Lelo LX1X
Štev. 140 a
V Ljubljani, v torek, 17. junija 1941-XIX Fou»hu pio^na f gotovi Cena 2 din - Prezzo L 0.60
Naročnina mesečno 30 din, ca ioozem-itvo SO din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ta inserate. Podružn.5 Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Izključna pooblaščenca za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka io dneva po prazniku.
| Uredništvo In apravas Kopitarjeva 6, Ljubljana. a I Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 Telefon 4001—4005.	B
Abbonamenti: Mete Din 30: Estero, meee Din SO; Edizione domcnica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti; 10.349 per
le inserzionL Filiali: Jeaenlce, Kranj, Novo mesto.
Concessionaria esclusiva per la pubblicitft di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A- Milano.
Evropa si postavlja nove temelje
Hrvatska je vstopila v trozvezo
Grof Ciano in nemški zunanji minister sta se sešla v soboto v Benetkah, v nedeljo pa
je Hrvatska podpisala pristop k trojni zvezi
Benetke, 16. junija, lp. Benetke, ki so bile že tolikokrat v zadnjih letih priča velikih diplomatskih dejanj, sproženih po Italiji in Nemčiji, so v soboto in nedeljo spet doživele dva pomembna zgodovinska dogodka. To je bil sestanek med grofom Cianom in med nemškim zunanjim ministrom von Ribbcntropom ter podpis pogodbe o pristopu nove hrvatske države k trojni zvezi. Ta dva velepomembna dogodka pričata, da državi Osi sredi največjih vojaških akcij z vso silo delata tudi na političnem in diplomatskem področju, kakor je to v duhu totalitarne vojne.
Grof Ciano je dopotoval v Benetke v soboto cjntraj in bil navdušeno in slovesno sprejet. Enak sprejem jo bil prirejen tudi nemškemu zunanjemu ministru von Itibbcntropu. Benetke so so na čast velikim dogodkom odele v zastave vseh držav, ki so članico trojne zveze.
Nemški zunanji minister je prispel v Benetke v soboto ob 19.35 v spremstvu italijanskega poslanika Dina Alficrija in odpravnika poslov nemškega poslaništva v Rimu kneza Bismarcka.
Na postaji Sv. Lucije jc Ribbentropa sprejel grof Ciano in se z njim prisrčno pozdravil. Za tem se je pozdravil i ministrom grofom Volpijem di Misurata ter s sodelavci ministra Ciana.
Von Ribbentrop jc v spremstvo grola Ciana pregledal častno četo mornarice med zvoki državnih himen. Pred postajo, kjer je bila postavljena častna četa GIL-a, so bile državnikoma prirejene manifestacije, prav tako pa z vseh nabrežij in palač ob Velikem kanalu, koder sta so visoka dostojanstvenika peljala. Izstopila sta pred doževo palačo, kjer so jima bile prirejene nove manifestacije.
Von Ribbentrop je bil zvečer gost zunanjega ministra grofa Ciana.
Obisk nemškega zunanjega ministra t Benetkah in njegovi posveti z grofom Cianom je po splošni sodbi italijanskega in nemškega tiska dogodek posebnega političnega pomena.
Prihod dr. Paveliča v Benetke
Benetke, 16. junija, lp. Včeraj ob 10 dopoldne je dopotoval v Benetke hrvaški poglavnik dr. Pavelič v spremstvu maršala Kvaternika in zunanjega ministra Lorkoviča v posebnem vlaku iz Trsta. Na postaji sv. Lucije, ki je bila okrašena
tudi s hrvaškimi zastavami, ga je sprejel grof Ciano. Paveliča je spremljal tudi italijanski poslanik v Zagrebu Casertano.
Po prisrčnih pozdravih je poglavnik pregledal častno četo mornarjev in bil pred postajo deležen navdušenih manifestacij, ki so se nadaljevale tudi med vožnjo visokega gosta po Velikem kanalu. Z vseh palač in neštetih poslopij so visele zastave držav trojne zveze pomešane s hrvatskimi zastavami, z vseh balkonov in nabrežij so odmevali pozdravi ljudskih množic ter članov raznih organizacij, ki so prišle sprejemati hrvatskega poglav-nika.
Ob 12. je bil r Doževl palači slovesno podpisan zapisnik o pristopu Hrvatske k trojni zvezi. Poleg domačih postaj so to slovesnost prenašale vse nemške, japonske, hrvaške, slovaške in bolgarske radijske postaje. Hrvaški poglavnik je stopil v palačo v spremstvu grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki so zavzeli častno mesto pri veliki mizi. okoli katere so so razvrstila zastopstva vseh držav, članic trojne zveze.
Besedilo zapisnika o pristopu
Zapisnik o pristopu Hrvatske v trojno zvezo, ki ga je prebral grof Ciano, se glavi:
Vlada Italije, Nemčije in Japonske na eni ter vlada Hrvatske na drugi strani so se sporazumele po svojih opolnomočencih o naslednjem:
1.	Nezavisna država Hrvatska pristopa k trojni zvezi, podpisani dne 26. septembra 1940 v Berlinu med Italijo, Nemčijo in Japonsko.
2.	K delu tehničnih komisij, ki so določene v trojni zvezi, bodo pritegnjeni tudi hrvatski zastopniki, kadar sc bo razpravljalo o vprašanjih, ki se nanašajo na Hrvatsko.
3.	Besedilo pogodbe o trojni zvezi je priloženo protokolu. Protokol je sestavljen v italijanskem, nemškem, hrvatskem in japonskem jeziku in so vsi ti izvodi enako verodostojni. Protokol, sestavljen v štirih izvodih, potrjujejo s svojimi podpisi pooblaščeni zastopniki svojih vlad.
Benetke, 15. junija 1941-XIX.
Sledilo je podpisovanje listin. Najprej je podpisal vse 4 izvode japonski veleposlanik, nato nemški zunanji minister von Ribbentrop, potem poglavnik dr. Pavelič in končno grof Ciano
Izjava grofa Ciana o hrvatskem sodelovanju
'Po podpisu je grof Ciano imel naslednji govor:
Ob podpisu tega svečanega akta, s katerim pristopa Hrvatska k trojni zvezi, izrekam v imenu Italije, kakor tudi v imenu Nemčije in Japonske ter v imenu zastopnikov Madžarske. Romunije, Slovaške in Bolgarije prisrčne pozdrave Vam, poglavnik, ter hrvatskemu narodu, ki danes stopa v ono skupino držav, ki na osnovi trojne zveze spontano in svobodno nastaja. S posebnim zadovoljstvom izrekam te pozdrave, saj ni v njih izraženo samo naše veselje, da je sedaj tudi Hrvatska v naši družbi, temveč pomenijo ti pozdravi tudi naše zaupanje v mlado hrvatsko državo, ki je po dolgih in strastnih bojih svojega naroda dosegla neodvisnost, pomenijo pa tudi naše prijateljstvo za Hrvatsko ter našo gotovost za njeno bodočnost.
Ko so septembra leta 1940. Nemčija, Japonska ln Italija podpisale v Berlinu trojno pogodbo, niso imele v duhu samo ustvaritve začasnega združenja držav samo z vojnimi cilji, temveč so v trojnem paktu hotele postaviti osnovo za sodelovanje, ki bi ga bile lahko deležne vse države, ki skupno z Nemčijo, Italijo in Japonsko streme za svoje narode za mirom pravice. Je to mir pravice, ki je bil vedno visoki cilj visokih poglavarjev, ki vodijo naše države in ki ga bodo njihovi geniji ter zmage našega orožja znale zagotoviti Evropi in vsemu svetu. Pozdravili smo ustanovitev neodvisne Hrvatske kot eno onih pravičnih dejanj, s katerimi so bile po volji Duceja in Fiihrerja popravljene napake in krivice Versailesa, ter je bila narodom dana možnost stabilnosti in varnosti v novem redu. Nacionalnosocialistična Nemčija in fašistična Italija vodita proti Angliji na kopnem, na morju in v zraku vojno, ki ima cilj in namen, da ustvari take predpogoje, medtem pa s prijateljskimi državami že ustvarjata osnove novega pravičnega miru. To je pomen trojne zveze in razvoja, v katerem se zbirajo okoli treh velesil, podpisnice trojnega pakta, vedno novi narodi, ki ai s tem zagotavljajo svojo bodočo usodo.
Paveličev govor
Za grofom Cianom je spregovoril poglavnik 8r. Pavelič, ki je izvajal:
V imenu nezavisne države nrvatske ee zahvaljujem za pozdrave, ki ste jih, Ekscelenca, iz- I rekli v imenu Italije, zastopnikov Nemčije in Japonske, kakor tudi v imenu drugih podpisnic trojnega pakta, Madžarske, Romunije, Slovaške in Bolgarije. Za nas je bila čast podpisati zapisnik, a katerim sprejema Hrvatska v popolnosti način, ■ katerim ustvarjajo Italija, Nemčija ir. Japonska edinstveno fronto in novi pravični red v Evropi
in Aziji. To dejanje je za hrvatski narod velike in odločilne važnosti, ker je izveden samo dva meseca po našem nacionalnem in državnem vstajenju, ki omogoča sodelovanje s totalitarnimi državami, poglobljenimi s socialno in politično revolucijo, ki so bile in so navdahnjene z genialnostjo njihovih voditeljev in z voljo narodov. Ponosni smo, da sodelujemo v tej skupini držav, ker se je nezavisna država Hrvatska že s samim dejanjem svoje ustanovitve postavila ob bok držav, ki so s svojimi dejanji nadomestila sistem praznih besed in izpopolnjujejo s tem daljnosežno nalogo mednarodne pravice. Zahvaljujem se Duceju Fašizma, Fiihrerju velikega Rajha in predsedniku vlade Carstva Vzhajajočega Sonca, da so mi dali priliko, da kot zastopnik Hrvatske še enkrat potrdim njeno voljo do življenja in sodelovanja z velesilami Osi in zavezniškimi prijateljskimi državami.
Odhod iz Benetk
Potem je bilo prirejeno slovesno kosilo, ki so se ga udeležili hrvatski zastopniki.
Po kosilu se je hrvaški poglavnik s svojim spremstvom poslovil od grola Ciana in se odpeljal na postajo sv. Lucije, znova deležen enakih manifestacij in časti kakor ob prihodu. Na postaji se ie še nekaj minut zelo prisrčno pogovarjal z grofom Cianom. Ob 23.30 pa je njegov posebni vlak med zvoki državnih himen odpeljal.
Hkratu so odpotovali proti Rimu zastopniki Madžarske, Slovaške, Romunije in Bolgarije.
Opolnoči je odpeljal s postaje posebni vlak nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Navzlic pozni uri ga je pred postajo pozdravljala ogromna množica ljudstva, ko je v spremstvu £rofa Ciana odhajal na vlak. Z grofom Cianom se je še dolgo raz^ovarjal in si z njim prisrčno stisnil roko. Na postaji so se mu poklonili tudi poslaniki drugih držav, visoki uradniki zunanjega mini-
slrslva, grof Volpi di Misurata, glavni ravnatelj za tuji tisk Rocco, beneški prefekt, župan, zvezni tajnik, mornariški in vojaški poveljnik.
Z Ribbentropovim odhodom sta se končala dva dneva velikih političnih dogodkov, ki so se spet enkrat odigrali v Benetkah.
