RSKI DNEVNIK PO DOLGIH VSESTRANSKIH POSVETOVANJIH Varnostni svet ukazuje Pakistanu in Indiji naj do srede zjutraj ustavita sovražnosti Sledil naj bi umik čet na prejšnje položaje, zatem pa začetek pogajanj - Kosigin predlaga Sastriju in Ajubu Kanu sestanek na sovjetskem ozemlju in svoje posredovanje NEW YORK, 20. — Varnostni svet Združenih narodov je odo-Dril resolucijo, ki ukazuje Indiji in Pakistanu, naj do osme ure v sredo ustavita boje. Resolucijo je predložil nizozemski delegat in je bila sprejeta z desetimi glasovi, medtem ko se je Jordanija vzdržala. Resolucija izreka priznanje tajniku U Tantu za njegove napore, da bi dosegel začetek pogajanj. Ugotavlja različen odgovor Indije in Pakistana na poziv za ustavitev bojev in izreka prepričanje, da je nagla ustavitev sovražnosti bistvene važnosti kot prvi korak za mirno rešitev spora med Indijo in Pakistanom o Kašmiru in o drugih zadevnih vprašanjih Zato: 1. Poziva, naj ustavitev sovražnosti stopi v veljavo v sredo 22. septembra ob 8- uri po srednjeevropskem času in zahteva od o-beh vlad, naj dasta ukaz, naj se v tem trenutku ustavijo sovražnosti ter naj zatem umakneta svoje oborožene sile na položaje, na katerih so .bile pred 5. avgustom 1965. 2. Poziva glavnega tajnika, naj nudi potrebno pomoč, da zagotovi nadzorstvo nad ustavitvijo bojev in umikom vsega vojaškega osebja. 3. Poziva vse države, naj se vzrdžijo vsakega dejanja, ki bi moglo poslabšati stanje na tem delu sveta. 4. Sklene, da bo, takoj ko bo prvi paragraf resolucije, ki je bila sprejeta 6. septembra (poziv na ustavitev sovražnosti in umik čet na položaje, na katerih so bile 5. avgusta) uveljavljen, proučil ukrepe za rešitev političnega vprašanja, ki je izvor sedanjega spopada, in hkrati poziva obe vladi, naj v ta namen uporabita vsa miroljubna sredstva, vštevši tista, ki jih omenja člen 33 listine OZN, to je pogajanja, posredovanje in arbitraža. 5. Poziva glavnega tajnika, naj se kolikor mogoče trudi, da uve- Miiiminiiiiiiiiiimiimimiiititiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii «Humanitc» obsoja Kitajsko PARIZ, 20. — Glasilo KP Francije «Humanitč» obtožuje Kitajsko, da hoče razširiti indijsko-pakistan-ski spopad. V uvodniku je rečeno, da indijsko, pakistansko in katero koli drugo ljudstvo sveta nima nič pridobiti od nadaljevanja vojne, ki se je vnela zaradi Kašmira. Samo sovražniki imajo lahko od tega korist. last dodaja: ((Obsojanja vredno je, da v takih okoliščinah začenjajo kitajski voditelji pobude za nadaljevanje spopada, za njegovo zaostritev in raztegnitev. Potrebno Je prav nasprotno, potrebni so napori, da ta spopad takoj preneha«. List pravi na koncu, da vsi Francozi, ki jim je pri srcu mir, podpirajo poziv varnostnega sveta na ustavitev bojev. ljavi to resolucijo, da išče mirne rešitev in poroča varnostnemu svetu.» Seja varnostnega sveta se ie začela po 14 urah ožjih posvetovanj, zlasti med predsednikom varnostnega sveta, ameriškim delegatom Goldbergom, ter delegati Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in Nizozemske. Začetek seje so morali odložiti za precej časa, ker so Francija, Sovjetska zveza in Malezija nasprotovale načrtu resolucije, ki so jo zlasti podpirale ZDA in ki je določala med drugim strogo izvajanje člena 7 listine OZN, ki bi -pripeljal do vojaške akcije sil OZN proti em ali drugi strani, ki se ne bi podredila ukazu za ustavitev sovražnosti. ZDA so vedno vztrajale pri taki intervenciji. Na sestanku predstavnikov ameriškega, sovjetskega, britanskega in francoskega predstavnika, sta Francija in Sovjetska zveza nasprotovali tej za- htevi. Formoza, ki ima tudi stalni sedež v varnostnem svetu, je bila izključena iz posvetovanj. Varnostni svet se je sestal precej po polnoči, ko so sporočili, da so se štirje stalni člani sporazumeli o resoluciji in da so bili nestalni člani vprašani za mnenje ter so resolucijo odobrili. Ko se je sestal varnostni svet, je prvi govoril pakistanski pravosodni minister Zafar, ki je ponovil stališče svoje vlade, da je edini način za vzpostavitev miru plebiscit v Kašmiru. Tudi urugvajski zunanji minister je podprl to stališče. Tedaj je nizozemski predstavnik De Beus predložil resolucijo, ki je bila odobrena. Ugotovil je, da gre za kompromisno resolucijo, ki teži predvsem za tem, da se ustavijo boji, preden se raztegnejo na druga področja, zatem pa naj bi se začela pogajanja. Pakistanski predstavnik je izrekel pridržke proti resoluciji in je dejal, da «če ne bo odstranjen glavni temeljni vzrok spopada, in če se v Kašmiru ne razpiše plebiscit, bo nedvomno izbruhnil še širši spopad«. Pozval je varnostni svet naj zavrne resolucijo. Indijski predstavnik čagla je iz-1 ponudba dobrih uslug s spomenico ............. od 4. septembra. Sedaj je Kosigin izrecno predlagal sestanek na sovjetskem ozemlju in ponuja tudi svoje posredovanje. Vojaška dejavnost na Indijsko-pakistanski meji ni bila v zadnjih 24 urah velika. Bilo je samo nekaj pakistanskih letalskih napadov na indijske položaje. V Novem Del-hiju so objavili danes uradno poročilo, ki pravi, da so Pakistanci imeli od začetka bojev 3599 mrtvih, Indijci pa 976. Sestreljenih je bilo 64 pakistanskih in 32 indijskih letal. Uničenih ali zajetih je bilo 391 pakistanskih tankov, Indija pa jih je zgubila okoli 100. Sastri je v parlamentu sporočil, da so Pakistanci sestrelili letalo, v katerem je bil ministrski predsednik države Gujarat, Mehta. V letalu je bilo osem potnikov. iiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiniiii KITAJSKA IZZIVANJA Medtem ko je varnostni svet ZN izglasoval resolucijo, s katero ukazuje Indiji in Pakistanu, naj do 8. ure v sredo zjutraj ustavita boje, je kitajska vlada poslala indijski vladi novo noto z grožnja-mi. Dočim je včeraj kitajska vlada sporočila, da je podaljšala ultimativni rok do srede zvečer, so kitajski vojaki začeli izzivati na indijski meji, očitno z namenom, da bi našli izgovor za nadaljevanje pritiska na Indijo in za morebitni napad nanjo. Resolucija varnostnega sveta poziva Pakistan in Indijo, naj po ustavitvi sovražnosti umakneta svoje čete na položaje, na katerih so bili 5- avgusta. Pozneje naj bi se začela pogajanja. Medtem ko je Indija načelno sprejela ustavitev sovražnosti, ni še znano, kakšno stališče bo zavzela pakistanska vlada, ki je poslala v New York svojega zunanjega ministra. Predsednik sovjetske vlade Kosigin pa je povabil Šastrija in Ajuba Kana, naj se sestaneta na sovjetskem ozemlju, ter je ponudil tudi svoje posredovanje. Danes se začne v New Yorku dvajseto zasedanje skupščine Združenih narodov, na žalost v ne preveč naklonjenem ozračju spričo vojne v Aziji. Za predsednika skupščine bo verjetno izvoljen italijanski zunanji minister Fanfani, ker je Jugoslavija sporočila, da Koča Popovič ne bo kandidiral. Nedeljske volitve v Zahodni Nemčiji niso v glavnem prinesle nobenih sprememb če upoštevamo sedanjo koalicijo skupaj kot enoto. Napredovali so demokristjani na škodo liberalcev, v še večji meri pa so napredovali socialni demokrati. Vendar pa ima dosedanja koalicija še vedno absolutno večino. Demo-kristjanska stranka je ponovno imenovala Erharda za predsednika vlade. Predsednik republike Saragat nadaljuje obisk po državah Latinske Amerike in je včeraj prispel v perujsko prestolnico Limo. Incidenti na meji med Indijo in Kitajsko Peking je podaljšal rok ultimata do srede - Sastri je izjavil, da so kitajski vojaki streljali na indijske obmejne po-stojanke - Sestreljeno ameriško letalo nad Hajnanom PEKING, 20. — Agencija «Nova I se ta napad ne bi tikal samo In-Kitajska« javlja, da je kitajska vla- dije. da poslala novo opozorilo Indiji s pozivom, naj ustavi «vse vdore in vsa izzivanja« na kitajsko - indijski meji. Noto so izročili indijskemu odpravniku poslov v Pekingu Meh-tl. V noti je rečeno, da bo Indija nosila vso odgovornost za posledice, ki bi mogle nastati zaradi ((nadaljnjih kršitev kitajsko-indijske meje«. Nota se sklicuje zlasti na incident, do katerega je prišlo danes. Nota trdi, da so indijski vojaki prešli na kitajsko ozemlje na zahodnem sektorju kitajsko-indijske meje ter streljali na kitajske civiliste. Nota trdi, dalje da je incident «najhujše oboroženo izzivanje, kar jih je Indija napravila na kitajsko - indijski meji od dneva svojega množičnega oboroženega napada proti Kitajski v oktobru 1962». Že davi je agencija «Nova Kitajska« trdila, da so indijski vojaki prešli na kitajsko ozemlje, in sicer štiri kilometre v notranjost in da so streljali. Kitajski vojaki «so bili prisiljeni streljati v svojo obrambo in so odbili indijske vojake«. Predsednik indijske vlade Sastri pa je v parlamentu izjavil, da so kitajske obtožbe neutemeljene in da iščejo Kitajci samo izgovor, da bi sprožili napad na Indijo. Res je prav nasprotno: Kitajski vojaki so streljali na indijske obmejne postojanke v Sikimu in La-daku. Na vprašanje, ali so indijski vojaki dobili ukaz, naj odgovorijo na streljanje, je Sastri dejal: ((Pripravljeni smo upreti se in se boriti.« Sastri je pripomnil, da je jasno, da Peking išče izgovor za začetek napadalnih dejanj proti Indiji, to pot sporazumno s svojim pakistanskim zaveznikom. Zavrnil je kitajske zahteve, da bi Indiji ukazoval, kaj mora in kaj ne sme storiti glede Kašmira, ki je sestavni del indijskega ozemlja. Kitajska vlada je včeraj podaljšala za tri dni rok v zvezi z zahtevo za porušen j e vojaških utrdb na indijsko-kitajski meji, in sicer do srede zvečer. V noti je rečeno, da se rok podaljša, da bi dali Indiji priložnost, da poruši vojaške utrdbe, ki služijo «za napad na kitajskem ozemlju ali na mejni črti«. Dalje zahteva od Indije, naj «opusti vdore vzdolž indijsko-kitaj-ske meje ter meje med Tibetom in Sikimom, naj pošlje domov ujete kitajske državljane z omenjenega področja in naplenjeno živino ter naj obljubi, da ne bo nadaljevala izzivalnih akcij ob meji«. Sastri Je v parlamentu izjavil, da je Indija odgovorila danes na to kitajsko noto, in je pripomnil, da stremi Kitajska za tem, da bi si pridobila vlogo glavne sile v Aziji. Dodal je, da je odložitev roka glede ultimata samo prteveza, «da se pridobi na času«. Končno je Sastri izjavil, da je Indija dobila besedilo resolucije varnostnega sveta ter da to resolucijo skrbno proučuje. Indijski minister za obrambo (Savan je govoril nocoj po radiu in je dejal, da se bo Indija odločno branila, če jo bo Kitajska napadla. Dodal je, da je zaradi kitajske grožnje nastal na indijski meji resen položaj in da gre za zaroto med Kitajsko in Pakistanom. Zatem je čavan izjavil, da Je Indija na splošno dosegla svoje vojaške smotre v borbi proti Pakistanu. Pozval pa je prebivalstvo, naj bo budno. Dejal Je, da bi kitajski napad ogrožal ne samo mir na indijski podcelini, temveč bi imel tudi hujše posledice. Ker Indija želi ohraniti mir, je ponudila Kitajski mirno rešitev, kar se tiče kitajskih obtožb. Izrazil je upanje, da bo prevladala zdrava pamet. Končno je izrekel upanje, da bodo prijateljske države pomagale Indiji proti kitajskemu napadu, ker Indijske čete na sikimski meji so opazile premike kitajskih ‘ Čet, ki so zavzele položaje. Nekaj kitajskih odredov Je bilo oddaljenih samo dvesto metrov od indijskih položajev. Domnevajo, da sta na meji med Sikimom in Tibetom dve kitajski diviziji. Agencija Nova Kitajska Je Javila, da so nad otokom Hajnan sestrelili ameriško vojaško letalo in da so ujeli pilota, kapetana Philipsa Smitha, ki je odskočil s padalom. Predstavnik ameriškega departmaja za obrambo je sporočil, da vodijo pristojne oblasti preiskavo v zvezi s tem sporočilom. javil, da tisti del resolucije, ki se tiče ustavitve sovražnosti, se ne tiče Indije, ker je ta v to že privolila. Dodal je, da grožnja z novim spopadom, ki ga je omenil Za. har, dokazuje pakistanske namene! Jordanski delegat pa je napovedal svoje vzdržanje, ker da kašmir-sko vprašanje ni dovolj omenjeno v resoluciji. Po odobritvi resolucije je predsednik, ameriški delegat Goldberg, opozoril Indijo In Pakistan na obveznosti, ki sta jih podpisali kot članici OZN, in je pripomnil, da izraz «zahteva», ki se uporablja v resoluciji glede ustavitve bojev, se ne uporablja pogostoma v resolucijah varnostnega sveta, toda v tem primeru je upravičen zaradi miru. Zahvalil se je delegatom za delo ter je pozval Indijo in Pakyan, nr.j sprejmeta poziv varnostnega sveta, in je zaključil sejo. Pakistanski predsednik AJub Kan je sklical v Ravalpindiju sejo vlade, da se odločijo, ali naj sprejmejo resolucijo OZN, ali naj jo zavrnejo. Uradno so sporočili, da bo zunanji minister Buto v kratkem odpotoval v New York. Baje bo skušal doseči od velikih držav jamstva, da se bodo začela konkretna pogajanja za rešitev kašmirskega spora. Baje izvaja ameriška vlada močan pritisk na Pakistan, naj bi sprejel poziv na ustavitev sovražnosti. Organizacija za solidarnost afriških in azijskih držav je pozvala danes indijsko in pakistansko vlade, naj ustavita boje in sporazumno rešita spor. Poziv Je objavilo glavno tajništvo organizacije v Kairu. V njem se Izreka velika zaskrbljenost afriških in azijskih narodov zaradi sedanjega spopada. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je predlagal Sastriju in Ajubu Kanu, naj se sestaneta na ozemlju Sovjetske zveze, da bi dosegla mir Predlagal je tudi, naj bi se po želji Pakistana in Indije tega sestanka lahko udeležil tudi on. Kakor je znano, je tajnik OZN U Tant predlagal v svojih petih točkah, naj bi se Sastri in AJub Kan sestala v eni od prijateljskih držav, pri čemer naj bi pomagal kateri koli državnik, da bi dosegli častno poravnavo spora in ustavili vojno. Indijska vlada Je že odgovorila na Kosiginovo pismo. Ni znano, ali je odgovorila tudi pakistanska vlada. Vsebina Indijskega odgovora ni znana. Domneva pa se, da se ne razlikuje od nedavnega odgovora tajniku OZN U Tantu. Indijska vlada je izrekla zahvalo za sovjetsko ponudbo. V Moskvi ugotavljajo, da je nov | sovjetski korak nekaj več kakor TRST, torek 21. septembra 1965 V goriški občinski odbor izvoljen tudi Slovenec Za župana so izvolili demokristjana Martino - V občinskem odboru sodelujejo stranke levega centra in SDZ Sinoči ob 22. uri so na prvi seji novega občinskega sveta v Gorici izvolili za župana demokristjan-skega svetovalca Michela Martino. Seji so prisostvovali vsi svetovalci razen dveh (Chiozza — PLI in Cam-pagnone — PSDI), župan je prejel 28 glasov KD, PSI, SDZ in PSDI; komunisti so oddali tri bele glasovnice, liberalci in misini pa so glasovali proti. Njegovo izvolitev so stoje pozdravili s ploskanjem vsi prisotni svetovalci strank levega centra ter številno občinstvo, ki se je ob tej priliki zbralo v dvorani, Takoj po svoji izvolitvi je župan prebral daljšo izjavo, s katero se je zahvalil svetovalcem večine, da so glasovali zanj. Izrazil je prepričanje, da ne bo sam prenašal bremena javnih poslov, ampak da bodo z njim sodelovali tudi vsi svetovalci, ki zastopajo vse družbene sloje našega mesta, da bi z njim reševali obstoječa vprašanja. Obljubil je, da bo na prihodnji seji po predhodnem posvetovanju s člani odbora predložil občinskemu svetu dnevni program. Potem je govoril o delovanju svojih prednikov, žu panov odv. Stecchine, dr. Bemar-disa, dr. Poterzia in dr. Gallarotti-ja, ki so po vojni vodili občinsko upravo. Še prav posebno je poudaril delovanje dr. Gallarottija, ki ima velike zasluge, da je s pogu mom odprl v Gorici nova obzorja ter dosegel za Gorico tudi v deželi Furlani j a-Julijska krajina mesto v gospodarskih in kulturnih odnosih s sosednimi deželami. Govoril je nadalje o stikih z Novo Gorico in Slovenijo, ki temeljijo na sožit Ju in miru, ki naj — z avtomobilsko cesto proti Ljubljani — pridobi za Gorico važno mesto v prometu in izmenjavi. Seja se je začela ob 18.30 s pozdravnim nagovorom poprejšnjega župana dr. Gallarottija, ki je predal predsedniško mesto svetovalcu z največjim številom preferenčnih glasov, poslancu Michelu Mar- iimmmimmmmmmmimmmmihimmmmmmimimmimmiimmimmmimimiimmmmmmmmmmmmimmimmmimhmummmmmmmmmmimmmmmmmmihmmmmiimmimmmmmmmmmmii Danes se začne 20. zasedanje skupščine OZN Na dnevnem redu je do sedaj 105 vprašanj Koča Popovič ne bo kandidiral za predsednika - Do sedaj je edini kandidat Fanfani - Sprejem treh novih držav NEW YORK, 20. — Jutri se začne 20. zasedanje glavne skup ščine OZN. V začetku dela bo ta organizacija štela 114 