaz, je brez odpora kapituliralo, povsem druga slika pa je bila v spodniem nadstropju. Komandant II. bataljona Vinko je naletel na tako močan odpor, vnela se je borba, da se je komaj rešil. Policaji, ki sem jih zajel jaz, pa so bili med tistimi zanesljivimi,
za katere nam je predal seznam nemški komandant. Ti so mi dali bombe, katere sem zmetal v nadstropje niže, s Šarcem pa sem prestrelil strop. Ko so pričeli napadati tudi od zunaj, so se pre-
dali. V tej borbi je bil ranjen tudi nemški komandant. Po zavzetju policijske postaje je borba trajala še pri bivšem Sokol-
Po ukinitvi letovišča Steklarne Hrastnik v Crikvenici se je iz leta v leto porajala močnejša želja članov kolektiva, da bi si ponovno uredili ob Jadranu počitniški dom.
V	začetku letošnjega leta je zaradi tega kolektiv kupil v Belem Križu pri Portorožu počitniški dom od Počitniške skupnosti Kočevje. Dom je bil sicer precej zapuščen in ga je bilo treba precej preurediti in usposobiti za normalno poslovanje. Tako je bil dom na novo prepleskan, zgrajena je bila pred poslopjem jedilnica, nabavljeni so bili še nekateri drugi rekviziti.
V	začetku junija je tako dom pričakal prve člane našega kolektiva. Po podatkih vodstva doma je letovalo v vseh izmenah v domu naslednje število gostov:
—	aktivnih članov kolektiva 288
—	žena članov kolektiva,
ki niso zaposlene	43
—	otrok članov kolektiva 125
—	ostali gostje	44
Skupaj je tako letovalo v letošnji sezoni v počitniškem domu v Portorožu 500 gostov, od tega pa jih je bilo 31 na preventivnem zdravljenju.
Podatki kažejo, da jih je bilo v domu poprečno v izmeni (9 izmen) 56. Kapacitete doma so bile sicer manjše. V domu je 39 ležišč, poleg tega pa so bila še štiri ležišča v dveh vikend hišicah, zaradi izrednega zanimanja članov kolektiva pa je bilo vodstvo prisiljeno, da je najelo še 1 privatno sobo z dvema posteljama. Skupna kapaciteta je bila torej 45 ležišč.
Zanimanje članov kolektiva kaže, da bo potrebno v naslednjem letu resneje misliti na razširitev kapacitet in to v prvi vrsti že obstoječih v domu. Tu se misli na
skem domu, v katerem so bili nemški planinci, SS in domači privrženci. Ti pa se niso hoteli predati. Šele ko je neki partizan ustrelil z nemškim protitankovskim minometalcem, je ukrotil to postojanko. Ujeli smo tudi te in jih z obeh postojank odpeljali na Crni vrh.
V	tej akciji smo zaplenili pre-
ko 150 kosov raznega orožja, neprecenljivo število municije, ki nam je bila takrat tako potrebna, nekaj hrane in ostale opreme ter za vedno likvidirali postojanko, ki je bila trn v peti na relaciji	Čelje—Vransko—Trojane—
Ljubljana.
Nekaj Nemcev se je celo pridružilo našim enotam, kjer so ostali do osvoboditve.
Brigada pa je po tej akciji odšla na nove položaje, zavzela Ljubno, razorožila vse enote V tej dolini ter nadaljevala pot do Velikovca in Celovca.
V	borbi za osvoboditev Vranskega pa je padlo tudi nekaj naših tovarišev, ki počivajo v skupnem grobu pri Vranskem.
Po pripovedovanju udeleženca Ivana Razdevška-Mata
tiste sobe, ki jih zasedata dve tuji stranki še iz prejšnjih let.
Vsi tisti, ki so letos letovali v Portorožu, so glede prehrane dejali, da je bila odlična in vso pohvalo zaslužijo vse kuharice, ki so skoraj vedno ustregle vsem željam letovalcev.
Dokaj uspešno je bil urejen tudi prevoz iz Hrastnika v Portorož in nazaj. Začetna cena 50 N-din, ki je bila pozneje zmanjšana na 45 N-din, ustreza dejanskim stroškom, tako da končni obračun kaže nekaj tisočakov pozitivne razlike. Če bi bil osvojen predlog 40 N-din za prevoz, potem bi pri obračunu ugotovili precejšnjo negativno razliko. Prevozniško podjetje SAP je svoje vožnje opravilo v zadovoljstvo vseh, tako da bi bilo potrebno v naslednji sezoni ponovno skleniti podobno pogodbo.
