n ečji slovenski dnevnik jazavM leto ... $6.00 pol leta.....$3.00 Ne« York celo leto • $7.00 iitoimiitro celo leto $7.00 j GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Clan Matter September 21. 1903, at the Port Office at Mew York, K. Y„ nnder Act of Congrats of March 3, 1870 HO. 96. — ŠTEV. 96. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 23, 1932. — SOBOTA, 23. APRILA 1932 TELEFON: CHelaea 5—3878 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX JAPONSKA NE TRPI NOBENEGA VMEŠAVANJA Cap one hoče pomagati Lindberghu RUSKA STROKOVNA ZVEZA JE OBLJUBILA RDEČI ARMADI SVOJO PODPORO IN POMOČ Japonska ne dovoli evropskim državam, da bi se vmešavale v njeno po!itiko glede Mandžurije. — Značilna izjava generala Araki. — Rusija koncentrira svoje vojaštvo ob mandžurski meji ter ojačnuje zračno armado. — V skrajnem slučaju bo Japonska izstopila iz Lige narodov. TOKIO, Japonska, 22. aprila. — Japonski vojni minister, general Sadao Araki, je v svojem govoru pred Kokuhonša, patriotičnem društvom v Osaki posvaril Ligo narodov in sovjetsko Rusijo, da držita roke proč od Mandžurije. Kokuhonša je središče nacijonalnega gibanja po celi Japonski. General Araki je rekel, da se bo Japonska odločno uprla vsakemu poiskusu uveljaviti proti njej pogodbo devetih držav ter je s posebnim povdar-kom kazal na nevarni položaj v severni Mandžuriji kjer sovjetska Rusija zbira ob meji vojaštvo in oja-čuje zračno armado na Daljnem Iztoku. Vojni minister je rekel, da je Japonska hotela napraviti iz Mandžurije raj na svetu, ki bi bil varen zr* vsakega in niti Liga narodov niti kdo drugi ne more odvrniti Japonske od tega koraka. 'Liga narodov ali sovjetska Rusija bosta mogoče poskusili preprečiti naše namene, " je rekel, "ker obe nasprotujete našemu delovanju v tej pokrajini, toda ne bo jima dovoljeno odvrniti nas z naše poti. Nam se ni treba brigati za to, kaj govore o nas. "Neka država govori o tem, da bi se uveljavi la v Mandžuriji pogodba devetih držav. Japonska bo odločno nasprotovala vsakemu takemu poiskusu." PR0HIBICIJA DELA H00VERJU PREGLAVICE Od vseh strani ga napadajo zaradi prohibicije. Njegov kabinet je večinoma za odpravo prohibicije. TUJCE HOČEJO DEP0RTIRATI Z0PETNI SPOPADI V NICARAGVI ji. — Delavski tajnik nasprotuje. Washington, D. C., 22. aprila. Washington, D. C., 22. aprila.* Društvo hčera ameriške revoluei-Pred»ednik Hoover, ki se drži je je sprejelo resolucijo, ki zakte-stroge nevtralnosti v času pred va, da se predsedniku podeli moč, volitvami, je odklonil vsako vine- da ukaže vsem nezaposlenim tuj-iavanje v zadeve treh kabinetnih ceni. da zajmste v tej gospodar-tajnikov. ki so naklonjeni ideji,' eki krizi Združene države, da bi v republikansko platformo Ta organizacija je zopet bilo vključeno ljudsko glasovanje brila svojo glede prohibicije. \ da Združene države zgradijo voj Trije suhaski voditelji ki so o- no b rodov je do meje, ki jo dolo- Hčere ameriške revolucije hočejo deportirati _ . _ vse tujce. - Nweljeva- T,ekom «P°pada je pad nje naj *e se bo!j ome enaj8t n^uh.gar" d.sto v. — Ojacenja so bila pognana v beg. odo- Managua, Nicaragua, 22. apr. l*otl vodstvom ameriških častnikov je napadel močan oddelek ni ca ra škili narodnih gardistov postojanke vstaškega generala San-dina. Po vroeem boju je obležalo enajst mož na bojišču, ostali so ae pa umoknilr v d>vjem begp. SLAVNI LETALEC RAZMIŠLJA 0 NENAVADNI PONUDBI Zloglasni čikaški banditski glavar Al Capone, ki je zaprt, ker ni plačal dohodninskega davka, je vnovič ponudil svojo pomoč polkovniku Charlesu Lindberghu, kateremu je bil odveden dne 1. marca dvajset-mesecni sinček. Capone pravi, da bi zamo-g^l dobiti brez posebnih težav otroka nazaj. Capone je sporočil e»vojo ponudbo nekemu u vojen ni zavezniku. kateri je obvestil o tem nekega visokega uradnika, slednji pa Lindbergha. Omenjeni uradnik, kojega ime je tajno, je rekel včeraj, da j«* daaMis privedli sem. | Zaenkrat se še ne re prejšnjo resolucij,' Mdal na jw.t in s. stranke referendum. katerega za- Washington, D. C., 22 aprila. x s„ s, hiIi IKH,:iJi v,t,1,U SMm govarjajo: generalni ]>oštar Wal- Delavki tajnik William N. Doak Xuf.VH ^^ okraj in Atiri nii. pozo ril i predsednika na ta. so tu- ča pomorska jx>godba. Bcsolucije ima-0 rx.stR-- k.lt'ori di izjavili da bodo vso odgovor- se izjavlja probi priznanju sovjet- nic.araške vlade. noeejo katero ter F. Brown, vojni tajnik Pa- je v odgovor na resolucijo Hčera trick J. Hurley in poljedelski ta j- rovolucije odgovoril. tla se bo v nik Arthur M. Ilyde. j zaoak, je odredil de- formo. Predsednik Hoover se ne portacijo takih oseb. katerim je zavzema ne za «uhače, ne za mo-krače, temveč je pripravljen kandidirati na vsaki raizunmi platformi. bilo dokazano, da so delovale proti vladi Združenih držav. RUDNIŠKA NESREČA V PENNSYLVANIA Williamstown, Pa., 22. aprila. — Četudi uradniki družbe dvomijo, da bi bila dva premoga rja še živa. vendar njihovi tovariši še vedno kopljejo dalje, da pridejo do njih. ki sta zakopana pod premogom. ki se je 'vsul na nju. Xuili so že truplo Thomasa Le.ttieha. ki je bil star let. T OKIO, Japonsko, 22. aprila. — Japonski vladni krogi pravijo, da so se že itak šibke veži, ki vežejo Japonsko z Ligo narodov, še bolj omajale, ker je poseben odbor Lige narodov jako neugodno odločil za Japonce glede šanghajskega vprašanja. Ako odbor ne bo izpremenil svojega sklepa, bo Japonska najbrže izstopila iz Lige. "Rengo" česniška agentura poroča iz Harbina, T1Zokop*"Vn "t'^ T"- . ... fT . Thomas McCollum m 3b let stari da so japonski častniki aretirali ruskega postaje- Stanley scman>k». ki sta bila i>*o- načelnika v lmienpo ob kitajski vzhodni železnici JTako zaMlta v s««i«ehanna Coi- „ » i . . * . a . „ livries Co. ccs, da je oviral transport japonskega vojaštva ter Pred nokilj ,JnMnahaj?ta v ^ , i i • • • • zdravniki imajo upanje. da bosta konzula takoj izpustiti. okrevala. VESELA OB STOLETNICI Syracuse, N. Y., 22. aprila. — Mrs. Eliza Sylvester, ki je da lee okoli )>oznana kot "mata Sylvester" in ki je pred kratkim obhajala svoj HM), rojstni dan še vedno rada bere živahne povesti in novele. Pri tem. kot pravi si-uaha. ima največje veselje. Kadar ne bere, šiva odeje za reveže. ije odtam je prišlo do boja. Napa 11 je moral biti zelo vroi ker je bilo slišati pokanje ameriških strojnih pušk prav v Apali. Narodna garda je dobila močna ojačenja. ki pa tudi niso mogla ničesar opraviti. I Haud/tski glarvaV Capone je dal I Lindberghu absolutni* zagotovilo, \ r'H'fjra da mu v teku par dni vrne otro-I ka. Capone je st^a'vil en sam pogoj : — Lindbergh mora izpodo-vati. da ga «a nekaj časa izpuste iz zapora. Nadalje je rekel Cap«»ne. da bo izjwtsloval vrnitev otroka, ne da bi bilo treba plačati Lindberghu še kak nadaljui i-mt odkupnine. STREHA SODIŠČA SE JE PODRLA VEIK POŽAR NA JAPONSKEM PILSUDSKI IE SKLENII. POGODBO Z ROMUNSKO Varšava, Poljska, 22. aprila. — Nepotrjena porooila naznanjajo, t da je maršal Joseph Pilsudski sklenil z Romunsko dodattno vo-jask<> pogodbo s posebno določbo. da je v slučaju vojne Pilsudski vrhovni poveljnik romunske in poljske armade. ■ Pilsudski se je vrnil s počitnic. I ki so trajale devet tednov. Naj-j več časa je prebil v Egiptu. Na potu domov je imel posvetovanje s kraljem Karolom. Rmnunsko-poljska vojaška, pogodba je bila podaljšana za i>et k*. Bastia, Korzika, 22. aprila. — Streha justične palače se je z velikim ropotom podrla in padla v napolnjeno sodni jnko dvorano. I "bita h je bilo l.