Grof Ciano odpotoval iz Benetk
Benetke, 16. jun. Ip. Grof Ciano ie danes dopoldne odpotoval v Rim.
Poglavnik se je vrnil v Zagreb
Zagreb, 16. junija, lp. Zjutraj se je vrnil iz Benetk |x>glavnik dr. Pavelič. Na postaji so ga pozdravili podpredsednik vlade Kulenovič, vsi člani vlade, visoke civilne in vojaške osebnosti, voditelji ustaške stranke, italijanski in nemški odpravnik poslov ter ogromna množica ljudi, ki je poglavnika navdušeno pozdravljala.
Ogromen odmev dogodkov
v Benetkah
Rim, 16. junija, lp. Vsi italijanski dnevniki so objavili danes do]>oldne obširna poročila o dogodkih v Benetkah, poleg poročil in člankov pa objavljajo listi tudi številne slike.
»Picolo« piše, da je poglavnik in hrvatski narod lahko ponosen na nove uspehe svoje politike. Ne samo vse članice trozveze so priznale novo Hrvatsko in vlado v Zagrebu, ampak so ji tudi zagotovile jx>dporo in diplomatsko ter vojaško pomoč, če bi kdo skušal spraviti življenje države v nevarnost. Dnevnik dodaja, da je sodelovanje med Italijo in Hrvatsko rodilo prvi uspeh, in sicer podpis pogodbe v Benetkah.
>Po]x>!o di Roma« poudarja, da je hrvaški zgled opomin za vse tiste, ki ne upoštevajo pravilno zmago Osi. Včeraj je bil v Benetkah storjen nov korak za upostavitev razmer v Evropi in za varnost narodov.
»Messaggero« piše, da je treba govora grofa Ciana in Paveliča v Benetkah globoko proučiti in gotovo bodo te besede tudi nasprotniki pazljivo prebrali. List tudi poudarja, da so bili na slovesnosti v Benetkah navzočni narodi, ki politično in zemljepisno resnično obstajajo, v razliko s tistimi »vladami«, ki se sestajajo v Londonu. Konferenca v Benetkah je imela stvaren cilj, kajti pristopila je k frozvezi nova članica. Novi red se vkljub Cliur-chillovemu rovarjenju uvaja in krepi.
Berlin, 16. junija, lp. »Politična in diplomatska korespondenca« objavlja uvodnik o vstopu nove hrvatske države v trojno zvezo in poudarja politični in duhovni pomen zgodovinskega dogodka, ki se je včeraj razvil v Benetkah. Ta vstop dokazuje na eni strani, da vodilne velesile trozveze žele sodelovanje temeljnih činiteljev za obnovo nove Evrope, na drugi strani pa dokazuje tudi čustva Hrvatske, ki je spontano hotela storiti isto, kar so storili že drugi narodi na jugovzhodu Evrope. Vstop nove hrvatske države v trozvezo pa je tudi simbolno dejanje, ki naj zaključi najbolj žalostno dobo, ki se je začela v Versaillu in kateri so sledile žalostne ure za Evropo. Vedno bolj se poglablja vzajemnost in skupnost mladih narodov in države, ki so združene v trozvezi, bodo vedele preprečiti sleherni nered.
Attacco nemico presso Sollum resplnto
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: NeIPAfrica settent rionale il nemico, che da piu giorni preparava un'azio-ne olfensiva, ha ieri lanciato un attacco in lorze sui fronte di Sollum, č stato ovunque respinto con notevoli perdite.
La battaglia continua.
Velivoli italiani e germanici hanno eolpito a varie riprese le opere portuali di Tobruk, fortificazioni ed attendamenti della piazza.
A Marsa Matruh sono stati bombardati dalla nostra Aviazione impianti logistici ed appre-stamenti difensivi.
NeIPAfrica orientale nessuna novitk di rilievo.
Vojno poročilo štev. 367
Sovražni napad pri
odbit
Sollumu
Rim, 16. junija, lp. Uradno vojno poročilo številka 376 glavnega stana italijanskih vojnih sil se glasi:
Severna Afrika: Sovražnik, ki je več dni pripravljal napad, je včeraj sprožil olenzivo na bojišču pri Sollumu. Povsod je bil sovražnik odbil z velikimi izgubami. Bitka se nadalju>~
Italijanska in nemška letala so večkrat napadla pristaniške naprave v Tobruku, utrdbe in barake ter druge take naprave v utrdbi. Naše letalstvo je bombardiralo skladišče živil in obrambne naprave v Marsa Matruh.
Vzhodna Afrika: Nobenega pomembnega dogodka.
Rukarešta, 16. jun. Ip. Romunski tisk i največjim navdušenjem pozdravlja pristop lir valske k trojni zvezi. Tisk objavlja v velikanskem obsegu poročila o slovesnosti v Benetkah in z veliko simpatijo komentira stališče Hrvatske, ki je hotela zvezali svojo usodo z usodo držav trojne zveze.
Madrid, 16. junija, lp. Dnevniki objavljajo poročila o pristopu Hrvatske v trozvezo in pravijo, da je ta dogodek logična posledica novega reda, ki so ga na Balkanu uvedle države osi.
Zgodovinski dogodek
Ljubljana, lk. junija.
Neodvisna hrvaška država se mora za svojo samostojnost zahvaliti zmagovitemu orožju osnih držav, da je pristopila k trojni zvezi Italije, Nemtije in Japonske. Hrvatski Poglavnik dr. Pavelič, ki naieljuje hrvaški državi, je prišel radostnega srca in je v svoji zahvali tudi odkrito povedal, da je za hrvaško državo izredna iast in odlika, da je bila povabljena v krog tistih velesil, ki so si postavile nalogo, da vtisnejo svetu novi pečat in mu dajo novi red. Na la način bo Hrvatski državi mogoče, da bo tudi ona na nek način sodelovala pri oblikovanju nove Evrope. Saj je sam njen nasloj izraz te volje, da iz razvalin starega reda nastanejo nove državne tvorbe, ki bodo imele v sebi več življenjske sile in tvornosti kakor pa so bile države, ki so nastale iz mirovnih pogodb pred 22 leli.
Nad vse važen dogodek v Benetkah pa je prav posebno pomemben tudi zaradi tega, ker dokazuje izredno hitro konsolidacijo Hrvatske države. Prešla sla komaj dva meseca od njene ustanovitve, pa jo odločujoče velesile smatrajo že za lako trden in zrel političen faktor, da more stopiti že na mednarodno poprišče kot enakopraven člen tistih osi prijateljskih držav, ki so že prej pristopile k trojni zvezi. Te države so: Madžarska, Slovaška, Romunija in Bolgarija. Kakor sleherna od teh držav popolnoma suvereno odloča o svoji usodi, tako je popolnoma neodvisna Hrvatska ludi svobodno pristopila k novemu redu, prepričana, da bo le po tej poti našla svojo srečo, blagostanje in največji procvit. Na tej osnovi v Srednji Evropi in posebej na Balkanu naslaja novo stanje, ki naj nima prehodnega značaja, ampak naj postane nova meddržavna oblika, kakor sla jo velesili Osi že prej napovedali.
Za Hrvatsko pa je beneški pristop k Trojnemu paktu pomemben tudi zaradi lega, ker je to prvi mednarodni akt mlade države večjega sloga. In ni brez zanimivosti, da se je zvršil ravno v Benetkah, na katere Hrvate vežejo mnogi zgodovinski spomini in pomembni kulturni sliki. Ni samo izraz nekega simbolizma, ako vise te dni po Hrvatskem poleg hrvaških tudi italijanske in nemške zastave in so Benetke bile okrašene s hrvaškimi zastavami. Je to izraz starih političnih in kulturnih tradicij, ki se predvsem pod vodstvom ltalje znova obnavljajo v še mogočnejšem sijaju.
Ducejeva skrb za delavstvo
Poročali smo že, da je na osnovi smernic, katere je dal Duce, bilo sklenjeno pri Ministrstvu za korporacije po organizacijah delodajalcev in delojemalcev znatno zvišanje prejemkov Italijanskega delavstva. Predvsem je bilo sklenjeno, da se povočajo družinske doklade za še enkratni znesek.
Ta sklep je izzval veliko zadovoljstvo med delavstvom ln nameščenstvom in je pokazal ponovno voljo Duceja, da se izboljša materialni položaj delavstva.
O družinskih dokladah naj podamo nekaj zgodovinskega pregleda. V decembru 1934 je bila ustanovljena »Cassa nazionale di integrazione per flssegni familiari« (Narodna dopolnilna blagajna za družinske dodatke). Ustanovili so jo na po-hudo Duceja Konfederacija delodajalcev in Konfederacija delojemalcev, da se zmanjša delovni čas na 40 ur tedensko, kar naj bi omogočilo delo večjemu številu delavstva. Prav posebej pa skrbi ta blagajna za delavstvo, ki ima otroke. Skrb se nanaša na otroke stare do 14 let, ki so v oskrbi staršev. V to blagajno prispevajo vsi industrijski delavci in delodajalci v znesku 1% ali več njih plače. V prvem letu svojega poslovanja je ta blagajna že dala 164 milij. lir družinskih dodatkov. V letu 1036 je bilo delovanje te ustanove razširjeno tako, da ni ob«ecralo samo delavstva v podjetjih, kjer se dela 40 ur tedensko, ampak vse industrijsko delavstvo, ki ima v svoji oskrbi otroke do 14. leta starosti, neglede na delovni čas. Družinski dodatek je bil določen na 4 lire tedensko za vsakega otroka. To povečan je je bilo mo- .
goSe brez povečanja prispevkov delavstva, t državno pomočjo.
V letu 1939 je bilo dajanje družinskih dodatkov še bolj razširjeno na osnovi sporazuma med delodajalsko in delojemalsko organizacijo in sicer tako, da so dobivali družinsko doklado delavci tudi za otroke od 14. do 18. lota, nadaljo so dobili družinsko doklado tudi oženjeni brez otrok In tudi oni oženjeni, kl so Izgubili pravico do družinskih doklad, ker so imeli otroke stare nad 18 let. Začasno bo dobivali družinsko doklado tudi oni delavci, ki so vzdrževali 6voje starše. Končno je bil ukinjen prispevek delavstva, ki ga je moralo doslej plačevati v to blagajno kar je še bolj podčrtalo pomen prejemkov za družino.
Letno so izplačuje družinskih doklad v Italiji za okoli 3150 milij. lir. S tem se je položaj italijanskega delavstva znatno izboljšal.
Z najnovejšimi ukrepi, za katere je dal iniciativo in direktive Duce, se bo položaj italijanskega delavstva šo bolj izboljšal. Navedli smo že nekaj primerov, kako se bo pri posameznih družinah poznalo to zvišanje.
Tako skrbi fašizem za družino, katero smatra za temelj družabnega ustroja in države, skrbi za delavstvo, ki samo ne bi zmoglo v številnih družinah stroškov za preživljanje in omonoča v številnih družinah materi in gospodinji, da se lahko posveti domačemu delu, skrbi za otroke. To je veliko socialno dolo. ki je bilo z zadnjim zvišanjem še bolj uspešno zastavljeno v korist delavstva, ki tvori večino prebivalstva..