Oskrbovanje doma s pijačo in hrano je predstavljalo poseben problem. Dobršen del hrane je moral upravnik doma sam voziti s svojim fičkom iz okoliških mest v dom, kakor tudi nekatere pijače, pivo pa je vsaka izmena pripeljala z avtobusom s seboj iz Hrastnika. Tak n a 5; n dòbave je zmanjšal stroške pri nekaterih artiklih.
Za nekatere obiskovalce doma, in to predvsem starejše, je oddaljenost doma od morja precejšnja neugodnost. Med obiskovalci se je poiavil predlog, da bi v okviru danih možnosti v naslednji sezoni kolektiv kupil avto kombi, ki bi v jutranjih urah prevažal v dom hrano in pijačo, v ostalem času pa predvsem starejše člane kolektiva k morju in nazaj. O tem bodo morali pristojni forumi še razpravljati in sprejeti določene sklepe.
Zaključeno letovanje v Portorožu
VEČ DOSLEDNOSTI PRI DELU — OCENA ZBORA DELOVNIH LJUDI V NOTRANJEM OBRATU
Ne samo prebiti proporce novega pravilnika o nagrajevanju — tudi medsebojni odnosi pri delu so važni — norme in še kaj več — Objektivnost — Več skupnega sodelovanja in zaupanja je nujno za nadaljnji napredek kolektiva. To so bile glavne misli članov kolektiva osnovne proizvodnje v razpravi na zboru notranjega obrata.
slutiti, da se določeni oddelki (pomožne delavnice) niso držali sprejetih obveznosti, katere so bile postavljene ob sprejetju pravilnika o nagrajevanju. Kje je krivda, ali v premajhni informiranosti članov kolektiva ali v samovolji nekaterih ljudi v kolektivu. Tu gre predvsem za probleme okrog prekoračenih ur nadurnega dela, presega norm, mo-
člani kolektiva na masovnem sestanku
Že v uvodu v razpravo je tov. Mlakar Anton nakazal nekatere probleme, ki so dovedli do nezaupanja v pravilnost sprejetega pravilnika o nagrajevanju v podjetju. Kje so vzroki takega gledanja na nagrajevanje v kolektivu? Predvsem so uvodne misli dale
Zaključeno letovanje v Portorožu
(Nadaljevanje z 8. strani)
Marsikaterega obiskovalca doma je bodla v oči neobdelana zemlja okrog doma, na kateri bi lahko pridelali vso potrebno zelenjavo in še marsikaj za lastne potrebe. Krivda ne pada na osebje v domu. Le-ti so namreč komaj zmogli vsakodnevno delo. Za to delo bi moral biti določen nekdo, ki bi delal samo to. Osebni dohodki le-tega bi bili precej manjši, kolikor pa bi si prihranili s tem, da ne bi bilo potrebno kupovati zelenjavo in ostalo v okoliških krajih, ker je ta v sezoni izredno draga.
Zaključek vsega pa je, da je bilo poslovanje proti pričakovanju izredno uspešno, čeprav ugotavljamo, da bo potrebno še marsikaj urediti.
V prvi vrsti gre zahvala samoupravnim organom, ki so z razumevanjem podprli želje članov kolektiva in kupili prepotrebni počitniški dom ob morju, zahvala pa gre tudi požrtvovalnemu osebju doma in vsem tistim, ki so se trudili, da bi bilo letovanje v domu čim lepše.
Takšna podpora in prizadevanje vseh je garancija, da bo letovanje v domu iz leta v leto ugodnejše in lepše.
Strgaršek Janez
goče tudi za pogodbena dela, kar vse omogoča nepotrebno kritiko in nezadovoljstvo. Na drugi strani pa se prebijajo plafoni plač, kar je vzrok nezadovoljstva med člani kolektiva.