~> oseb. ranjenih je b?lo :i0. med temi sedem zelo nevarno. Nesreča se je pripetila meti REKA MISSOURI JE GROB LADU Največja nesreča je bila pri potopu ladje Saluda. Reka je pogoltnila že 200 ladij. __ Lexingtox!, Mo., 22. aprila. —■ Največja nesreča na reki Missouri se j« zg«»dila 1». aprila 1852, ko se j« ]>otopU parnik "Saluda". Ta nf*-n*.-Ji. katere je bil kriv p'mos in pohlep po d*-narju ka|>i--tana. nima primere na "Veliki blatni reki"'. Parnik Saluda z velikim turo-rom rn 175 potniki je privozll v prist a niši--V aprila ls.">2. Vo se odpeljali z železnico. V petek aprila ]»a kapitan Frane« Hlet zopet poskusi. Strojevodja mu pove. da parnik ne bo zmagal reke. m se ne upa napravili močnejše pare. Kapitan ]>a mu iikaž^-. da poviša paro do mej«*, da ho«V premagati parnik nudbo. se zaenkrat še ne ve. Raje je začel resno razmišljati o nji. MRTEV. PA ŠE VEDNO ŽIV Charleroi, Pa., 21. aprila. — Četudi jo v knjigah zapisan kot nir- skra. n« Kodnijsko razpravo, ko je ravno * tov. je 6.1 let stari .J<>e Leclair še deročo rek'», ali pa naj odvetnik Uianchi zagovarjal ne-1 vedno živ. Zahotelo se mu je po razleti. kega obdolženca. Tiianehi je bil ul»Yt hi so njegovo truplo izvlekli iz razvalin. Palača, ki je imela dvoje nadstropij Je bila zelo poznana vsled j odpotovati v svojo domovhio dveh vrst stebrov iz modrega mar morja. rodni aemlji v lielgiji in njegovo društvo ga je proglasilo za mrtvega in mu izplačalo sinrtnrno v zneskti $21)0. Tako bo mogel Joe OBLETNICA VEČNEGA MESTA Tokio, Japonska, 22. aprila. — Požar, ki ji» uničil večji del mesta Oiroiva. v provinciji Šizuoka. 7."» milj ch! Tokio, je upepelil 1200 Delavsko ministrstvo nna v VEC ZAPOSLENIH NA FRANCOSKEM ' Pariz, Francija 22. aprila. — Rim, Ilalija, 22. aprila. — Večno mesto obhaja 2085-obletnieo Bvoje ustanovitve. Istega dne je bil tudi delavski praznik, katerega je u|>eljal Mussolini leta 1!*2'1 niK*>rtf> 1. maja, k:i>t>eri dan so obhajali vsi delavci od leta 1 K!«» lii5. Štiri ose-b«* so zjr«n-t»le. 4<) jih je bilo ožganih in nad G000 jih je brez strehe. j«"iii seznamu 29"».334 nezaposlenih v primeri z 2fW..">W) neziii>o-slenhni v prejšnjem tedjiu. Pozno sinoči jc dospela v lmienpo japonska brigada pod poveljstvom generala Murai-a. Brigada se je spopadla danes pri Wukimiho z mandžurskimi vtaši. Japonci rimeravajo uvesti v oni okolici splošno ofenzivo proti vstašem. MOSKVA, So vjetska Unija, 22. aprila. Z ozi-lom na vznemirljiva poročila o delovanju belogardistov v Mandžuriji, je izjavil odbor devetega ruskega strokovnega kongresa, da je sedemnajst milijonov članov pripravljenih braniti rusko zemljo. Odbor je poslal rdeči armadi svoje pozdrave ter pozval vojnega ministra Vorošilova, naj bo bolj pozoren na grozeče buržuazne vpade v sovjetsko ozemlje na Daljnem iztoku. — Politika sovjetske Rusije, — je rečeno v proglasu, — stremi po miru in bo vedno stremela po niem. Vak hip pa moramo biti pripravljeni braniti svojo zemljo pred imperialističnimi napadi. Ruska poročevalska agentura Tass, poroča iz bi bili v slučaju japonskega vpada v Sibirijo, ^Ut Harbina, da je tamosnja policija odkrila v neki ki-' boljši zavezniki slednjih. ' pa r^Jr prostosti. ŠE VEDNO ARETACIJE V INDIJI Bombay,- Indija, 22. aprila. — Voditeljrca CJandhijevega hti L.e-' DOLGA POT UKRADENEGA DENARJA Bakersfield, Cal., 22. aprila. — IV dvajsetletnem potovanju, tisoče milj daleč in skozi roke i>o-štauih ljudi in tatov je prišel d«>-nar asa 50 eentov zopet -v prave roke. Bryan jc bil poslovodja v trgovini C. A. IModgetta v Spokane. Javni in privatni uradi so bili'^h - k'J Je 17- marea i1012 opa' aaprti. Ktiu in dmjra mesna so zil- ^ njegov srospoclar zaaia-bila okrašena « zastjrrauii. Xajpo-niembuojš«* pa je bilo. da so bili is1ej?a dne mladi Fašisti povzdij?- njeni na višja n>esta fa.šistovske organizacije. ZAPRT. KER JE NAŠEL ZAKLAD j Smirca, Turčija, 22. april«. — ; Xek deliivee je našel zaklad 52 . ... * t . • i*ii j tisoč eekinov. ki so ya zakopali tajski restavraciji, v katero zanaj'ajo ruski belogar- Grki. ko so bežali pred Turki v d isti, veliko množino orožja, bomb in municije. . tursko-grski vojni. Turška vla- |da je zahtevala ta zaklad, toda Belogardisti delujejo rolco v roki z Japonci ter delavec ni hotel povedati, kam ga moval novec za f»0 centov v spomin na rojstvo svojega sina. Bryan je pazrl. kako je Blodjret.t z nožem zarezal začetne črke svo-jf*pra imena in datum. JiHnlgrett je položil denar v svojo blagajno. Bil je že ^tar ker je nosil letnico 1794. &est mesecev zatem so vlomilci odprli blagajno. Z drugim denarjem so vzeli tudi zanamovani denar. Preti nekaj dnevi Bryan šteje v svoji trgovini denar in zapazi novec z zarezanimi črkami: C. A. B. — 17. marca — 1912. Bryant je poslal denar pravemu lastniku svojemu prejšnjemu gospodarju. Ko pride parnik do sredine rr-ke. kotli popokajo. Tru^a ljudi so leiela po zraku: nekaj jih jo padlo na suh«\ ilruga so popadala v vodo. Tudi kapitan j»- utonil. liavno ob istem času pa je pri-š.-l v pristanišče ^>arnik Lsahel. ki je mnogo ponesrečenih rešil. 1 >'» noči so našli 24 utopljencev in so bili pokopani v skupnem grobu. Vah»vi 3Iissouriva so že zagrnili 200 ladij, med njimi 6 vsled ek-plozije. ŠE JE KAK POSTEN TAT Berlin. Nemčija, 212. aprila. —» Kaniatolj kooj>eratiMit» pek a ni c V Odense na Danske me pogosto rekel svojim -tovarišem in delničarjem. da ima za nje veliko presenečene v blagajn!. Ko je pred kratkim umrl. so ..d >rli blagajno rn našli ."»OO.OOO kro^.. Poleg je bilo pismo z nasledil jr> vsebino: — Dragi prijatelji: Poneveri( >t-m i>ol milijona kron, toda ne za sebe. temveč zato. da bo naša rezerva dovolj velika. Gotovo sta dobri knjigovodje. Vsako leto sem vzel 50.000 do 100.000 krou in nikdo ni opazil. Davčnemu u-radu pripade 25.000 kron. Nikas ne razmečite ostale vsote. ADVERTISE / »"GLAS NABODAL «9LA> lilOPr JfBW YORK, BATXJ&DAY, APRIL 23, 1932 THE LABO*ST BLOTIR DAILY ia V. 8. I- Glas Naroda" Hf ■man mmiMi WBOt « PH ____ CA 00n MtBttOal Bi W. ltth Mm of the eorporatk 1» BMMfk ef 1 m and addreiew of above offleen: Manhattan New York City. N. Y. 