številke o dejavnosti italijanskega letalstva
»Ana Christie« v uprizoritvi Mariborčanov
Skupina slovenskih igralcev, članov bivšega Narodnega gledališča v Mariboru, se je odločila da nastopi dvakrat tedensko z izbranim sporedom na odru ljubljanske Drame. Prva predstava Mariborčanov, ki se jih še vedno živo spominjamo zlasti po nekaterih večjih gostovanjih (Kralj na Betajnovi, Na dnu), je bila v ponedeljek, 9. junija. Uprizorili so delo ameriškega pisatelja Evgena 0'Neilla, dramo v treh dejanjih z naslovom »Ana Christie«.
Izmed del tega prav tako zanimivega kakor samoniklega pisatelja, kar jih poznamo pri nas, je zlasti »Ana Christie« prepričevalna bodisi vsebinsko bodisi dramatsko. Pisatelj nam prikazuje v igri dramo padlega dekleta, hčere zapitega kapitana, ki pa ostane kljub zgrešenemu življenju v jedru pošteno in čisto. Prav to ji brani, da se noče poročiti z mladim kurjačem Matom, ki ga je vihar zanesel na čoln njenega očeta, čeprav ga ljubi. Bazen na tej notranji oviri temelji drama na nasprotovanju očeta, ki zaradi osebnih spominov sovraži pomorščake in ljubosumno bedi nad otrokom. Višek pa doseže dramatskn napetost v dekletovi izpovedi, ' ki polare ne le očeta, ampak razočara tudi Mata v njegovih sanjah o neomadeževani ženi, ki jih je trdovratno gojil v sebi kljub drugačnemu življenju. Slednjič spozna Mat krivičnost svoje dvojne morale in odkrije vrednost življenja v odpuščanju in veri v človeka.
Delo je zanimivo v več pogledih. Ruši nam romantične predstave, ki jih utegnemo imeti o življenju ameriških farmarjev, in nam odkriva pogled za resnično človekovo vrednost, ki je pogoslo v nasprotju z zunanjimi in površnimi družabnimi merili. Oboje pa je narekovalo pi satelju tudi svojski slog drame, ki sega glede na okolje in po snovi v najnižje življenje, a po vsebini in idejnem poudarku odkriva človečnosti najvišja pota Kar zadeva gradnjo, je dejanje osredotočeno v dramo treh oseb, kapitana Chrisa, Ane in kurjača Mata; ostali rnzen Marte ()wenove, ki vidneje posega v življenje Aninega očeta, so bili avloriu potrebni bolj zaradi označitve okolja. To je tudi vzrok, da je v dra-matskem smislu najmočnejše drugo dejanje, ki se odigrava izključno v prej omenjenem tri-kotu.
Igra, ki jo je postavil na oder režiser gosp. Vladimir Skrbinšek, je bila pripravljena z vnemo in je lepo uspela. Pcgodena sla bila prizorišče in v glavnem tudi značaj igre, ki je na zunaj naturalistična, a poudarja preko snovi dramo notranjega človeka: vendarle bi bilo treba nekoliko omejili pretirano prizadevanje po tcalralični učinkovitosti. Ker se je režiser sicer trdno naslonil na avtorja, morebiti vendarle ni prav, da je v zadnjem dejanju črtal Matu neke besede, ki so značilne ne samo za oznnčitev lega katoliškega Irca, ampak ludi za konvertila 0'Neilla.
Boji v Siriji
Vichy, 16. junija, lp Francosko vojno ministrstvo je objavilo naslednje uradno poročilo:
Francoske čete nadaljujejo z odporom proti napadom angleških pomorskih in kopnih sil. Na libanonski obali so se v poslednji noči francoske čete umaknile na postojanke, ki so bolj severno in so najprej zopet zavzele Saido in jo imele v svojih rokah ves včerajšnji dan. V odseku Merdajun in južno od Damaska se oddelkom generala de Gaullea ni posrečilo nadaljevati svoje napredovanje. Oddelek angleških tankov, ki je prišel iz Iraka, je bil dne 10 junija v stiku s francoskimi prednjimi postojankami pri Abu Esadu in je v soboto zvečer vkorakal v to utrjeno prednjo postojanko. Letala so francoske čete močno podpirala.
V	noči od 13. na 14. junii so francoska letala razgnala sovražne oddelke južno od Saida Včeraj so francoski bombniki drzno napadli sovražne pomorske edinice, da bi olajšali položaj francoskih oddelkov, ki branijo obalo Ti boji so obsežno pripomogli, da so francoske čete lahko v noči dosegle važno postojanko Saido, Letalstvo je dobilo nove okrepitve iz prestolnice.
Be.yruth, 16. junija, lp. Sirski tisk objavlja hude napade proti angleškim nitpadalcem in se pri tem posmehuje sredstvom angleške propagande, ki je holela doseči, da bi se arabska plemena uprla Franciji. Sirski dnevniki poudarjajo, da sirsko ljudstvo angleškim obljubam prav nič ne verjame. Prav gotovo je samo to, da hoče Anglija priskrbeti arabskemu ljudstvu v Siriji isto usodo, kakor jo ima arabsko ljudstvo v Palestini. Ce pa se angleška politika v Palestini nekoliko prouči, tedaj se ne smemo čuditi, če Arabci v Siriji Angležem ne zaupajo in če so sovražno razpoloženi do angleških namenov.
Venezia: Roma 1: 0
V	Benetkah je bila v nedeljo odločilna ponovitev v borbi za italijanski nogometni pokal med Venezio in Romo. Zmagala je Venezia s tesno razliko 1>0 (0:01
Tudi zasedba posameznih vlog je bila dobra. Zlasti velja to za osnovni trikot, na katerem sloni vsa teža igre. Ano Christie je igrala ga. E. Kraljeva z močnim vživetjem v značaj tega dekleta, ki se v njem mešata trpkost in toplota; njena sicer neenakomerna igra je bila najboljša v pretresljivi izpovedi v drugem dejanju. Učinkovita podoba je bil kapitan Cliris; g. Pavle Kovič je starega pijanca poudaril predvsem v epično širino. Mladega kurjača Mnta je predstavljal g. Vladimir Skrbinšek, ki je bil' prepričevalen zlasti v drugem dejanju, medtem ko je pozneje nekoliko popustil. Izrazita je bila tudi ga. Rakarjeva v vlogi stare mornarske ljubice Marte Owenove. V igri nastopajo še natakar, ki ga je prikupno podal g. Milan Kovič, dva delavca (gg. J. Košuta in Jože Kovič). pi-sinonoša (g. R. Nakrst) ter strojnik (g. Blaži.
Predstave Mariborčanov v Drami so vsak petek in ponedeljek, na kar še posebej opozarjamo gledališke obiskovalce.
». VodntR.
Številka ltota »Vle delPAriac t dne 14. t m. prinaša naslednje podatke o dejavnosti Kr. letalstva v teku enega leta vojne:
Vojne akcije: Število 33.000, srednje dnevno povprečje vojnih akciji 92, uporabljena letala 92.000, srednja dnevna uporaba leta 195, ure poleta 163.000, povprečno dnevno 425 ur leta, vržene bombe 400.000, vrženi zračni torpedi 98.
Doseženi uspehi:
Proti nasprotnikovemu letalstvu: letala, zbita v boju sigurno 920, verjetno 400, letala, uničena na tleh sigurno 250, verjetno 100, skupno sigurno uničenih 1170 nasprotnikovih letal, verjetno pa še 560.
Proti sovražnikovim ladjam: z zračnimi torpedi: 3 bojne ladje zadete, 4 letalonosilke zadete, potopljenih 5 križark (med njimi ena tipa »London* s katapultom), rušilci: potopljeni 3, zadeti 3; parniki: potopljenih 14. zadeti 3, petrolejska ladja 1 potopljena. — Bombarderji pa so potopili, odnosno ugotovljeno zadeli: bojne ladje: sigurno zadete 26 krat, letalonosilke 16 krat sigurno zadete, križarke: 8 potopljene, 48 zadetkov, rušilci: 1 potopljen, 17 zadetkov, parniki: 14 potopljenih, 90
Razprava proti romunskim upornikom končana
BukareStn, 16. jun. lp. Razprava proti januarskim upornikom je končana. Horia Sima in njegovi pomagači, ki so zbežali v inozemstvo, so bili v odsotnosti obsojeni na dosmrtno ro-bijo. Drugi so bili oproščeni, med njimi tudi bivša ministra Creceanu in Braileanu. Bivši policijski prefekt Ghica je bil obsojen na 15 let robije, bivši zunanji minister na pet let robije, bivši notranji minister Petroviescu na sedem let in bivši glavni ravnatelj v notranjem ministrstvu Biris na 10 let robije.
Stavke v Ameriki
Washington, 16. jun. lp. Gradbeno delavstvo v Ameriki stavka že pet tednov, do sedaj pa se še ni posrečilo doseči nobene podlage za pogajanja. Stavkujo6i delavci so skoraj vsi člani strokovnih zvez, te pa so odbile dosedanje predloge delodajalcev. Tako traja stavka v 11 podjetjih v San Franciscu. Prav ta podjetja pa bi morala izvrševati največ del za naročila vojske in mornarice.
Angleški rušilec potopljen
Rim, 16. junija, lp. Angleška admiraliteta objavlja, da se je potopil rušilec »Jersey<, ker je zadel na mino. Rušilec je imel 1690 ton nosilnosti in je bil zgrajen v letu 1939 in imel posadko, ki je štela 183 mož. Imel je šest topov po 120 mm, štiri po 40 mm in 8 protiletalskih strojnic ter 10 cevi za spuščanie torpedov. Vozil je s hitrostjo 36 vozlov.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 16. junija, lp. Nemško vrhovno povelj-, stvo je danes objavilo naslednje vojno ijoročilo:'
V	boju proti angleškemu Oskrbovalne mu bro-' dovju je letalstvo doseglo nove uspehe. V zahodnem Atlantiku, in sicer v smeri proti Gibraltarju, so letala napadla močno zastražen ladijski sprevod in uničila 5 tovornih ladij s skupno 21.000 tonami.,
V	severni Afriki je na bojišču pri Solluinu. sovražnik napadel z močnejšimi silami. Napad pa je naletel na ogenj nemških in italijanskih čet,,! ki so sodelovale z letali. Po dosedanjih poročilih je bilo uničenih 60 angleških tankov. Boji so še, ^ v teku. Nemška strmoglavska letala so zlasti uspeš-,j no napadla močne sovražnikove kolone in zbirališča vozil. V hudih letalskih bojih so nemški lovci sestrelili nad bojnim ozemljem devet angleških; lovskih in dve bojni letali.
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemška bojna letala pod vodstvom stotnika Kloe-
veja zelo uspešno napadla skupino angleških bojnih ladij. Letala so potopila lahko križarko, in sicer s 4 bombnimi zadetki težke vrste in so poškodovala še eno težko križarko. Druga nemška bojna letala so na otoku Cipru napadla uspešno več letališč. Sovražni poskusi za polet nad zasedeno ozemlje so se ponesrečili. Lovci so sestrelili tri angleška napadalna letala, dve angleški bojni letali pa je sestrelila pomorska edinica.
Sovražnik je ponoči na mnogih krajih zahodne Nemčije metal rušilne in zažigalne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. Ponekod je bilo nekaj škode na stanovanjskih predelih. Nočni lovci so sestrelili dve angleški letali. Pri obrambi pred sovražnimi letalskimi napadi se je zlasti odlikoval mornariški stražni čoln pod poveljstvom poročnika Heiberga, ki je sestrelil štiri sovražna letala.