članov. Danes pa je varnostni svet priporočal sprejem Smgapura in Maldivskih otokov, že marca pa je varnostni svet priporočal sprejem Gambije. Skupščina bo nedvomno sprejela vse tri članice, tako da bo število članov naraslo na 117. V Beogradu so danes sporočili, da Koča Popovič ne bo kandidi- ral za predsednika skupščine, ker se je po izčrpnih posvetovanjih pokazalo, da predlaganje več kandidatov za predsednika ne bi moglo zagotoviti najširše podpore za to izvolitev. Do sedaj je edini kandidat italijanski zunanji minister Fanfani, ki bo prišel jutri iz San-tiafifl .v Neiv Yprk. Seja skupščine se bo začela ob 15. uri. Po e-nominutnem molku in po imenovanju verifikacijske komisije bodo izvolili predsednika skupščine. Na dnevnem redu zasedanja je do sedaj 105 vprašanj; to je največje število v zgodovini te organizacije. Mnoge od teh točk se tičejo argumentov, ki jih niso mogli obravnavati na 19. zasedanju zaradi ameriškega bojkota. Kakor običajno, bodo na prvih sejah skupščine zastopali številne delegacije njihovi zunanji mini- stri in v nekaterih primerih tudi predsedniki vlad, ki bodo v svojih izjavah obrazložili stališče svojih vlad do glavnih mednarodnih vprašanj. Predvideva se, da bo papežev obisk priklical še večje število osebnosti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Saragat zapustit Čile in se odpeljal v Peru V senatni komisiji je minister Gui poročal o šolstvu - Danes sestanek o reformi državne uprave • Začetek 72-ume stavke v podjetjih državnih železnic SANTIAGO, 20. — Predsednik republike Saragat je zapustil čile in se skupaj z zunanjim ministrom Fanfandjem odpeljal z letalom v Peru. Na letališču so visoke goste pozdravili predsednik republike Fred, zunanji minister Valdes, drugi člani vlade, poslanci, člani diplomatske-, ga zbora in številno občinstvo. V nedeljo je Saragat obiskal i-talijanske izseljence, ki prebivajo v Čilu, danes pa je obiskal vrhovno sodišče, nato pa kongres, kjer so ga pozdravili poslanci na skupnem zasedanju. Ob zaključku obiska v Čilu so objavili uradno poročilo, v katerem se sklicujejo na skupno izjavo, ki je bila objavljena že 14. julija, ko je obiskal Italijo argentinski predsednik Frei. Predsednika sta poleg tega razpravljala o spopadu v Aziji ter sta poslala prijateljski poziv Indiji in Pakistanu, naj rešita spor na miren način. Uradno poročilo obširno razpravlja o odnosih med Italijo in Čilom ter se pri tem sklicuje na enake politične poglede glede gospodarskega razvoja, socialnega napredka za vse državljane ter nujnosti, da vse evropske države prispevajo k razvoju Latinske Amerike. V tej zvezi so predstavniki čila izrazili zadovoljstvo glede naporov italijanske države v okviru evropske gospodarske skupnosti. Dogovorili so se za stalno mešano italijansko-čilsko komisijo, ki ho na ravni ministrstev razpravljala o gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih. Čile je z velikim zanimanjem sprejela italijansko pobudo o ustanovitvi italijansko-latinskoameriške. ga instituta, ki naj krepi sistematično preučevanje vprašanj, ki se nanašajo na povezavo z Latinsko Ameriko. Institut bo v Rimu in bodo pri njegovi ustanovitvi sodelovale vse države Latinske Amerike. RIM, 20. — V komisiji senata za javno šolstvo je danes poročal o proračunu minister Gui, ki je zagovarjal proračun, češ da so se praktično v zadnjih treh letih zvišale dotacije za dvakrat. Minister Gui je rekel, da so izdali v razdobju 1957-58 za šolstvo in javno vzgojo 379 milijard lir, v razdobju 1962-63 so izdali 611 milijard, v naslednjem razdobju pa 1.317 milijard. Nato je minister razpravljal o raznih perečih problemih šolstva in predvsem o organikih ter je zaključil, da lahko vlada izkoristi samo obstoječe predpise. Na tej osno. vi je stanje v srednjih šolah sko- raj normalno, težavno pa je glede tehničnih šol, za katere je treba uvesti nove organike v soglasju z zakladnim ministrstvom. Podtajnik za zunanje zadeve Za gari je obiskal danes Budimpešto, kjer je bil gost madžarskega zunanjega ministra in kjer bo podpisal italijansko-madžarsko pogodbo o kulturnih in tehnično-znanstvenih vprašanjih. Iz Rima je odpotoval na dvajseto zasedanje generalne skupščine OZN načelnik italijanske delegacije senator Bosco. Ta odhod je v zvezi z italijanskimi napori, da predseduje 20. zasedanju italijanski predstavnik, in je bilo v tej zvezi izdano poročilo, da italijanska vlada podpira napore za razorožitev, pomoč državam v razvoju ter solidarnost z narodi, ki se borijo za neodvisnost. Istočasno pa je imenovanje demokristjanskega predstavnika za delegata Italije tudi v zvezi z obiskom papeža Pavla VI. na sedežu OZN. Na sindikalnem področju je krajše zatišje, saj se pričakujejo zaključki razgovorov med sindikalnimi predstavniki in med predstavniki ministrstva za reformo državne uprave, ki se bodo sestali danes. CGIL vztraja na svojem znanem stališču o začetku razprave o splošni reformi prejemkov državnih uradnikov, na kar ministrstvo uradno ni odgovorilo. Jutri se ho pričel prvi dan 72-ume stavke delavcev podjetij državnih železnic. Stavkali bodo prizadeti uslužbenci področij Bologne, Milana, Trsta, Verone in Benetk. V naslednjih dneh se bodo razvrstili delavci vseh ostalih področij. Stiki ZDA z osvobodilno fronto Južnega Vietnama? NEW YORK, 20. — Ameriška revija «Newsweek» se sprašuje, ali ni morda predsednik Johnson poslal svojega starega prijatelja, bivšega tajnika Roberta Andersona v Aižir, da se tam sestane s predstavniki južnovietnamske osvobodilne fronte. Nato ugotavlja, da za diplomate v Washingtonu se zdi Ander-sonovo potovanje v Aižir «po o-pravkih« enako nedavnim ((počitnicam« Averella Harrimana v Moskvi. Med temi ((počitnicami« se je Harriman pogovarjal s sovjetskimi voditelji glede možnosti pogajanj s Severnim Vietnamom. Ameriška letala so danes prvikrat bombardirala cesto Langson-Hanoj, ki veže severnovietnamsko prestolnico z južno Kitajsko. Eno ameriško letalo je bilo sestreljeno. Večja skupina partizanov pa je 13 kilometrov jugozahodno od Saj-gona napadla skupino Južnoviet-namskih mornarjev. 24 kilometrov od Dananga pa je skupina južno-vietnamskih vojakov padla v zasedo partizanov. Tudi na drugih področjih so se bili številni spopadi. Tito potuje jutri v Bolgarijo BEOGRAD, 21. — Predsednik republike maršal Tito bo odpotoval v sredo s soprogo na uraden obisk v Bolgarijo. Ta obisk spo-polnjuje vrsto obiskov, ki jih je maršal Tito doslej opravil v prijateljskih državah z namenom, da okrepi medsebojne stike in prispeva k uveljavitvi politike aktivnega miroljubnega sožitja za ohranitev miru na svetu Predsednik republike dejansko vrača o-bisik prvemu tajniku CK KP Bolgarije in predsedniku ministrskega sveta Todoru Zivkovu, ki je leta 1963 obiskal Jugoslavijo. Njegov obisk in Jetošnji januarski o-bisk takratnega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Bolgariji spadata nedvomno med najvažnejše dogodke v vrsti medsebojnih obiskov visokih državnih funkcionarjev in zastopnikov druž-beno-političnih organizacij Bolgarije in Jugoslavije. Obisk bo pripomogel tudi k okrepitvi stikov trgovinske izmenjave, k razširitvi kulturnih stikov, sodelovanju na področju obmejnega prometa, razvoju turizma in vrsti drugih sodelovanj. Čeprav je dosedanji razvoj odnosov zadovoljiv, še niso bile izkoriščene vse možnosti. Ponovno srečanje med najvišjima zastopnikoma Jugoslavije in Bolgarije bo pomenilo pobudo k nadaljnji utrditvi medsebojnih stikov. licija pa Je aretirala 25 ((revolucionarnih komandosov«, obtoženih netenja neredov. Hkrati so priredile mnoge antiperonistične organizacija v mnogih mestih manifestacije proti Peronovi vrnitvi. Bivši argentinski predsednik in poveljnik vojne mornarice Isac Rojas je na nekem antiperonističnem mitingu izjavil, da bo «spet prišlo do revolucije, če bi kdo poskusil znova vzpostaviti diktaturo v deželi«. Večina drugih vojaških poveljnikov se je izrekla proti temu, da hi vojska znova nastopila na politični areni v deželi. Feronistični voditelj Alberto I-turbe pa je medtem izjavil, da bo »operacija vrnitev« izpeljana brez obotavljanja. Poudaril je, da se »peronistično gibanje reorganizira v skladu s Peronovimi navodili«. Glavni cilj tega Peronovega koraka je usmerjen tini, ki je predlagal legaliziranje izvolitve občinskih svetovalcev. Ko so izčrpali to točko dnevnega reda, je prvi spregovoril odv. Majo (PLI), ki je dejal, da so trajala pogajanja za sestavo večine sto dni. Očital je strankam, da so si med tem časom delile mesta v odborih, ter polemiziral s političnim sporazumom. Liberalec Majo je dejal, da vključitev Slovenca v občinski odbor žali vse tiste (deportirance), ki so se borili za Italijo. Po njegovem vključitev Slovenca v občinski odbor slabi položaj goriške občin« pri stikih s Slovenijo. Svetovalec j« dejal, da zavrača njegova stranka vsak nacionalizem, kjer bi ((škodoval za oba naroda.« Demokristjan Agati je rekel, da se i>o 16 letih začenja sodelovanje med katoličani, socialisti in slovensko manjšino, ter je v imenu svoje skupine uradno predlagal Martin- za kandidata na župansko mesto. Dr. Battello (KPI) je v imenu leve opozicije obsodil počasnost pri dosegi sporazuma, dasiravno razume demokratično prakso. Trdil je, da se v Gorici uresničuje levi center, medtem ko je prav takšna koalicija v Trstu in Vidmu pokazala neuspeh. Napovedal je konstruktivno kritiko, ki bo odraz zrelosti stranke z dolgo tradicijo. Ko je dr. Battello govoril o vključitvi predstavnika slovenske manjšine v občinski odbor, je izrazil željo, da (Nadaljevanje na 5. strani J Ofenziva proti gverilcem v Peruju RIO DE JANEIRO, 20. — Perujska vlada je poslala v boi proti gverilskim silam v srednjih delih dežele kakih 1500 vojakov, ka-tenh akcije podpira približno 20 letal. Gre za doslej najmočnejšo vladno ofenzivo proti gverilcem, id operirajo v devetih perujskih krajinah. Gverilcev Je približno 2000 in glavno področje njihove dejavnosti so planinski deli Andov. Večino vesti o tem Je objavil dnevnik »Hronika«, ki izhaja v Limi Vlada pa ni objavila še nobe-. - . nega poročila o gibanju svojih čet. krep.tev njegovega gibanja v Ar- | Javnost še ničesar ne ve o tej ofen- zivi in njeni bilanci. Neredi v Argentini RIO DE JANEIRO, 20. — Dvanajsta obletnica strmoglavljenja Peronovega režima je potekla v Argentini v množičnih neredih. V Buenos Airesu sta eksplodirali dve bombi. Vlada je takoj prepovedala vse manifestacije peronistov, po- ...................MM,IM.................... VOLITVE V ZAHODNI NEMČIJI \T______1 • l i • i • in socialnih demokratov Liberalci so močno nazadovali v korist demokristjanov Erhard bo znova sestavil koalicijsko vlado z liberalci Napovedan Erhardov obisk v Washingtonu BONN, 20. — Na včerajšnjih volitvah za novo poslansko zbornico v Zahodni Nemčiji so krščanski demokrati in socialni demokrati napredovali. Prvi so v primerjavi z volitvami leta 1961 pridobili 2.3 odstotka glasov, drugi pa 3.1. Močno pa so nazadovali liberalci, ki so zgubili 3.3 odstotka glasov, s katerimi se je očitno okoristila de-mokristjanska stranka. Zaradi tega ima dosedanja vladna koalicija med demokristjani in liberalci še vedno absolutno večino. Ostale manjše stranke so dobile 3.6 odst. glasov. Upoštevajoč še dve okrožji, v katerih so bile volitve odložene na 3. oktobra, je razdelitev sedežev naslednja: krščanski demokrati 245 (prej 241), socialni demokrati 202 (pirej 190), liberalci 48 (prej 66). Kancler Erhard in zahodnoherlinsKi župan Wiiiy Brandt Na današnji seji sta vodstvo in parlamentarna skupina demokriat-janske stranke sklenila pozvati predsednika republike Luebkeja. naj ponovno imenuje Erharda za predsednika vlade. Priporočilo je podprl tudi predsednik bavarskega krila krščanskih socialcev ki je Erhardov nasprotnik. Na vprašanje nekega časnikarja je Erhard izjavil, da na današnji seji niso govorili o možnosti, da dobi tudi Strauss mesto v novi vladi. Takoj ko je izvedel ra izid volitev, je Erhard izjavil, da je za nadaljevanje sedanje koalicije z liberalno stranko. Dodal je, da ne odklanja velike koalicije s socialnimi demokrati iz sovražnosti do opozicije, temveč zaradi tega, ker je prepričan, «da se bolje spoštujejo pravila demokratične igre, že je v parlamentu močna opozicija«. Erhard je govoril nocoj po televiziji. Dejal je, da namerava nadaljevati sedanjo politiko in je pripomnil, da je uspeh socialdemokratske opozicije manjši, kakor ga je ta pričakovala. Dodal je: »Upam. da bomo mogli plodno sodelovati s to veliko demokratično stranko. Na drugi strani pa sem pripravljen znova sestaviti koalicijsko vlado z liberalci. Z optimizmom in zaupanjem bom začel tudi razgovore s predsednikom bavarske krščansko socialne stranke Straussom.« Zahodnoberlinsid župan Willy Brandt, ki je predsednik socialdemokratske stranke, pa je po televiziji izjavil, da če socialdemokratska stranka ni dosegla zmage, je važno, da demokristjani niso mogli doseči svojega smotra, t. J. absolutne večine. Ugotovil je da so socialdemokrati pridobili več glasov kakor demokristjani, in da bo njegova stranka sedaj mirno čakala sestavo vlade. Pripomnil je, da ni preveč soglasja v vladni večini, zlasti glede zunanje politike in glede prihodnosti Nemčije. Glede Erhardove želje, naj bi prišlo do boljšega sodelovanja med večino in opozicijo, je Brandt dejal: «Vedno smo obžalovali pomanjkanje plodnega sodelovanja med vlado in opozicijo.« V Washingtonu je Bela hiša sporočila, da se bo predsednik Johnson sestal s kanclerjem Erhardom in da je treba datum še določiti. PISMO NAŠIM RAZGLEDOM Zapis o nedavnih dogodkih v Trstu (V zadnji številki »Naših razgledov* je pod gornjim naslovom objavljeno «pismo», ki ga tu v celoti objavljamo.) Spoštovani tovariš urednik, prosil si me, da bi pojasnil po-lititno in sicer sploh razvneto komaj minulo poletje v Trstu, ker pet to nota javnost spričo dejstva, da to mesto neposredno ob-kroia slovensko zaledje in da živi na njegovem območju avtohtona slovenska manjšina, še vedno bolj prizadeto spremlja kot marsikaj drugega. Gre predvsem za ozadje in poglavitne prvine zanimivega procesa, ki je nam bil doslej znan po v glavnem fragmentarnih časnikarskih novicah ob izvolitvi Slovenca (Dušana Hreščaka), sicer člana italijanske socialistične stranke. v tržaški občinski odbor. Dovoli mi, da zaradi nekaterih okoliščin na ta način, s pismom odgovorim na Tvojo prošnjo. Naključje je naneslo, da sem bil šahko sam priča nekaterim dogodkom v tistih razgretih julijskih dneh in da sem lahko videl tudi del skvadrističnih demonstracij «proti nezaslišani sramoti, da bo odslej v neposredni upravi ,najbolj italijanskega mesta’ prvič v njegovi zgodovini tudi Slovenec». kakor so med drugimi razlagali letaki fašistične MSI (mimogrede — razmnoženi so bili v rimski tiskarni) in pozivali tržaške meščane na ulice. Zbirališče je bilo pred cerkvijo sv. Antona Novega, kjer pa je bilo ob napovedani uri mnogi več turistov kot pa demonstrantov, nakar je peščica v glavnem mlajših ljudi (očitno še ni izpolnila let za volilno pravico) odšla pred občinsko palačo, kjer so tisti večer (22. julija) odločili o omenjeni preosnovi občinskega odbora. Tu se je te) skupini, kar me je dokaj presenetilo, pridružilo neka) priletnih gospa, verjetno zvečine mater z odraslimi otroki, ki so skupaj histerično med drugim skandirali sFuori i sciavio in celo *A morte i sciavi». Ta genocidna gesla izza prve svetovne vojne so torej ostala ista, medtem ko se je drugo v marsičem spremenilo: velika večina prebilvalstva italijanske narodnosti se ni odzvala temu šovinističnemu licitiranju, ostala je gluha za to brutalno in agresivno spatriotično retorikov. Zdi se, da je naposled vendarle preminil za večino javnega mnenja tisti posebni tip tržaškega «patriotizma, ki se kar naprej obnaša tako, kot da bi moralo sedanje italijanstvo živeti le od lokalnih prepirov in provincialnega sovraštva*, kakor je o tem zapisal Guido Botteri (revija *Trieste», št. 57, september-okto-ber 1963). Sicer pa je za vsebino popolnejše razumevanje tega svojevrstnega pojava treba vsa) delno razgrniti njegovo zgodovinsko ozadje in ob tem še posebej opozoriti na dejstvo, da je bil ta fenomen že od svojih prvih zametkov neizviren in izmaličen: od liberalno avstrijakant-tkega lojalizma pa do danuncijev-skega šovinističnega križarstva, ko je obmejni nacionalizem, ako ga