Na sestanku ni šlo za to, kaj bo kdo komu odgovarjal, marveč za pravilno in objektivno oceno sedanjega položaja. Kritika je; prodrla na dan pri najbolj občutljivih točkah, to je pri pravilniku o nagrajevanju. Vendar se je kritika v večini primerov; usmerila v reševanje v mejah objektivnosti in v zadovoljstvo celotnega kolektiva. V razpravah ni šlo za kritiko komisije, ki je pripravila predlog pravilnika o nagrajevanju, ker je bil ta na CDS soglasno sprejet in tudi dan v razpravo kolektivu. Že pri sprejemanju pravilnika na CDS je bilo sklenjeno, da se morajo v roku nekaj mesecev popraviti nepravilnosti, ki se bodo pokazale v naslednjem obdobju. Seveda’ je potrebna pri tem strpnost in objektivnost, tako da se res omogoči izvršiti popravke, ki so problematični in ki vplivajo na neopravičene zaslužke ali na prenizke zaslužke nekaterih grup.
Celotna razprava na sestanku je pa vendar objektivno ocenila, da je pravilnik o nagrajevanju v glavnem v redu — razen problemov okrog normiranja, plačevanja napak, ki so vzrok drugim (nap. st.) in manjšim nesoglasjem med strokovnimi službami in proizvajalci. Vodje oddelkov in obratovodje bi morali pomagati in sodelovati pri odpravljanju problemov v proizvodnji. Predvsem je bilo kritično ocenjeno delo v odnosih do osnovnega proizvajalca.
Nekatere zahteve bo treba sedaj, ko se sprejemajo akcijski programi ZK, sindikata in organov upravljanja, temeljito predi-
skutirati in napraviti pameten
zaključek, da bodo zadovoljni vsi člani kolektiva.
Na primer: zahteve po višji tarifi nasproti drugim delovnim mestom z motivacijo, da nekateri člani kolektiva takorekoč pričakajo svojo plačo, ne glede na to kako izvršujejo svoje naloge. Treba bo točno določiti, kako mora vsak svoje delo izvršiti. To je popolnoma v redu in v skladu z našimi koncepti dela, vendar ni pravilno, da se meče vse v en koš.
Tudi predlog glede norm je potrebno točno obdelati. Ni bilo prav, da niso bili kriteriji za prekoračenje (usklajevanje) norm izvedeni v vseh oddelkih. Ta problem se je pokazal pri prvem izplačilu ter tudi povzročil upravičeno kritiko v notranjem obratu. Predlog, da se naj dovoli prekoračenje norm od 20—50%, pa ni v skladu s sedanjimi načelno sprejetimi stališči organov upravljanja.
Predlog, da se plača napaka stekla, je problem, katerega že obravnavajo strokovne službe, dokončno pa bo predlog obdelal strokovni kolegij podjetja in ga dal v obravnavo sindikalni podružnici.	i
Povsem umesten je predlog, da se izpopolni tarifna komisija. Vendar bi se pri tem le moralo gledati na to, da se doseže popolno medsebojno zaupanje ne glede na to, da bi morala komisija zagovarjati stališča kateregakoli’ v tovarni, ker je vsak član kolektiva dolžan skrbeti za objektivnost in pravilnost sprejetih predlogov in nalog.
Postavlja se vprašanje večje odgovornosti ostalih služb. Osnovni proizvajalci odgovarjajo le za svoje napake (kar je popolnoma pravilno), za ostale napake pa naj odgovarjajo tehniki ali
40 delovnih invalidov, predvsem starih od 35—45 let, kar bo v prihodnosti zelo veliko breme za kolektiv.
V medsebojnih odnosih bo potrebno še marsikaj urediti, tako da se v bodoče ne bodo pojavljale takšne razprave. Če kdaj, je danes potrebna enotnost kolektiva, ker lahko računamo na probleme, ki bodo prišli od zunaj in katere ne bomo mogli tako lahko reševati.
Predvsem pa se lahko poudari to, da je problem izbil na dan tudi zaradi tega, ker je bil mesec julij izredno problematičen za osnovno proizvodnjo. Steklarji so morali več kot pol meseca delati pod izredno težkimi pogoji. Bila je huda vročina, ki je vplivala tudi na osebne dohodke.
Komisija, ki je postavljena, bo morala hitro in objektivno pripraviti predloge, ki jih bodo organi upravljanja ponovno obravnavali.
Sestanek je bil odraz delnega neizvrševanja sprejetih nalog ob sprejetju pravilnika o nagrajevanju. To je pa tudi odraz kritike, da morajo vsi odgovorni vodje oddelkov točno izpolnjevati naloge, katere dobe s strani organov upravljanja. To naj bo dobra šola za naprej. Ta sestanek je upravičil zaupanje do organov upravljanja, od katerih se tudi pričakuje realizacija predlogov, ki terjajo dopolnilo k pravilniku o nagrajevanju.