Turškemu poslancu odvzete pravice
Caric/rad, 16. jun. lp. Narodnemu poslancu.1 Virgenu so odvzeli vse poslanske pravice. Ta sklep je turški parlament sprejel soglasno, ker i meni, da ni opravičila za to, da je poslanec že | več kol dva meseca odsoten iz Turčije. Virgen j je bil poprej ravnatelj dnevnika »Son Posta«.
črna gora ohrani svojo zastavo
Cetinje, 16. junija, lp. Visoki komisar za Črno goro je sprejel zastopstvo častnikov črnogorske vojske, ki mu je prišlo izrazit svojo zahvalo zaradi socialnih odredb, ki o bile nedavno izdane v njihovo korist. Ob tej priliki je Visoki komisar izjavil junaškim častnikom, da bo zastava neodvisne Črne gore ista, kakor je bila za časa kralja Nikole. Ta vest je izzvala veliko navdušenje.
Poškodovani švedski parnik
Tokio, 16. jun. lp. Pri vhodu v pristanišče Singapoor je zavozil švedski parnik »Ningpo« na mino in je bil hudo poškodovan. To je sedaj že četrta ladja, ki se je poškodovala ali potopila pri vhodu v Singapoor.
Žrtve napadov na Gibraltar
Madrid, 10. jnnija. lp. Neko uradno statistično poročilo pravi, da je bila trdnjava Gibraltar od začetka vojne do včeraj 43 krat bombardirana iz zraka, in sicer 14 krat ponoči. Letala so nad trdnjavo opravila 99 izvidriiških poletov. Bombardiranja so zahtevala' 137 smrtnih žrtev, ranjenih pa • je 85 bseb, Skoda pa znaša 6,485.000 funtov šter-. lingov.. Protiletalsko :topništvo jesestrelilo samo dve sovražni letali.
Madrid, 16. junija, lp. Pristaniško poveljstvo v Gibraltarju je včeraj izobesilo zastavo, kar pomeni, da so sovražne podmornice v bližini trdnja ve. Iz Gibraltarja so slišali močne eksplozije v smeri Sredozemskega morja.
Popis ameriškega imetja
Rim, 16. junija. Ip. Zaradi zapore italijanskega in nemškega imetja, ki ga je odredil predsednik Združenih držav, je fašistična vlada takoj izdala potrebne odredbe, da naj se takoj popiše vse imetje, ki je last ameriških državljanov v Italiji.
Prepoved plesnih pr.red.tev
Ljubljana, 16. junija. Tiskovni urad Visokega Komisariata sporoča:
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je analogno z določili, ki že veljajo v drugih provincah po vsej Kraljevini, prepovedal vse plesne prireditve v mestu in v ostali pokrajini. *
Gornjo koristno in umestno naredbo Visokega Komisarja iz srca pozdravlja vse slovensko prebivalstvo, ki živi v Ljubljanski pokrajini. Živimo v vojnih časih. Bilo bi zelo grdo, netaktno in proti vsakemu človeškemu čustvovanju, če bi eni, ki so doma. in v mirnem zaledju, hodili od veselice do veselice, tam plesali, se veselili in zabavali dočim je širom Evrofie na milijone ljudi na bojnih poljanah, kjer žive sredi ognja in dima, kjer se za svoje ideale bore in neprestano gledajo smrti v oči. Sedanji *časi so resni Časi, ki zahtevajo resnost od vsakega posameznika. Vsakdo mora z žrtvami in odpovedmi sodelovati pri gradnji novega sveta in novega reda v svetu. Najmanj, kar se lahko od vsakega zahteva, pa je, da se odpove plesom in zabavam, ki sedaj res niso na mestu. Tisti čas, ki je bil prej posvečen plesom in zabavam, rajši posvetimo plodnemu ustvarjanju in pridobivanju dobrin, ki so nam neobhodno potrebne, da bomo lahko vzdržali v teli težkih časih. Ko bo vojna končana in bodo težave premagane, bo tudi za zabave časa dovolj.
Ostali pa bomo rejni iti hvaležni Ekscelenci Visokemu Komisarju za njegovo pametno in umestno naredbo, ki bo v bodoče zabranjevala zabave in plese tistim, ki se resnosti današnjih časov morda še ne zavedajo.
Predsednik nankinške vlade v Tokiu
palači in bo bival v kitajskem veleposlaništvu. V Tokiu pravijo, da je ta obisk zgodovinskega pomena, ker bo poglobil sodelovanje med nankinško vlado in Japonsko. Pri tem podčrtavajo, da se bo Vang-Čing-VeJ sešel tudi z japonskim vojnim in mornariškim ministrom.
Šanghaj, 16. junija, lp. Vang-Čing-Vej, predsednik kitajske vlade, se je včeraj vkrcal na parnik »Yamata< in odpoloval v Tokio. Prc' rlnik kitajske vlade v Nankingu, ki g.i . ulja nad deset odličnikov, med njimi trije ministri, bo dne 17. in 18. t. m. gost japonskega cesarja v cesarski
zadetkov, peitrolejska ladja: 1 potopljena, 1 zade-tek, enote nedoločenega tipa: 3 zadetki. Skupno Je torej letalstvo potopilo 25 ladij in 28 zadelo t zračnimi torpedi z bombami pa Je potojillb 26 ladij ln sta bila ugotovljena 202 zadetka.
Potopljenih je bito torej 51 ladij, tadetkov pa je bilo 225.
O ostali dejavnosti pravi poročilo, da je v prevozni posebni službi letalstvo prevozilo 11 milij. kilometrov, izvršilo 43.000 ur poleta, prevozilo 95.000 vojakov tn potnikov, nadalje pa prevozilo 9 milij. kg vojnega materiala, živil, pošte in blaga.
Koliko angleških ladij so potopili Nemci
Iz nemških uradnih poročil je razvidno, da je bilo v maju potopljenega 746.000 ton angleškega ladjevja. S tem se je tonaža potopljenih angleških ladij povečala na 11,664.000 ton. Potek potopitev je bil naslednji: od začetka vojne do 1. novembra 1040 je bilo potopljenih 7,162.000 ton, do 1. marra 1941 9,199.000 ton, do 1. aprila 9,917.000 ton, do 1. maja 10,917.000 ton in do 1. junija 11.664.000 ton. S tem je izredno otežkočena dobava raznih surovin ter žit>il za angleški otok.
Grčija na poti obnove
Atene, 16. junija, lp. Vsi dnevniki objavljajo članek ministra za prehrano Folizosa. Članek nosi naslov: »Kdo bo zmagovalec?« Minister poudarja med drugim, da kapitalisti v Londonu in v Njjiv-yorku niso izbrani, da bi vodili svet, kajti kfejni temelj osi je jasnejši, zlasti kar se tiče obnove življenja narodov. Sovražna propaganda ne ve pripovedovati o ničemer drugem, kot o tem, kaj trpe narodi v tej vojni Minister za narodno gospodarstvo Fladimicalis je podal tisku nekaj izjav, v katerih pravi, da bo kmalu obnovljen promet t inozemstvom in da se bo kmalu začela Izmenjava blaga zlasti z Italijo in Nemčijo, in sicer v kllringu. Poljedelski minister je objavil, da se bo začela velika akcija, da bi se pospešila izraba zemlje tako, da bi bilo v zadostni meri poskrbljeno za prehrano prebivalstva.
Finski parnik potopljen
Newyork, 16. Junija, lp. Ameriška oblastva objavljajo, da je bil na Atlantiku potopljen finski parnik »Daphne«, ki je imel 1989 ton. Podrobnosti še ni, vendar pa je bil potopljen, ko je vozil v severnem delu Atlantika.
Gli esercenti puniti
Lubiana, 16 giugno.
Come h stato, a suo tempo, pubblicato, PAlto Commissario allo scopo di tutelare gli interessi del pubblico, ha istituito le squadre annonarie che svolgono la loro opera alle dipendenze della Re-gia Questura. In seguito agli accertamenti di dette squadre sono state elevate numerose contraven-zioni per abusiva maggiorazione dei prezzl, ven-dita di carne in giorni vietati e mancanza di car-telllni indicatori dei prezzi.
Gli esercenti responsabli sono stati tutti de-nunziati all'Autorit& gludiziaria per il procedi-mento penale e, per i časi piu gravi, PAlto Commissario ha adottato i seguentl provvedimenti:
1)	La revoca della licenza di esercižlo e la chiusura del negozio nei confronti di PUST Anna, con rivendita di pane in Tyrševa, perchfe vendeva pane a prezzo maggiorato del 100%.
2)	La sospensione variabile da 6 a 10 giorni:
Podboršek Elena con macelleria in Tyrševa
cesta;
Marjetič Luigi con macelleria in Poljanska cesta št. 77;
Merkelin Lodovico con macelleria in TyrSeva cesta 53;
Mlakar Giulia con vendita di bibite in Beograjska ulica 28;
Ivane Maria con latteria in Florijanska ul. 10 per aver venduto generi alimentari a prezzo su-periore al quello del listino.
3)	La sospensione per giorni 5 per vendita di carne in giorno vietato a:
Gregorc Antonio con macelleria in Poljanska ce6ta 81;
Lozič Miljenko con trattoria in GledaliSka ulica 2;
Zupančič Magda con trattoria in Gosposvetska
cesta 8.
4)	La sospensione per giorni 4 per mancanza
di cartellini a:
Fuchs Luigi con negozio per la vendita dl orologi in Židovska ulica 3;
Leskovic Giovanni con negozio in Jurčičev trg 1;
Šplendel Milka con negozio di calzature in
Prešernova ulica 48 a.
Rappresentazioni estive popolarl del Teatro per la prosa di Lubiana
II Teatro di Stato per Ia prosa, di Lubiana, vhe nei mesi di aprile e maggio e metk giugno ha dato No. 70 rappresentazioni, e che durante Testate svolgera, secondo le direttive dell'Alto Commissario, una importante serie di spettacoli a prezzi po-polari, annimcia che 1'inaugurazione della nuova stagione di prosa per I'anno XIX—XX avverrk ccm la rappresentazione della »Caterina de' Medici« di Rino Ales3i tradotto in 6loveno.
Občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov
Ljubljana, 16. junija.
V soboto je imelo osrednje stanovsko dništvo slovenskih likovnih umetnikov v DSLU svoj sedmi občni zbor v svojem novem društvenem prostoru. Predsednik prof. SašaŠantel je imel otvoritveni govor, v katerem je omenil obisk tričlanske de-putacije pri Visokem Komisarju, kateremu se je poklonilo društvo in se mu priporočilo za naklonjenost. Visoki Komisar je obljubil vso podporo ter omenil, da bo nakazal še posebno podporo za tiste člane, ki so pomoči najbolj potrebni. Nato je poročal o lokalu, ki so ga slovenski umetaiki lahko najeli s podporo bivšega bana dr, Natlačena, ki je dal 10.000 v ta namen. Zdaj je treba, da iz tega lokala narede pravo shajališč© umetnikov z lastno knjižnico in strokovnimi revijami ter tudi stalno razstavo in posredovalnico za prodajo umetnih. Posebno pereče pa je sedaj vprašanje kičarstva, ki se pri nas razširja in se mora v interesu umetnosti odpraviti. Zato pa je treba, da vlada stanovska zavest in trdna povezanost med umetniki. Tajniško poročilo je podal g Mirko Šubic, ki je omenil prav tako najetje lokala, uspeh razglednic umetniških del, ki jih je društvo založilo, razna posredovanja itd. Poročilo o umetniškem svetu pa je podal prof, G o j m i r A. Kos.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji od« bor: predsednik Saša Šanlelj, Gorše Fr., Gcjaiir A. Kos, Stane Kregar, Mirko Šubic, Fr. Tratnik, Ivan Vavpotič. V umetniški svet: Kalin Boris, Anton Kos, St. Kregar, Mirko Šubic in Ivan Vavooti*
Praznik topništva
V Ljubljani ga je praznoval 13. topniški polk grenadirske divizije — Zanimive slike vojaške In športne vzgoie
v armadi
Ljubljana, 16. junija.