'QLAI R1IODI' iTwUm «fl tk« Fw»l«) Umm4 imj Daj Kxcept Son da 7« and Hdlidaja Mlo leto vUja to Kanado ....... UM aa Ameriko ------------„„$6.00 . Za New York aa etlo leto ITHO 1 za doI lete ....... m m Ca sol late _ i Za Inosematro sa celo «eto_f7J0 ' Za pol leta .............. ........... la fiatrt late_________ti^o BubocripUon Yearly $0.00. hOftrtUemuat on AfratnMnt. **Qla0 Naroda " fchftja Trnki dan tarsemftl nadeli to mnikrn ZOOS t-rto°irtt •• M POOMUJOJO Denar naj m bla-0OTOU poaujatt po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov pNrtno. da m nam tadi prejAnJe blTalUče da hitreje najdemo naakmdka. "fiLAl MM MBA-. SI« W. ltth ttmt, New tak. M Telepfaene: CBelaea 1—1179 Dopisi, M O O N E Y Ooverner države Catiforiiije, James Rolph jr., ui bolel ugoditi prošnji bivšega radikalnega agitatorja Tho-masa J. Mooneya, vsled cesar bo slednji še nadalje ostal v kaznilnici St. Quentin. liedkokdaj v zgodovini človeštva so m- vršila za kakega posameznika tako Airukopotczna prizadevanja kot so ae vršila za Mooueva. Dvom o njegovi krivdi, ki se je pojavil tedaj, ko je bil obsojen, je od Ha do leta naraščal. Celo sodniki in j»orotniki, ki so nastopali v procesu proti Mooneyu, so se prepričali o njegovi nedolžnosti, kii ^e postalo znano, <|a so najvažnejše priče pokrivcni prisegle. Razpoloženje v prid Moouovu jc bilo tak«, močuo, da je celo newvorski župan James J. Walker odpotoval v CaJiforuijo in se zavzel zanj. Ker sta ne\vyorški župan in governer drŽave i! obsojen zaradi zločina, katerega mimogrede rečeuot najbrž ni izvršil, pač pa zato, ker je bil prccej radikalen delavski voditelj. Moonevu je bilo že ponudeno poiniloščenje, pa ga ni hotel sprejeti, kajti s pomiloščenjeni bi ne bila izpričana njegova nedolžnost. On hoče biti brezpogojno oproščen Državna sodišča so štirikrat zavrnila njegov priziv, iu najvišje zvezno sodišče se ni hotelo pečati z njegovim slučajem. Njegov priziv so zavrnili tudi »tir je governor ji države Ca 1 i for ni je. Pri tem ne gre toliko za njegovo osebo kot za princip pravice, katera ne pozna nobenih razlik in nobenih predsodkov. Kdinolc taka pravica zainorc utrditi zaupanje v narodu. DXNABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNISEZNAM V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Din 300.......-....................t 4-— Ur 100 ...........................5 90 Din 100____________________-__$ 9 S& Ur 200 ----------------------t 11.50 Din 1000 .......~................... $I».T0 Ur 300 ............................ $ 16.80 Din aOOO........................— $37 20 Ur 500 ............................ $ 27— Din 5000........................- $92-50 Ur 1000 ......................... $ 53.25 I Ur 2000 ............................ $106.30 Za Uptatilo v*£jih intiktv kot z«ora] nivedtno. bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujem« te boljo po«oJo. IMiiJoa naka*tta iivriojomo po CAPLC LCTT$M «a pristojbino fl. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ti« WIIT 1Mb STREET NEW YORK. N. V. Dobovec, Jugoslavija. Dobovec je mala župnija, ki šteje približno 700 iluš. Nahaja se južno ob Savi ter se dvijra jugoza>paduo proti Kuiiiu. kamor spatla tudi sirom znan Kuiu sam. Ljudje v okolici se pečajo s jm>-ljedelstvom in lesno trgwino. ali so pa uslužbeni v premojrovih v Trbovljah in Hrastniku ali na železnici. Trbovlje imajo največji premojjorov v driurvi ter -o najbližja žehtzuiška postaja za Dobo vee, oddaljena eno uro hoda »hI Do bo v t* a-. Kar se tiče th-lavskih razinrr sploh iiLsn posebno |m>voljne. lMa-ee na železuici kakor tudi \ pre-iuojrorovih .»u nekako od Din 24 do 40 za osemumo delo, to je pri-bl ižno 41 do 78e v ameriški 'valuti. Seveda, višji uradniki Kakor tudi premogarji. ki delajo na akord ali so plačaui <>d voza. zaslužijo tudi nekaj več. Preiuoyorov obratuje :{—1 dni na teden, in ne čirje. da bo zopet velik«> delavcev odstavljenih, kar bo sevedii še {M>slabšalo št* itak obupen 'položaj premogarjeC. Da ta svetovna depresija ja-ko občutna tudi pri poljedelcih iu vinogradniki h. j«* umevno. K«« pred enim letom so >»<• prodali voli i»o Diti H do 10 kg. a dam>s se prodajo le Se po 4—o Din. stane pa H do 12 Din za kg. Vino se tukaj sploh ne proda, če tudi imajo nekaj prav dobrega. i'e se proda, ga morajo prodati naravnost za sramotno t-eno. to jr od 1 do :i Din liw. v gostilni staue pa od 10 do 14 Din liter. Seveda vpoatevati moramo, da gostilni-earjt morajo plačevati visoke davke ter druge trošarine. tXaj omenim še poljedelske pla-če s hrano, ki so pač »več ali manj odvisne od dela in krajevnih razmer. toda za iiaivadna dela se plačuje oo! itd. Da pa ne bi kdo dobil napačnega položaja, naj omenim, da jaz s tem ne nameravam kritizirati ali sramotiti države, pač pa nasprotno. G. zakonodajalci se s ■pomočjo kraja, skušajo otresti \>>eh teh trošarin, kar se jim je že deloma ]>o«rečilo. in je upati, da v bližnji bodočnosti bo .Jugoslavija ena najboljših držav E»v-rape. Jaff. sem to opisal zato. da za-morejo rojaki dobiti točnejšo sliko o razmerah, obstoječih v njih rojstnem kraju. Kakor vse kaže, bo pa temu res. kmalu kon**e. in bo res lahko še Jugoslavija prava obljubljena dežela. Ker se |»a smatram do vseli teh dobrot neopravičenega, se nameravam v bližnji bodočnosti zopet vrniti nazaj v Oreensburg. Pa. T«»raj pozdravljam vse rojake v (ireen-sbursr in okoliei ter vse či-t atelje (jlas Naroda. Petru Zgagi bom pa prinesel komolec dolgo v i rži n k o Frank Novak. Gledališče-Glasba-tiN KONCERT SLOVENSKIH RADIOPEVCEV Pevca v seriji radio-kouecrtov, podanih širom Združenih držav ptKl naslovom Ikilkan Mountain Men, nastopata v koncertu due t>. maja v dvorani Slovenskega Doma < American Slovenian Auditorium). Irving Ave.. Urook-lyn. N. Y. Pevca sta ziutcia rojaka Ivan Ki bič, tenor, iu tunl Hlažrvič, bariton. Na koncertu sodeluje tudi kvartet 'Jadran*', h kateremu pevca spadata. Kvartet "Jadran" je d<»bro znan po svojih rekordih in radiu nastopih. Pianist prof. .Milan Trost bo spremljal pevce iu prisp»*l k programu z nekaterimi solo-točkami. Za ta izredni koncert, posvečen skoraj izključno narodni pesmi, vlada •veliko zanimanje. Program je raznovrsten iu obstoja iz solo-nastopov. duetov in kvartetov. Are taci ja nevarnega nega zločinca. Svoječas>no smo na kratko po- medoarod-. gel izvršit i tolikih vlnm<»v iu raz-pečati obilnega plena, je iiael gotovo pomočuike. Te pomočnike ... .-..-»»- i skuša setlaj odkriti policija. Il«>r- r*H-ali o predrznih vlomih, ki sof . ... . . . . , . ... . . . .. . . vatli pa •> njih ne <-rhu» niti b»*- oih izvrs«*ni v blagajne obeiu iu j sodišč v Titelu. Šidu in iKlžacih. Sum tem vlomov je takoj padel na že večkmt kaznovanega vlvb«ii-ca Alojza Horvat h j. rvdom iz ša-uiaea. Vlom v urad okra. nt-ga sodišča v Titelu je bil izvršen v či 2. aprila in je vlomih*«.* odnesel iz blagajn** preko li.UUU Din. Vlomilec je bil pri svojem poslu /e l«> previden. Vlom je izvršil v rokavicah. da ni pustil odtčsuv prstov. Iste m»či. ko je bil izvrš**>i zločin, pa je bil nekemu {n^sest-niku. ki ima svojo domačijo na o-brežju reke Ti^e ukaden čoln. Drugi dan so neki kmetje iz vasi Stari Sliaukament. ki so preva-ali iito, opazili na Tisi čoln. v njem pa moža. ki je skušal voditi čoln brez vesel. Ta vožnja se je zdela kmetom zelo sumljiva in pr rja voli so vse najbližji orožni ški p«^taji. Pozneje se je tudi i vedelo, tla se je sumljivi in čudni |>otuik izkrcal v vasi Deška. Orožniki in jM>lieisti so se podali na zasledovanje, pri katerem so (»omagali tudi okoliški kmetje. l'»lizu lleške so obkolili nevarnega izloeinca. ki je začel streljati. Enega polieista je ustrelil, drugega pa lažje ranil. Dokler ni izstrelil vseli nabojev" mu zasledo-valei sploh niso mogli blizu in tudi pozneje so imeli precejšnje težave, predno so ga spravili na varno na orožniški jx>staji v lu-tljiji. Pri vloiuileu iu morilen so našli s^»le. Zbu-inca bodo od veti li najbrž v Skoplje. Oče ubil sina. \ vasi Kastttei blizu l».;elovara j»- ub ! Milovan Mih^Arvič s\oj»-ga sttii» ti juro. »>,"-,» m -.m stu s, prepirala že ."» !