Sestanek je bil organiziran dobronamerno v želji, da se odpravijo napake, za katere se smatra, da se morajo odpraviti v najkrajšem času. Ali je dosegel svoj namen, naj odloči kolektiv. O realizaciji predlogov pa v drugem sestavku.
Zidarji pri popravilu lončene peči
druge odgovorne osebe, zadolžene za posamezna dela.
Glede dela, pri katerem se določi skrajšani delovni čas, je urejeno, tako da to ni problematično.
Celotna razprava se je odvijala v okviru zgoraj postavljenih problemov. Ugotovljeno je bilo, da prevelik tempo dela ni v korist proizvajalcu, niti v korist kolektivu. Saj imamo že sedaj preko
dopisujte v
steklarja
POLITIKA O RAZPONIH V OSEBNIH DOHODKIH
S sprejemom Osnovnega zakona o delitvi dohodka v delovnih organizacijah je regulirano med ostalim tudi vprašanje samoupravnega dogovora delovnih organizacij o pogojih ustvarjanja in načelih, ki služijo kot osnova za delitev ustvarjenega dohodka., S tem v zvezi so vsekakor pomembna tudi vprašanja razpona in razlik v nivojih osebnih dohodkov v delovnih organizacijah.
So sektorji, ki zaradi neskladnega vključevanja v celotni proces reprodukcije, zaradi nerazvitosti, monopolnih pozicij in podobnih razlogov ne upoštevajo namena delitve po rezultatih dela. To so predvsem gospodarske veje z visokim organskim sestavom sredstev, prometna sfera (roba, denar) in nekatere izven-gospodarske dejavnosti ter vse družbene dejavnosti in državni organi, ki formirajo svoje osebne dohodke na proračunskih kriterijih.
Sedanjo situacijo karakterizira težnja za zmanjšanjem razpona. Do tega prihaja zaradi različnih okoliščin, največ pa zaradi tega, ker so mnoge gospodarske organizacije v velikih težavah, ker niso z odrejenim tempom spremenili način in strukturo proizvodnje, pa imajo zato težave pri realizaciji, v samem dohodku in seveda v osebnih dohodkih. V tej situaciji je normalno, da se pojavljajo takšne težnje, ker na splošno raven osebnih dohodkov ni visoka.
Jasno je, da povprečni osebni dohodek 800 din ni visok, da je to relativno slaba osnova razvoja standarda, upoštevajoč, da ima trenutno zvišanje kupne moči zaradi porasta zaposlenosti skromne okvire. Vsekakor pa je takšen osebni dohodek rezultat sedanjih možnosti in stopnje uspešnosti gospodarjenja.
Jasno je, da só visoki osebni dohodki, ki niso upravičeno zasluženi. Ni pa treba misliti, da se s »pravičnejšo« delitvijo lahko povečajo nizki osebni dohodki. To že dokazuje groba kalkulacija: Želimo, da naj znaša najnižji osebni dohodek vsaj 600 din, zato se mora masa osebnih dohodkov zaposlenih z osebnim dohodkom izpod 600 din zvišati. Efekt tega zvišanja se ocenjuje z 20 % v odnosu na sedanjo maso osebnih dohodkov. Če to želimo doseči znotraj obstoječega sklada osebnih dohodkov, moramo najvišje osebne dohodke (5,7 %, zaposlenih z osebnimi dohodki nad 1.400 din) zmanjšati za 40%. Vidimo, da bi takšna delitev, da z uravnilovko dosežemo povečanje najnižjih osebnih dohodkov, bila s stališča ekonomskega razvoja in razvoja sistema nedopustna, razen tega pa praktično ' tudi nemogoča.
Rešitev je v glavnem v splošnem dvigu mase osebnih dohodkov, a baza za to je lahko samo dohodek, ki sloni na večji učin-
Pregled nezgod in poškodb v prvih šestih mesecih 1968
V razdobju od 1. januarja do 30. junija je delo v tovarni ali na poti na delo ali z dela izločilo iz delovnega mesta 132 delavcev in delavk. Vzrok za nezmožnost opravljanja dela na delovnem mestu je treba iskati predvsem v mehaničnih poškodbah, urezih in nezadostni pazljivosti pri delu na delovnem mestu. Važni faktor povzročitelja nezgod izhaja po analizah iz neupoštevanja varnostnih predpisov pri delu in neuporabe zaščitnih sredstev, ki so članom kolektiva na razpolago. Torej zaščitna sredstva sama res ne zadostujejo za preprečitev nezgod pri delu, če jih delavec ne' uporablja, čeprav delovno mesto to zahteva, podjetje pa mu jih daje na razpolago.