tako splošno označimo, postal eno izmed poglavitnih legel italijanskega fašizma sploh. Njegov program je bil pogosto naravnost groteskno protisloven, medtem ko je bil iz etničnega vidika nečist, križanec, čudna zmes vsega, kar je med stoletji naplavilo v Trst. To svojo notranjo moralno razklanost je skušal skriti za nevrastenično «pa-triotično* zagrizenost ob skrajnji brutalnosti proti vsemu, kar je kakor koli obeleževalo prisotnost avtohtonega slovenskega prebivalstva in pa v spopadu z vsem (ta vidik se mi zdi še posebej pomemben). KAR JE BILO USTVARJALNEGA, NAPREDNEGA IN RESNIČNO SAMONIKLO ITALIJANSKEGA. Ta bestialni nacionalizem ( odslej v Rimu stalni sedež koordinacije preiskav o raku in''Center za sestajanje strokovnjakov iz vseh držav. Tudi II. evropski seminar O raku bo po treh letih v Rimu. NA VATIKANSKEM KONCILU Nadaljuje se debata o verski svobodi Pred papeževim obiskom OZN VATIKAN, 20. — Na koncilu se je danes nadaljevala debata o verski svobodi; govorilo je 13 koncilskih očetov. Poleg nekaterih glasovanj so očetje tudi odobrili pismo papežu, s katerim se mu zahvaljujejo za nedavne dokumente, tako za »motu proprio* za škofovsko sinodo ter za okrožnico «Mysterium fidei*. Obenem mu izražajo voščila in solidarnost za njegovo bližnje potovanje na sedež OZN. Pred čitanjem pisma je na kratko spre gcvoril dekan kardinalskega kolegija kardinal Tisserant. V debato o verski svobodi sta posegla tudi poljski' kardinal Wy-szuynski in češki kardinal Beran. Po mnenju prvega bi bilo treba dodati izjavi uvod, ki naj bi razločno orisal nasprotujoči si pojmo- V Turinu so se zbrale bivše deportlranke v nacističnih uničevalnih taboriščih ter počastile spomin vseh tistih, ki se lz taborišč niso več povrnile Več hudih nesreč in mnogo mrtvih BRINDISI, 20. — Pri S. Pancra-ziu Salentinu na progi Lecce-Bari je prišlo do hude nesreče. Vlak se je zaletel v neki avto, ter ga pri sunku preklal na dvoje. Pri tem so štiri osebe bile ubite, dve pa ranjeni. Tudi stanje ranjenih je zelo kritično. Do nesreče je prišlo, ker so bile zapornice na progi odprte. Kaže, da krivda za to ne zadene čuvaja, temveč da gre v tem primeru za slabo delovanje naprave. BERGAMO, 20. — Štirje 19-letni-ki, dva moška in dve ženski, so prebili nekaj ur v nekem lokalu ob jezeru Iseo. Ko so se s «1300» vračali proti domu, je avto na nekem ovinku najprej podrl tri obcestne kamne ter se nato zaletel v neko drevo. Fant in dekle, ki sta sedela na zadnjih sedežih, sta bila v trenutku mrtva, druga dva pa sta skoraj nepoškodovana. NEAPELJ, 20. — Trupla 3 žrtev cestne nesreče, ki se je dogodila včeraj zvečer v bližini Melita, so prenesli v S. Giovanni a Teduccio, kjer bo pogreb. Na avtomobilu «fiat 1300», ki se je z vso silo zaletel v prikolico nekega tovornjaka, je bilo 7 oseb. življenje so izgu-modenska univerza odprla v Reg-1 bili 49 letni mož in njegova 46-let- 36. samomor s Slavoloka zmage PARIZ, 20. - Neki 17-letni mladenič Je skočil s Slavoloka zmage ter se pri tem seveda ubil. To Je bil 36. samomor s tega pariškega slavoloka. Trgovinska zbornica bo vzdrževala fakulteto REGGIO EMILIA, 20. - Univerza v Modeni ter trgovinska zbornica v Reggio Emilia sta podpisala konvencijo, na podlagi katere bo na žena ter 6-letna hčerka. Ostale 4 osebe — 10-letni sinček ter trije drugi prijatelji v starosti 20, 25 m 18 let — pa so v bolnišnici in njihovo stanje je zelo resno. Na Danskem lovijo morilce štirih policajev KOPENHAGEN, 20. — Največji »lov na človeka*, kar Jih Je bilo na Danskem po vojni, se je danes pomaknil v severni Zeeland. Več kot 2000 policajev, ki jim pomaga tudi vojska, išče bandite, ki so v noči od petka na soboto dvakrat streljali ter pri tem ubili 4 polici*-ske agente. Policaji, ki nosijo na sebi posebne neprobojne telovnike in čelade, so postavili cestne blo-ko po vsem severnem Zeelandu, potem ko se je danes zjutraj zvedelo, o novem streljanju proti nekemu taksiju. Nihče v vozilu ni Dil ranjen, čeprav so avto zadele tri krogle. Kmalu pa so aretirali nekega moškega, ki je izjavil, da je izstrelil nekaj strelov proti taksiju «za zabavo*. Ugotovili so tudi, da ta dogodek ni v zvezi z zločinom v soboto. vanji prava, države in svobode. Na eni strani je svet, ki izvaja svo je pojmovanje prava, družbe in svobode iz načel antičnega rimskega prava, na drugi strani pa je svet, ki ima v tem povsem drugačno pojmovanje, izhajajoče iz dialektičnega materializma. Upoštevati je treba, da nad večjim delom sveta vladajo režimi, ki slede tem drugim načelom. Kardinal Beran pa se je zavzemal za svobodo vesti ter se izrekel proti vsakemu prisiljevanju. Mogoče, je dejal, se mora danes Cerkev na Češkem pokoriti za kršitve verske svobode, kot je bila smrt Jana Husa v XV. stoletju ter prisilna spreobrnitev večjega dela naroda v XVII. stoletju. Do glasovanja o besedilu izjave o verski svobodi pa tudi danes še ni prišlo. Mnogi mislijo, da bi tajništvo za zedinjenje, ki Je imelo nalogo sestaviti načrt, sedaj že lahko poznalo mnenja večine koncila. Ker pa glasovanja še ni bilo, se pojavljajo vsakovrstne govorice. Tako nekateri pripisujejo tajništvu za zedinjenje namen, da glasovanje sploh prepreči, ker se boji deloma negativnega izida. Tak izid pa ne bi bil najboljši uvod v potovanje papeža na sedež OZN. Generalni tajnik OZN U Tant je baje z nekaterimi diplomati že razpravljal o mirovnih pobudah, ki jih bo sprožil papežev govor pred generalno skupščino OZN. Ni še znano, kdaj se bo papež sestal s predsednikom Johnsonom. Sestanek, piše Washlngton Post, ne bo konferenca med dvema voditeljema države, ker ZDA ne priznavajo Vatikana kot politično enoto. Sicer pa sl ni mogoče misliti, da bi papež prvič prišel v ZDA, pa da bi ga predsednik osebno ne pozdravil. Za novega nadškofa v' Turinu Je papež imenoval profesorja antične krščanske literature na turinski u-niverzi msgr. Pellegrina. Kot Je znano, je bila turlnska nadškofijo že dlje časa brez pravega poglavarja, kar je v Turinu že vzbujalo nekoliko nevolje. Očitno je hotel biti Vatikan pri imenovanju novega nadškofa kolikor toliko previden, saj je že nekako v tradiciji, da postane turinski nadškof kardinal. Novo imenovani nadškof ima 63 let. 0 tatvini diamantov za 200 milijonov MILAN, 20. — Glede diamantov v vrednosti 200 milijonov lir, ki naj bi bili izginili pred časom med prevozom z letalom iz neke švicarske banke v Chiassu v Tel Aviv, Je danes kvestura izdala sledeče poročilo: Glede tatvine diamantov, do katere je prišlo v nejasnih okoliščinah med Chiassom in Tel Avi-vom, sporoča uradni predstavnik kvesture, da je bila opravljena preiskava v soglasju s švicarsko policijo ter oddelkom kriminalne policije pod vodstvom vicekvestorja dr. Nardona. O preiskavi pa za sedaj še ne more biti nobenih poročil. RIM, 20. — Od 30. septembra do 3. oktobra bo v Catanzaru in v Reggio Calabria VII. italijanski kongres kazenskega prava. Na njem bodo razpravljali predvsem o reformi kazenske preiskave. RIMINI, 20. — Podtajnik v predsedstvu vlade poslanec Salizzonl je v Riminiju otvoril 36. esperant-ski kongres, ki se ga udeležujejo okrog 300 delegatov iz vseh krajev Italije. Kongres bo trajal do četrtka. • • a i §•f • Varstvo narave II-III Kot obširna knjiga (248 str.) je izšel dvojni (11.III.) zvezek zbornika Varstvo narave, glasila službe za varstvo narave v Sloveniji. Ta dvojna številka je posvečena problemu Bovške kotline in Soške doline zaradi projekta o gradnji akumulacijske hidroelektrarne Trnovo. S tem problemom se ukvarjata najprej Stane Peterlin in Ivan Sedej, ki objavljata daljšo razpravo Projekt hidroelektrarne Trnovo in varstvo pokrajine. S stvarnim navajanjem prihajata avtorja do sklepa, ki govori za ohranitev Soške doline takšne, kakršna je. Bolj naravnost se proti hidroelektrarni izreka inž. arh. Marjan Debelak, ki poudarja, da bi bila prizadeta turizmu na Bovškem dosti večja škoda, kot bi bila korist, ki bi jo imelo Zgornje Posočje od hidroelektrarne. Helena Mena-še je zbrala v skupen sestavek vsa mnenja iz Javne razprave o projektu hidroelektrarne Trnovo v dnevnem časopisju. Seveda je očitno, da se zbirateljica pridružuje mnenjem, ki so proti hidroelektrarni. Ostali članki se navedenega vprašanja ne tičejo neposredno. Angela Piskernik je napisala prispevek Iz Zgodovine slovenskega varstva narave. Tone VVraber pa je avtor več prispevkov: Nekaj misli o varstvu narave, posebej še rastlinstva, Trenta, Botanični rezervat na Notranjskem Snežni-ku, Malo polje v Julijskih Alpah. Poleg člankov, katerih avtorji so še Tone Wraber, Angela Piskernik, Stane Peterlin, Braco Mušič, Ciril Jeglič, Jože Strgar, Franjo Jurhar, Marjan Repe, Mirko Šoštarič, Vida Pohar in Igor Prokofjev, bi posebej opozorili še na razpravo Jožeta Štirna Onesnaženje (kontaminacija) morja v Tržaškem zalivu. — Na koncu zbornika je še več poročil. Eduardo De Filippo napisal novo delo RIM, 20. — Gledališka sezona 1965-66 se bo v Rimu začela 7. oktobra v gledališču Quirino s predstavo sRomea in Julije» v režiji Franca Zeffirellija. To je pravzaprav predstava, ki so jo videli že v več italijanskih mestih (lani tudi na gradu v Trstu) pa tudi na Dunaju, Londonu in Parizu. V istem rimskem , gledališču bodo potem igrali Ver-govo «Volkuljo» z Anno Magnani ter prav tako v režiji Franca Zeffirellija. Tudi ta predstava ni novost. Pač pa bo «absolutna novost» neko delo Eduarda De Fi-lippa. Avtor in igralec, ki je delo dokončal te dni, mu še niti ni izbral naslova. Amedeo Nazzari spet v gledališču RIM, 20. — Amedeo Nazzari, ki se po presledku mnogih let vrača h gledališču, je pričel vaje za komedijo «Ugrabili so predsednika» Dina Verdeja. Premiera komedije bo v prvih dneh oktobra. Rimska Opera v finančnih težavah RIM, 20. — Rimsku Opera je v hudi finančni krizi. Tako je pred nedavnim izjavil njen direktor. R'msko operno gledališče je tako zadolženo in razpolaga s tako pičlimi finančnimi sredstvi, da ne more izplačevati rednih plač svoje mu osebju. Samo svojim nameščencem dolguje okoli 125 milijonov lir V ničkaj boljšem finančnem sta nju niso niti druge operne hiše j glavnih mestih Italije, še posebej milanska, turinska, genovska in druge Opere. Zelo ažurna založba Cappelli Založba Cappelli je svoji dve knjigi zbirke «Dal soggetto al film* posvetila dvema filmskima novostima tn sicer filmu Federica Fellinija eGiulietta degli spiriti* in filmu Luchina Viscontija eVaghe stelle dell’Orsa», torej filmoma, katerih eden je zastopal Italijo na sedanjem beneškem filmskem le stivalu, drugi pa ni celo niti še dospel na festival, ker še ni bil pripravljen. Prvo knjigo je pri- pravil Tržačan Tullio Kezich, drugo pa Pietro Bianchi. Knjigi sta bogato ilustrirani s slikami iz film-mov in vsebujeta vse osnove za boljše razumevanje namenov, ki sta jih Fellini in Visconti imela s svojima filmoma. V knjigi «Giu-lietta degli spiriti» je tudi dolg intervju s Fellinijem. V Benetke pride madridsko gledališče «Lope de Vega* BENETKE, 20. — V dneh 23. in 24 t. m. bo na beneškem mednarodnem gledališkem festivalu nastopila tudi madridska gledališka skupina iiLope de Vega», ki bo v beneškem gledališču «La Fenicen nastopila z «Celestino» Fernanda de Rojasa. Avtor tega dela Fer-nando de Rojas se je rodil v Mon-talbanu v provinci Toledo v drugi polovici 15. stoletja, umrl pa v Talaveri 3. ali 8. aprila 1541. Bil je po poklicu odvetnik in guverner v Talaveri, toda kot študent se je ukvarjal s pisateljevanjem ir., med njegovimi najboljšimi deli je prav odrsko delo «Celestina», s katerim prihaja madridsko gledališče v Benetke na mednarodni festival. Strokovnjaki niti ne vedo za gotovo ali je vse to delo njegovo, ali pa je de Rojas delo le razvil na osnovi ideje, ki je izražena v prvem dejanju «Celestine». Vsekakor bo to gostovanje zelo zanimivo, kajti tako odrsko delo, ki je na sporedu, kot tudi gledališka skupina, ki z njim prihaja v Benetke predstavljata dva izredno zanimiva elementa za gledališko občinstvo. Raffaella Carra v filmu «Polkovnik von Ryan» DUNAJ, 20. — Film <•Polkovnik von Ryan», ki so ga lani posneli v Italiji in Holli/zccodu, so ttdni prvič vrteli v nekem dunajskem kinematografu. Film pripoveduje zgodbo 600 angleških in ameriških jetnikov, ki so v avgustu in septembru 1943 pod poveljstvom ameriškega polkovnika Ryana pobegnili iz nekega koncentracijskega taborišča v južni Italiji, in se skozi vrsto težav in prigod prebili skozi nemške linije čez ves polotok do švicarske meje. Občinstvo je film sprijelo z mnogimi aplavzi in še posebej navdušeno ploskalo Raffaelli Carrd, ki je edini ženski lik v filmu, v katerem igra 600 mož. Glavne moške vloge igrajo Sinatra, Housard, Fan-toni itd. Družba MGM bo imela 8 milijonov dobička NEW YORK, 20. — Ameriška filmska družba MGM bo imela letos 8 milijonov dolarjev čistega dobitka. Ta vest demantira govorice o finančnih težavah, v katerih naj bi se bila znašla ameriška filmska družba. Pri vsem tem pa je vendarle treba dodati, da omenjenih 8 milijonov dolarjev ne bo čisti dobiček ob koncu leta, kajti film «Dr. živago* ne bo stal 8 milijonov, kot so predvidevali, pač pa 11 milijonov, kot bo tudi film «The loved one» stal 2 milijona več kot so predvidevali. Z druge st.ani pa ima družba MGM še najmanj 30 drugih že pripravljenih filmov, ki ji bodo prinesli veliko dobička. Becaudova pesem o de Gaullu PARIZ. 20. — Znani francoski pevec Gilbert Beeaud je slcompo-niral poezijo o de Gaullu, ki jo je nap'sal Pierre Delance in ki nosi naslov eObjokoval ga boš* Pesmi je dal ritem eblussan. Besedilo pa bi mogli prevesti nekako takole: Glas je globok in od sekan, govoril je o Franciji, ki bi ti ugajala. To ime, ki ti je govo rilo o tvojem domu, o našem do-mu, je res škoda, da nam ne gori več. O njem, o tem legendarnem čioveku. In tistega dne, ko ga bodo pokopali — za to stavim sto frankov — ga boš dolgo objokoval.» • * • HOLLYWOOD, 20. — Filmski igralec Spencer Tracy je bil 4. septembra operiran. V teh zadnjih dneh se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo. Sedaj pa se mu je spet obrnilo na bolje in zdravniki so dali še kar optimistične izjave. Geraldine Chaplin, mlada igralka, hči znanega Charlota, se je v Beogradu srečala z ruskim pesnikom Jevtušenkom, ki preživlja nekaj dni počitka v Jogoslaviji Z NEDELJSKEG, 4 PRAZNIKA MLADINE f - 1 V enotnosti je največje zagotovilo za naš nadaljnji obstoj in razvoj! Priobčujemo na tem mestu govor, ki ga je v nedeljo imel Pavle Vidav. Objavljamo ga v celoti, ker so v njem izrečena nekatera važna dejstva ter ugotovitve glede vloge, namena in pomena, kakor tudi zaprek pa bodočih nalog in ciljev, ki stoje pred vso našo slovensko mladino v trenutku, ko ta vsak dan odločneje izraža svojo voljo, da se iskreno, vztrajno in nepopustljivo zavzame za uresničitev tistih demokratičnih i-dealov, uresničljivih samo v zares popolni enakopravnosti-vseh državljanov, tudi tistih slovenske narodnosti, na vseh področjih tako njihovega gmotnega kot duhovnega življenja. Govoriti o položaju slovenske manjšine v Italiji pomeni govoriti, na žalost še danes, 20 let Po podpisu mirovne pogodbe in 11 let od podpisa londonskega memoranduma, o neurejenem položaju, govoriti o zaviranju uresničevanja mednarodnih dogovorov, govoriti o neizvajanju členov ustave. Ko smo prišli pod upravo italijanske republike in smo sprejeli njeno demokratično ustavo smo pričakovali, da bo naša zamejska skupnost dobila najosnovnejše pravice. Zal se pa to danes v celoti še ni zgodilo. Se danes nam oblasti prepovedujejo uporabo našega jezika na sodišču, in ni omogočena uporaba slovenskega jezika v upravi; tudi šolski zakon Se v celoti ne izvaja. Naša zemlja se je načrtno raznarodovala, tudi gospodarsko smo Slovenci zapostavljeni. Se danes nismo sorazmerno zastopani v javnih uradih in ustanovah. Se vedno so v veljavi nekateri protislovenski zakoni, ki jih je izdal fašizem, na primer, da slovenski otroci na Goriškem ne smejo imeti osebnega imena v slovenski obliki. Ni še zakona, ki bi vseboval stvarna določila za zaščito slovenske manjšine, kot to velja na Južnem Tirolskem za nemško manjšino in v Dolini Aoste za francosko. V Beneški Sloveniji in Kana'ski dolini pa žive naši rojaki kot brezpravna raja, ker jim oblast noče priznati, da so Slovenci. Niti ni bilo sprejeto zakonsko določilo, ki bi prepovedovalo netenje narodnostne in rasne mrž-nje. Pod pretvezo protesta