«-r zaradi zemlj«* T»* dni >ta s«, vrnila močno okajena iz vinograda m 4u»"-»-ia zo-|H-t prepirati. Itonla j-* tlala bi--s«•»!•», Sin je zajrrt»zif t»četu. da izpusti iz sodov vse vino. odšel je na dvorišče in se vrnil s sekiro, ti j liro je navalil na oeeta. ki >* v strahu, da bt ga sin ne ubil. potegnil nož in zabodel sina v prsa. Zadel ga je naravnost v srce. Na ame^"; po- rovitiei )H>močnik nišo bogatega Kudoj. .nana gTOzilno pi- smo. ki v njem zahteva .">000 Din. sicer da mu požene hišo v zrak. Norman je pa takoj telefonieno obvestil orožnike, ki so izsilje-I v a k* a aretiral L Fant je dejal, tla ga je beda prisilila storiti ta korak. ker drugega izhoda iz obupnega položaja ui videl. Zločin dveh bratov. V Zvorniku so se te dni spopadli kmetje. Brata Draj Peter Zgaga DELO V A VETU. Preti vsem skrbi, dragi r*jak. tla boš imel na vrtu dosti solai Solata je nekak tiar božji, posebto* v sedanji depresiji. Kaj bi bil brez si>iat»*.' tilej. tla b'»š pridelal štrueareo. ajgarcu. kravžlasto, end.vji* iu š«* razno drugo solato, kateri niti imena ue vem Mlada s<>latu >» krompirjem iu fižolom, je nekaj tako dobrega, tla s». mi za-*uo kar sliim zbirati \ u»tih. ko ^»uus.-:m nanjt«. m baš vsled tega uarj b»» s tem dovolj besed •» solati. Še dobre Tr: tedue bom č.i-kai. |>mlm» bo tolik" pognala, da jf !>•► za b«»ruo vreerjie«.». po*l pogojeni seveda, tla me ne P*1-ee f>evke iu razne drug«* pr»*-hitele in mi sproti pozobale ^.u^t-11 o jetl. Ttnla nientla ne b • m1>*. k«-r imam svoj pisalni stroj tik <»b kuhinjskem okuii. in ko pr.r -kam na tipke, delom Tak šiiuder ko' ga ilela srednjevelika lokonnXiv« stare vere. . Slučajno pa. da s«' tudi ropot:r drobne tičk<* ne pre^r.t-šijo. na p nt vim |»ar korak- v pr« Ti njiui. pa beže pn*d menoj kot pred najhujšim strašilom Slatlko dekle mi je preti krat kim reklo, da v ue* in pa tieke. ki lonlij» kv moj vrt. se me boje Strašuu sem ponosen, tl.r za m v) rem k*»^a s stralioui nav-dati. toda vv skupaj ni tako hn do. k«»r bi človek mislil na prvi ||B»gled. Tieke le iz navade bež.* preti menoj dekle je p i najbrž Za rad: lepš«-ga r -k! ► tako Nadalje s»- br:jraj. tlragi r<» ak. i ri vtoiiuieii m moriu-u so paun ameije. i»ra;a urago iu Nadalje s«. br:jra.!. tirali r«» .il •"•■z Din. kompletno! Ljubo Ilič sta napadla Mih»vana j boš imel v vrtu \elikt» gr«-\lu .L-.. .,»...1i____ :.. i: i> ..,1.. ■ » -. . ■ NAJSTAREJŠA AMERIŠKA KULTURA V ALA&Kl Pred nekolikimi leti je Dr. Aleš Ilrdlieka — sloviti antropolog Suikthsoiiian Institucije v Wasli-iugtonu. — sprožil domnevo, tla prastari narodi, ki so bivali v Sibiriji in so se od tam priselili v Alasko in potem na jug, in vzhod, so pradedje severo-ameriškill In-dijaneev. To domnevo potrjujejo nekatere najtlenine. ki so bile nedavno izkopane v A laski. Na otoku Kodiak v Alaki je dr. Ilrdlieka našel najstarejše naselbine vAme riki. najdene sedaj. Nekatere u-metnine. ki so bile tam izkopane. so jako slične onim. ki jih najdemo v razvalinah visoke indijanske kulture v srednji Ameriki. V pradavnih časih je otok Kodiak moral vsebovati velikansko naselbino. Bilo je tam mnogo vasi in največja je obsegala 40 akrov. Bila je bržkone metro^iola arktične kulture. FLIS. 15Q strani dobrega etiva < 1 t * Cena 50 centov^ Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo ie danes na Slovenic Publishing Company vlomilsko opnlje in tlva izstretje-na revolverja. ll<>rvatIi sprva spbih ni odgovarjal na stavljena vprašanja, te tlui pa je začel s»m naštevati številne zločine. Večji vlom je izvršil že preti sedmimi h ti v elek-Irarui v ludjiji. Iz pisarne je »mI-nesel v gotovini in vrednostnih papirjih preko iu. Dve leti pozneje je i>pleuil speeerijsko trgovino neke vdove v ludjiji in je tudi od tam odnc-el znaten plen. Oba vloma sta tedaj izzvala senzacijo, ostala pa sta ves ča-s ne-razkrita. Vsi drugi vlomi, ki jih je izvršil v raznih uradih, pa mi dokat/.ali že s tem. kar so našli pri ntem med plesom iu vlomilskim orodjem. Polieija ima p«> tutli podatke o zločinih. ki jih je Horvat h izvršil prt*tl leti na Mailžarskem in v Italiji. Ker se je potikal nekaj časa ]k) Skoplju in je bilo tudi tam tedaj izvršenih par vlomov, ki so ostali nepojasnjeni, je prav verjetno. da so bili tudi t,i zloeini Horvathovo delo. Ker sam ni mo- Kako zaprtnica povzroča razne bolezni Zal>rt!iica otlvzame vse movi in vt»lj«t vseh organov In delov trlnmt lzruOl nerediiostl prebave, ublsti. mehurne i>c-kočnosti. hude bolet!-ine v hrbtu, zgu-l»o teže. mo6l in etierKije. Oslabi ijv.-e in žlvljenskc organe iu povzroča velika pre preči j I vi h bolezni Nuga-Tune hitro vtvdi čreva In odpravi zaprtnlro. oouti ia telesa nabrane strupene ostanke, stimulira In oja-C-a. živC-ni In mlfiienl sistem In organe. Uilvajte \ufa-Tone le par dni in »poznati bodete kako resnično uspešen zdravja ojačevalec je to. Nuga-Tone se prodaja pri vseh trgov-tlh z zdravili. Ako vaš trgovec tega v zalogi nima. recite mu naj istega naroči za vas od njegovega prekupčevak-a. —Adv. ti jukanoviča in ga tako pretepla. , kraškega radia, uefiraje s.*, tla se > • mesvrstil. I*t»teui s*« ga 1 Hi Kraš»-v.- ali kak manj vretlen polrval z mrzlo vts|t>. dokler ui ' prišt*l k sfb:. Ko s«- j,- zavedel. sta ga i»>sadila /t»p«*t na konja, pa sta ga kmalu potegnila znova na tlafn ponovno pretepla. Tako sta ga mučHa in mrevarila. th»-kler niso prišli tlo njegove hiše. Ilo smrti pis-t epe n kmet j»* kmalu umrl. orožniki so pa nauatlalea a retirali. TEŽAVE SAMCEV V praških listih čitaiu<> >ledeče tarnanje samca : Zakaj nas gostiluiearji silijo, da moramo pri obedih in večerjah piti alkoholne pijače ali drago mineralno vodo. S tem nam obiskovanje njihovih lokalov zelo ogreuijo. namesto tla bi nas z dobro hrano iu svežo, zdravo pit-nonrodo pridobili za stalne, zveste in zadovoljne goste. Zakaj nam gospodinj«* in prijatelji, ki nas ob nedeljah ali praznikih povabijo na kosilo v svoj prijeten dom. pitajo z najbolj izbranimi jest vinam i. d očim si uii. prenasičeni nad gostilniško hrano. tako želimo okusiti prijetno domaeo hrano' Zakaj ne prevzamejo perilniee obenem s pranjem perila tudi njega popravilo; izakaj nam ne bi perice zašile vsaj gumbov? Zakaj ni nobenih klubov za sanice "srednjih stanov" in delavskih krogov, da bi lahko v teh klubih poceni, v prijetni iu koristni zabavi preživeli dolge večere. proste nedelje in popoldneve? iia?;;=:. ........Milil—......,1 I mu Ml iCTB-ffi n asas IUHl, Jg i imajo velik uspeh H človek. Kadi«* je poleg uavadn«* solate najbolj krediten zaradi slatlkogrenkih su<>\i. ki jih ima v sebi -It*sti ga pa moraš naglo iu vsak tet len najmanj dvakrat po zato. če ne. I i plane v višino kakor konoplja lin požene višnjovkast cvet. Važno mesto v vrtu vsakega za ved nega .lugoslovana mora imeti čebula, oziroma luk. po jugoslovanski rečeno. Slovenska narodna pesem sicer ne opeva niti česna uiti čebule, toda po mojem skromnem mnenju sta češenj in čebula več vredna kot s<> roženkra-vt iu rožmarin, reseda, vijolica in nagelj rudee. Kože prijajo srcu. posebno aj-ijubljcncuiu »rcu. tločiiu sta česen in čebula želodcu koristna iu pri"jet na. , •In [»omisliti je treba, tla v današnjih dneh želodec odločuje, in* pa srce. Ce pride dekle k tebi ali ti k nji brez p ušel j ca. niti porajtaJa nc bosta, ako se imata zares rada. rad bi te pa videl, kako bi žvečil klobaso, v kateri ni česna in kako bi opletal krompir v solati, če bi ne bil z narceauo čebulo bogato požegnan. V senčnem kotu vrta zasadi korenino |H*htrana. Jaz sem zasadil letos dve. Ena bo zame. ena bo po za Janezovo soprogo v Ply Creek il. c'a ne bomo poleti na štrukljih pomanjkanja trpeli, če lile zopet nanese ]>ot v tiste lepe kraje. Najprimernejši prostor kar jih imaš na vrtu. pa prihrani za najkoristnejšo rastlino, za našo najlepšo narodno rožo — za pelin duhtee. Pelin je tako sladak, tako zdravilen iu tako blagodejno učinkujoč. posebno če je primešali kaki t»osebiii tekočini, da mu v vseh dohtarskih bukvah zlepa ne uaj-deš jK>dobnega. Za dobro mero pa se i>osej rdeče nageljne, ki naj bodo znak tvojega dostojanstva. Poleg nageljnov pa ponižne vijoliee. ki naj opom in ja j o tvojo boljšo polovieo k ponižnosti in žlahtnosti srca. S tem sem docela izčrpal svoje nasvete. Le to bi še omenil, da ti ui treba vedno mesliti na aJfeulrva-nje samega sebe. ampak da moraš tudi vrt pridno zalivati. Tu če ti bo vse dobro obrodilo, mi pošlji jeseni v dokaz svoje pridnosti: vršič pelina in rožmarinov vršič. K ožina r in bom ^v znak razposajenosti zataknil za trak na klofcu-ku. pelin bom pa namočil in ga bom pil. kadarkoli bom y teh čudnih časih kake posebne korajžc potreben. ------------- -OLji rfA'|Q P 4" KEW YORK, SATURDAY, AFBIL >8, ltW THB IAEQEST BLOVMHB DAILY tn XL ft, JL MUIAIL ZOSCEWKO: ČLOVEŠKO* DOSTOJANSTVO !i PARMESEGEV Nesamo večletne izkušnje, temveč tudi na METROPOLITAN . ša resna volja, da Vam zagotovimo ugodno ODPOCITKA potovanje a malimi strošlri^ Vam naj bo xa- TRAVEL BUREAU dostnjo zagotovilo, da boste zadovoljni, če 216 WEST lftth STREET V DOMOVINI pišete nam za brezplačna pojasnila. new york, n. y. $ ž&tiiagfaae^^ BI vil vratar Jefim Ščurkin je prir lslcal celi dve leti na kljuke po vseh uradih — iskal je službo. In slednjič jo je dobil v svoji stroki. Službo mu je preskrbel bližnji sorodnik Miška O us je v. Jefim Sčurkin ga je vlekel svoj čas za uiesa, a zdaj je Miška visoka živina, da nikoli tega. Sčurkin bi bil zelo rad malo po-kramljal z MiSko Miška je sedel v kabinetu in kadil cigareto. Sčurkhi je pa stai pri njem in se lahno klanjal, hoteC malo pokramljatl. Toda kramljanje ni šlo pa ni šlo. Miška Ousjev se je držal dostojanstveno in da bi bil vtis še globlji, ni hotel odložiti peresa — Hm. da. tovariš stric, — je mrmral Miška s strogim glasom, — kaj bi tisto kar sprejmite, kar se vam ponuja. Služba je lahka, pra/ lahka. Če pa kdo misli, da ta služba ponižuje človeško dostojanstvo, naj ve. da Je bai nasprotno... Kakor se človek pač izkaže in obrne. — Jaz se znam obrniti- — jc dejal Sčurkin zaspano. — Saj sem bil petnajst let vratar. — To me prav nič ne zanima,— jc zagodmjal Miška. — Kar je bilo. izvolite pozabiti. Kot bivši vratar morate že vedeti, da zdaj ne pojemo več stare pesmi. In pozltc. tovariš stric, da ne boste sprejemali napitnine. In nobenega klečc-pazonja. nobenega upogibanja hrbtenice. kakor prejšnje čase. Seveda. to še ne pomeni, da bi smeli ljudi kresati po zobeh, pač pa ni-' kar ne ponižujte svojega dostojanstva. temveč ostanite v mejah svojega poklica mož na pravem mestu. TRINERJEVO GRENKO VINO I proti zaprtju, slabemu apetitu.glavo I bo 111 .zi|i»hi spanja.V vseh lekarnah! — Nikar me ne uči, — je ?amr-mral Sčurkin. — saj sam dobro po- ; znam svoje dostojanstvo. — Če je tako. pa lahko kar za-j čnete, tovariš stric — Drevzemite svoje poele. Miška Je pomočil pero v črnilo, hoteč s tem pokazati, da je avdl-jenca končana. Sčurkin bi se bil rad pomenil o tem in onem z enakim strogo u-radnim glasom, pa se ni upal: zato Je samo zakašljal in odšel previdno po prstih iz kabineta. Naslednjega dne je pa Jefim Sčurkim nastopil službo. S koščkom opeke je osnažil kljuke na vratih, s staro cunjo je obrisal opljuvane stopnice, potem se je vsedel na pručico pri vratih. — No, no. — je pcmislil Sčurkin o svojem nečaku. — zelenec, pa b-me rad uill. Dostojanstva ne izgubi. pravi. Jaz že sam dobro po-nam svoje dostojanstvo. Jaz tovariš Miška Gusjev, ne bom nikomur dovolil poniževati me. Če pa morda kdo misli, da mu bom odpiral vrata na stežaj — se temeljito moti. In moti se tudi. kdor misli, da svojega dostojanstva ne znam ceniti. Le nikar se ne razburjajte, tovariš Miška.... Jefim Ščurkin Je nestrpno čakal, da odbije ura štiri. Ob štirih so namreč uslužbcnci vsak dan končali delo. — No, zdaj jc pa čas. da greste. — je mrmral Sčurkin sam pri sebi. — Pojdite končajte delo. Po zo-' beh vas nc kresnem, a poniževati se tudi ne mislim pred vami. No, pojdimo vendar že! Točno ob štirih je vzel Ščurkin novine, "sedel na pručico, iztegnil noge in začel čltati. Uslužbenci so odhajali v začetku drug za drugim. — Le urno. le urno, — je mrmral Ščurkin samozavestno. — kar čakaj, da ti odprem vrata, saj boš lahko čakal do smrti. Uslužbenci so začudeno gledali razkrečeno postavo in previdno so se ogibali iztegnjenih nog. Le eden ee je lahno spodtaknil, pa se je brž opravičil in smuknil skozi vrata. — Oprostite, — je pomislil Sčurkin radostno. — O, seveda, prej bi me bil kresnil po zobeh. Konec je vaše slave, gospoda, časi so minili. Uslužbenci so odhajali vedno bolj na gosto, švigali so pred Sčurkinovimi očmi in loputali s težkimi vrati. — Kar švigaj, — je mrmral Sčurkin. — Saj drugega itak: ne Tiate kot švigati. Kar delajte prepih. Le prehladite človeka. Le ponižujte osebnost. Neki uslužbenec je stopil čez noge Jefima Ščurkina in smuknil na cesto, ne da bi zaprl vrata za seboj. — Vrata! —s e je zadri Ščurkin in planil za uslužbencem. — Zapiraj vrata za seboj! Tu ni sobaric, da bi te vrag! Uslužbenec se je prestrašeno obrnil, ponižno je zaprl vrata za seboj in hitel za svojimi tovariši. — Ti že pokažem,— se je zasmejal Ščurkin. Mlado dekle — strojepiska, vsa nališpana, jc stopila k vratom in jih hotela previdno odpreti. Pritisnila Je na kljuko, toda vrata sc niso hotela odpreti. — Počakaj! — je zagodrnjal Ščurkin in se uprl z nogo v vrata. — Počakaj tu. Kg sc vas nabere vsaj deset, vas izpustim. Strojepiski sc je kar brada tresla od jeze in Ščurkin jo je v strahu, da bi ne zaplakala, nehote izpustil. — Listek bo treba pribiti na vrata, — je pomislil Ščurkin — češ, tako in tako — odhajati jc dovoljeno samo v skupinah.