Pregled števila nezgod po mesecih:
Mesec	Pri delu	Na poti		Skupaj
Januar	15	_		15
Februar	18	2		20
Marec	23	3		26
April	25	1		26
Maj	23	2		25
Junij	18	2		20
Skupaj :	122	10		132
Pregled števila nezgod po kvalifikacijah:				
Mesec	VK KV	PK	NK	Skupaj
Januar	2 2	5	6	15
Februar	4 3	6	7	20
Marec	1 4	9	12	26
April	3 6	6	11	26
Maj	1 5	8	11	25
Junij	2 5	4	9	20
Skupaj :	13 25	38	56	132
Tako je bilo v prvih šestih mesecih povprečno 22 nezgod v enem mesecu. Te nezgode so bile v glavnem v osnovni proizvodnji in v obratu brusilnice, ker se v teh dveh obratih zaradi preciznega dela ne morejo posluževati na vseh delovnih mestih zaščitnih sredstev.
Služba varnosti pri Steklarni Hrastnik
kovitosti gospodarjenja, ker tudi v dohodku in prerazpodelitvi na škodo akumulacije ni rezerv.
Potrebno je doseči dve aktivnosti: eno pri reševanju tekoče problematike in drugo pri reševanju sistemskih problemov in doseganja pogojev za delovanje zakona dohodka v vseh sferah družbenega dela.
Med operativnimi merami izstopa potreba ukinitve izvorov, ki dajo možnost posameznimi sektorjem gospodarstva in izven-gospodarske dejavnosti, da formirajo dohodek, ki ni rezultat dela (valoriziranega ' skozi tržišče), temveč ekonomskega položaja, katerega ustvarjajo v danih pogojih gospodarjenja. Potrebne so spremembe v sistemu (npr. položaj gospodarskih organizacij v bankah, v zunanji in notranji trgovini), katere bodo zagotovile maksimalno možno odvisnost teh organizacij od materialne proizvodnje. Prav tako bi bilo potrebno, brez čakanja na sistemske rešitve, zagotoviti v vejah z visokim organskim sestavom sredstva za sklade in osebne dohodke ustrezno potrebam razširjene reprodukcije in večje izločevanje v akumulacijo v teh področjih.
Kar zadeva družbene dejavnosti in državne organe, je potrebno, da se njihov dohodek ustvarja v odvisnosti od dohodka celotnega gospodarstva ter da od tega zavisi tudi njihov osebni dohodek.
Po principu, da tisti, ki več zasluži, več prispeva za skupne potrebe, je potrebno še naprej razvijati sistem progresivnega obdavčenja osebnih dohodkov. Treba pa je misliti tudi na to, da obdavčenje ne postane proračunski način za odvzem neopravičeno ustvarjenih osebnih dohodkov. V obdavčenju morajo biti takšni instrumentariji, ki ne bodo likvidirali zanimanja za uspešen, produktiven in ustvarjalen način dela.
Težnje za preveliko zmanjšanje razponov ter preostro progresivno obdavčenje osebnih dohodkov lahko negativno vpliva na interese najbolj strokovnih kadrov, njihova angažiranost pa ima v tem trenutku odločilen značaj za celoten razvoj.
Potrebno je tudi konkretizira-nje sprememb minimalnega osebnega dohodka in formiranje stabilnih virov (rezervnih skladov ipd.), iz katerih se bodo plačevali minimalni osebni dohodki gospodarskim organizacijam, katere iz kakršnihkoli vzrokov začasno zaidejo v težave.
Končno, odločno se mora zamenjati posredništvo države med družbeno dejavnostjo in gospodarstvom. Ti odnosi morajo biti formirani čimbolj direktno, na osnovi skupnih interesov in skupnega programiranja.
Kralj Boris, ecc.
Obračun
preventivnega
zdravljenja
Letošnjo pomlad so se organi upravljanja odločili, da podjetje omogoči nekaterim članom kolektiva preventivno zdravljenje. V zvezi s tem je bila pri tovarniškem odboru sindikata formirana komisija, katere naloga je bila koordinirati delo v smeri začetnega razporejanja in ostalega organizacijskega dela.