proti dvojezičnosti, levemu centru in sodni v zvezi z izvolitvijo Dušana Hreščaka v občinski odbor tržaške občine se obnavljajo demonstracije, kjer se vse konča z vpitjem «A morte i ščnvi» in prepevanjem pesmi, ki so bile v modi nekoč . .. Vstop slovenskega socialističnega svetovalca v občinski odbor tržaške občine predstavlja kljub vsem navedenim krivicam, le mejnik, ob katerem se je prekinilo — upajmo za vselej — tisto nečloveško potiskanje Slovencev na stopnjo drugorazrednih državljanov. Ta izvolitev je vsekakor pozitivno dejstvo, nasprotno politiki nacionalistične diskrimihaci-je, ki je vladala do sedaj. PVe-prčani smo, da je to samo prvi korak k doslednemu reševanju vprašanja slovenske manjšine. Prav zaradi tega je Hreščakova Izvolitev vzbudila najbolj nasilne in sovraštva polne reakcije fašistov in njih desničarskih kolegov, in to z blagoslovom, javnim ali tajnim, starodavnega sovražnika Slovencev, škofa Santina. Ta je šel v svoji ((prizadevnosti« tako daleč, da ga je moralo napasti celo glasilo slovenskih katoličanov. Vrednega pajdaša n trobilo, pa je ta druščina dobila v nekem tržaškem dnevniku, katerega ime samo pove njegovo majhnost. V svojih izbranih psovkah in oguljenih frazah so ti tulili, da moramo Slovenci ostati pokorni sužnji. Nikomur ni pa jasno, kdo jih je tako visoko postavil. Ščuvali so pobaline naj gredo na cesto, kjer so se izživljali z vpitjem «a morte 1 ščavi« in napadali s.ovensive ustanove. Oblasti pa niso reagirale tako, da bi, se take demonstracije v zali zatrle, kot to znajo v drugih primerih. Pravijo, da ni formalnih določb. Takoj so pa našli formalno določbo, ko je bilo treba prepovedati plavo-rdeči-beli trak na štafetni palici STEDG. Tako ravnanje je nerazumljivo, saj je bila spominska palica okrašena z istimi trakovi od Belopeških jezer, preko Benečije in Goriške do Nabrežine. Kaj za Trst veljajo drugi predpisi? Zakaj? Ali na Tržaškem proslavljanje 20, obletnice osvoboditve komu ni všeč? Potem bj radi vedeli, kdo je to m zakaj mu ni všeč? Ali mu morda ni všeč, da v Trstu živimo tudi Slovenci? Naše manifestacije niso naperjene proti nikomur! One so jamstvo za mirno sožitje med vsemi in naša iskrena želja je, dg «ne vrag, le sosed bo mejak«. Za nas pomeni sožitje med Italijani in Slovenci sožitje med enakopravnimi, med ljudmi, ki imajo enake dolžnosti in enake pravice Prepričani smo, da mora predstavljati manjšina činitelja zbližala med narodi. Toda istočasno se zavedamo, da nas čaka še dolga in trda pot do uresničitvi vsen naših pravic. Istočasno pa vemo, da predstavlja slovenska manjšina v Italiji, kakor vse druge manjšine po svetu, važno po-stavko v odnos, i med narodi. Mi smo in moramo ostati most med italijanskim in slovenskim narodom m s tem tudi most med obema sosednjima državama. Ta most naj vedno bolj odpravlja razlike in trenja ter naj prispeva k boljšemu razumevanju in sodelovanju in tako ustvarja vzdušje miru ter aktivnega sožitja med narodi. Zato si mi, slovenska mladina v Italiji, iskreno želimo, da bi napori v tej smeri rodili sad in da bi izginil — na srečo že pojemajoči - vpliv tistih elementov, ki se na vse načine trudijo, da bi naša skupnost v Italiji ne dobila tistega, kar ji pripada! Po naši sqcialno - gospodarski strukturi, smo pač narod delavcev, kmetov, obrtnikov in malih trgovcev, v čemer je eden izmed glavnih vzrokov, da smo Slovenci tako močno izpostavljeni vpr-vom italijanske večine in asimilaciji. Vsakdanje življenje in delo, vsakdanji stiki, zlasti pa go-soodarska odvisnost od tujega delodajalca in celo od tujega odjemalca, vpliva na nacionalno zavest našega človeka. K temu se pridružuje še kolonizacija podeželja, ki spreminja narodnostne sestavo naših vasi. Ni skoraj va- si, kjer bi ne bila ustanovljena italijanska šola, kar ima jasen raznarodovalni pomen. Velik problem so pa tudi mešani zakoni, za katere lahko rečemo, da so rakasta rana v življenju manjšine. Ko se poroči Slovenec z Italijanko ali obratno, se taka zveza v veliki večini primerov konča z poitalijančenjem slovenskega zakonca. Je pa to zadeva, kjer je težko kaj ukazovati. Na žalost je nadalje tudi dosti takih, ki trdijo, da se rajši ne poročijo, kot da bi vzeli Slovenca ali Slovenko. Ali mogoče nismo dovolj «fini»? Mi smo vedno ugotavljali in trdili da mora biti slovenska manjšina v Italiji za dosego svojih pravic enotna in složna. Konkretni primeri nas učijo, kakšni so ti uspehi. Enotnost smo vedno pojmovali ne kot združitev Slovencev v eno stranko ali volilno grupacijo, ker je to danes zaradi prevelikih idejnih razlik nemogoče in tudi nerealno. Zato tudi mislimo, da je jasno, da si ne sme nihče lastiti monopola nad slovensko manjšino, ali pa celo določati, kdo je Slovenec in kdo ni, češ, kdor voli zame, je Slovenec, drugi pa ne. To je zločin nad slovenskimi interesi. Zato take trditve celotno odklanjamo! Na žalost pa je med Slovenci v Italiji še nekaj takih, ki so polni fanatizma in zagrizenosti in ki se otepajo vsega, kar ni zraslo na njihovem zelniku, ki omalovažujejo ideale in uspehe narodnoosvobodilnega boja. Se bolj žalostno pa je, da taki ljudje krojijo politiko in delovanje raznih slovenskih organizacij. Takim ljudem, ki ne spoštujejo volje velike večine slovenskega prebivalstva, ljudem, ki so zanesli razdor in sovraštvo medenj pa pravimo, naj bodo končno vsaj tiho! Globoko smo prepričani, da bomo dosegli čimveč, si priborili svoje pravice ter ustavili potujčevanje, če se bomo temu združeno upirali. Globoko se zavedamo nauka, ki nam ga daje nasii svetla m junaška preteklost. Slovenci smo mnogo ali vsaj nekaj dosegli, kadar smo složno nastopili. Ko smo bili razcepljeni in sprti, so nas izigravali in teptali. To velja tudi danes. Mi ponovno poudarjamo, da je samo v sodelovanju vseh Slovencev — od komunistov, socialistov do katoličanov — osnOVa žš učinkovito zaščito naših narodnih interesov. Treba je prenehati s strankarskimi ločevanji, ko gre za zaščito izključno narodnih interesov, ko gre za naš lepi in moderni Kulturni dom. Enotnost manjšine naj bo tako v Kulturnem domu kot izven njega! Toda med mladino veje nov duh in mirne duše lahko trdimo, da bomo v bodočnosti, ne sicer jutri, ker je treba še precej delati in se truditi, združeni v organizaciji, ki ne bo strankarskega, ampak kulturnega in_ narodnoobrambnega značaja. Spoznali smo nujnost enotnosti pri našem delu, na našem prazniku Steda in pri vsakodnevnih naporih za razvn’ in napredek našega naroda. Nismo spoznali potrebe po enotnosti na sestankih, kajti to b; bila formalna, neresnična enotnost, ampak jo občutimo vsak dan med mladino, ko se trudimo za napredek in razvoj našega ljudstva, za katerega obstoj in bodočnost se borimo tu, na skrajnem zahodnem robu ozemlja, kjer prebivajo Slovenci, Mladina se mora aktivno vključevati v slovenske narodnoobrambne, to je predvsem kulturne organizacije, v njih delovati ter se truditi za še večjo poživitev delovanja zamejskih Slovencev na vseh področjih. Mladina mora biti v prvih vrstah borbe za narodni obstoj, enako kot so bili pred leti voditelji odpora proti fašizmu prav mladinci: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ter tisoči in tisoči drugih, ki so za nas žrtvovali svoja življenja. Njim gre naše zagotovilo, da njihove žrtve niso bile zaman. Mi nadaljujemo njihovo delo. Seveda so se časi spremenili, ne bomo reševali naših problemov z b im-bnmi in dinamitom. V sedanjih časih to ni več primerno. Zato mi ostro obsojamo taka nasilna dejanja, kot jih nekateri izvajajo na Južnem Tirolskem, ker tako delo vodi samo k zaostrovanju položaja in predstavlja oviro za miroljubno sožitje med narodi. Seveda pa mi tu še enkrat opozarjamo, da smo pripravljeni iti na mirno manifestacijo za naše pravice kadarkoli in kjerkoli bo to potrebno, ne da bi prosili za dovoljenje kogar koli! Naše delo mora sloneti na štu-diranju problemov, moramo se vanje poglobiti ter tako doseči njihovo uresničitev. Treba je delati, delati in se žrtvovati^ Treba je iti na teren, med naše ljudi, poslušati njih težave in misli, treba je premagati miselnost, da smo narod služkinj in zidarjev. Mi smo enaki med enakimi, mi smo de! tistega naroda, ki je dal svetu Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Ta duh pobude, energije, navdušenja, požrtvovalnosti in e-notnosti mora vnašati v celotno naše življenje prav mladina, ki se pa pri tem ne sme omejiti na izključno nacionalna vprašanja, ker se naše rešitve povezujejo s splošnim socialnim, gospodarskim in političnim položajem. Ne smemo pa se nikoli ločevati, pač pa se moramo zavedati, da smo primorski Slovenci, ki ljubimo svoj narod, svoj jezik in svoje običaje, da smo tu m bomo tu tudi ostali! Varšavska jesen Prireditev bo od 21. do 30. septembra - Kakšna dela bodo izvajali - Med solisti bo precej mednarodno priznanih umetnikov FESTIVAL SODOBNE GLASBE Nagrado Marzotto za 1. 1965 je prejel znani italijanski pisatelj Ignazio Silone, avtor romanov »Fontamara«, «Pane e vino«, «11 seme sotto la neve«, «Una manciata di more« in drugih. Rodil se je 1. 1900 v Peščini, v pokrajini Aquila. Nagrada mu je bila podeljena za delo «llscita di sicurezza«. Nedvomno se glasbena dejavnost kakor vse druge umetnosti prilagajo utripu časa. Po eni strn-nt je vsebinsko sedaj bolj kot kdaj prej odsev življenja, po drugi pa ubira samosvoja pota tudi v oblikah glasbenih prireditev. Poleg standardne koncertne sezone se vse bolj uveljavljajo poletni glasbeni festivali, ki po bolj ali manj načrtnem programu nudijo prvovrstne dosežke, predvsem na reproduktivnem področ-ju. Samo v Evropi je nad trideset poletnih iger, ki so včlanjene v Evropsko festivalno združenje. Bolj smotrno je prizadevanje, da na taki prireditvi izvajajo glasbo, katere poslušalec sicer ne bi mogel slišati. V tem pogledu so najbolj zanimivi festivali sodobne glasbe, Darmstadt Donnu Eschingen (center tako imeno- ■lit«iiiiiaiiiiiiii.iaiiii.ii.iiiiiiiiiiiii.iiiiitiiiiiiaiiiiiviiV|iaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiBiiiaigi.iiiBiiiitiiiaiiiiiB.BiiiiiiiitiiaiiaiiiiiiifiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiBiiiiiiiiiiittirMiiiiiitBtiiaiaiiia«iiMalit«tiiiitntiiiitiM«*TTvi««>«i««*tiiniiiii«*ii>Maas*iiMi>i,ll<,,ia,llll,l>lal>ll,lll>t>>t ZMANJŠANJE MLADINSKEGA KRIMINALA V SOVJETSKI ZVEZI Bolj kot s kaznijo mlade nepridiprave navajajo na pošteno pot s prevzgojo Posledica še ne odpravljenih ostankov stare družbe - Kako je na razvoj družin in še posebno otrok, vplivala druga svetovna vojna - V vzgojnem sistemu je še vedno precej praznin - Negativne posledice zahodnih filmov - Otrokova vzgoja v družini v SZ ni zasebna zadeva Z vprašanjem kriminula mladoletnikov se danes z največjo prizadevnostjo ukvarjajo v vseh državah sveta. Kako je s to zadevo v SZ? Na to vprašanje nam odgovarja Nikolaj Guskov, načelnik sekcije za mladoletnike pri državnem tožilstvu SZ. Glede na važnost vprašanja samega in pa zanimivost odgovorov, smatramo za koristno, da v pričujočem članku pojasnimo mnenje, ki ga je s tem v-izrekel omenjeni sovjetski funkcionar. Prepustimo torej besedo njemu. Mladoletniki v Sovjetski zvezi store danes dvakrat manj zločinov kot leta 1040. Ce se je v času vojne mladinski kriminal nekoliko dvignil, je to bilo moč pojasniti s težkočamt in odpovedmi, ki jih je zahtevala vojna proti fašistični Nemčiji. Z odpravo vojnih posledic, pa je kriminal že v dobri meri padel, in to še prav posebno med mladimi generacijami. Nekaj številk; leta 1946, se pravi prvo leto po vojni, je udeležba mladoletnikov do 18. leta v skupnem številu obsojenih znašala 11.7 odst., leta 1954 se je zmanjšala na 5,8, leta 1959 na 3,3 in leta 1960 na manj kot 3 odstotke. Mladoletniki se v glavnem ukvarjajo s tatvinami in ne predstavljajo velike družbene nevarnosti. Če se udeleže takšnih kaznivih dejanj v skupinah, je bilo na osnovi natančnega proučevanja primerov ugotovljeno, da so se take skupine običajno ustanovile, ker so njihovi člani bili brez posla, ne pa zaradi tega, ker bi bili h kaznivim dejanjem nagnjeni. Iz tega lahko potegnemo zaključek, da mladinski kriminal v naši deželi ne predstavlja družbene nevarnosti, marveč da Izginja. Vendar je treba hkrati tudi ugotoviti, da obstaja, pri čemer smatram za potrebno, da se predvsem odkrijejo njegovi vzroki in poiščejo sredstva za njegovo odpravo. Do večine kaznivih dejanj prihaja na osnovi pobud, ki temelje ra privatni lastnini ter sovražnih odnosih med ljudmi. Zmaga socializma je odpravila pogoje za takšne odnose in je po drugi strani ustvarila nove, ki izhajajo Iz neve družbene ureditve in ki jih označujejo kolektivizem, tovarištvo, smisel za medsebojno pomoč itd. S tem, seveda, še ni rečene, da so tudi pojmovanja, tuja naši družbeni ureditvi, že izginila hkrati z že omenjenimi negativnimi odnosi, temelječimi na privatni lastnini. Le-ta obsta- Kolone beguncev, kakršna je ta, lahko od začetka spopada v Kašmiru srečamo malodane vsako uro. Z vsem svojim Imetjem na kamelah, se pe* pomikajo čim dlje vstran od prizorišča krvavega obračunavanja. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes boste lahko popolnoma zadostili svoji želji po novostih. Nobenih sprememb v čustvenem življenju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišlo bo do manjšega spora med vami in sodelavci, ker pač tl ne želijo nobenega tyeganja Skušajte izpopolniti svoj dar opazovanja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nikakor ne upočasnite svojega delovnega tempa. V družini bo vladalo popolno razumevanje. RAK (od 22.6 do 22.7.) Nenadoma se vam bodo odprle nove, 'ugodnejše perspektive za nadaljnje delo. Ne udeležite se nizkotnega obrekovanja neke vam znane osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne jemljite preveč tragično posledic nekega spora na delovnem mestu. V ne- HOROSKOP kem čustvenem odnosu, skušajte biti bolj razgibani. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Delajte vztrajno in še z večjo energije, kljub zaprekam, ki se vam postavljajo. Deležni boste izrednega čustvenega doživetja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prišlo bo do rešitve nekega starega spora, in sicer na ukaz od zgoraj. V nekaterih načelnih vprašanjih bodite do konca nepopustljivi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ogibajte se tveganih podvigov, predvsem zaradi toga, ker bi Jih sami ne zmogli. Pazite na svoje živce. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne spuščajte se v poslovna tekmovanja, na katera niste pripravljeni. Hrupno družabno življenje ni preveč primerno za vas. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše finančno poslovanje naj bo vedno v okviru možnosti, ki z njimi razpolagate. Pred kratkim sklenjeno prijateljstvo se bo še bolj utrdilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekatere prehodne težkoče v delu znanstvenikov in književnikov. Ne zanašajte se preveč na nekega sorodnika. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte se v zvezi z nekim zelo važnim vprašanjem pogovoriti s svojim predstojnikom. Deležni hoste največje pozornosti svojih prijateljev. jajo tudi po zmagi socializma pri številnih ljudeh, a še prav posebno med predstavniki starejše generacije. Sovjetska oblast upravlja našo deželo že skoraj 50 let, vendar pa to z zgodovinskega stališča predstavlja kratko obdobje. Potrebno bo še precej časa ter vztrajnih naporov, preden bo izgrajena nova družba, v kateri bodo povsem odpravljeni vsi ostanki preteklosti. Po mojem mnenju ni mogoče tudi mimo neke druge okoliščine:- mislim pri tem na vplive kapitalističnega sveta, ki se jim z lahkoto podrejajo nekatere slabotnejše osebe naše družbe in pa del mladine iz sebičnih ter individualističnih nagibov. Tako n.pr. nekateri zahodni filmi, ki se prikazujejo v naših kinematografskih dvoranah, bolj ali manj poveličujejo prav ta individualizem, kai nedvomno skrajno negativno vpliva na mladoletnike. Kar zadeva razloge kriminala, dokazujejo razni anketni podatki, da gmotni činitelj kot tudi vzroki, ki ga sicer omogočajo, v Sovjetski zvezi nimajo nobene vloge. V bistvu gre bolj za pomanjkljivosti v vzgoji in pa dejavnosti organizmov, ki bi morali kriminal preprečevati ln se proti njemu boriti. Vzgoja otrok v šolah se nedvomno izboljšuje. Država ne varčuje s sredstvi v prid splošnega izobraževanja. Vendar se zakon o obveznem šolanju še vedno ne izvaja dovolj dosledno. In tako prihaja do primerov otrok, ki ostajajo brez nadzorstva, nakar postopno zabredejo v kriminal. Ugotovljeno je bilo, da gre večino prekrškov zoper disciplino in javni red pripisati mladoletnikom, ki so pred časom zapustili šolo. Predčasna zapustitev šole mladoletnika loči od njegovih šolskih tovarišev, in kakor tudi onemogoča pedagogom, da bi vzgojno vplivali nan|. Naravni prirastek prebivalstva v naši deželi je zelo velik. Navzlic velikim naporom aa izgradnjo novih šol, zavodov in drugih vzgojnih ustanov, se v mestih še vedno vrši dopoldanski in popoldanski pouk. Spričo tega so bili sprejeti ukrepi za zgraditev večjega števila šolskih poslopij. Za vzgojne potrebe mladoletnikov je na razpolago zelo široka mreža pionirskih domov, otroških knjižnic, društev za mlade ljubitelje narave, nadalje krožkov mladih tehnikov, nadalje so tu številne športne Sole, stadioni, mladinska gledališča in kinematografi Njihovo število se veča od leta v leto, pa jih je še vedno premalo. Razne mladinske zabave, kot tudi kulturne prireditve ter vzgojno množično delo z mladimi, bi pa vsekakor predvsem moralo potekati prav v okviru teh ustanov. Pri nas otrokove družinske vzgoje ne smatramo za osebno zadevo staršev. Pretežna večina le-teh vzgaja dobre državljane, vendar pa se ne sme pozabiti na nekatere objektivne razloge, ki otežkočajo dobro vzgojo v družini. Se vedno so občutne hude posledice vojne, ki je razbila številne družine in jim odvzela očete. Ne gre namreč za golo naključje, da številni mladoletni zločinci izhajajo prav iz takšnih družin. Drugi pripadajo družinam, katerih družinski glavar je zaposlena mati, kar spet v veliki večini primerov predstavlja posledico vojne. Pomembno vlogo gre pripisati tudi subjektivnim okoliščinam: pomanjkanju resnosti, skrajni razvajenosti otrok, ravnodušnemu ln neodgovornemu odnosu do vzgoje ipd V mnogih primerih posredujejo tudi sami starši slab zgled otrokom, ker pač pijejo, so grobi in neotesani itd. V borbi proti mladinskemu kriminalu pa država ne nastopa samo s tem, da jih kaznuje, temveč jih skuša tudi prevzgojiti. Zakon določa stopnjo odgovornosti za storjeni prest, osnovi leninskega načeia o sorazmernem odnosu med kazenskimi m vzgojnimi sredstvi. 'Vloga-prepričevanja, kot bistvene metode vzgojnega sistema, še prav posebno raste. Odprava kazenskih ukrepov v okviru družbenega sistema mladinske vzgoje, se izvaja hitreje, bolj obsežno ln temeljito kot pa , odnosu do odraslih. Tako je n.pr. leta 1960 med mladoletniki, ki so bili storili kazniva dejanja, 35 odst. bilo oproščeno kazenskih odgovornosti, nakar so bili izročeni raznim družbenim ustanovam, da jih prevzgojijo. Leta 1964 je to razmerje znašalo 55 cdst. Med obsojenimi je že ena tretjina takih, ki jim ni bila odvzeta svoboda, njihovo število pa še vedno narašča. Zakon predvideva znatne omejitve v pogledu uporabe kazenskih ukrepov proti mladoletnikom. Le-ti ne morejo biti obsojeni na smrtno kazen ali Izgon, kot tudi ne na zaporno kazen. Oavzem svobode, na osnovi katerega si bodi člena, ne sme presegati 10 let. Vrhu tega so. mladoletniki v okviru predpisov, ki jil določa zakon, lahko izpuščeni na svobodo, brž ko so prestali tretjino kazni. Na zaporno kazen so običajno obsojeni samo mladoletniki, pri katerih so antisocialni nagibi že stalnega značaja. A tudi v tem primeru ne gre za zaporno kazen v pravem pomenu besede, marveč so ti odposlani v posebne kolonije za mladoletnike, kjer si lahko pridobe osnovno izobrazbo, se izuče kake obrti ter jim je celo omogočeno, da se ukvarjajo s športno dejavnostjo In socialnim delom. *' vane eksperimentalne smeri), Zagreb (bienale) in predvsem Varšava so prizorišča največjega mednarodnega pomena. Avstrijski primat glasbene avantgarde, po prvi svetovni vojni (Schoen-berg. VVebem, Berg) so sedaj preuzeli Poljaki, če ne upošle-vamo eksperimentiranja Nemce", ki v iskanju gredo marsikdaj le predaleč in teh produktov ne moremo več šteti h glasbi. To leto te deveta ttVaršavskn jesenu navaja internacionalno zasedbo avtorjev in izvajalce«. Na čast osemdesete obletnice rojstva Albana Berga bodo izvajana vsa njegova pomembna dela. Na novo bo postavljena tudi opera Wozzeck, ena najtehtnejših stvaritev Schoenbergovcga kroga. (To delo je tudi višek slavnostnih i-ger, ki tečejo te dni ti Stockholmu). Poleg (danes te) klasikoo moderne glasbe — Bartoka, Prokofjeva, Szgmanotcsfcega, Weber-na, Stravinskega in Soštakoviča — so na sporedu še šteoilni avtorji mlajše generacije. Letošnja «Varšavska jesenu je predvsem zastopana s poljskimi komponisti, ki so po svojih delih znani že mednarodni publiki — nekoliko starejša Lutoslaicski in Gr a-zyna Baceivicz ter generacija izredno nadarjenih mladih skladateljev z Bairdom in Pendereckim na čelu. Izvedbe bodo zaupane najboljšim poljskim orkestrom in ansamblom. Od tujih so zastopani simfonični orkestri iz Berlina in Helsinkov, plesalska skupina iz San Francisca in znani La Salte kvartet iz Cincinnatija. (Velja omeniti, da je leta 1963 sodeloval na tem festivalu kot prvi jugoslovanski izvajalni korpus tudi ansambel «Slavko Ostercu iz Ljubljane pod vodstvom Iva Petriča.) Tildi med solisti zasledimo precej mednarodnih umetnikov: flavtista Severina Gazzellonija, klavirski duo bratov Kontarskg, čelista Daniela Szafrana, virtuoza na tolkalih Christopha Caske-la in druge. I. DEKLEVA Francoski pevec in filmski igralec Aznavour snema zdaj, skupaj z angleško igralko Susan Hampshire, film »Pariz v mesecu avgustu«. Trenutno so s snemanjem filma morali prenehati, ker so ga napadle bolečine v križu. TOREK. 21. SEPTEMBRA 1965 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Veseli motivi; 12.15 Naš vrt; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra Tržaški mandolin-ski ansambel; 17.20 Glasbeni ka-leidoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Skladatelji naše dežele; 18.55 Baročna glasba; 19.15 Otroške igre, razve- Marisa Terzi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Franco Tonani In njegov ansambel; 22.40 Beethovnov koncert; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pes- rirlio in ' 10 94 7 (mu lan nli P^si; 1130 Melodije in ro- drila m zabave, 19.25 Z Italijan- mance;H nA5 Glasba M godala; sklh glasbenih festivalov; 20.00 Šport; 20.35 Aleksander Borodin: «Knez Igor«, opera; 21.40 Humoreske preteklega stoletja; 22.00 Slavni izvajalci: pianist Walter Gleseking; 22.15 Večerni ples; 23.00 Vokalni trlo «The Mc Guire Si-slers«. 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Spch red raznih popevk; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasba iz filmov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba na ploščah; 17.25 Simf. koncert; 18.25 Pri klavirju Earl Hines; 19.10 Oddaja za delavce; 19.35 Glasbeni vrtiljak; 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vlo lip* 10 0*\ Trot Jo ctran J * ’ //. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 «11 Girova-gone«, varietejski program; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 12 00 Glasba danes; 13.00 Srečanje žek; 12.25 Tretja stran Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Program na ploščah; 9.45 Iz operetnega sve- C; ToIjMoK C« Glasbeni $13 H 00 Pevski progrem;il'is SSVKreSS&ŽTBi ““*«!> “*? “Ss* Uspele melodije; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah, 13.30 Poročila; “13.40 Od popevke do popevke; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.20 Mladinski zbori; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Od opere do opere; 16.30 Izbrane strani pisateljev vsega sveta; 16.45 George Libera-ce in njegov orkester; 17.00 Vaši Izbranci; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje trenutek; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zbori včeraj ln danes; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 20.00 Večer z Eldom Di Lazzarom, glasbeni program; 21.00 Plesna glasba; 21.40 Večerna glasba; 22.15 jazzovski kotiček. III. program 18.30 Pregled sodobne zgodovine; 18.55 Iz kulturnega življenja; 19.15 Panorama Idej; 19.30 Vsako-večemi koncert; 20 30 Revija revij; 20.40 Brahmsov koncert; 22.45 Glasba danes. Slovenija 7.15 »Otroške igre...«; 8.05 Od rrielodtje do melodije; 8.30 Glasba Iz Južne Amerike in Oceanije; 9.25 Pozdravi najmlajšim; 940 Zvoki iz studia 14; 10.15 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere Moč usode; 11.15 Nimaš prednosti(;12h5 Petindvajset minut Oershvina, 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 SpO; rec narodnozabavne r!asbe-KU5 Zabavna glasba; 14.00 Poročil*, 14.35 Robert Schumann v svoji solistični glasbi; 1520 Zabavni in-termezzo: 15.30 V torej na svidenje, 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Slovenski vckalni solisti, ansambli ln orkestri zabavnih melodij; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Recital pianista Maritana Lipovška; 20.20 Radijska igra; 21.16 Sere-nadni večer; 22.10 Popevke se vrstijo; 23.00 Poročila; 23.05 Matija Bravničar Simfonična antiteza. Ital. televizija 18.20 Program za najmlajše; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.15 »Suprema decisione«, film; 23.05 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «11 caro estinto«, televizijska igra; 21.46 Glasbena revija na ledu. Jug. televizija 20.00 Včeraj, danes. Jutri; 20.40 Waterpolo za trofejo Italije — posnetek tekmovanja v Budimpešti; 22.40 Včeraj, danes, jutri. Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.9, najmižja 12.9. ob 19. url 16.8; vlaga 52 odst., zračni tlak 1025.0 raste, veter 12 km severovzhodnik, nebo 9 desetin pooblače-no, morje mimo. temperatura morja 21.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOHEK, 21. septembra Matej Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 18.06. Dolžina dneva 12.16 Luna vzide ob 0.34 in zatone ob 16.37 Jutri, SREDA, 22. septembra Mavriolj V SOBOTO IN V NEDELJO NA STADIONU «PRVI MAJ» Lep uspeh praznika zamejske mladine pod geslom enotnosti in borbenosti Praznik sta organizirala Društvo demokratičnih srednješolcev in Mladinski delavski krožek - Bogat kulturni in športno-družabni program Slovenska mladina je s svojim praznikom, ki Je bil v soboto zve-{er ln v nedeljo ves dan na stadionu «Prvl maj», ponovno Izpričala sveto privrženost Idealom nedeljivosti mladine ter željem po kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku. Na stadionu «Prvi maj» so Je »brala slovenska mladina, ki stremi za ciljem, da se v »togi in s »kupnimi močmi združujejo vse mlade sile v vsakdanji borbi za dosego vseh tistih pravic, ki nam pripadajo. Prav mladina se globoko zaveda, da predstavlja velik čini-te'' pri zbliževanju obeh sosednih narodov, zato se vztrajno trudi in nadaljuje svojo borbo, za dosega tega smotra. Te misli je povzel Pave! Vldav v svojem govoru, k) ga v celoti objavljamo na tretji strani, ter poudaril veliko važnost «Praznika mladine«, na katerem se Je mladina zbrala v polnem številu pod geslom «Mladina smo eno». Uradni del «Praznika» se je pričel v nedeljo zvečer, potem ko so se zaključile športne tekme. Po govoru Pavla Vldava, je navzoče v Imenu mladine iz Slovenije in njenega vodstva CK ZMS pozdravil Dino' Pucar. ki je omenil, da so mladinski prazniki in dnevi, ki jih prireja slovenska mladina v zamejstvu, globok dokaz, da prav ta mladina v zamejstvu nadaljuje s tradicijo starejših, to je kljubovati raznim rasističnim, šovinističnim in revanšističnim silam ter obujati čut pripadnosti slovenskemu narodu Govornik Je nato omenil, da mladina v matični domovnii zvesto spremlja vsako pobudo ln uspeh, ker Je vsak uspeh zamejske mladine tudi uspeh mladine v domovini. Po uradnem delu Je bil na sporedu kulturni program, ki je obsegal nastop moškega pevskega zbora iz Repna, mladi slovenski pesniki pa so brali svoje ustvaritve. Zbor, ki ga vodi dirigent Mirko Guštin, je izbrano in tehnično dovršeno podal pet skladb in sicer; narodno «Prelepa je Selška dolina«, «Jaz imam tri ljubice«, «Sem fantič z zelenega Stajerja«. «Triglav, moj dom« ln partizansko »Pesem štirinajste divizije«. Med izvajanjem zbora so med eno in drugo pesmijo nastopili pesniki. Prvi Je svoje štiri pesmi «Be-nečanska ljubezen«, «Pomlad», «V baru« in «Pesem» prebral priznani pesnik Fllibert Benedetič. Za njim je nastopil Primož Možina s pesmima «Romar» ter «In če bi govoril«. Ivan Verč Je nato prebral dve pesmi Marka Kravosa »V pomladju« in »Misli«, Sergej Verč je prebral dve svoji pesmi «Na smrtni postelji« ln «Le enkrat«, za njim pa Je še živa Gruden recitirala svoji pesmi »Nedosegljivo« in »človek je sam«. , ,, Prireditelji «Praznika mladine«, mladinci Društva demokratičnih srednješolcev in Mladinskega delavskega krožka so pri pripravah za «Praznik mladine« poskrbeli tudi za zabavo in tekmovanja, že v soboto zvečer, kot napovedano, so na «Prazniku» tekmovali štirje ansambli lahke glasbe. Tekmovanja so se udeležili ansambli «5 Fans«, «Ran-gers« in «Jaguars» iz Trsta ter «Nomadi» iz Gorice. Oceno o najboljšem ansamblu Je izrekla publika sama, ki so jo tvorili v glavnem samo mladinke in mladinci. Vsak udeleženec praznika je v soboto zvečer dobil listek, na katerega je napisal ime njemu najbolj priljubljenega ansambla. V nedeljo po končanem kulturnem sporedu, pa je sledilo nagrajevanje in izkazalo se je, da Je prvo mesto zasedel ansambel «5 Fans«, ki je tudi dobil pozlačeno spominsko plaketo. Ansambel «5 Fans« je dosegel 105 glasov, »Rangers« 68, «Jaguars» 60, »Nomadi« pa 26 glasov. Za tem so prireditelji «Praznika mladine« s kolajnami nagradili še športnike, ki so tekmovali v namiznem tenisu, teku čez drn in strn in odbojki. V veselem razpoloženju, ob zvo- kih priznanega ansambla «5 Fans«, ki je v soboto zvečer otvoril zabavni del mladinskega praznika, je nato sledil ples. Mladina je na tak način zaključila svoj praznik v zamejstvu ter še enkrat dokazala, da se ne omejuje samo na besede in gole formalnosti, temveč da se konkretno zavzema za probleme slovenske manjšine, ki se pojavljajo vsak dan. Dokazala je, da se aktivno vključuje v narodnoobrambne organizacije in se tudi za poživitev kulturnega, socialnega in političnega delovanja v zamejstvu ter da vedno stoji v prvih vrstah, ko je treba odločno nastopiti v obrambo slovenskih interesov proti napadom šovinistov in plačanih fašistov. V petek izredna tajna seja pokr. sveta Na sinočnji seji pokrajinskega odbora so proučili zahtevo komunističnih svetovalcev o čimprejšnjem sklicanju pokrajinskega sveta ter ugotovili, da je sedaj na dnevnem redu mnogo važnih vprašanj, ki u-pravlčujejo sklicanje pokrajinskega sveta pred 11. oktobrom, ko bi se moral po zakonu sestati. Pokrajinski odbor je nadalje sklenil, da se bo pokrajinski svet sestai že v petek na izredni tajni seji, na kateri bodo obravnavali vprašanje novega pokrajinskega tajnika, ker je zadnji tajnik dr. Ferro odšel na novo službeno mesto. Iz Rima so hoteli vsiliti tržaški pokrajini bivšega tajnika rimske pokrajinske u-prave dr. Moreslja, ki je bil baje pod preiskavo zaradi nekaterih domnevanih upravnih nerednosti. Zato je pokrajinski svet že pred časom zavrnil to imenovanje. Sedaj pa je prefektura sporočila, da je b-1 dr. Moresi imenovan za pokrajinskega tajnika v Trstu, seveda proti volji pokrajinskega sveta. Na petkovi seji bo pokrajinski svet gotovo ponovno zavrnil to vsiljeno imenovanje ter sklenil vložiti priziv na državni svet proti odloku notranjega ministrstva. NOVE TEŽAVE ZA STANOVALCE? V kratkem bo zapadel zakon odložitvi izgonov iz stanovanj Konec leta pa bo zapadel tudi zakon o blokiranih najemninah, katerih sprostitev bi povzročila znatno povišanje stanarin 2. oktobra zapade zakon o podaljšanju roka izgonov jz stanovanj, ki je bil sprejet 30. septembra leta 1963. Tedaj so sprejeli omenjeni zakon, ker so začeli hišni lastniki na veliko metati iz stanovanj ljudi, če niso hoteli sprejeti visokih povišanj stanarine in podobno. V nekaterih mestih in tudi v Trstu je grozil izgon tisočerim družinam, kar je predstavljalo za večino družin delavcev in malih uradnikov nevarnost, da bodo ostale na cesti in da se bodo morale v skrajnem primeri) zateči v kake neustrezne stanovanjske prostore. Najemnine tedanjih prostih stanovanj so bile tako visoke, da jih večina družin, ki bi jih izgnali iz stanovanj, ne bi mogla plačevati. Zato je zakon ublažil to nevarnost. Sedaj pa bo ta zakon zapadel in se bo seveda ponovilo stanje, ki je bilo pred dvema letoma. Nekateri prizadeti krogi (lastniki starih in novih stanovanj) trdijo, da je letos na trgu mnogo praznih stanovanj in da bi zato ne bilo primerno nobeno podaljšanje rolka o stanovanjskih izgonih. Ti krogi seveda vlečejo vodo na svoj mlin, ker so določili svojim novim in starim stanovanjem tako visoke najemnine, da jih velika večina družin, ki potrebujejo stanovanje, ne more plačevati. Zato bi hoteli, da bi bile te družine z izgonom iz sedanjih stanovanj prisiljene, da žrtvujejo vse za novo stanovanje ali pa da pristanejo na visoko stanarino v starem stanovanju. Po drugi strani pa je znano, da se je prav v zadnjih dveh letih stalno manjšala gradbena dejavnost na področju ljudskih stanovanj, zaradi česar niso zgradili niti toliko ljudskih stanovanj, kolikor so jih predvideli. Kriza gradbene industrije ni prizadela samo zasebnih gradenj, ampak je prizadela predvsem ljudske gradnje zaradi pomanjkanja državnih denarnih sredstev v okviru varčevanja na področju javnih izdatkov zaradi »slabe gospodarske konjunkture«. Razumljivo je, da parlament ne ................................................................