15. junij slavi topništvo Italijanskih oboroženih sil kot svoj praznik. V Ljubljani ga je praznoval 13. artilerijski polk grenadirske divizije, ki domu-je v topniški vojašnici na Dunajski cesti, na kateri je napis »Vojašnica Duca D'Aosta«. — Na 6voj praznik so povabili topničarji poleg poveljnikov oborožene sile tudi predstavnike oblasti in javnega življenja.
Ob 10. je bil pričetek proslave na dvorišču vojašnice. Prihajali so številni povabljenci, ki so jih sprejemali pred vhodom častniki ter vodili na slavnostno okrašeno dvorišče, kjer sta bili za nje pripravljeni dve tribuni: na desni od vhoda tri-
Visoki Komisar in Poveljnik Armadnega Zbora čestitata vojakom-športnikom.
buna za Visokega Komisarja, poveljnika Armadnega zbora ter druge civilne in vojaške dostojanstvenike, na levi strani pa za povabljene častnike drugih vojaških edinic.
Prizor vojaške moči in lepote
je nudil došlecem pogled na prostrano vojašniško dvorišče. Vsi objekti in naprave vojašnice, ki so bili ob prevratu opustošeni, so zopet popravljeni, povsod so vidi skrbna, pridna roka italijanskega vojaka, ki ljubi red, čistočo in lepoto. Slavnostno okusno okrasje celega prostora je te vtise še podčrtalo. Osrednje dvorišče je obdajal okrog in okrog cel gozd visokih drogov, s katerih so viseli veliki emblemi italijanske vojske — grbi Savojske hiše, grbi topniškega polka ter grbi mestna Ljubljane. Ozadje s konjušnicami pa so zakrivale ogromne, med zelemjein napete barve obeh prestolnic — Rima kot prestolnice države in Ljubljane kot prestolnice Ljubljanske pokrajine, ki je istočasno tudi lastnik vojašnice. Ves ta okrog in okrog okrašen prostor pa so zavzeli mogočni kvadrati vojske, moštva vseh baterij v vojaški opremi, za njimi pa še oddelek vojakov v športnih dresih.
Častni gostje topničarjev,
ki jih je pri-vstopu na dvorišče pozdravljal poveljnik polka, colonello Bogi ione, obdan od svojega štaba, so zasedli mesta na prvi tribuni. Prihod Visokega Kolnisarja Eksc. Graziolija ter poveljnika Armadnega zbora Eksc. gerelala Robottia in di-vizijskega generala Orlanda, poveljnika mesta, je na ananil zvok trobente ter ju je sprejela godba s paradnim maršem', vojska pa s strumnim pozdravom. Po raportu je armadni povejjnik pregledal vse oddelke ter odšel na tribuno, kjer so bili že zbrani iz spremstva Visokega Komisarja podtajnik De Turris, vlceprefekt dr. Bisia, kvestor Messana. Poleg teh so bili na tribuni rektor univerze dr. Slavič, župan Ljubljane dr. Adlešič, generalni vikar dr. Ignacij Nadrah, dr. Stanko Majcen, Oton Župančič, nemški generalni konzul dr. Brosch, predsednik Apelacijskega sodišča dr. Go-lia, državni tožilec dr. Kravina, zastopnik predsednika Vrhovnega sodišča dr. Vičar, predsednik Društva bančnih zavodov ravnatelj dr. Slokar, predsednik Industrijske zbornice Avgust Praprotnik, glavni urednik »Slovenca* dr. Ahčin in predsednik Novinarskega društva, glavni urednik »Jutra* Stanko Virant,
Pozdrav zastavi in sv. maša.
Proslava se je pričela s slovesnim prihodom slavne polkovne zastave. Prinesla jo je častna straža, sprejeli pa so jo zvoki državne himne in strumno izveden pozdrav vseh polkovnih edinic.
Gostje na obeh tribunah so pozdravili zastavo z vojaškim ali fašističnim pozdravom. Častna straža z zastavo je zavzela svoje mesto na pročelju polka tik za poveljnikom. Nato je prinesla skupina podčastnikov iz ozadja oder z vojaškim oltarčkoin. Pojavil.se je polkovni duhovnik, mlad frančiškanski pater, zlati našivi na redovniški obleki so na zunaj kazali njegov častniški čin in vojaško službo. Vojaki so oltarček v hipu okrasili s cvetjem, prižgali sveče, duhovnik je medtem nadel mašniška oblačila, nakar se je pričela sv. maša. Posamezna dejanja sv. opravila so naznanjali zvoki trobent, častniki in vojaki pa so pobožno klonili glave. Služba božja se je končala z molitvijo za Vladarja, ki so jo poslušali vsi oddelki v strogem pozoru.
Govor polkovnega poveljnika
je pojasnil povabljenim gostom in vojakom z vojaško kratkimi, pa govorniško blestečimi besedami, zakaj praznuje italijansko topništvo 15. junij kot svoj praznik. Ta dan leta 1918 je besnela krvava borba na Piavi in tega dne je italijansko topništvo strlo zadnje obupne napade sovražnika s silnim svojim razdejanjem, s katerim pa je skrajšalo trpljenje ljudi ter pripravilo pot k zmagi. Tudi lani so pokazale zinage na zapadu odločilno vlogo topništva poleg letal in tankov. »Mi topničarji imamo večjo odgovornost, ker imamo tako silno orožje, pa tudi veliko vero in veliko odločnost. Spominjamo se tovarišev grenardirjev, ki so vedno z nami, spominjamo se tovarišev v bojih na zemlji, na morju in v zraku, spominjamo ae tovarišev, ki so padli v borbah na polju časti ter dali življenje za našo ljubljeno Italijo, za nas in za vas, za Vladarja in za slavo naše domovine.*
Na poziv polkovnega poveljnika so izrazili vojaki z gromovitimi vzkliki svoj vojaški pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju, nato pa še vojaški zastavi, ki jo je častna straža zopet odnesla med zvoki obeh državnih himen, kraljeve in fašistične.
Športni nastopi vojske — krasno presenečenje.
Ze oddelek vojaštva, oblečenega v športne drese, ki je stal med oficijelnim delom proslave za oboroženimi edinicami, je piokazal, da pripravljajo topničarji svojim gostom posebno presenečenje. Toda nismo se nadejali, da nam bodo pokazali tako zanimive in pestre prizore ter nam na takšen način demonstrirali vso raznolikost in interesantnost vojaške in športne vzgoje, ki je v italijanski vojski posrečeno združena ter nam odkriva skrivnost velikih uspehov italijanske armade, odličnega športnega, kavalirskega duha, ki jo diči in ki ji pomaga, da premaguje s takim ponosom in samozatajeva-njem na tolikih bojiščih ogromne napore, ki jih prinaša moderno vojskovanje. Po pozdravu zastavi so odkorakali oboroženi oddelki vojske z dvorišča ter zavzeli svoja mesta kot gledalci v ozadju, isti hip pa so prispeli v lahnem teku na pozorišče oddelki vojakov-športnikov, oblečenih v sive srajce, bele hlačke in športne čevlje. Od vseh smeri so se bližali ter nesli s seboj tudi svoje športno orodje. V sredini so postavili bradljo, na desni strani odskočno desko in poleg nje dva vojaška konja, na levi strani pa odskočno desko in blazino. Zadaj za temi orodji so postavili na eni strani še kozo, na drugi strani pa skakalne naprave za skok v višino. Središče pa je zavzel močan oddelek športnikov s puškami in se razporedil v vrste. Na znak piščalke se je pričel nastop. Oddelek s puškami
je izvajal proste vaje, na ostalih orodjih pa so pokazali vojaki izredne športne odlike. Zlasti zanimivi so bili plavalni skoki čez dva konja ter odskoki s prožne deske s saltom, katerega so odlično izvajali.
Višek športne prireditve
pa so bili svojevrstni prizori jahalne in vozniške umetnosti, s katerimi so topničarji pokazali svojo mojstrsko izvežbanost. Z ozadja med konjušnicami so se po odhodu lahkoatletskib oddelkov naenkrat pokazale svojevrstne vprege — kakor stare rimske kvadrige: pet konj v eni vpregi, spredaj trije, zadaj dva, na zadnjih, ki sta osedlana, pa stoji jahač s vsako nogo na enem konju, oblečen v belo športno obleko. V rokah drži vajeti, s katerimi vodi sprednjo trojiro konj. in pleten bič, s katerim jih naganja v dir. Tako je pribrzelo na i>ozorišče šest skupin pod vodstvom častnika, ki je spredaj jahal iskrega konja. Obkrožili so celo dvorišče, se pognali počez z ene, pa z druge smeri, nato se na pisk piščalke razdelili, v dveh skupinah izvajali jahalne like, se zopet združili v pare po dve in dve vpregi skupaj, nato v eno samo vrslo, končno zdrveli z naglim galopom naprej ter v divjem diru ponovili vse umetnije, ki so jih izvajali poprej v drncu. Gledalci so občudovali sigurnost, s katero so stali jahači na konjih, kakor da so pribiti na sedla. — Ko so v galopu izginili v ozadju, se je pojavilo sedem podčastnikov na konjih, pred tribuni pa so vojaki prinesli velik obroč, ovit z debelimi povesmi slame, ki so jo polili z bencinom. Obroč so postavili pokonci, jahači so drveli okrog njega v ozkem krogu ter izvajali z vso preciznostjo umetnosti voltižiranja, kakor kakšni kozaki, nato pa so zažgali slamo na obroču, ki je ves zagorel v plamenih. Skozi goreč obroč so jahači v galopu zapodili svoje konje ter pri tem preskakovali še visoko zapreko. — Najbolj zanimiva pa je bila zadnja točka — en sam vozač je vodil kompletno zapreženo baterijo — 24 konj in 4 topove. V vsak top je zapreženih šest konj, trije pari drug za drugim. Štirje topoli s svojimi vpregami so bili postavljeni vštric eden poleg drugega in ves ta ogromen kvadrat konjskih teles, koles in železja je imel na dveh dolgih vajetih v rokah en sam vozač, mlad častnik, ki je jezdil v sredini na vpreženem konju. S silnim topotom kopit in bobnenjem koles je pridrvela ta gmota konj in železja na dvorišče v naglem drncu, zavila samo na lahen gib z vajetmi na levo, obkrožila celo dvorišče tik ob gledalcih v diru v eno in v drugo smer, ga prečkala, potem pa v divjem galopu zdrvela naprej, da se je zemlja kar tresla. Toda tudi to divjo vožnjo je obvladal vozač s čudovito spretnostjo in gotovostjo; v galopu so izvajali iste like. kakor poprej v drncu, naenkrat je zavil iz ozadja po sredini proli tribunam in tik pred njimi ukrotil živali, da so olwtale, kakor ukopane. Žel je za svojo umetnost viharno odobravanje in ploskanje, s katerim so gledalci nagradili tudi vse prejšnje točke produkcije.