Ob tej priliki lahko trdimo, da doslej še ni bilo nobeno leto toliko naših delavcev na preventivnem zdravljenju kot sedaj, predvsem pa je visoko število uživalo topliško zdravljenje.
V celoti so bili na predlog zdravnika napoteni v naslednje kraje:
Slatina Radenci	3	osebe
Dobrna	5	oseb
Čateške Toplice	6	oseb
Rogaška Slatina	5	oseb
Bohinj in Portorož	69	oseb
Skupaj:	88	oseb
Skupšni stroški za preventivno zdravljenje so znašali 2,992.025 S-din.
Pri tem velja ugotoviti to: Ne gre toliko za število oseb, ki so koristile to obliko zdravljenja, gre bolj za to, da je tako zdravljenje skoraj v vseh primerih tudi koristilo. Smatram, da bi bilo prav in priporočljivo, da se ta oblika pomoči zaposlenim tudi vnaprej nudi.
Janežič Alojz
Tov. Gojko pri kontrolni plošči vkisikarni
Dom v katerem so bili nastanjeni naši nogometaši
Postrojena četa pred novo brizgalno
v sliki in besedi
Naša športna ekipa na športnih igrah
Med tekmovanjem
Podelitev spominskega pokala
Rokometašice med igro	Naše nogometno moštvo, ki je nastopilo na športnih igrah
BREZ BESED
NAGRADNA KRIŽANKA
•	REKA V SOVJETSKI ZVEZI	IME PERZIJSKEGA PESNIKA HAJJAMA	OPOJNA PIJAČA IZ RIŽA NA JAPONSKEM	PROUČEVAL KA PERZIJSKIH JEZIKOV	ŽGANA GLINA	VELIKA ITALIJANSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA	OKOLIŠ, OBMOČJE	•	MAROGA	PRISTROJI, NAPRAVE	METULJ	VELIKA LUKA V ALŽIRU	UJEMANJE GLASOV NA KONCU VERZA	OČE	•	BAJTA, LESENA KOCA	PRISTAŠ ETATIZMA	MESTO NA JAPONSKEM	SRAMOTA
CIN								VELIKA LATVICA							PIŠKOT				
VRSTA VIŠNJE								HUD BOJNI STRUP							ŽLEBIČ V DOGAH				
MOŠKO IME								MESNI IZDELEK							REK4 V NEMČIJI				
								KAMNINA							PARADIŽ				
HRVATSKA ILUSTRIRAN/ REVIJA						GLINASTA PIŠČALKA								ENAKOMERNO GIBANJE					
						KOSTNICA								PREJŠNJA El IZ NIŠA					
•	KEM.ZNAK ZA NATRIJ	OBOJ, PREVLEKA, OKLEP	PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA						ANDREJ NOVAK			OTOK V JADRANU	INDIJSKI UČENIK					HERCEGOVEC	KOSITER
			AMER.FILMSKI KOMIK						BEBCI, KRETENI				JEZERO NA FINSKEM						
GRŠKI OTOK							BAJKA, PRAVLJICA				NERESEC								
											SLAVKO ŠLANDER								
ZNAMKA ŠVICARSKIH UR							AMERIŠKI IZUMITELJ							MEDMET SMEHA	LIVADA	3			
							VZKLIK PRI BIKOBORBAH									REKA V ŠVICI			
•	TESTENINE Z LUKNJO									POLJSKO PLEMSTVO							OSEBNI ZAIMEK		
	SNOV ZA SVEČE									CANKARJEVA ČRTICA							MAJHEN TINE		
SANITETNI MATERIAL					ANTIČNO IME ZA TROJO						GORA V TURČIJI							AFRIŠKA GOZDNA ŽIRAFA	NASLOV FIRME, IZVESEK
					AZIJSKI KOPITAR						PREKAJENA SVINJ. GNJAT								
MOŠKO IME				KRAJ NA SUTJESKI										STAROGRŠKI PESNIK					
				HIMALAJSKI ČLOVEK										DEL VIETNAMA					
MESTO V HRVATSKI						JEZIK BANTU Črncev	NAROD NA JAPONSKEM					STRUPENA KAČA	PREBIVALKA ATEN						
							MESTO OB .TIBERI						VRSTA VRBE						
KEM.ZNAK ZA ERBIJ			POKRAJINA V GRČIJI					JOŽEF AJLEC	VNETJE V GRLU							REŽISER „VESNE*			
			STANE MANCINI						PLOSKOVNA MERA							ČRT SKODLAR			
POKRAJINA V ŠPANIJI										OKREPČILNA PIJACA					ZAMAŠKI				
SESTAVIL IN KARLI OR	NARÌSAU EMEL	GRAD BLIZU TRSTA								MOŠKO IME					KARTA PRI TAROKU				
Prvi rezultati
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 5 nagrad:
1.	nagrada: 20 N-din
2.	nagrada: 15 N-din
3.	do 5. nagrada: po 10 N-din.