-..........................................................:.... VELIKA ZASKRBLJENOST V TRŽAŠKIH GOSPODARSKIH KROGIH Gradnja avto ceste Benetke-Muenchen bi izigrala koristi Trsta in dežele Prizadevanja beneškega senatorja Carona pri avstrijskih oblasteh - Deželna delegacija bo odpotovala v Rim Gospodarski in politični krogi v Benetkah hočejo z vsemi sredstvi izsiliti, da bi vlada sprejela njihove načrte o gradnji nove avto strade Benetke-Munchen, ki sploh ni vključena v prihodnji vsedržavni petletni gospodarski načrt, že prve vesti o tej pobudi so vzbudile v Trstu in v vsej deželi Furlaniji — Julijski krajini odločen odpor v go-spodarsko-polltičnlh krogih, ker Je vlada že svojčas obljubila, da bo avto cesta Videm-Trbiž vključena v prihodnji petletni gospodarski načrt. Po drugi strani pa obstaja dejstvo, da vlada ne bo mogla sprejeti obeh zahtev;, gradnje avto ceste Videm-Trbiž in gradnje avto ceste Benetke-Munchen. Zato se tržaški gospodarski politični krogi bojijo, da bodo v Rimu ponovno postavili ob stran koristi Trsta in dežele Furlanija — Julijske krajine ter podprli beneško pobudo. Včeraj pa se je zvedelo, da Je podtajnik za proračun sen. Caron, ki je bil izvoljen v beneškem volilnem okrožju, na sestanku z avstrijskim ministrom za trgovino Boc-kom in avstrijskim ministrskim ..........*....... V NEDELJO NA KOPRSKEM POKOPALIŠČU Zadnje slovo od dr. Mikuletiča Čeprav Je v nedeljo dopoldne močno deževalo, okoli enajste ure pa kar lilo, je prišlo na koprsko pokopališče veliko ljudi, da bi pospremili na zadnji poti znanega tržaškega odvetnika in Javnega delavca dr. Fortunata Mikuletiča. Poleg številnih njegovih stanovskih tovarišev iz Trsta ln Kopra, poleg veliko njegovih prijateljev in znancev, smo v množici pogrebcev videli tudi predstavnika Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Angela Kukanjo, predstavnika Slovenske prosvetne zveze iz Trsta dr. Roberta Hlavatyja, predstavnika tržaške Glasbene Matice Dušana Hreščaka in Oskarja KJudra ter predstavnika društva Pravnik iz Trsta dr Franeta Tončiča. Nadalje smo videli poslanko Marijo Bernetičevo in deželnega svetovalca dr. Jožefa Skerka. Koprske oblasti sta na pogrebu predstavljala predsednik in podpredsednik koprskega občinskega sveta Barbič in Vodopivec, nadalje so se pogreba udeležili okrožni Javni tožilec Stane Kanduč, predsednik gospodarskega sodišča dr Svetozar Polič, član mešane ita-lljansko-Jugoslovanske komisije dr. Kolenc in drugi. Ob odprtem grobu se Je prvi poetovi! od pokojnika tržaški odvetnik dr. Feriuga, ki je v kratkih besedah prikazal, kako je bil dr. Mikuletič kot član društva »Balkan« v letih pred prvo svetovno vojno zelo aktiven in Je s svojim bolj veselim značajem povezoval članstvo te tedaj tako agilne in narodno zavedita organizacije, kako Je Ml neutruden pri ustanavljanju ljud-3S£ knjižnic. Nato je govornik orisal pokojnika tudi kot pravnika ter pobudnika in prvega tržaškega stanovskega društva «Pravnik». Svoj govor Je zaključil z besedami, da smo s smrtjo dr. Mikuletiča izgu-bili dobrega pravnika in poštenega 41od 18 letom. Aurora 16.00 «Stazlone 3 — top se-cret». Cristallo 16.30 «Erasmo tl lentlggi-nošo« Technicolor. James Stevvart, Garibaldi 16.30 «La tigre« Tethnico-lor. Stevvart Granger, Barbara Rush Capttol 16.30 «La bugiartia« Catheri-ne Spaak. Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom, Impero 16.30 «Vorrei non essere ric-ca». Vittorlo Veneto 16.00 «007 operazione Goldfinger« Sean Connery Moderno 16,30 «Le rane del mare X 2 operazione Oklnavva« Richard VVidmark, Jeffrey Hunter. Astoria 17 00 »Noltl roventi a Tokyo» Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «11 successo«, Abbazia 16.00 «Europa operazione strep tease« Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «La regina del Rio detle Amazzoni« Technicolor. Prepovedano mladimi pod 18. letom. Prispevajte na DIJAŠKO MATJCO! Darovi in prispevki ' V počastitev spomina Romana Sancina Sumana daruje Pavla Sancln-Lavrenčič 2000 Ur za Dijaško Matico. Sporočamo žalostno vest, da nas Je v nedeljo popoldne za vedno zapustila naša ljubljena BERNARDA PERTOT Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek 21, t.m. ob 15.30 v Sv. Križu. Žalujoči mož Franc, sin Danilo z ženo Ado in hčerko Meiro ter ostali sorodniki Sv Križ, 21.IX.1965. VČERAJ DOPOLDNE NA TRGU ULPIANO PRED SODNO PALAČO Zaradi izsiljevanja prednosti 1 ranjen, 4 vozila poškodovana Ranjen je šofer motofurgona, ki je hotel preprečiti trčenje, a se je prevrni! skupno s svojim vozilom Goriško-beneški dnevnik MED BURNO SEJO IN OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNEGA OBČINSTVA m Prevrnjen motofurgon in potolčen avto na Trgu Ulpiano Ranjen šofer ip štiri močno poškodovana motorna vozila je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj Zjutraj ob 11.30 na Trgu Ulpiano pred sodno palačo. Vzroka nesreče pa sta nepazljivost bi izsiljevanje prednosti. Ob isti uri je 64-letni Giuseppe Centazzi iz Drevoreda D’Annunzio “t. 24 s svojim avtom «ford con-sub> TS 71646 privozil na Trg Ulpiano in zavil na levo med dvema vrstama parkiranih avtomobilov, ker je bil namenjen v Ul. Giusti-hiano. Z njegove desne, to je iz Ul. Fabio Severo, pa je tedaj 45-letni delavec Vittorio Albertini iz Ulice r reseobaldi 6 privozi! motofurgon "Kuzzi ercolei) TS 26676, podjetja SPEA iz Ul. F. Severo 23, ki Je bil natovorjen z malto, Centazzi je sicer zagledal motofurgon, ki je vo. zil proti Ul. Coroneo, vendar je mislil, da mu bo uspelo prevoziti cestišče. Ko je Albertini zapazil avtomobil pred njim, je hitro zavrl in zavil na desno, da bi se izognil trčenju. Toda manever mu ni popolnoma uspel in motofurgon se je prevrnil na levo stranico ter padel na desno stranico Centuzzijevega avta. «Ford consul« pa je zaradi silovitega sunka zavozil še naprej in se zaletel v zadnji del avta «pugeaot» TS 67026, ki ga je malo prej na vogalu Ul. Giustiniano parkiral 59-letni trgovec Antonio San-dalj iz Ul. Artemidoro 2. Toda ni še konec. Zaradi zaporednih sunkov Je Sandaljev avto trčil v zadnji del fiata 1500 TS 50052, ki je bil parkiran spredaj, last 35-letne-ga sodnega kanclista Carla Oblacha Pri nesreči se je Albertosi pobil po glavi in si zlomil levo ključnico. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem mesecu sprejeli na ortopedski oddelek. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji, potem so prihiteli še občinski u-službenci, da so počistili s cestišča malto, ki je padla tudi na Centaz-zijev avto. škoda na vozilih je precejšnja. Pri nesreči se Centuzzi ni ranil. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V dveh vrečah na morskem dnu so bili «pedoči», ne pa kava... Ker preiskava ni mogla dokazali, da je obtoženec odvrgel v morje vtihotapljeno kavo, so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov «Stoj, policija« je zavpil brigadir Jkvne varnosti Giuseppe Alba, ki Jp s kolesom prisopihal na,, juanaoi i «tey. 2 v stari prosti luki., Pri. pc-naolu Je bil parkiran avto fiat 1100-103 UD 41706, zraven njega pa je stal mlad moški. Pod pomolom je bil majhen čoln na vesla in v njem uva moška, ki sta takoj, ko sta zaslišala povelje, odveslšla proti odprtemu morju. Zakaj Je šlo? Brigadir Alba je Pozneje Izjavil, da je bil 22. junija l»nl nekaj po 15. uri v policijskem Uradu v pristanišču. Nenadoma je Pritekel neki stražnik, ki ga je obvestil, da je opazil med skladiščenja 2 in 2a sumljiv avto. Padčast-mk je sedel na kolo ter se hitro odpeljal do omenjenega mesta. Ko J® bil že blizu avta, je šofer pritisnil na plin, zavozil na glavno cesto ter se oddaljil proti pomolu štev. 2. Brlgadir ni zmogel seveda brzine avtomobila ter je zato ostal daleč za njim. Ko se je približal pomolu, je opa-z". da je neznanec dvignil pokrov na prtljažniku ter zgrabil dve vroči in ju položil na pomol. Vsaj tako Je trdil podčastnik, čeprav te okoliščine ni bilo mogoče točno dokazati niti med dolgotrajnim preiskovalnim postopkom in niti vče-raj na kazenskem sodišču, kjer so razpeljali o tej zadefvi. Brigadir Sanna Je trdil, da je bila.v. vrečah kava, osumljene® .pa je vztrajal, da je šlo. za,.morske . uši («pedoči»). Toda poglejmo prej kako so se razvijali dogodki. Ko je brigadir zavpil «stoj policija«, je neznanec vrgel vreči v morje, a moška s čolnom sta odveslala. Brigadir ga Je legitimiral ter tako zvedel da se piše Angelo Lubiana, da je pomorščak, star 32 let ter da stanuje na obali Grumula. Takoj ga je odpeljal na poveljstvo, kjer so ga zaslišali. Kaj Je bilo v vrečah. Lubiana je trdil, da je šlo za morske uši. Zakaj pa Jih je odvrgel v morje? Lubiana je odgovarjal, da je to storil, ker se je bal, da bi moral plačati 5.000 lir globe (obstajajo namreč določeni predpisi luškega poveljstva, ki prepovedujejo kupovanje in prodajanje teh vrst morskih sadežev). Blago pa sta mu izročila moška v čolnu in on ga je tudi oošteno plačal: po 70 lir za kg. Lubiana je moška poznal samo po videzu. Policisti niso verjeli tej zgodbi ter so poklicali potapljače tržaškega gasilskega poveljstva, ki so se potopili v morje tik ob pomolu ter prinesli na dan dve vreči kave. Policija je mislila, da je spravila Svetovalci političnih strank KD, PSI, SDZ in PSDI izvolili župana in odbornike v občini Gorica Župan je Michele Martina (KD) ■ Prvič po vojni je v odboru tudi Slovenec * odv. Sfiligoj (SDZ) (Nadaljevanje s 1. strani) bi se rešila vprašanja, s katerimi se manjšina ukvarja. Pristavil pa je, da se levi center v Gorici ni lotil dovolj pogumno številnih vprašanj, zato je po njegovi sodbi nastal skoraj da mrtev. Med tremi partnerji obstajajo huda protislovja, ker eni trdijo, naj bo Gorica izložba kot Berlin, drugi pa most zbližanja; različni pogledi so nadalje o proračunu in drugih vprašanjih. Svoj govor je zaključil s predlogom, naj se večina razširi na vso levico. Dr. Sancin (PSI) je uvodoma citiral izjavo poprejšnjega političnega tajnika PSI Pietra Nennija o sestavi levega centra v vsedržavnem merilu. Nenni je govoril o tej formuli kot o zgodovinskem stiku med socialisti in katoličani. Jesenski kongres bo o tem preokretu izrekel svojo sodbo. Gre za iskanje demo-kratične-italijanske poti v socializem, kateremu nasproti se gre s popolno uresničitvijo sporazumov v levem centru. Za zgodovino naših krajev, ki so narodno mešani, predstavlja sedanja operacija važen korak na poti napredka, kakor tudi sredstvo za kulturni razvoj. Odv.. Sfiligoj (SDZ) je napovedal pristop svoje stranke k levemu centru kot avtonomne formacije in ne kot sestavnega dela Krščanske K1MO PROSEK predvaja danes, dne 21. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film: (BEATLES VSI ZA ENEGA) ^aTeUmm" ob uri ‘film:' La malavita del porto (SODRGA V PRISTANIŠČU) Igrajo: ' WOLF RUVINSKI BRENO MELLO (Orfeo Negro) ELIZABETH KILLIAN Mili * Lubiano v precep, toda naloga ni bila tako lahka. nVztrajam — je dejal Lubiana irr* .-pri trditvi, da sem vrgel v morje;,dve vreči morskih uši in ne kavo. Prosim, da potapljači še enkrat preiščejo morsko dno.« Naslednji dan so ugodili njegovi zahtevi in potapljači so na veliko razočaranje agentov privlekli na dan dve vreči, v katerih so bile v resnici morske uši. Policiji ni preostalo drugega kot sestaviti zapisnik ter izročiti Lubiano financarjem. Ti so potem uvedli preiskavo, toda niso zvedeli nič kaj bolj stvarnega. Uničili so morske uši ter jih vrgli na smetišče, nato pa so prijavili moškega sodišču. Ko se je torej Lubiana znašel pred sodniki zaradi obtožbe, da je skušal vtihotapiti v državo 100 kg kave (predsednik Rossi, tožilec Ta-vella, zapisnikar De Paoli), je bila zadeva še vedno zavita v meglo. Še bolj pa jo je zavil neki predstavnik finance, ki je izjavil, da ni verjetno, da bi Lubiana odvrgel vreči s kavo v morje, ker so strokovnjaki ugotovili, da je bilo blago že kolikor toliko pokvarjeno zaradi ležanja v morski vodi. Tudi vreči sta bili nekoliko raztrgani. Torej je imel Lubiana prav, ko je trdil, da je vrgel v morje vreči z merskimi ušmi in kavo, so se oči-vidno spraševali sodniki. Ker niso mogli dokazati niti ene in niti druge teze, so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. To jim je bilo toliko lažje, ker moški ni bil še nikoli kaznovan. * * * Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati zaradi tihotapstva s cigaretami tudi 37-letni Giovanni Ger-devich iz Ul. Madonna del mare 15. Moškega je 22. marca letos zasačil na Trgu Liberta neki policist,, kc je prodajal mimoidočim jugoslovanske cigarete. Pri njem je policist našel 22 zavojčkov cigaret. Sodniki so Gerdevicha spoznali za krivega ter so ga obsodili na 20 dni zapora ter na 25.500 lir globe. __________ Roparski napad si je izmislil V nedeljo zjutraj se je na komisariatu pri Sv. Soboti zglasil 65-letni kmet Giacomo TuLjak iz Ul. Valmaura 2 in povedal, da je prejšnjega večera, to je v soboto okrog 22. ure, na neki stranski in temni cesti za pokopališčem pri Sv. Ani, postal žrtev roparskega napada. Po pripovedovanju Tu-ljatka, ki je imel rane in udarce po obrazu, zatilju in po levem očesu, naj bi ga napadel od 25 do 30 let star neznanec, ki ga je s pestjo udaril po cbrazu in pobil na tla. Ko mu je hotel vzeti listnico iz žepa, pa je Tuljak začel kričati, da se je neznanec prestrašen spustil v beg. Agenti so Tuljaku svetovali, naj se zglasi v bolnišnici, kar je ršnjenec tudi storil, vendar šele okrog 14. ure. Medtem so policisti uvedli preiskavo, da bi izsledili neznanega roparja. Včeraj zjutraj so tudi odšli v bolnišnico, da bi Tuljaka, ki je ležal na bolniški postelji v nevrokirurškem oddelku, ponovno zaslišali. Toda ko je Tuljak zagledal agente, je bil ves presenečen in na vprašanja o roparskem napadu ni znal povedati ničesar več. Izkazalo se je, da se je Tuljak ranil, ko je ponoči med so boto in nedeljo enostavno padel s postelje ter da si je roparski napad izmislil. Vsa zadeva , je torej obtičala, ker so agenti medtem ugotovili, da je Tuljak slaboumen. Ponesrečenec se bo moral zdraviti teden dni. Župan Michele Martina demokracije. Zavrnil jc Majevo nestrpnost do Slovencev ter mu prebral liberalni manifest iz 1947. leta, sprejet v Oxfordu, ki govori o spoštovanju jezika in običajev narodnih manjšin Odv. Pascoli (MSI) je nasprotoval levemu centru, ker odpira vrata «peti koloni«. Za pogajanja z Jugoslavijo so potrebna stališča enakosti in sile. Svetovalec Je dejal, da se ne strinja s formulo levega centra zaradi političnih, nacionalnih in gospodarskih razlogov. Ko je omadeževal sedanji demokratični režim, češ da gnije, mu je svetovalec Bergomas (KPI) dejal, naj vrne častni naslov kavalirja, ki mu ga je podelila republika. Poslanec Zucalli (PSDI) je navedel razloge, zaradi katerih Je bilo potrebnih sto dni pogovorov: PSDI gre po desetih letih (razen kratkega razdobja) spet v odbor, prav tako tudi PSI in slovenska manjšina. Poslanec je dejal, da so sprva nasprotovali vključitvi SDZ v odbor, potem so svoje stališče spremenili, ker hočejo, da bi se ta skupina vključila v vsedržavno dogajanje. »Obrnili smo novo stran zgodovine ter s tem