Nato bo oboroženi vojaški oddelki spet napolnili dvorišče, po pozdravu pa so med zvokom koračnice odkorakali. Visoki Komisar in poveljnik Armadnega zbora pa sta si dala predstaviti vse telovadce in jahače, ki so najtežje vaje s takšno eleganco in spretnostjo izvajali, ter sta jih pohvalila. Obenem sta z ostalimi gosti čestitala poveljniku 13. topniškega polka polkovniku Boglioneju k prazniku ter izrekla občudovanje in priznanje za vojaško in športno vzgojo, ki jo goji v svojem I polku.
Žalosten zgled
Italijanščina brez učitelja
Poleg glagola v e n i r e nam služjjo za tvorbo pasiva včasih še naslednji (trpni) »pomožniki«: andare (= iti), stare (= stati), r i m a n č r e (= ostati). Ti »pomožniki« izgube pri tem svoj pravi pomen in v vsem nadomeščajo essere. — Tako:
Andare perdiito — izgubiti se; il libro andri perduto — knjiga se bo izgubila.
Stare scritto — biti' zapisano; che cftsa sta scritto nel libro? — kaj je zapisano v knjigi?
Rimančre chiiiso — biti (ostati) zaprt; la ca-mera rimane chiusa — vrata so (ostajajo) zaprta. »Rimanere« izraža trpno nedovršnost, trajanje.
Poglejmo si zdaj spregatev teh treh glagolov:
Andare. — Presente: vado (ali v6), vai, va; andižmo, andate, vanno. — Imperfetto: an-davo, andavi, andava; andavamo, andavate, an-ddvano. — Futuro: andrč, andrai, andrd; andrčmo, andrčte, andrAnno. — Participio passato: and&to.
Stare. — Presente: sto, stai, sta; stidmo, state, stanno. — Imperfetto: stavo, stavi, stava; stavamo, stavate, stavano. — Futuro: starč, sta-rai, stara; staremo, starčte, staranno. — Participio passato: stato ((ki nadomešča manjkajoči part. pass. pri pomožniku essere!).
Rimančre. — Presente: rimingo, rimani, rimane; rimaniimo, rimančte, rimingono. — Imperfetto: rimančvo, riaiinčvi, rimančva; rimane-
Kdor misli samo nase in je skrajno sebičen in išče srečo življenja mimo poglavitnih vprašanj življenja, tn se predaja napačnim potom zgodovine in deluje tudi zoper srečo svojega lastnega naroda. Človek mora vedno živeti tako, da se jasno zaveda, da je ud velike človeške družbe in da vse, karkoli stori dobrega ali slabega ne zadeva sumo njegovo osebo, ampak tudi družino, narod in državo. Zato ni vseeno, ali se človek prednja svojim željam in čustvom, kakor je njemu samemu všeč, ampak mora pri tem vedno pomisliti na skupnost, ki v njej živi, in na ves narod.
Sedanja Francija je prežalosten zgled za to, kako so sodobni Francozi mislili samo nase in na čim udobnejše življenje. Tako je imela Francija v družinah samo po enega ali po dvoje otrok, kar je bilo seveda ugodno zn družinske razmere, saj so se s tem znižali izdatki in je bilo na razpolago več denarja zn zabavo in uživanje, toda v nekaj desetletjih se je narod tako razredčil, da popolnoma razumem« sivolasega sedanjega poglavarja Francije, ki j« nedavno vzkliknil: »Premalo otrok, preveč zabave!«
Francija ni imela v poslednji vojski dovolj vojakov in kar jih je bilo, jim ni bilo mar domovine, saj so vsi ali vsaj večji del od njih živeli v nesmiselni brezskrbnosti. Pa poglejmo nekaj suhoparnih tozadevnih številk:
Od leta 1866. do 1956. so se v Franciji zmanjšala rojstva otrok od enega milijona n« 650 tisoč. V letu 1959. je bilo v Franciji več kot 500 tisoč umetnih splavov. To se pravi nalašč zamorjenih življenj, ki bi dali Franciji 500 tisoč novih družini
Umrljivost je bila v Franciji najvišja sploh v Evropi in sicer je umrlo na tisoč ljudi po 15 oseb na leto. Tozadevni podatki za prvo trimesečje za leto 1958. so sledeči:
1. 1938	1.1937
porok je bilo 54.639	55.601
ločitev 5.281	5,006
rojstev 157.253	158.605
umrlih 192.937	177.671
Izguba rojstev od leta 1937 na 1938 se je povišala za 45%.
Koliko je bilo 1. 1937 do 1939 jetičnih, si-filitičnih. bolnih na raku, je presegalo v Franciji število tistih, ki so padli na bojiščih prve svetovne vojne. Francija, ki je imela državni proračun 70 milijard, je dajala 20 milijard za oboroževanje, a le 2 milijardi za narodno zdravje!
V letu 1939. je bilo v Franciji več kot 500 tisoč gostiln in točilnic alkoholnih pijač, to se >ravi, da je bila za vsakih 60 ljudi na rnzpo-ago po ena gostilna. Tako so Francozi vsako leto plačali 2 milijardi v blagajno za alkohol.
Nu ta način so se izpodkopavala zdrava tla francoskega ljudskega življenja in ves narod je dobival dan na dan rane prav na koreniki, tako da je bilo na zunaj deblo pač mogočno in širokovejnato za pogled, a%v notranjosti je bilo popolnoma trhlo in brez pravih življenjskih sokov. Sedanja Francija s svojim poglavarjem maršalom Petainom skuša popraviti vse te napake in ozdraviti narodovo deblo. Vse tozadevne naredbe kažejo, da je francoski narod odpravil s svojim geslom o nesmiselnem, brezskrbnem življenju in o nezdravi sebičnosti.
P
le
vAmo, rimanevate, rimančvamo. — Futuro: rimarrd, riraarrai, rimarra; rimarreroo, rimarrete, rimarranno. — Participio passato: rimasto.
Nekaj stavkov.
Egli viene lodato da tutti. Le porte verranno chiuse alle n6ve. Verrete informati di tutto. Le nostre preghižre včngono aseoltate d'Iddio. I biio-ni verranno ricompensati. II ladro verra condotto m prigione.
Postavite naslednje slovenske stavke v trpni način in jih nato prevedite: Moji starši me ljubijo (primer: Ljubljena sem od svojih = mojih staršev). Tudi njega bodo povabili Vsi jih bodo spoštovali. Vsi njegovi someščani ga častijo. Chiuso — part. pass. glagbla chiiidere, zapreti
informato — part. pass. glagola informare,
obvestiti la preghiera — molitev
ricompensato — part. pass. glagola ricom-
pensare, poplačati	q
cond6tto — part pass. glagola condurre,
peljati, voditi i genitori — starši invitare — povahiti rispettdre — spoštovali onorare — častiti il concittadino — someščan.
Procesne sv. R. T.
V	nedeljo so se končale v Ljubljani procesije sv. Reš. Telesa. Zadnje tri ljubljanske župyije so proslavile praznik z mogočnimi verskimi manifestacijami, župnija Marijinega Ozn&nenja oo. frančiškanov, mestna župnija sv. Jakoba in župnija sv. Družine v Mostah. Krasno nedeljsko vreme je dalo tem procesijam prelep zunanji okvir.
Frančiškanska procesija je bila največja in najlepša. Začela se je pomikati točno ob 8 iz cerkve. Na čelu je šla godba Sloge, pred duhovščino in Najsvetejšim pa je vojaška godba Sardinskih Grenadirjev igrala prekrasne koralne melodije. Za nebom so šli odličniki: svetnik Jenko Avgut kot zastopnik župnije, dr. Česnik, predsednik frančiškanske prosvete, B. Pleničar in dr. Lo-retto — zastopnika Vineencijeve konferece, gospa Osana pa je zastopala Elizabetno konferenco, lilav-ni poudarek frančiškanske procesije je bil v mladini.
Šentjakobska procesija je imela prav tako velik obisk. Sodelovala je pri njej rakovniška godba. Značaj šentjakobskega okraja kot središča ljubljanskega meščanstva, starodavne trgovine in obrti je bil v procesiji močno poudarjen. Ceste in ulice, po katerih se je mogočen sprevod vernikov pomikal, so bile krasno ozaljšane.
V	Mostah, v fari sv. Družine, je telovska pro-resija vsako leto velik farni praznik. Vsi farani hrez razlike spola, starosti in stanu smatrajo za svojo častno dolžnost, da z udeležbo v procesiji izpričajo svojo versko zavednost in farno skupnost. Tudi letos je vse to prišlo do izraza ter je bila telovska procesija lep dokaz globokega verskega življenja mlade moščanske župnije.
N« vojaški proslavi v nedeljo: En sam častnik vodi štiri topove in 24 konj.
Ni vojaški proslavi v nedeljo: Na dveh konjih stoječi vojaki drve v galopu po areni.
Kretanje po Ljubljanski pokrajini svobodno
Velika ugodnost za prebivalstvo Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 16. junija.
Tiskovni urad Visokega Komisariata raz-glaša:
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da izgubi s 16. junijem veljavo odredba o obveznosti potnih listov za potovanje ua področju Ljubljanske pokrajine.
•
Nova odredba Eksc. Visokega Komisarja prinaša veliko olajšavo v življenje prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Kretanje na pedročjn Ljubljanske pokrajine je poslej svobodno, ni vezano na noben potni izkaz in potovanje iz kraja v kraj s tem znatno olajšano.
Odredba Visokega Komisarja pa je prepričevalen dokaz, kako hitro so se razmere v naši pokrajini pod njegovim modrim vodstvom uredile ter normalizirale, pa tudi dokaz njegovega popolnega zaupanja v razsodnost prebivalstva. Naši ljudje bodo z velikim veseljem in razumevanjem sprejeli odredbo Visokega Komisarja v zavesti, da so si njegovo zaupanje s svojim dosedanjim vedenjem zaslužili. Prepričani smo, da prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, ki je znano kot disciplinirano in vestno, plemenite dobrote Visokega Komisarja ne bo zlorabljalo.
Koledar
Torek, 17. junija. AdolI, spozn.; Nikander in Marcijan, muč; Manuel, muč.
Sieda, 18. junija: Marko in Marcelijan, muč.; Efrem Sirski, cerkveni učenik
Novi grobovi
V soboto, 14. junija, je umrl v Mengšu vp. župnik in zlatomašnik Anton J e m e c. Pokojni se je rodil dne 8. januarja 18<>4 v Davči in bil v maš-nika posvečen dne 22. julija 18S8. Kot kaplan je služboval v Senožečah, kot ekspozit na Suhoriji pri Košani in bil nato upravitelj in župnik v Podlipi pri Vrhniki. Nazadnje je bil 18 let župnik v St. Jakobu ob Savi. Kot upokojenec je pomagal v pa-stirstvu na Primskovem pri Kranju in v Repiiiah pri Vodicah. Slednjič je živel v Davči, pred dobrim tednom pa so ga preselili v Mengeš. Bil je blag, tih gospod, povsod priljubljen. — Pokopali ga bodo v Davči. Naj v miru počival
Osebne novice
= Poročila sta se v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Ostarčevski Marcel, akademik, iz Radovljice, in gdč. inž. ph. Alice llorn iz Zagreba. Na novi življenjski poti želimo mladima poročencema obilo sreče in božjega blagoslova.
