Nova delovna organizacija na Belju
Nitf/rajeranje
v Jasenovcu
Jaseoovec spada med tista •rtarvna posestva, na kate-rih so ztovd aistem nagrajevanja nag-bolj podrobno obdelali in pre-MtiisilL Ta sistem sestoji pred-9sem t naslednjem: delavci so ¦Bzde!}eni v pet skupin (za po-KJedelstvo, za prašiče, za gove-4o. aa «vce »a režijaka skupina). KLhov  raaJužek   je  odvisen  od
— botičine   proozvodov,
>— dnbi&ka skupin«, | — dobiAka   vaega   podjetja.
t>a fad taže razumeli, se bamo •¦astavik posebej pri vsakl od |eh postavk.
Glavnl del zaslužka tvorl za-tfnžek po proizvodnl eno-ti. Ko-Kk» bo detavec na primar do-kU od metrskega Mota iita aM •d kg volne in meaa, je odvis-Bo od vJSine donosa. Ce rect-¦y> dooeSeflo donos 18 mebrskih •totor pšen ce, ddbijo 149 dLi •d metrskega stota, za 24 me-•rsfcih ototov dooosa dobijo 197 *n od metrskega stota, za 30 ¦letnatih stotov pa 245 din ltd. Tako ]e delavčev zaslužek od-Viaen od SteviLa metrskih «to-^m,  od  tesar  pa  Je  po   drnal
strani odvlsno tudl to, koliko bodo dob.li od metrskega stota,
Seveda pa je treba pri dolo-ianju višine z-aslužka po iro-izvodni enoti upoštevati tudi to, da raste vzporedno z donosom tudi plača delavcev in dobiček podjetja od hektara, med tem pa mora lastna o&na pasti. Ta-ko imajo od povečanja proi2-vo-dnje koristi lako delavci ka-fcor tudi podjetje.
Drugi vir zaslužka delavcev Je dobiče^; skupine. Vzemimo, da doseže podjetje 13 milijonov dobitka. Ce dobijo delavci re-cimo 5% tega dobi6ka, bj v tem pr.meru skupini ostalo za raz-delit-ev na koncu leta okrog 650.000 din.
Tretji vir zasluika ie dobiček vsega podjetja. C« doseže pod-j«tje 20 milijonov dinarjev do-bn-čka, dela^veem poljedelske akupine pa pripada od tega 2%, bodo v tem primeru imeli za razdel:tev ckrog 400.000 din.
Tako se delavcj bolj zavze-majo za poveianjc proizvodnje in uspeh kolektiva. Vsak dela-vec ]e torej v prvt VTsti oseb-no zainteresiran, da zemljo čitn
boljše obdeduj« m da obdela čim več zemljižča. Po dmgl strani ie zanteresiran tudj za d«lo njegove skupme, v p^vi vrsti za kakovost obdelave, od česar je odvisen donos. Udelež-ba prt dobičku skupine in pod-jetja pa n« vzpodbuja delavca samo na borbo za večji donos, temveč tudi k varčevanju ma-teriala, od česar J« tudi odvi-sen  dobiček.
Da bi delavcem zagotovlU do-ločen minimalai zasluiek, n©-odvisno od vremenskih paamer in letine, jim za določeno vnsto dela izplačujejo akontacije, ka-terih znesefc je odvisen od de-lovnega učinka all od oibsega opravlj©nih del. Ta sistem »ah-teva torej podrobriejSo obdelavo plafnega sklada po posarneznih kulturafa m po posa-meznih vr-stah dela, tako da vsak delavec vnaiprej ve, kolikšno akontacijo lahko dobi za delo, ki ga j« opravfl. Akontacijo lzplaiiujejo me<3 letarn takoj po opravlje-netn delu. Na koncu leta pa delavcem izplaiajo razliko med akonta-cijo in zaslužkom. ki ga naj delavec dobi na podlagl doseženeg« donosa. RazumltJdvo, čim veija je akontacija, to se pravl, tim bolj Je d«lavec «o-deloval prl delu, tol.ko vefiji }» nj«gov skupni zaslužek na kon-cu leta.
Posvetovanje na Belju
Te dnl so imeJl naši najvid-nejši strokovnjaki in predstav-niki kmetijskih posestev na Be-lju posvetovanje, na katerem so porofcali in razpravljali o tzkui-nj.ah tega našega velikega kme-tijsko-industri;9kega koiibJnata kakor tudi drugib. državnih fcmetljskih  posestev.
Beljsko posvetovanje je v pr-vi vrsti pokazalo vso prednost nove proizvodne organizatdje, fcl j« dala že v prvem letu zeJo dobre uspehe taiko na Belju ks-kor   tadt   na   nekaterih   drugih
kmeti.jskih posestvih. Ti uspebi so se pokazali v povečanju pro-izvoduje. občulnera porastu de-lovne produktivnostl, zmanjša-nju delovne sile, zmanjšanjoi ne-potrebnega uslužbenskega apa-rata, ki je pomenil za ta po-sestva brem-e itd. Vse to 3e prl-pom-oglo, da so kmetjska po-sestva na Belju, v Vukovčiri-a in nekatera druga, *i so uvedla nov>o delovno organizadjo, posaovala lani z doibičkcm, za razliko od mnogib. drugih po-6©stev, ki so imela občutno lr-gube.