postavili v preteklost krivice, ki so jih Italijani delali Slovencem, in krivice, ki so jih Slovenci delali Italijanom. Ni mogoče v nedogled pogrevati starih stvari, ampak moramo iskati tisto, kar nas združuje. Obvezujem se, da bomo spoštovali pravice slovenske manjšine in izjavljam, da je njihova prisotnost v teh krajih naša obogatitev*. Svetovalec dr. Cian (KD) je prav tako omenil prisotnost Slovencev ter citiral besedila na spominskih tablah, s posebnim poudarkom na napisu na goriškem Gradu, kjer so streljali talce: «Hočemo svobodo in mir«, piše na tej tabli, ki so Jo lani odkrili v njihov spomin. Ob koncu naj omenimo še polemiko z odv. Pedronijem. Ta svetovalec, ki je bil kot monarhist Izvoljen na Usti MSI, je takoj v začetku seje začel goniti svojo obrabljeno nacionalistično lajno, ki Je v zadnji upravni dobi utihnila, ker ni bil izvoljen, pa jo zato namerava sedaj toliko bolj zavrteti. Pri tem pa je naletel na odpor večine svetovalcev,-kar ga je tako razjezilo, da je izrekel več grdih besed, ki jih ne moremo, zapisati in zaradi katerih so svetovalci začeli zapuščati dvorano. Ker je bilo pričakovati. Odv. Avgust Sfiligoj da bo izlil svoj žolč na Slovence, mu je svetovalec Sfiligoj prebral neki odstavek iz knjige, s katerim je izpodbil Pedronljevo trditev, da so predstavniki Slovencev prvič v odboru. Dejal je, da so Slovenci in Italijani že sodelovali v odboru, ih sicer do leta 1923, ko je bil za pred sednika Piero Pinavšič, o katerem je Sfiligoj dejal, da «ga Pedronl morda pozna«. (Ob tej izjavi je v dvorani nastal splošen smeh.) Nekaj pred 11. uro so svetovalci izvolili še naslednje stalne odbornike: Candussi (PSDI 28 glasov. De Simone (KD) 27 glasov, Agati (RD) 26 glasov, Lupieri (KD) 26 glasov, Tommasich (PSI) 26 glasov. poslanec Zucalli (PSDI) 26 glasov; za namestnika sta bila izvoljena odv. Sfiligoj (SDZ) 26 glasov in Fantini (PSDI) 23 glasov. PSI iz Vidma zapušča občinski odbor PSI iz Vidma je sklenila izstopiti iz odbora levega centra v Vidmu, ker se ne strinja z načinom, kako je bil svetovalcem predložen proračun občinske uprave za prihodnje leto. S tem se Je odprlo novo poglavje v delovanju te občine, ki je tudi letos meseca julija doživela majhen pretresljaj, ko je vse kazalo. da bodo socialisti zapustili odbor. Politični opazovalci sodijo, da Je sedanji zaplet posledica pokrajinskega kongresa, ki ga je stranka sklicala za 30. in 31. oktober. Obstajata dve tezi: stališča vsedržavnega tajnika Martine zagovarja po-slanec Loris Fortuna, Lombardije-ve—Veronesijeve pa senator Bona-cina. Večina odbora se je izjavila za Martinova stališča, ki dovoljujejo vključitev dodatnih stališč in predlogov. Manjšinska skupina se je tudi izjavila za izstop stranke iz vlade levega centra. Ker so v občinskem odboru in svetu v Vidmu predvsem predstavniki Lombardlje-ve struje, je prišlo v občinskem odboru v Vidmu do zaostritve z ostalima strankama. V ilustracijo razmer naj navedemo to, da so za Izstop lz občinskega odbora predstavniki avtonomistične struje. iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiil ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA PROMETNIH NESREČ Avtomobilski klub pripravlja splošen pregled luči in gum Obenem naj bi popravili ugotovljene nepravilnosti Avtomobilski klub za Goriško namerava V začetku oktobra tudi v naši pokrajini izvesti pregled avtomobilskih luči in gum. Tak pregled so v zadnjih dneh in tednih že izvedli po nekaterih sosednjih pokrajinah. Goriški AK je že poslal zadeven predlog v odobritev v Rim mir Guglia iz Trsta Ul. Trissino 4, z ženč 33-letno Marijo Caflini in sinom 5-letnim Karlom. V bližini Ajdovščine je njihov avto, ki ga je upravljal oče, trčil z nekim jugoslovanskim vozilom. Pri nesreči so bili ranjeni vsi trije Tržačani, ki so Jih z avtom ter sedaj pričakuje odgovor, če bo j jugoslovanskega Rdečega križa od- IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllinilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIt, V OBČINSKI RAZSTA VNI DVORANI V Novi Gorici razstavljen zazidalni načrt mesta Predvidena je tudi gradnja skupnih garaž V razstavnih prostorih občinske I in pek 63-letni Nicolo Udine iz Ul. skupščine v Novi Gorici so te dni j Giustiniani 25. Vzroki nesreče še razstavljeni zazidalnj načrti še niso znani, vendar orožniki, ki sestavljajo zapisnik, sodijo, da je šo- praznih predelov v Novi Gorici, ki jih je sprejela in odobrila občinska skupščina na svoji zadnji seji. Splošen urbanistični načrt je pripravil mestni zavod za urbanizem. Iz načrta je razvidno, da bodo ob Cankarjevi in Delpinovi ulici stanovanjske stavbe do pet nadstropij in s stolpiči s polmontažno gradnjo. Tu bodo uredili tudi potrebne trgovine za preskrbo stanovalcev. Med Erjavčevo cesto in potokom Kornom je predvidena gradnja večstanovanjskih hiš. številne nove gradnje so predvidene v Gregorčičevi ulici, ki jo sedaj urejajo. Predvidena je tudi gradnja dveh otroških vrtcev in manjši zelenjad-ni trg za potrebe prebivalcev Nove Gorice. Graditi nameravajo tudi garažne hiše, v KAtefih b6 prostora za več sto avtomobilov. Do sedaj so zidali manjše garaže na škodo zelenih mestnih površin, za kakršne ne bodo več izdajali gradbenih dovoljenj. Na razstavi prikazujejo tudi zazidalne načrte za nekatere druge kraje Novogoriške občine, med katerimi so Miren, Šempeter, Renče in Dobrovo v Brdih. ferja Gatta obšla slabost. Gatta si je zlomil medenico ter se bo v bolnišnici zdravil 20 dni, Udina pa stegnenico in se bo prav tako zdravil 20 dni. predlog sprejet, bodo nekatera večja avtomobilska podjetja s primerno opremo na razpolago vsem gori-škirn avtomobilistom za tak pregled svojih vozil. S to akcijo si bo AK naprtil precej stroškov, ker bodo vse usluge nudili avtomobilistom popolnoma brezplačno. Kar se tiče pregleda luči, bodo manjša popravila in spremembe lahko izvedli takoj ob pregledu, za večja popravila pa bodo poskrbeli v mehaničnih‘delavnicah na osnovi podatkov kontrolnih .strokovnjakov. Za vsak pj;pg{eflanJ<,a»> to bodo izdali posgbno potrdilo, ki bo v nekaterih primerih'veljalo kot važen dokument. Vedno številnejše prometne nesreče, ki se dogajajo po naših cestah in pri katerih so vzrok prav nepravilne avtomobilske luči in slabe avtomobilske gume, so pripravile vodstvo AK do priprave te akcijo. Zlasti je nesreč zaradi zaslepitve z lučmi in številni kolesarji ali motociklisti so žrtve na cestah prav zaradi tega vzroka. Izvidnice cestne policije sicer skrbijo za red in disciplino na cestah, vendar Je njihova akcija omejena in je potrebna tudi osebna disciplina avtomobilskih vozačev, zlasti z naraščanjem avtomobilskega prometa. S tega vidika je pobuda AK vsekakor umestna in pričakujejo, da bo večina avtomobilistov naše pokrajine podvrgla svoja vozila takemu pregledu in popravilu. peljali v civilno bolnišnico v Gorici. Tam so ugotovili, da sl je Guglia zlomil desno nogo ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju; njegova žena Marija se bo morala zdraviti 15 dni za udarce na levem kolenu in razne druge poškodbe; sin Karlo pa ima pretres možganov in več drugih telesnih poškodb ter so ga pridržali z rezervirano prognozo. Druga prometna nesreča se Je pripetila V Bližini KSbailda, pri kateri Je bila ranjena Tržačanka 42-letna Alma Sevšeto iz Ul. Cata-lanl 1, Peljala se ja ^-avtomobilom, ki ga je upravljal mož Iz še nepo- jasnjenih vzrokov je vozilo zašlo ■ ceste. Z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa so jo odpeljali v gorlško civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom reber na desni strani ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Mož je ostal nepoškodovan. Vpisovanje v slovenske osnovne šole Didaktični ravnateljstvi za slovenske osnovne šole za Gorico ln Doberdob sporočata, da bo vpisovanje otrok v te šole trajalo do vključno 27. septembra. Staršem se priporoča, naj vpišejo svoje Stroke že takoj v začetku da bodo učitelji lahko pravočasno naročili učne knjige in druga učila-(ter jih dobili do začetka pouka, ki je določen za 1. oktober. iMliiiiiiifimiiiiiiiiiiliiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiniimiiiiiiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiia NEKAJ DNI PRED NASTOPOM JESENI Sneg v nedeljo pobelil Julijce v višini nad 1.000 m Temperatura se je znižala na 7 stopinj Štirje Tržačani ranjeni na izletu preko meje V nedeljo popoldne se Je pripetila v bližini Ajdovščine avtomobilska nesreča, pri kateri so bili ranjeni trije Tržačani. Z avtom NSU so se peljali na izlet 46-ietni Rado- Poletje se je v nedeljo poslovilo na precej neobičajen način: sneg je pobelil vrhove Julijcev nad 1000 metrov, temperatura se je na moč znižala. Ze več nedelj je vreme ponagajalo, sitnarilo pa je vse poletje. Marsikdo je upal, da se je izpadalo in da bo vsaj druga polovica septembra drugačna od prve. Takšnega preokreta ni bilo; v četrtek se že začenja jesen, od katere ne moremo pričakovati lepega vremena, če nam ga poletje ni nudilo. 2e v soboto se je popoldne ne-varno pooblačilo v alpskem sve- llllinillllimilHI1imiltlllllHIIIIIIIIIIII1l|MI|IIH|ltlll|l1l||l|iMMIIMIIIIIIIIII1lllllllltll1inilllltllHfllllltlHIII>tlllMttllllllllllMnilllllllMltlllllllllltlllMMIIIIHIIII||l|l|l||| Razstava narodnih noš v pasaži Štipendije za dijake enotne srednje šole Posebna komisija, ki jo je imenovalo šolsko skrbništvo v Gorici, je te dni odobrila seznam 50 absolventov 5. razreda osnovnih Sol na Goriškem, ki bodo prestopili letos na enotno srednjo šolo ter bi na podlagi točkovanja prišli v poštev za dodelitev triletne štipendi je za 60 tisoč lir letno, ki Je določena za najbolj potrebne dijake z dobrim učnim uspehom. Takih štipendij bodo izplačali na Goriškem devetintrideset. Med 39 izbranci so tu štirje učenci enotne slovenske šole v Gorici in sicer: Nadja Petejan, Franko Vižintin, Stanislav Cijan in Marjan-ka Srebrnič. Z avtom zavozila s ceste v Gabrjah Včeraj nekaj po 14. uri sta v Gabrjah zapeljala s ceste z avtomobilom fiat 500 38-letni Alfonso Gatta, občinski delavec iz Ul. Giu-stiniani 45, ki je sedel za volanom, V goriški pasaži je Pro Loco priredila v okviru turističnega sodelovanja razstavo slikarja Cvetka Vendramina iz Nove Gorice. Razstavljenih je 15 slik, posvečenih folklori treh držav. Slike prikazujejo furlanske narodne noše, goriške, tržaške ln koroške. Velik poudarek Je halje na slovenskih in hrvaških narodnih nošah kakor tudi na orientalskih. Razstava učinkuje zelo prijetno. Slike so dovolj velike, da jih že od daleč razločiš ter nujno vabijo v lokal. Originalna tehnika ln uporabljanje stekel pestrih barv napravlja slike za svojevrstno učinkovito umetnost. Poleg tega gre omeniti tudi slikarjev napor, da poseže v folkloro sosednjih narodov. Nl-kakega dvoma ne more biti, da bo razstava slik Cvetka Vendramina napravila na gorlško občinstvo prijeten vtis, ker so dela enostavna in razumljiva. Prvo razstavo je sli- kar priredil lansko leto v Novi Gorici. ter je doživela lep sprejem. Občinstvo je zlasti pohvalilo originalnost ustvarjalne tehnike (risba Je, na steklu, barvni odtenki pa ni steklenih ploščicah pod njim) In pa tiho ter vztrajno delo. Na sliki so tri slavonske narodne noše; odkupilo Jo je podjetje Park hotel v Novi Gorici ter jo izobesilo v svojem restavracijskem prostoru. Razstava bo odprta do 30. septembra. tu, v nedeljo zjutraj pa je padavinska fronta z vso silo zajela vso deželo skupno s hribovitimi kraji. Sprva je deževalo kot iz škafa, pozneje je nastopila ohladitev, da so se dežne kaplje spremenile v snežinke. Pobelilo je vse vrhove Julijcev do višine nad 1000 metrov. Plast snega sicer ni debela ter jo je med včerajšnjim dnem, ko se je nebo razjasnilo, sonce stopilo vsaj na prisojnih straneh. Hladni val je potisnil živosre-brni stolpec v toplomeru na samih sedem stopinj nad ničlo, kar je nekaj izrednega za ta mesec. Hlad noče pojenjati, kar nas sili k uporabi toplejših oblek. Vinogradniki pa, ki polagajo vse upa v teh nekaj tednov, ki jih še loči od trgatve, zmajujejo z glavo, čej namesto da bi se obrnilo na bolje, gre vedno bolj na slabo. Grozdje nikakor noče dozoreti, napada pa ga te plesen. Po podatkih kmetijskih strokovnjakov bo letošnji pri. delek znašal samo 60 odstotkov lanskega: tako po količim, njegovo kakovost bo mogoče oceniti šele takrat, ko bo trgatev opravljena. CORSO. 17.00: «L’uomo dai raggl X«, R. Milland in D. Vandervils; ameriški barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.30: «11 mondo senza sole«, J. Coustean. Ameriški podmorski dokumentarni film v bar. vah. MODERNISSIMO. 16.00: «La tortura della freccia dei Sioux in guer. ra«, R. Steiger in S. Montiel; ameriški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 17.30: «La brigata invt-sibile«, S. Heaton in k. Scott-ameriški čmobeli film. CENTRALE. 17.00: «La mano ven-dicatrice«, A. Murphy in Abe Lane; ameriški barvni film DE2UKNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 18,2 stopinje ob 16.10, najnižjo 5,7 stopinje ob 5.30; povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov. ALlfiA BLIGA IZIDI Milan—‘Brescia 3-0 IZIDI ‘Alessandria—Catanzaro 0-0 Vicenza—‘Catania 3-1 •Lecco—Livorno l-i Fiorentina—‘Cagliari 1-0 •Mantova—Reggina 2-0 •Foggia—Bologna 2-0 ‘Messina—Monza ‘Modena—Potenza 1-0 0-0 •Inter—Atalanta ‘Novara—Trani 3-0 (odložena na 21. t.m.) • Padova—Reggiana 4-0 ‘Juventus—Napoli 0-0 •Palermo—Genoa 3-1 ‘Lazio—Varese 2-1 •Piša—Pro Patria 1-0 ‘Spal—Torino 0-0 •Verona—Venezia 1-1 Roma—‘Sampdoria 1-0 LESTVICA LESTVICA Mantova Catanzaro Milan 3 2 1 • 4 0 5 Lit orno Fiorentina 3 2 1 • 4 1 5 Novara Napoli 3 2 1 • 7 2 5 Modena Juventus 3 1 2 0 1 0 4 Reggina Bologna 3 2 • 1 5 S 4 Genoa Lazio 3 1 2 • 4 3 4 Lecco LR Vicenza 2 1 1 0 4 2 3 Messina Spal 3 1 1 1 4 4 3 Monza Torino 3 • 3 • 3 S 3 Potenza Roma 3 1 1 1 2 3 3 Reggiana Inter 1 1 • • 5 2 2 Padova Atalanta 2 • 2 0 1 1 2 Palermo Foggia 3 1 • 2 2 2 2 Alessandria Sampdoria 3 • 2 1 2 S 2 Venezia Brescia 3 1 • 2 4 S 2 Piša Cagliari S 0 1 S 1 3 1 Verona Varese 3 0 • 3 4 11 • Trani Catania 3 0 • 3 2 10 • P. Patria DEŽELNO PRVENSTVO V MNOGOBOJIH Cesar in Fučka druga! Tekmovanje sta ovirala dež in mraz Deželno prvenstvo v atletskih mnogobojih se je začelo v soboto popoldne z dobrimi izgledi za uspeh. Nastopali so mladinci v sed-meroboju in člani v deseteroboju. Število nastopajočih v posameznih kategorijah ni bilo veliko, vsekakor manjše od prejšnjih let, na startu pa so bili, posebno pri članih, vsi najboljši v deželi. V tekmovanju juniorjev je Go- ričan Musulin takoj pokazal, da mu ne bo nihče kos. V prvi panogi, teku na 100 m, je zabeležil odličen čas ll"4, nov osebni rekord, v naslednji, skoku v višino, pa je bil ponovno rekorder s 190 cm. Kljub slabi znamki v metu diska je prvi dan zaključil s 400 točkami prednosti nad drugim na lestvici, borovcem Pučko, ki je po zanj pa sedmi. Člani so v deseteroboju začeli tudi s tekom na 100 m. S časom 11"4 je bil najhitrejši Zanon, borovec Cesar pa je odlično začel in z 11 ”6 za dve desetinki sekunde popravil osebni in klubski rekord. V naslednji panogi, skoku v daljino, je Borov atlet dosegel zanj normalno znamko 6,12 m, normalno v višini zablestel v metu diska z rezultatom nad 38 m. V konkurenci mladincev sta nastopala še dva atleta Bora. Spacal je v višini s 165 dosegel manj kot se je od njega pričakovalo, pod pričakovanjem pa je bil tudi Fabjan. Spacal je bil po treh panogah peti, Fabjan PO 3. KOLU Milan prevzel vodstvo Medtem ko si bo moral Inter šele pridobiti pravico za mesto proti vrhu lestvice, je trenutno najboljši položaj v rokah Milana, čeprav v gosteh pri Brescijl, so Milančani prikazali izredno igro in učinkovitost napadalcev, kar daje misliti, da bo treba letos računati v borbi za značko prvaka tudi s Sormani-jem in tovariši. Juventus pa ni mogel dlje od delitve točk z Napoli-Jem, ki tokrat ni mogel priti do gola, V nedeljo so zabeležili več zunanjih zmag. Poleg Milana so to dosegli na tujih igriščih Fiorentina, ki je gostovala v Cagliariju, Lane-rcssl, ki sl Je šel po točki v Cata-nijo, Roma, ki je bila v gosteh Sfimpdorle. Presenečenje tretjega kola A lige pa predstavlja zmaga Foggie na račun v nedeljo zelo šibke Bologne. Omeniti Je treba, da se je moral Torino zadovoljiti v tekmi s Spa-lom na neodločen izid, medtem ko je Lazio odpravil Varese. V sredo bo Inter ponovno stopil na prizorišče Italijanskega prvenstva: odigrati bo moral zaostalo tekmo z Atalanto. V prvem kolu C lige v Valdagnu Napad Triestine petkrat uspešen Strelci: Gentili (3), Zerlin in Miani MARZOTTO: Ridolfi; De Vettor, Dodadello; Bertoni, Porra, Ma-garaggia; Ferraro, Magrl, Guiotto, Mola, Carli. TRIESTINA: Colovatti; Cattonar, Ferraro; Sadar, Varglien, Del Plccolo; Mantovani, Palcini, Miani, Zerlin, Gentili. Prvi nastop Triestine v prvenstvu C lige lahko smatramo kot pri- jetno presenečenje. Kdor je sledil pripravam tržaške enajstorice, Je brez dvoma v strahu pričakoval rezultat srečanja z Marzottom v Valdagnu. Celo tehnični komisar Fros-si je pred tekmo izjavljal, da bi se zadovoljil z neodločenim izidom. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiHiMiiiiiiiiiMiinniiiimniiiiiiii TiNiS BEOGRAD, 2»! —' ttifcola Pitf<$ Je zmagovalec mednarodnega teniškega prvenstva Jugoslavije. V" finalu je Pilič, ki je v polfinalu odpravil Romuna Tiriaca (prvaka univerzitetnih igre), premagal Jovanoviča 9:7, 2:6, 6:1, 6:2. Jovanovič je v polfinalu premagal slovitega Avstralca Hewitta. V doublu je zmagal angleški — avstralski par Sangster — Hevvitt (ki sta v polifanlu odpravila Piliča in Jovanoviča), v igri ženskih dvojic pa je prvo mesto pripadlo Vo-lavkovi (CSSR) in Cakarevi (Bolgarija) A SKUPINA CLIGE IZIDI LESTVICA •CRDA—Biellese 3-0 • Entella—Cremonese 3-2 •Ivrea—Legnano 1-0 Triestina—Marzotto 5-2 •Mestrina—Trevigliese 2-0 Como—‘Parma 1-0 •Piacenza—Rapallo 0-0 •Solbiatese—Treviso 1-0 Savona—‘Udinese M Prihodnje tekme (26. t.m.) Triestina - Ivrea; Biellese - U-dinese; Como - Entella; Cremo-nese - Mestrina; Legnano - Parma; Savona ■ Solbiatese; Trevi-gllese ■ Marzotto; Treviso ■ Piacenza. Triestina Como Savona CRDA Mestrina Ivrea Solbiatese Entella Rapallo Piacenza Cremonese Treviso Legnano Trevigliese Biellese Udinese Parma Marzotto Triestina pa je na igrišču pokazala vse svoje vrline in še največ v napadu, ki smo ga smatrali za najbolj šibko točko moštva. Ta «šibki» napad pa je v nedeljo dobesedno eksplodiral in Marzotto se je znašel s petimi žogami v mreži. Da je zmaga Triestine popolnoma zaslužena ni treba posebej poudarjati. Priznati pa je tudi treba, da so goli, vsaj nekateri, padli zaradi napak obrambe Marzotta in Uh}),,neizkušenosti vratarja. Tudi oba goia, ki ju je Triestina prejela, je treba pripisati napakam o-brambe. normalnih rezultatih na 100 m in P<»Je metal tudi kroglo (10,76). V četrti pEno^i sporeda, skoku v vi* šino, je Cesar zabeležil drugi podvig: letvico je gladko premagal na višini 170 cm in za 5 cm popravil osebni rekord. V zadnji panogi dneva, teku na 400 m, je Cesar dosegel že tretji osebni rekord s časom 57”9. Prvi dan deseteroboja se je tako končal. Na prvem mestu je bil po pričakovanju Medesani, 22 točk za njim je bil Zanon, na tretjem oziroma četrtem mestu pa sta bila Barbieri in Cesar. Drugi dan tekmovanja se je ugodno začel. Musulin je s časom 16”2 na visokih zaprekah povečal naskok v sedmeroboju, po skoku s palico pa je presenetljivo drugo mesto začasno zavzel Mosenich. Lestvica se je takoj po metu kopja ponovno popravila, ker je Fučka premagal vse z 49,95. Borov atlet pa še vedno ni bil gotov, da osvoji drugo mesto, ker je bil tretji Fomasaris! manj kot 200 točk za njim in vsi ga dobro poznajo kot zelo dobrega tekača na srednjih progah. Res je Fomasaris v teku na 1000 m potegnil kar je le mogel, isto pa je storil tudi Fučka in čeprav je For-nasaris dosegel odličen čas 2.55”5, ni bil dovolj za odvzem Fučki drugega mesta. V končni lestvici je premočno zmagal Musulin, ki je po naših računih s 4230 točkami tudi postavil nov državni rekord. Fučka je zbral 3260 točk, Spacal je bil peti, Fabjan pa sedmi. Deseteroborcl so tudi zaceli z zaprekami. Najbolje se je odrezal specialist Buttignon, Cesar pa je bil za nekaj desetink sekunde slabši od predvidenega. V disku je bil Cesar ponovno odličen in skoraj dosegel nov osebni rekord. Z znamko 34,19 se je tudi preril na tretje mesto, medtem ko je Zanon začasno spodrinil Medesanija s prvega. Po sedmi disciplini je imel Zanon 4452 točk, čakali pa sta ga zanj zelo slabi panogi palica in kopje, tako da je imel. Cesar, ki je v teh panogah doma, lepe možnosti, da Videmčana dohiti. Žal je že med metom diska začelo deževati in kmalu nato se je vlila ploha, ki je v kratkem preplavila igrišče. Sodniki in atleti so čakali skoraj dve uri, v upanju, da bi se vreme popravilo. Ker dež ni pojenjal, so sklenili, da se ponovno zbe- DOMACI ŠPORT Primorje 3 Škamperle 1 Nedeljska tekma v okviru športnega tedna Primorje - Škamperle se je končala s 3:1 (0:1) v korist Prosečanov. Druga tekma Breg -Repen je bila zaradi dežja odložena. • • • Športni spored ((Praznika mladine.) je dal naslednje zmagovalce: Namizni tenis Zenske A skupina — 1. Batista Miranda, 2. Švab Nadja, 3. Kenda Lidija. B skupina — Zavadlav Norči, 2. Bandelj Nevia, 3. Pernarčič Silva. Moški A skupina — 1. Tavčer Adrijan, 2. Bole Edy, 3. Bole Emil. B skupina — 1. Bole Emil, Sosič Pavel, 3. Milič Bruno. Tek čez drn in stm 1. Košuta Aleksander, 2. Košuta Boris (ml.), 3. Žagar. Odbojka (moški) Cankar - Barkovlje 3:1 (16:14, 15:7, 4:15, 15:12) čutno motil veter. Barbieri je bil tako premagan in drugo mesto za slovenskega atleta je postalo stvarnost. S priborjeno prednostjo je Cesar lahko mimo tekel na 1500 m. Skupni rezultat 5399 točk in drugo mesto na deželnem prvenstvu sta do sedaj največja uspeha v atletski karieri Cesarja in obenem Borove atletike. IZIDI Sedmeroboj (mladinci): 1. Musulin (Goriziana) 4.230 2. Fučka (Bor) 3.260 (100 m 12”7, višina 155 cm, disk 38,21 m, 110 m zapreke 23”6, palica 2,80, kopje 49,95, 1000 m 3.13”3) 5. Spacal (Bor) 7. Fabjan (Bor) Deseteroboj 1. Medesani (Fiamma) 5955 2. Cesar (Bor) — 100 m 11”6, da. ljina 6,12, krogla 10,76, višina 170, 400 m 57”9,110 m zapreke 18"4, disk 34„13, palica 3.20, kopje 44,50, 1.500 m 5.35”4 — 5399 točk. uiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiititniiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiitiiitiiimiiiiiiiuiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Tekma v Boljuncu Breg Ana je bila odložena. JUGOSLOVANSKI NOGOMET Jugoslavija 5 Luksemburg 2 Poraz Gorice in Kopra na domačih tleh LUKSEMBURG: N. Schmitt, Brenner, Kuffer, Brosius, Konter, Pilot, Dublin, Kohn, Schneider, A. Schmitt. JUGOSLAVIJA: Radovič, Cuzzl, Zemko, Gugleta, Vasovlč, Hol-zer, Mušovič, Mellč, Galič, Skobi ar, Djajič. LUKSEMBURG. 20. — Nedeljska tekma za kvalifikacijo na svetovno prvenstvo je bila zelo važna za Jugoslavijo. Od zmage Je bilo odvisno, če se bo Jugoslavija še lahko potegovala za čast nastopa v finalu. Zmaga je prišla, a sedaj čaka Jugoslavijo odločilni spopad s Francijo. Nedeljske tekme so v Jugoslaviji nestrpno pričakovali. Jasno Je bilo, da so Jugoslovanski nogometaši preživljali krizo in vrhu tega se Je moralo moštvo predstaviti v pomlajeni postavi. Strah pa Je izginil že v uvodnih potezah igre, ko je Galič prvič pretresel mrežo Luksemburžanov. AUSTINA EVROPSKI POKAL ZA ŽENSKE REPREZENTANCE sploh Je celotna Triestina presenetila. V obrambi so se vsi obnesli. Tudi Del Piccolo. ki je moral v vlogi stoperja nadomestiti poškodovanega Sadarja. Najbolj pa je zado- ^ __________ voljii Zerlin v središču igrišča, kjer j rejo popoldne, če bo vreme ugod je prevladoval in od koder je znal | nejše. Popoldne je sicer dež ne vedno spraviti naprej žoge, ki so hal, pihal pa je močan veter. Pred- bile kot nalašč, da jih napadalec spravi v mrežo. In vrhutega Je en gol celo sam dosegel. Medtem ko je tudi Miani, pa čeprav večkrat zmeden in brez izkušenj, podpisal en gol, Je bil Gentili tokrat brez težav In z duhovitimi potezami ne samo najbolj nevarna puščica tržaškega napada temveč tudi najbolj učinkoviti člen prednje peterke. Gentili je namreč dosegel kar tri gole in tako v največji meri pripomogel k tako številčno visokemu rezultatu. Prvi gol z Gentilijevim podpisom je padel že v 6’ prvega polčasa. Enajst minut kasneje pa je Marzotto Izenačil s strelom, ki ga je Ferraro silovito usmeril v Colovat-tijevo mrežo. Triestina oa v nedeljo ni mislila na neodločen Izid in Gentili je v 40’ ponovno dosegel vodstvo, že v 2’ nadaljevanja igre Je Zerlin povečal rezultat na 3:1, Mola pa ga je v 7’ znižal na 3:2. V 14’ je bil Gentili ponovno učinkovit in v 23’ je končno prišel k besedi tudi Miani, ki je z glavo usmeril Gentilijev predložek v mrežo. Tudi Mantovani bi lahko bil na seznamu strelcev, a sodnik mu gola ni hotel priznati. Na srečo brez škode za Triestino. stavilo se je le 5 atletov, vendar le od boljših manjkal le Zanon. Vojko Cesar je bil tudi popoldne nezadržen. Najprej je v skoku s palico izenačil osebni rekord na 3,20 m, takoj nato pa je vrgel kopje do 44,40 m, čeprav ga je ob- Zmaga za Sovjetsko zvezo Svetovni rekord T. Pressove V Annecyju Jugoslovanke premagale Italijanke KASSEM, 20. — Tudi finale ženskih reprezentanc za evropski pokal se je kot je bilo pričakovati končal z zmago Sovjetske zveze. Rezultati so bili tokrat na svetovni ravni, saj je Tamara Press ponovno izboljšala svetovni rekord v metu krogle, njena sestra Irina pa Je izenačila svetovnega na ovirah in dosegla istočasno tudi nov evropski rekord. Končni razpored tekmovanja za ženske je naslednji: 1. SOVJETSKA ZVEZA 56 točk 2. NDR 42 3. Poljska 38 4. ZRN 37 5. Madžarska 32 6. Holandska 26 IZIDI 100 m K!obukowska (Polj.) 11”3, Poll-mann (ZRN) 11”6, Mitrohlna (SZ) 11”6, Nemeshazi (Madž.) 11”6. Cru-Inmlng (Niz.) ll”9,,.Tiedke (NDR) 11"9. 200 m Klobukovvska (Polj.’) 23"0, Becker (ZRN) 24”0, Samotesova (SZ) 24”1, Diel (NDR) 24” 1, Crulnming (Niz.) 24”3, Nemeshazi (Madž.) 24”5. 400 m Itklna (SZ) 45”0, Slaman (Niz.), Schmidt (NDR), Munkasci (Madžarska), Gerwin (Polj.), Linz (ZRN). 800 m Suppe (NDR) 2'04”3, Laman (Nl-zozem.) 2'04”6, Glelchfeldt (ZRN) 2’04”7, Szabo (Madž.) 2’04’’9, Mu-hanova (SZ) 2’05”1, Sobleska (Poljska) 2’08’’0. 80 m I. Press (SZ) 10”4, Diel (NDR) Brescia—Milan (0-3) 2 1. — 1. Tacite 2 Cagliari—Fiorentina (0-1) 2 2. Marechlaro 1 Catania—LR Vicenza (1-3) 2 2. — 1. Parteno 1 Foggia—Bologna (2-0) 1 2. La Roja X Juventus—Napoli (0-0) X 3. — 1. Ugolina X Lazio—Varese (2-1) 1 2. Sassetta X Sampdoria—Roma (0-1) 2 4. — L Ordonez 2 Spal—Torino (0-0) X 2. Maestrale X Alessand.—Catanz. (0-0) X 5. — 1. Torrione X Messina—Monza (1-0) 1 2. Fiusca 2 Novara—Trani (3-0) 1 6. — L Batan 2 Padova—Reggiana (4-0) I 2. Febo 1 Palermo—Genoa (2-1) 1 KVOTE KVOTE 13 — 22.593.000 lir H — 987.972 lir 12 — 451.800 » 10 — 63.553 » 10”5, Schell (ZRN) 10”6, Hinter (Niz.) 10”8, Kovasc (Madž.) 11”4, Bednarek (Polj.) 12”6. Višina Cenčik (SZ) 170, RUger (NDR) 170, Bleda (Polj.) 164, Thomas (Ni-zozem.) 161, Hans (ZRN) 161, Toth (Madž.) 161. Daljina ščelkanova (SZ) 6,61, Kirszen-steln (Polj.) 6,34, Hoffmann (ZRN) 6,30, VVieczorek (NDR) 6,20, Kispal (Madž.) 6,13, Kamena (Niz.) 5,45. Krogla T. Press (SZ) 18,59, Garisch (NDR) 16.96, Schafer (ZRN) 16,18, Bognar (Madž.) 16,36, Ciarkowska (Polj.), Bolling (Niz.). Disk Kleiberne (Mad».) 56,75, Press (SZ) 54,83, Lotz (NDR) 53,89, Lim-berg (ZRN) 51,44, Rykowska (Poljska) 50,50, Bolling (Niz.). Kopje Gorčaskova (SZ) 58,49, Rudas (Madž.) 55,79, Gerhards (ZRN) 53,00, Tarkowska (Polj.) 51,69, Bor-ner (NDR) 50,04, Fesfara (Niz.) 45,03. 4x100 m Poljska, SZ, NDR, Madžarska, Nizozemska, ZRN. • • • ANNECY, 20. — ženski atletski troboj Francija — Jugoslavija — Italija je prinesel po zaslugi Rtc-cijeve nov italijanski rekord v metu diska. Končni izid troboja pa Je naslednji- Italija — Francija 61:54 Francija — Jugoslavija 61:54 Jugoslavija — Italija 59:56 IZIDI 80 m ovire 1. Guenard (Fr.) ll”3, 2. Gua-gnuio (Fr.) 11”4, 3. Fočlč (Jug.) 12”, 4. Vettorazzo (It.) 12”2, 5. Bu-ranj (Jug.), 6. Castellari (It.) 12”3 200 m 1. Carboncini (It.) 25”, 2. Djanič (Jug.) 25”3, 3. Spampani (It.) 25’’4, 4. Telliez (Fr.) 25”4, 5. šikovec (Jug.) 26”. Krogla 1. Sporer (Jug.) 14,48, 2, Ricci (It.) 14,20, 3. Forcellini (It.) 13,68, 4. Pernič (Jug.) 13,66, 5. Cuvellier (Fr.) 13,54, 6. Nuss (Fr.) 13,48. 400 m 1. Noirot (Fr.) 55’’7, 2. Lebret (Fr.) 56”6, 3. Markevič (Jug.) 56’’6, 4. Cesarl (It.) 57”7, 5. Pignl (It.) 58”1, 6. Miletič (Jug.) 58”9. Višina 1. Pulič (Jug.) 165, 2. Laureau (Fr.) 163, 3, Vukovič (Jug.) 161, 4. Giamperlati (It.) 158, 5. Caron (Fr.) 154, 6. Cacciavillani (It.) 151. Daljina 1. Trio (It.) 6,12, 2. Vettorazzo (It.) 6,12, 3. Guenard (Fr.) 5,94, 4. Guagnuio (Fr.) 5,74. 4. Fočič (Jug.) 5,74, 6. Frik (Jug.) 5,63 Disk 1. Ricci (It.) 52,88, 2. Fancello (It.) 45,62, 3. Boutin (Fr.) 45,06, 4. Vukovič (Jug.) 42,84, 5. Bretelle (Fr.) 42,06, 6. Hudobivnik (Jug.) 42,89. Kopje 1. Cukovlč (Jug.) 49,96, 2. Toma-šovič (Jug.) 49,64, 3. Mazzacurati (It.) 43,98, 4. Malsert (Fr.) 43,52, 5. Cathiard (Fr.) 40,16, 6. Škabar (It.) 38,61;'c ' K ' 100 m 1. Telliez (Fr) 12”3, 2. Petnjarič (Jug.r 12”5, 3. Govoni (It.) 12”6, 4. Guenear (Fr.) 12”8, 5. Vettorazzo (It.) 12”7, 6. Djanič (Jug.) 12”7. 800 m 1 Nikolič (Jug.) 2’13”, 2. Actis (Fr.) 2’13”7, 3. Ferrucci (It.) 2’14”, 4. Herrison (Fr.) 2'14”5, 5. Petrovič (Jug.) 2’14”9, 6. Tocchetti (It.) 2’15”8. Štafeta 4x100 m 1. Italija 46”4, 2. Francija 46”5, 3. Jugoslavija 47”4. V 12' Je Galič, ki je prisebno izrabi' predložek Cuzzija, ponovno prevaril vratarja nasprotne repi'-1-zentace in tako dokončno postavil hipoteko za zmago. V 37’ Je prišlo do tretjega gola. Galič Je bil zelo nevaren in Luksemburžani, d a bi mu preprečili zgoditek, so ga zadržali in ga podrli na tla. Enajstmetrovka Je bila očitna, a ker je v tistem trenutku Djajič poslal žogo v mrežo, sodniku ni bilo treba odrediti kazni. V 40' so Luksemburžani dosegli prvi gol, a Skoblar je tik pred zaključkom polčasa ponovno pretresel mrežo gostiteljev. V začetku drugega dela igre je Pilot ponovno zmanjšal rezultat, v 14’ pa Je Djajič zaključil serijo dosežkov za Jugoslavijo. • * * V Jugoslaviji so v nedeljo odigrali samo prvenstvo II. lige. Od slovenskih predstavnikov je bil ljubljanski Slovan najbolj uspešen, saj se je iz Pule vrnil s celotnim izkupičkom, medtem ko Je moral Maribor prepustiti obe točki Bosni. • • * V Slovenski nogometni ligi je bila prejšnja nedelja zelo klavrna za primorski enajstorici. Novogoričani so doma podlegli velenjskemu Rudarju, Koprčani pa ravno tako na domačih tleh Celjanom. MOTOCIKUISM TRŽIČ, 20. — Slabo vreme Je prekrižalo račune prirediteljem tekmovanja za Grand Prix Jugoslavije v moto crossu. Prireditelji so bili prisiljeni izvesti samo okrnjen spored. Šved Leif Ake Olson je zmagal v kategoriji 250 ccm, sovjetski motociklist Andrej Klavinš pa v 500 ccm. DANES ŠPORTNI ODSEK PD BARKOVLJE vabi vse člane in simpatizerje, ki bi se hoteli udeležiti nastopov v športnem tednu pod imenom prosvetnega društva na skupni sestanek, ki bo danes 21. t. m. ob 19.30 v dru-StVehih prostorih. SZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK Namiznoteniški odsek vabi vse igralce in igralke na sejo, ki bo na stadionu «Prvi maj» v četrtek ob 20.30. II. LIGA (ZAHOD) IZIDI IZIDI Zadar—Famos Slavonija—Borovo Rudar—Segesta 0:2 0:0 5:0 (0:0) (3:0) železničar—Branik N. Gorica—Rudar (V) 1:1 1:2 (0:0) (1:2) Split—Lokomotiva 1:4 (1:2) Koper—Celje 1:4 (1:3) Borac—Čelik 1:4 (0:3) Aluminij—Triglav 3:1 (0:1) Varteks—Sloboda 1:2 (1:0) Kladlvar—Mura 4:0 (2:0) Leotar—Šibenik Istra—Slovan 0:2 0:1 (0:1) (0:0) Rudar (T)—Ljubljana 1:0 (1:0) Bosna—Maribor 3:1 (0:1) LESTVICA SNI LESTVICA Celje 3 3 0 0 8:2 6 Čelik 6 5 0 0 14:4 10 Rudar (V) 3 3 0 0 7:2 6 Borovo 5 4 1 0 16:2 9 Rudar (T) 3 2 1 0 7:2 5 Lokomotiva 5 4 0 1 15:8 8 Ljubljana 3 2 0 1 3:2 4 Bosna 5 3 1 1 8:4 7 Kladlvar 3 1 1 1 6:3 3 Sloboda 5 2 2 1 6:6 6 Branik 3 1 1 1 9:8 3 Šibenik 5 3 0 2 9:10 6 Aluminij 3 1 1 1 7:7 3 Rudar 5 2 1 2 11:6 5 Triglav 3 1 1 1 6:6 3 Borac 5 2 1 2 7:5 5 Mura 3 0 2 1 5:9 2 Leotar 5 1 3 1 3:4 5 železničar 3 0 1 2 1:6 1 Slavonija 5 1 2 2 5:5 4 Nova Gorica 3 0 0 3 5:10 0 Maribor 5 2 0 3 4:5 4 Koper 3 0 0 3 3:10 0 Slovan 5 1 2 2 2:8 4 .. Split 5 1 1 3 7:10 3 Segesta 5 1 1 3 3:13 3 Pari prihodnjega kola: Varteks 5 1 0 4 5:10 2 železničar - Gorica; Koper • Bra- Famos 5 1 0 4 5:10 2 nlk; Aluminij - Rud ir (V); Kladi- Zad$r 5 1 0 4 8:19 2 var - Celje; Rudar (T) . Triglav; Istra 5 2 1 2 6:7 —1 Ljubljana • Mura. DUŠAN MORAVEC Repertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trstu (1902-1920) j i (Ponatis h