UUBPANSKI KINEMATOGRAFI
P edstavp ob 16., 19. »n 21. ari
Sp oSna sodna: Nalve«|l in nalboljsi film XX.stal.
A L C A Z A R
Mlrellle Dalin, Fo-c« Giac! ettt. Mnria Denis In
. lf.nro ipralcev. Nabavile si vstopnice v predprodalll
K < o o Matic«. I.ltton 2 2 - 41
Danes poslednjih
Čudežni studenec
Vesela ln rabama fllnslta kompdlla. Vivi Olol,
Antonio Centa, Carlo Lombardi. Kino Slog«, telefon 27-30

Duhovita italijanska komedija
Gospod Maks
Film je v celoti opremljen z napisil Kino Union, t e 1 • i o n 2 2-21
—	Sprejemni izpiti na I. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) bodo v 6ledečem redu: Sprejemanje prijav 20. in 21. junija od 8 do 12. Izpiti bodo dne 23. in 24. junija ob 8 zjutraj. Prijavi ki jo je kolkcvati z 10 din, je priložiti rojstni in krstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski (osnovni) šoli. Sprejemale se bodo učenke in učenci k-tnikev 1928—1931.
—	Izšla jc dinarska knjižica: »Dolores«
—	Za povečanje kolesarskega prometa. Na osnovi sklepa ministrskega sveta je dovoljeno od 15. junija dalje kolesarjem voziti se zastonj po avtomobilskih cestah, ki jih upravlja država ali pa ki so dane v upravo zasebnim podjetjem, razen na avtomobilski cesti Genova—Serravalle—Scrivia. Za vožnjo po avtomobilskih cestah veljajo posebni predpisi.
—	Rim ima 100.000 telefonskih naročnikov. Te dni se je število telefonskih naročnikov v Rimu povečalo na 100.000 s 15o.ooo aparati. Tako pride na 100 prebivalcev 13 telefonov, kar je približno prav toliko kot v Berlinu. 100.000 naročnikov je razdeljenih na 17 central, ki štejejo 122.000 številk in uporabljajo okoli 19UOOO km telefonskih podzemskih linij. Omeniti je, da je leta 1925, ko je bil še ročni pogon v telefonski centrali, bilo v Rimu samo 14.000 naročnikov.
—	Ljubljana v rimski »Tribuni«. V dnevniku »Tribuna« z Rimu z dne 13. t. m. je izšlo daljše pismo iz Ljubljane pod naslovom »Slovenija na delo« izpod peresa g. Tullija Armanija. Pismo v obliki daljšega članka popisuje cestno in železniško omrežje Slovenije, zlasti popravila in modernizacijo, ki se je začela v zadnjih tednih. Ljubljano imenuje mesto parkov in vrtov. Končno pa opisuje velika dela, ki jih je začela Italija v novi pokrajini na šolskem polju, skrb za bolnišnico in druga javna dela. Članek je opremljen z dvema slikama: vseučiliške knjižnice in nebotičnika ter lepo popisuje naše razmere.
—	Dobrim srcem! Revna mati sedmih otrok prosi dobra srca za pomoč, da bo mogla poslati enega otroka na potrebno okrevanje s kolonijo v Rakitno. Družina je brez zaslužka, otroci pa vsi šoloobvezni ter nimajo niti najnujnejših življenjskih sredstev. Darila na upravo »Slovenca«, kjer je tudi naslov družine.
—	Navijalci cen pred sodiščem. V preteklem tednu ni bilo v Ljubljani na okrajnem sodišču predloženih nobenih novih ovadb proti navijalcem cen in raznim verižnikom, kajti glavne |<azenske zadeve teko sedaj pred okrožnim sodiščem in se tam vodijo večje preiskave. Okrajno sodišče je pj-e-tekli teden zaznamovalo 17 tekočih kazenskih zadev zaradi prestopkov po raznih členih uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Največ ovadb je zaradi prestopkov po členu 8 omenjene uredbe ter po členu 2, ki vsebujeta kazni zaradi skrivanja blaga in prodajanja živil nad maksimalnimi cenami, kakor jih določa cenik Visokega Komisarja. Po seznamu okrajnega sodišča je bilo 8 obtožencev oproščenih, 4 pa so bili obsojeni na manjše zaporne ln denarne kazni. Proti oprostilnim in drugim sodbam j« prijavljenih 9 prizivov.
—	Lepo prosim ako se jc kdo vrnil ki je služil v VrScu kadrski rok ia je poznal Lojzeta Er-
j javca, ki je bil pri I. konjeniškem polku, 4. eska-I dron, 3. vod, in da ve, kje se imenovani nahaja ; prosim, da se osebno ali pismeno oglasi pri Novak, ; Gosposka ulica 8 Ljubljana, ali Rozi Zaje, Velike : Kompolje 3, p. Muljava. Stroške radevolje povrnem.
Ljubljana
1 Rdeči križ javlja, da je zaradi napačne informacije objavil, da j t g. Vlado F e r a n t, sin cvetličarja, aviatik, padel. Danes se je zglasil pri nas g Kralj, Galjevica 5, ki nam je izjavil, da je g. rerant z njim zasilno pristal živ in nepoškodovan. Verjetno je zajci. S tem rade volje in z veseljem popravljamo neljubo jiomoto, želeč rodbini Feran-tovi, da bi se ji pogrešani sin čimprej vrnil. — Naprošamo g. Ivana Žiberno, Ljubljana, Prelov-čeva 8, da sc zglasi v pisarni, da dvigne dokumente iz Belgrada.
1 Druga sklepna produkcija šole Glasbene Matice bo v sredo, 18. t. m. ob četrt na 7 v mali filliarmoničtii dvorani. Natančni spored se dobi v knjigarni Glasbene Malice.
1 Tiskarski škrat se prav malo razume na železniški vozni red, ker bi sicer ne bil zapisal v nedeljskem »Slovencu«, da odhaja prvi popoldanski vlak iz Ljubljane proti Grosupljem ob 15.35 namesto pravilno ob 13.35, To velja ludi za vožnjo v Smarie-Sap.
1 Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za sprejemne izpite 20. m 21. junija. Izpiti se bodo vršili 23. junija ob 8 zjutraj.
1 V korist brezposelnim glasbenikom bodo letošnje sklepne produkcije Glasbene akademije. Prva bo v torek, 17. t. m. ob 19 v veliki filhartnonični dvorani. Nastopili bodo gojenci in slušatelji višjih letnikov SGS in GA iz šol profesorjev: rektorja Trosta, ravn. Betetta, J. Ravnika, Slaisa, Rupla, Trostovc, Wistinghausnove, Pfeiferja, Skerjanca, Moravca, Launa in Miitlerja. Vstop proti sporedu, ki stane 15 in 10 din ter je v predprodaji v Matični knjigarni.
1 Novo kopališče v Koleziji je vsak dan bolj aktualno vprašanje Ljubljančanov, ki že komaj čakajo toplejšega vremena, da bi šli v vodo. Zato je bila zlasti naša mladina zelo nestrpna, ker so se ustavila dela pri novem kopališču v Koleziji. Ta seveda ni upoštevala, kako je s cementom, zato se je razveselila z nekaj delavcev, ki so pričeli z nadaljevanjem kopanja velikega in malega bazena. Vsa težaška in zidarska dela so namreč že oddana in gotovo bodo Ljubljančani veseli vesti da že te dni pride 6pet cement iz Trbovelj v Ljubljano, ki bo spet oživel vsa gradbena dela v našem mestu. Najbolj bo pa te vesti veselo delavstvo, ko bo videlo, da jim je spet zajamčen stalen zaslužek. Kar se pa novega kopališča v Koleziji tiče, moramo že danes povedati, da je delo tako veliko, da se letos najbrž še ne bomo mogli kopati v tem velikem, novem ljudskem, kopališču, ki ga bo mestna občina napravila z velikimi stroški ter ob njem uredila tudi sodobna športna igrišča. Ce bo šlo vse po sreči, bodo vsa dela letos gotova.
1 Medvedova ulica bo od torka, 17. t. m. dalje med Jernejevo in Lepodvorsko ulico zaprta za vozni promet zaradi zboljšanja cestišča ter bo delo trajalo kakih 8 dni.
I Jagode, borovnice in gobe. Medardovo deževje je trajalo 6 dni, jx>seb petek in sobota. Nedelja je vremena. In prav nedelja je bila zelo prikladna za nabiranje rdečih gozdnih jagod po najrazličnejših gozdovih. Po nekaterih krajih Dolenjske je prav mnogo jagod, drugod jih ni niti za prgišče. Prostor za gozdne 6adeže ob semenišču tja do škofijske palače je bil v ponedeljek bolje zaseden. Na klopeh v pet vrstah je bilo do 12 košar lepih jagod. Sprva so prodajalke vztrajale pri ceni 18 din za liter, pozneje so popustile in so jih naposled prodajale po 14 din liter. Jagode so prinesle kmetice iz okolice Stične, Krke in še od drugod. — Letos prvič so bili naprodaj jurčki Bili so dragi. Za merico so zahtevale prodajalke kar 10 din. Vseh jurčkov je bilo komaj nekaj kilogramov. Dve kmetici sta prinesli na trg tudi prve borovnice, ki jih je letos po gozdovih prav malo. Za liter borovnic 6ta zahtevali 10 din. Prodajalki borovnic sta tožili, da je bilo nabiranje borovnic prav težavno kajti morali so otroci prehoditi in pregledati veliko površino gozdov. Tu in tam je dobiti kako oazo borovnic, da se izplača nabiranje. Na Rožniku in Golovcu, kjer je bilo druga leta borovnic v izobilju, je letos ta priljubljeni gozdni sadež zelo redek. Med branjevci na Pogačarjevem trgu iu tudi drugod so bile prve lepe marelice, pripeljane iz južne Italije. Kilogram marelic je bil po 56 dinarjev.
Gledališče
Drama. Začetek ob 19.30. Torek, 17. junija: »Bog z vami, mlada leta!« Red Torek. Sreda, 18. junija: »2ene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Četrtek, 19. junija: »Bog z vami, mlada leta!« Red Četrtek. Petek, 20. juniia: Ob 15. »Revizor«. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Ob 19.30. »Via mala«. Izven. Znižane cene. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota, 21. junija »Lepa Vida«, Izven. Znižane cene od 14 din navzdol.
Opera. Začetek ob 19. Torek. 17. junija- »Don Kihot. Red B. — Sreda, 18. junija: »Baletni večer. £ed Sreda.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62. in mr. Oartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Radio Ljubljana
Torek, 17. junija: 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 slovenska glasba (v odmoru ob 8 napoved časa). — 8.15 poročila. — 12.30 poročila v slovenščini, — 12,45 petje in melodije. — 13 napoved
časa, poročila. 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17 orkestralna godba. — 14 po-
sebno deževna sta bila prinesla izboljšanje lila z
ročila. — 14.15 orkestralna godba. — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 do 18 orkester Angelini. — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 pestra glasba. — 20 napoved časa, poročila. — 20.20 dnevni dogodki v slovenščini. — 20.30 slovenska glasba. — 21 15 različna glasba pod vodstvom mojstra Fragna. — 21.50 razgovor v slovenščini. — 22. orkester Strappini. — 22.45 poročila v slovenščini.