- Ščurkin je odšel v svojo izbo, poiskal je košček papirja in načečkal nanj: — Odhajati v skupinah. Po 10 in 10. Vratar Jefim Sčurkin. Toda Sčurkin s svojim listkom ni imel sreče — ni ga pribil na vrata. Poklicali so ea k Miški Gus-jevu. Miška Gusjev je Ščurkina dolgo obdržal pri sebi. Dal mu je nekaj denarja in mu s strogo uradnim glasom velel odpeljati se nazaj v domačo vas. Ščurkin bi se bil zelo rad pomenil o poslovnih zadevah, pa se zopet ni upal: vrnil se je v svojo izbo in začel metati svoje stvari v vrečo, kamor je od jeze tudi pljuval. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez......................90 v fino usnje vez ............1.5« v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez .............._......................1.S6 SK11BI ZA DU&O v platno vez.............. .90 v fino usnje vez ............1.56 v najfinejše usnje vez 1.80 ICAJ8KI GLASOVI v platno vez._______.80 v usnje vez................-...1.20 v fino usnje vez. .......1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez................... .80 v fino usnje vez........1.— v najfinejše usnje vez. lit v najfinejše usnje trda vez ...................................1.50 v bel celluloid vez. ______1.20 NEBESA NAS DOM v ponarejeno___________________1.— v najfinejše usnje ves 1.50 v najfinejše usnje trda vez ...„.....................rli« MARIJA VARHINJA fino rez ............................1.2f v fino usnje ....................L5| v najfinejše usnje trda Hrvatski molitveniki: rtjefca jsUrostl fina ▼«. —.......r Slava Bogu. a mir ljudem, fina vex J J* najfinejša ve« .........................1j60 Kfj of Heaven: v celoiil rezano .......... r cel« •!ic bledijo Neki angle^ti list izraža bojazen, da bo v nekoliko letih konec zelo važnih dokumentov iz svetovne vojne, ker jih ne bodo mogli več citati. Temu je» kriv pisalni stroj namesto črnila. V Britskem muzeju in v angleških državnih arhivih so morali ugotoviti, da so 17 do 18 let :-tari dokumenti, ki so spisani s pihalnim strojem, že zelo močno obledeli in da bodo v kvečjemu 100 letih popolnoma nečitljivi dočim so s črnilom napisani rokopisi čitljiv še po mnogih stoletjih. Slabe ohrane vojnih dokumentov je kriv( seveda tudi slabi papir. Sedaj premišljujejo o tem. kako bi zlo odpravili. V glavnem bi morali izboljšati barvilo za pisalni stroj in papir, važne dokumente pa bi bilo najbolje prefotografirati. Škof proti avtobusom Med bretonskim škofom Dupar-com in delom njegovih vernikov se plete ta čas nenavadna pravda. — Škof je v velikonočnem tednu izdal pastirsko pismo, v katerem je obsodil plese, plesišča in — avtobuse, ki vzdržujejo promet med posameznimi kraji- Seveda je tudi tisk odnesel svoj del. To pastirsko pismo je imelo za posledico da so se zbrali v Brestu prodajalci časnikov, godbeniki, lastniki plesnih lokalov in avtobusnih podjetij. Sklenili so vlogo na o-krožnega načelnika, v kateri ostro nastopajo proti škofovemu pismu, češ, da pomeni kršitev osebne, trgovske in tiskovne svobode. Oblasti bodo imele sedaj priliko, da povedo svoje mnenje o tej stvari. Medtem so obiskali škofa pariški novinarji, da bi se pri njem informirali, čemu je smatral za potrebno, da izzove ta spor. Odgovoril je, da načeloma ni proti starim bretonskim plesom če jih mladina pleše čez dan in na prostem, pač pa ne trpi modernih plesov, 4'ker so razuzdani'\ Proti avtobusom pa je nastopil zato. ker prevažajo mladino na plesišča drugih krajev. Kakor da bi se plesa željna mladina ne mogla peljati na zabave s sa-makolnicami — če bi avtobusov ne bilo.... Oporoka v stari knjigi Mlada Angležinja jfe študirala botaniko na univerzi v Cambridgeu, dasi njena družina ni bila zadovoljna s stroko, ki si jo je izbrala, češ, da ne obeta mnogo kruha. Toda dekle ima svojo glavo in te dni je bila njena vztrajnost bogato obdarjena. V stari, debeli botanični knjigi iz vseučiliške knjižnice je te dni odkrila, da sta dva lista zlepljena skupaj. Ko ju je skrbno odprla, je v svoje presenečenje odkrila, da sta skrivala oporoko -nekega Bever-leya, ki je umrl pred 30. leti v Ameriki. Zadnja leta svojega življenja je mož porabil za to, da si NAJVEČJA TISKARNA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Stric Sani je naj ver j i tiskar v Združenih državah, iu morda na svetli. — Federal na tiskarna (Uiiverumeikt Printing Offier' v I \Va>liinjrt«»nu je »trebita atrakei-ja za posrtnike «rlavm*«ra m»'?%ta i Vse itsein-nadstropno poxlitpje jej posvečeno tLskauju vladnih kiijijr. ( brošur iti tKkovin. IVz ."»(MM) Ijti-j «li j t* iiai±i»-š ljudi. 17»M» erkustaveev dela pri 4'KJ liuotv-pih in monotypih. V knji«i>veicnein oddelku je kakih 10(K» delavcev. Povprečna dnevna produkcije te tiskarne znaša 8.5011.000 "ems" st*fvkau 42.01M) in«"- elektiroiipov. 3000 rezb in polutonov in 600 form »za tiskai-oroeil o študijah na polju gospodarstva, socijolo-gije. »vzgoje itd. Ta poročila so dvojne vrste: direktne, praktične vrednosti za nekatere stroke. k»»t je poljedelstvo, industrija, šolstvo itd., ali pa brošure soeijolo-gične vrednosti, katerih naloga jc obelodaniti socijalne pouianjklja-je v svrho. da se kaj stori v izboljšanje razmer. V vrsto informativnih publikacij spadajo na primer knjige iu brošure trgovinskega deparlmcn-ta. ki priobčuje poročila o trgovin skih razmerah v vsakem kraju sve ta in o vsaki fazi trgovine tukaj ali v inozemstvu. Med socijolo-gične št ud i je pa naj nu vedemo brošur«' delovnega departments, zlasti s strani Women's Bureau, Children Bureau iu Bureau of Labor Statistics. Mnojre študije ženskejra ni o-troškega urada so vsebovale stroko kritiko o delavskih razmerah v ratznih industrijah. <>l»a ta urada uživata svetovni ugled za svojo neprkstranost in pogumno kritiko. Ameriški fanner ima u;i razpolago toliko informacij o vsaki poljedelski stroki, kot uikak poljedelec na svetu. Farmer's Uulle-t in i uživajo svetovno reputacijo. Farmer lahko dobi 7.")0 popularno pisanih brošur o nizuilt poljedelskih stvareh iu polnih poduka za njega in njegovo ženo. Tam najde potrebna navodila o umnem obdelovanju polja, o borbi proti žuželkam, o trženju pridelkov in sploh o vseh vprašanjih, ki zanimajo poljedelca. Njegova žena pa najde primerne brošure o gospodinjstvu, oskrbi otrok itd. Poljedelski letnik, letna knjiga kakih 1000 strani, pa je pravcuti leksikon ameriškega poljedelstva. Izmed brošur, izdanih od Children's Bureau, mati najde vse. kar ji je potrebno znati o gojenju deteta in vzgoji otrok. Te brošure >o spisali na tisoče mladih A me* rikancev. FLdS. It! Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" u 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 1LAI II AKO D A* NEW YORK, SATURDAY, APRIL 23, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY m O. 8. A. i Naj ljubezen joče ROHAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. FL 3'J (Nudili je vanje.) Krilc, radoveden vnled njenih besed, vstane. — Mati. kaj je — liočejo imeti L. *P«k«j naj pride. l*a sani beri! In Krik bere: Ilrajra jfOMpica; Otokar j<* z»-l<» zbf»irl in ima visok« vročino; |»osledi«-a n«'-sr> > f. \'edno /idhuj«* po vas in v«:dno prošnjo. četudi ste bili v moji hiši globoko llža-I.M-ni. \Vm»*. da, ni z^oiiilo po moji volji. Skoitčajt** svoje rezilno tlelo, hodite /oj»et mojemu otroku ljubeznjiva «l«»brot-niea ne pustite, tla bi morili mali Otokar trpeti pod tem. k«*r vam j«* njegova mati v svoj. m razburjenju napravila ia-ko krivic«. s,- veilno etitiin. da sem vain veliko dolžan, tla >»• komaj Izgledalo je, kot da Lorina navzočnost dela čudeže. Otokarje-vo zdravje se je boljšalo. Toda za Lori je bilo težko skrbeti za razvajenega, trmoglavega dečka. Po več noči se ni mogla niti sleči — pri njem je morala sedeti in ga držati za roko. kadar so prišli napadi strahu. Še komaj je našla časa. da je malo pojedla. Cecilija je vedno sedela pri njej in bratu. Pogosto so ti trije nudili ganljivo sliko. Otokar je skoro že pozabi! na svojo mater; komaj včasih je šy vprašal po njej. Včasih je grofica Verd i nova škripala z zobmi, ko je stala pred sinovo po«telj4>. Kot za-vTe/.ena s«» j.« včasih zdela sama sebi in pričela je Lori smrtno sovražiti. Z Lori še ni izpregovorila niti besede. Ošab-1 no jo je gledala navzdol. Toda Lori se za njo ni zmenila. Vedela je. j kaj je otrokom in očetu in to ji je zadostovalo. In kratka poročila materi in bratu so zopet odsevala njeno notranjo zadovoljnost. (Dalje prihodnjič.) upam vas še kaj prositi iu vendar vas iskreno prosim: pridi-j te! Zdravje, mogoče življenje mojega edinega sina je odvisno, od vas! Vaši domači vas gotovo ne bodo od tega zadrževali. Večini vam bom hvaležen. Drzojavrte. k«laj vas moremo pričakovati. Vaša prtljaga še ni bila odposlana. Iti poti tem — fecilijiiia pisava: j Ljuba gospica Lori. o. prosim, pridite zopet ! lire/ vas in strašno sama. Ako me imate le količkaj radi. pridite! In Otokar vedno kliče; — Lori. moja ljuba Lori jn<-kine mati. — iti tudi sam lKH-eš. da bi /!><4ela /aratli tujih otrok. - Torej takoj odpiši, tla j.* Lori tako !m>!»u. tla ji za sedaj še ni mogoče priti. Piši takoj. Krik. — ponori ostro. I ^olgo gleda mater k<«t ji hotel preti ret i z očmi. l l»U«riti*v prrpu^inio njej. kat.-re -e tiče — I.ori. hi ven«. Ja s-- bo na to p.^mo takoj odiM-l.ala — in /. mojim jx.jx.ln i m o«lo- ora vanjeai. \e! za kliče gospa P»crgorj**va. Mati, vrni za tvoje prave vzroke. In ker jih poznani, se lie oviram na Lorino zdravje — Krik. ali ti življenje tvoje »cistre nič ne pomeni ? V h to misliš manj. kot pa govoriš. Tvojt» na jta jto-jše misli l4i gozdar Krik Ilergcr — in ko hi bila na kolenih pred RHMioj — ti in imi, ki gu imenu jš** našega oeta. Leden« odloi-nost je ležala v njegovem obrazu. Skoro tieusmi-• jen in krut je bil proti njej. Krčevito prične Marija ihteti in viti roke. Krik ji boža bele lase. bleda lica. in njegov glas je zvenel male suče pa noč.ni oknpiti s kakim grehom, ki bi bil tudi nept-emišl eno storjen. Ka/umi me. mati! Sicer, ako bi prišlo dru- Kako Ohraniti Vašo Službo! Vaše telo naj bo močno in zdravo. Bodite točni. Bodite delavni. Bodite zvesti. Mislite pri delu. Varstvena PAIN-EXPELLER * — Rcfi. U. S. l*at. Oif- Uporabljan redno za gradnjo utrajenih mišic—za odpravo imetje iz okorelih, bolečih sklepov—za zaustavljenje zgodnih prehladov. PAIN-EXPELLER* rabljen pravočasno je ohranil marsikatero službo. 3r»c in 70c ------ Naprodaj vsepovsod • IVisttii ima SIDRO varstveno 7'i:imk.>. POLJSKI NARODNI PROBLEMI Te dni so se pojavile vesti o nekih dogovarjanjih med Poljsko in Francijo, tičočih se naseljevanja poljskih izseljencev v eni i^med francoskih kolonij. Glasijo se na prvi pogled nekoliko fantastično, vsaj v tej obliki, kakor so se prenesle v dnevno časopisje. Zaenkrat še nimamo na razpolago bolj avtentičnih podatkov o pravem jedru zadeve, ali kljub temu mirno lahko postavimo mnenje. d» tiči za poročilom prav zdrava misel in da vest. kar se tega jedra tiče. nikakor ne more biti kar enostavno iz trte zvita. Od tega poročila moremo namreč kar precej neposredno poseči do osnovnih problemov poljske nacionalne politike. Poljska je za pretežno agrarno državo, kakršna je. mnogo pregosto obljudena in je zato izseljevanje zavzelo izredno velike dimenzije. Potreba po izseljevanju pa je tem večja, ker spada Poljska med države, ki izkazujejo izredno velik .prirodni prirastek. Pravkar so bile objavljene številke o gibanju prebivalstva na Poljskem v desetletju 1921 — 1931. Tu vidimo. da je prebivalstvo celotne Poljske narastlo od nekoliko manj ko 27 milijonov, kolikor je štela 1. 1921.. na okroglo 32 milijonov in 300 tisoč. To pomeni povečanje za več ko pet milijonov, pomeni pri- jnče. ne l»i 'ako mislil. i .____. . , _ .......... »i«,. • • in na Balkanu, docim daleč zaosta- Lr k; le./.a bele lase. bleda hr», m nj.-ov gjU* je /v..,,e| im.-| jajo narodi zapadne in srednje Ev- m i •'J*4* ... * rope. Ako bi šlo napredovanje v se- • | h"s VM' pripravila za Lorm odhod. Takoj se s ko-1 danjem tempu naprej bi se Polj-, s. IU odpeljem k Kgerjevim. Lori bom izročil pismo, bom na pošt-Uka že 1. 1950. postavila na peto mene muratlu Uirzojavil. Torej pozdravljena za toliko časa'. i sto v Evropi po številu državnega prenaglo napredujočega bega s kmetov v mesta. Ali stvar vendarle ni tako enostavna. da bi se razvijala kar mehanično po številčnih odnošjih. Poljska ne more preživljati svoiega prebivalstva, kaj šele. da bi ramo-gla nuditi kruha ogromnim sto tisočem mladih moči, ki jih vedno na novo zdrava priroda postavlja na delovni trg. Izseljenske množice preplavljajo tujino in se v njej izgubljajo: za nacionalno politiko v pravkar označenem smislu ne prihajajo več v poštev. ali skratka, če ne gledamo politično, se izgubljajo za lastni narod. In tako ogromen prirodni prirastek poljske nacionalne politike postavlja pred vedno nove. vedno težje problem e- Ne izogibajo se jim. Že dalje časa se temeljito razgloblja vprašanje, kako bi se organiziralo izseljevanje po nacionalnih vidikih, na pr. zlasti s tem. da bi se izseljenci dirigirali v določene čezoceanske predele, da bi tamkaj stvorih večje komplekse in bi se po tem potu ohranili lastni narodnosti. Pri tem so mislili največ na južno Brazilijo. Ali težko more biti človek toliko optimista, da bi mogel upati na realizacijo v takem smislu in obsegu. Tu bi se dalo sedaj navezati poročilo o poljsko-francoskih načrtih rodni prirastek 2 odstotkov, ki se za organizacijo izseljevanja, ki bi v Evropi dosega samo na vzhodu mogli dati kruha izseljencem ter jih hkrati očuvati domovini v kulturnem in političnem smislu. In v tem pogledu ima zadeva zelo nuio- POSEBEN POLETNI IZLET JUGOSLAVIJO NA NAJHITREJŠEM EKSPRESNEM PARMKU CUNARD LINE Odpluje iz New Yorka preko Cherbourga 24. JUNIJA pod osebnim vodstvom — Mr. M. Ekerovicha, znanega uradnika Cunardo-vega newyorskega urada, ki ve, kako se je treba brigati za potnike, da je njihovo potovanje na vodi in na kopnem prijetno in brezskrbno. Potnilti bodo zapustili Pariz na posebnem vlaku, ki jih bo po vedel brez presedanja naravnost v Jugoslavijo. tako da bodo samo eno noč na vlaku. VSE KARTE ZNIŽANE ZA 2Q% Preskrbite si prostor takoj. Vprašajte vašega lokalnega agenta a!i CUNARD LINE J SHIPPING iT? NEWS 27. aprila: Aiiuitanla, Cherbourg 28. aprila: Hanjburg,. Hamburg, Cherbourg 29. aprila: C3Fumbiis. Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Saturnia, Trst in Dubrovnik 30. ; pri la: 11» d«» Fran«-«. Havre V«>!ei»djiu. bouN'gne lur Mer. Rotterdam 4. maja: BerftiKarla. ClitTunurf 5. maja: l:r#iii.-n. Cherbotsnt. Hr«"m*n Deutrfvhland. Cherbourg. Hamburg t. maja: Olympic. Cherbourg 1. maja: Ma ui H.inia Chfrhcurj, Flatter dam, Lkmlugne sur Mer, tenia rti Rol- 12. maja: Kurupii, Cherbourg-, Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 14. maja: I'aria. Havre Aiuitania, Cherbourg Veendam, Boulogne Sur Uer, Rotterdam Reliance. Cherbourg. Hamburg Majeatic, Cherbouig 17. maja: Columhua, Cherbourg. Bremen Vulcaula, Dubrovnik. Trat 19. maja: Albert B.illln, Cherbourg, Hamburg 20. maja: Homeric. Cherbourg 21- maja: Mrt-nif-n. Cherbourg. Bremen Sutrnddiu, Boulogne aur Mer. Rotterdam 25. maja: Beretig.iria, Cherbourg 26. maja: Hamburg, Cherb« urg. Hamburg 27 maja: FVance. Havre i>l>lltpic, Cherbourg 28. maja: Kurop.i, Cherbourg. Bremen Voletidam, Itoulogrie Sur Mer, H'.tter-<]» tn St. Louis. Chebourg. Htmburs VSE LINIJE in PARN1KE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato lahko odpremi vsakeqa potnika na kateremko'i parniku. V vašem interesu je. da se kadar mislite na potovanje v stan kraj. ali oi tam sem, vselej obrnete na staro, znano in zanes'jivo domače podistj': LEO ZAKRAJSEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU'. V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku I LE DE FRANCE 30. APRILA (nl» 1. imp.) 3. JUNIJA PARIS 13. Maja (ob polnoči> li. Junija — 29. Junija LAFAYETTE 21. Maja 3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej Za pojasnila in rotne liste vprašajte niše pooblaščene agente cJreaeK J&nB 19 STATE STREET. NEW YORK POZOR, ROJAKI Iz naslova na Usta. katerega pre. jemate. je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. N> čakajte tora; da se Vas opominja, temveč obno rite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov go in prav konkretnega pomena. Po še ene stvari ne smemo prezreti. Najhitreje se na Poljskem, Lori iv setli v vlaku. *«• pnnliio sr j«* zavedla. Ko i«« iijil^n/tlar njiiii pnOiral ]»i>nn» Wrdina. jo inlpe- (.,«• iiiiraviMMt t »it iiostajo. »«• »lobiti br/.ovlak. Ki> j«« /i- mra«'-ilo je prišUi na rilj. Kii«n Tvkliu«-m po«rr«-lm »^a j« li'iiadonia lotila v.-lika vrlina. Samo iu* l»i bil iyk<. slabo-ii iti u.'/ni: Xjfwnvo >r.htih »vrtlirah. nato pa zakrni in so b'»jj. da i»o utonil. Dobro.' da si.' prišli. ka;li vedno k!i«V vas — — Ali »T«* dvomili, tla bi prišla. «ros|x>tl prr«>f! — vi »rasa f. it«*kakiin oritanjrm. J Lori !Zato <.iu bil tudi ]»r«'skrbel. da va mik- bilo pismo' pisano. T.kIji kako j«» kaj /. vami: liledi slo in mcinla tudi nt-|ioM»hui» zdravi. Ure/.obzirno bi bilo. prepustiti vam r.-ln oskrbo I otroka I iMla samo vaša navzočnost bo mojroee pomirila Utokarja.' • - I u ae nekdo drujri ln» Vesel, ki vas je zelo pogrešal — | — ( eeilija. Hudolf prikima. Ila. — In pogleda jo s temnim, skrivnostiiiin pogledom, da! ji za e ne sree naglo utripati in ji kri šine v ffla^o. «irof Otokar in (Veilija pristopita k m vtoniobiiu. Otokar pom a-Lori iz avtomobila. Krepko ji stilne rok.'; govoriti lie more. Veliko SIM-Iitjc obide Lori do vlomljenega moža. olofi roko na njegovo čejo. —^"Otokar vMno ostanem pri tebi. ako mi obljubiš, da n«t boš ttikdar ve." mislil nji to. Ozdraviti moraš, da bova zopet kmalu ino-' gla iti na izprehod, j prebivalstva in izračunali so tudi množi prebivalstvo na vzhodu, to že. da bi okrog 1. 1960. dohitela je tam, kjer bivajo Belorusi in U-Nemčijo. To so važne stvari, ki mo- ; krajinci, dočim je v centralnih in rejo imeti silo daleč segajoče posledice. Ako ostanemo kar pri poglavju o primerjanju z Nemčijo, sc to pravi, da bi se že čez nekaj desetletij ti dve državi lahko merili 1 sami. ne da bi se bilo treba ozirati po zaveznikih. Prirodni prirastek v Nemčiji namreč naglo nazaduje in pokazale so se fatalne posledice zapadnih pokrajinah, kjer je doma samo poljski živel j, prirodni prirastek znatno manjši. To se pravi, da se sedaj in se bo tudi v bodoče raz-; merje med manjšinami in Poljaki razvijalo prvim v korist. Tudi to so važna dejstva, ki poljska nacionalna politika ne more in ne sme bree skrbi mimo njih. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čitm samo ?ai« članstvo, pač pa ?si Slovenci t vaši okolici, ! CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Horhevar San Francisco, Jacob Lauihln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culi*. A. 8aftW Salida. Louis Costello WaLsenburg. M. J Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlch ILLINOIS Aurora. J. Butchar Chicago, Josepn Biish. J. Bevtič, J. Lukanich. Andrew Spillat Cicero. J. Fabian Joliet. A. Angelc, Mary Bambicb J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborich KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer. J. čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stuiar MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže. Frank Pucelj Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth. Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pcvie Virginia. Frank Hrvatich Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Maile OHIO Barber ton, John Baiant, Joe H.£ Cleveland. Anton Bobek. Chas. Kaninger, Jacob Resnik, John Slap- nik, Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Oirard. Anton Nagode Lorain. Louis Baiant In J. Kurrše N.les, Frank KogovSek Warren, Mrs. F. Racliar Younestown Anton Kikeli OREGON Oregon City. Ore.. J. Kob1—• PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS* Bessemer. Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgevtlle, W. R. Jalcobeck Broughton. Anton Ipavec Claridge. A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. -to. vanšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Pre vie, Louis Zupan čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kam.n Greensburg, F.ank Novak Homer City in okolico, Frank > \ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway, John Žust Moon Run, Frank PodmllSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton. A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WilJock, J. L'eternej UTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jo» Koren Sheboygan, John Zor m an WEST AIJ. 13 Frank Skok WYOMINO k Rock Springs. Louis Tauch*r Olaaiondvllle. Joe Rollct CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REA^EKi St»ne kimo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City Vsak sastopnik i za a potrdilo x* svoto, katero Je prejel. Zastopnik' rojakom toplo priporočamo. Naročnina u "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta *3 ) za itirl mesece $2.; za čet~» lett $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina sa Evropo le t7. u celo leto. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." _ _