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo V uredništvu do četrtka, 24. oktobra opoldne.
NAGRAJENI REŠEVALCI ,
Za nagradno križanko v prejšnjem »Steklarju« smo dó določenega roka prejeli 81 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim reševalcem:
1.	nagrada: 20 N-din Janežič Pavla.
2.	nagrada: 15 N-din Kobal Milica.
3.	do 5. nagrada: po 10 N-din Kapelari Stanko, Zaletel Kristina, Vidovič Franc.
V letu 1967 in začetku leta 1968 je komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana morala obravnavati zelo negativne rezultate glede finančnega poslovanja. Kljub izrabi vseh rezerv, participacije, organizacije, situacije ni morala rešiti drugače, kot da je predpisala izreden prispevek za kritje primanjkljaja. Pri pregledu poslovanja za leto 1968 pa je v mesecu septembru ugotovljeno, da se dohodki kakor izdatki gibljejo v okviru normalne realizacije za to obdobje ter da je poslovanje tega sklada v konkretnem primeru pozitivnejše in da ni več tistih neposrednih odstopanj kot so bila v preteklem letu. Poleg finančnega programa se je obravnavala tudi organizacija dela zdravstvenega zavoda socialnega zavarovanja, upoštevajoč tudi dolgoročno zavarovanje, kakor tudi vprašanje samounravljanja. Člani skupšč ne zasavskega območja so konkretno iznesli vprašanje najnovejše reorganizacije s pojasnilom, da po reorganizaciji službe socialnega zavarovanja v Trbovljah kon-
kretno nimajo možnosti neposrednega stika in uveljavljanja pravic. Tudi v tem pogledu je skupščina zavzela določena stališča z obvezno obrazložitvijo, da zavarovanec tudi glede reorganizacije ne sme biti v nikakršnem pogledu prikrajšan pri uveljavljanju svojih pravic ter da bodo izpostave tako v Hrastniku kot v Trbovljah dobile natančen delokrog opisa del, s čimer bo omogočeno uveljavljanje pravic neposrednega zavarovanca. Samoupravljanje je ena izmed temeljnih nalog zavarovancev na področju zdravstvenega zavarovanja. Bližajo se nove volitve v svet zavarovancev in za rotacijo članov v skupščini so bile imenovane volilne komisije z nalogo, da izvedejo volitve po posameznih občinah. Želimo in upamo, da bo tudi na tem področju samouprava zavarovancev ob novih pogojih dela in organizacije izpolnila družbeni načrt glede poslovanja in še bolj utrdila samoupravljanje v zdravstvenem zavarovanju.
Viktor Suših, dipl. pr.
Oživela je stara tradicija
V preteklih letih so se kegljači domačega KK »Bratstva« in KK »Invalid« iz Ljubljane večkrat srečali. Ta srečanja so bila nadvse prijateljska in tradicionalna, kasneje pa so zamrla.
Sedanji vodstvi obeh klubov pa sta ponovno navezali stike z željo, da se stare tradicije nadaljujejo. Tako je prišlo v soboto, 28. septembra do prijateljskega srečanja na kegljišču KK »Bratstva« za Savo v Hrastniku.
Pomerili so se v borbeni partiji. Zmagali so domačini z rezultatom 765 : 715 podrtimi keglji. Najboljša pri domačinih sta bila Šumej Mirko s 102 podrtima kegljema in Drame Stane z 91 podrtimi keglji, pri gostih pa se je izkazal Zajc, ki je podrl 91 kegljev.
Srečanje se je končalo v prijateljskem vzdušju z željo, da bi se še večkrat srečali.
Strgaršek Janez