Kaznovani obrtniki
Kakor je bilo ivoj čas objavljeno, je Visoki Komisar v interesu ljudstva ustanovil poseben oddelek, ki je v področju Kr Kvesture. Na podlagi določil tega oddelka so bili prijavljeni mpogi primeri pretiranih cen, dalje prodaje mesa v brezmesnih dneh in pa glede na to, ker niso bile na blagu označene cene.
Vsi za to odgovorni so bili naznanjeni sodnim oblastem v kazensko postopanje, v težjih primerih pa je Visoki Komisar razglasil sledeče odredbe:
1.	Pust Ana, prodaja kruha na Tyrševi cesti Izgubi licento in mora trgovino zapreti, ker je prodajala kruh za 100% dražje.
2.	Za 6—10 dni morajo trgovino zapreti:
Podboršek Helena, mesarija na Tyrševi cesti.
Marjetič Alojzij, mesarija na Poljanski cesti 77.
Merkelin Ludvik, mesarija na Tyrševi c. 53.
Mlakar Julija, vinotoč, Beograjska ulica 28.
Ivane Marija, mlekarna, Florjanska ulica 10.
Ker so prodajali svoje blago čez določene
cene.
3.	Za 5 dni morajo zapreti obrate:
Gregorc Anton, mesarija na Poljanski c. 81.
I-ozič Miljenko, gostilna, Gledališka ul. 2.
Zupančič Magda, gostilna, Gosposvetska c. 8.
Ker ao prodajali meso v brezmesnih dneh.
4.	Za 4 dni morajo zapreti trgovine:
Fuchs Alojzij, urar, Židovka ul. 3.
Leskovic Ivan, trgovina, Jurčičev trg 1.
Šplendel Milka, trg. s čevlji, Prešernova ul. 48,
ker niso imeli na blagu označenih cen.
Iz Goriške pokrajine
Gorica, 15. junija.
Obletnica vojne. Zgodovinski 10. junija, dan prve obletnice, kar je stopila Italija v sedanjo vojno, je tudi Gorica s celokupno pokrajino vred praznično obhajala. Mesto je bilo v zastavah, ki so vihrale zlasti z vseh uradnih poslopij. Ob napovedani peti uri so se pred številnimi javnimi radijskimi zvočniki zbrale množice goriških meščanov. da bi slišale veliki govor načelnika vlade. Strankine organizacije in zastopniki vseh vojaških, civilnih in političnih oblastev so se zbrali pred fašističnim Domom. Govor je bil velikokrat prekinjen z navdušenim pritrjevanjem. Ob zaključku, ko je načelnik vlade in voditelj fašizma v lapidarnih stavkih poudaril, da je zmaga osi zagotovljena, se gromovito ploskanje in vzklika-nje kar ni hotelo poleči.
Letošnje nove maše. V goriški nadškofiji imamo letos tri novoinašnike. Vsi trije bodo obhajali slovesnost svoje prve sv. daritve v nedeljo 6. julija, in sicer g. Bogomir Berce v Dornbergu, g. Stanko Pontar v Kobaridu in g. Efrem Mozetič v Mirnu pri Gotici. Vsem trem mladim gospodom, ki se hočejo posvetiti duhovnemu blagru svojega ljudstva, toplo čestitamo in jim želimo obilo božjega blagoslova na novi poti.
Birma v Kobariškem kotu. V nedeljo 18. maja je prevzvišeni goriški nadškof Margctti delil zakrament sv. birme v Borjani in v Breginju. Ob tričetrt na 9 zjutraj je imel sv. mašo, pridigo in birmo v Borjani, kjer je bilo 64 birmancev* Ob 11 je ravno ista cerkvena opravila izvršil v Breginju, kjer je bilo 38 otrok pri birmi. Tu ie ostal preko jsoldneva in prisostvoval popoldne šmarni-cam. Zaradi deževnega vremena ni bilo nobenih slovesnih sprejemov.
Smrt odličnega Tolminca. V Tolminu je v najlepši moški dobi, še ne 40 let star, umrl g. Pavle Presl, gospodar v vsej deželi znane gostilne pri Kranjcu. Svoj čas je vodil tudi sedaj že likvidirano Tolminsko posojilnico. Bil je pošten, delaven in zaveden mož, ki je živel samo svojemu domu. Naj mu sveti večna luč, žalujoči družini naše sožalje!
Po ?g. Vipavski dolini je klestila toča. V torek 10. t. m. proti večeru je prihrumelo nad Zgornje Vipavsko hudo neurje. Nenadoma se je vsula toča, ki je po nekaterih vaseh docela razbila vinograde in sadno drevje. Nesreča je pridrvela nad Vipavsko dolino preko Vrabč iu je
zadela vasi Lozice, Poreče, at. Vid, Orehovco in Podrago.	. .
Z drevesa je padel. 10 letni A. Terpin iz Ste-verjana je zlezel na češnjo, da bi trgal okusni sad. Imel je pa nesrečo in tako nerodno padel z drevesa, da si je zlomil levo roko. »Zeleni križe ga je moral odpeljati v goriško bolnišnico, kjer se bo moral precej dolgo zdraviti.
S kolesom se je smrtno ponesrečil. 25 letni Gvido Ivančič, doma iz Kanala ob Soči, je služlio-val pri orožniki v Carpenč pri Bassanu. Pred dnevi se je v svojem službenem področju vozil s kolesom. Iz še nepojasnjenega vzroka je tako nesrečno padel v neki prepad, da je obležal na mestu mrtev. Kako je bil nesrečni mladenič priljubljen pri tamošnjem prebivalstvu in pri predstojnikih, je pokazal velik sprevod, ki ga je spremljal na postajo, od koder so ga prepeljali v Kanal, njegov rojstni kraj. Tu ga je na postaji pričakovala nepregledna množica in so bila zastopana tudi vsa vojaška in civilna oblastva. Ob asistenci dveh duhovnikov je domači g. dekan blagoslovil krsto, na kar je žalostni sprevod krenil v farno cerkev, odtod pa končno na zadnje počivališče k sv. Ani. Pred krsto so domači fantje in zastopniki raznih organizacij nosili veliko vencev in šopkov. Ob odprtem grobu je spregovoril poveljnik orožniške čete 9. marsijalo Borelli; njegove besede so segle do srca in so vsi pogrebci toplo sočustvovali s težko preizkušeno materjo. Pokojni je bil edini sin vdove Marije Ivančič. ki je imela v njem vse svoje veselje in edino oporo. Izrekamo ji naše globoko sožalje, vdaiy> zaupanje v Boga naj ji bo v tolažbo! Tragično umrlemu Gvidonu pa večni mir in pokoj 1
Novo mesto
Površina obdelane zemlje se je povečala. Kakor kaže. je propaganda, kl je šla za tem, da se obdela vsak kos doslej neobdelane zemlje, imela uspeh: Marsikje je videti, da so ljudje obdelali nove površine zemlje. Zlasti so se klicu po čim večjem obdelovanju zemlje odzvali mali posestniki in meščani, ki so vsak košček zemlje obdelali v interesu lastne prehrane in pa v zavesti, da se bo vsak odvečen pridelek dal dobro in lahko prodati.
Avtobusna zveza s Kostanjevico. Kakor smo zvedeli, bo poštna uprava v najkrajšem času uvedla avtobusno zvezo s Kostanjevico. Ni še odločeno, ali bo zveza dnevno enkratna ali večkratna. Če bodo na razpolago vozila, si bo gotovo tudi kako privatno podjetje skušalo dobiti koncesijo za avtobusni promet do Kostanjevice, kar bi prebivalstvo z veseljem pozdravilo.
Plemenit dar. Gospoda Josip ln Julij Kobe sta namesto venca na grob gdč. Marije Seidel darovala za mestne reveže 400 dinarjev. Občinska uprava jima za plemenit dar izreka iskreno zahvalo.
Če se otroci igrajo z naboji. V Jutrskem selu v občini Sv. Peter pri Novem mestu sta se s puškinim nabojem igrala 17 letni Vinko in njegov 12 letni brat Anton Tratnik. Nekaj sta razbijala po užigalniku, ki se je vnel in povzročil eksplozijo naboja. Fanta sta pri eksploziji dobila hujše poškodbe; Anton na glavi in roki. Vinko pa tudi na nogi. Oba se zdravita v bolnišnici usmiljenih bratov.
Nesreča železniškega uradnika. Franc Vovk. uradnik sekcije drž. železnic v Novem mestu, je doma sekal drva. Nesreča je hotela, da si je pri tem s sekiro odsekal kazalec leve roke. Po pomoč se je zatekel v kandijsko bolnišnico.
Kamenje ga je podsulo. Jožef Radovičevič, 6 letni sinček posestnika v Mihevcu v občini Sto-piče-Šmihel, es je pri krušni peči igral s kamenjem, ki je bilo ob peči visoko naloženo in pripravljeno za zidanje. Otrok je odmaknil oporno desko in kamenje 6e je zrušilo nanj. Fantu je kamenje zadalo take poškodbe, da so ga morali takoj odpeljati v kandijsko bolnišnico, kjer se bojijo za njegovo življenje.
Manj mleka ob nevihti
Letos so prišli do zanimivega spoznanja. Ker je vojna in je evropska celina zaradi blokade navezana glede prehrane sama nase, poskušajo ljudje na vse načine, kako bi pridobili čiip več in čim redilnejše hrane. Tudi znanstveniki pri tem pomagajo in delajo razne poizkuse. Pri takih poizkusih so spoznali zanimiv pojav, da je količina masti v kravjem mleku znatno manjša po nevihti, kakor pa navadno. Kadar ni nevihte, ima kravje mleko okoli 4% masti, kadar je nevihta, pa le nekaj nad dva odstotka.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.
v Ljubljani
javljajo v imenu svojega upravnega sveta, ravnateljstva in osebja pretresljivo vest, da je v nedeljo, 15. junija ob 20 v Zagrebu umrl gospod
Egon Srebre
družbin komercialni direktor
Blagopokojniku, ki je posvečal skozi dolgo vrsto let vse svoje moči podjetju, ki ga je zastopal, ohranimo neizbrisen spomin.
V Ljubljani, dne 16. junija 1941.
OtroSk! podlistek	19
Pravljice Bozene Nemcove
0 2ar-pticl In morski deklici
i (Nadaljevanje.)
Jenik se je čudil zlatim ptičem ter je zadrževal dih, da bi jih ne splašil. Ko pa se mu je eden izmed 2ar-ptičev, najlepši med njimi, približal, ga je zagrabil za nogo z naglico ko blisk, vrgel mrežo nanj ter zaklical, kolikor je mogel, »vojega konjiča, ki je že ta hip pridirjal k njemu. Jenik se je zagnal nanj, s ptičem v mreži, in čez trenutek sta bila že bogve kje. Imela sta srečo, kajti 2ar-ptice so že zapazile rop ter so navalile na Jenika, da bi ga s krili potolkle in z zobmi razkljuvale njegovo mlado telo, če bi ga konj tako jadrno ne odnesel.
Neizmerno je bilo veselje kraljevo, ko se je Jenik vrnil na grad in prinesel živo 2ar-ptico. Obdaroval je kralj bogato Jenika, 2ar-ptico pa je postavil v najlepši sobi na zlato prečko ter jo krmil z zlato pšenico. Od tega trenutka je pa hudobni hlapec še bolj zasovražil Jenika ter je čakal samo še na to, kako bi se maščeval. Jenik pa se ni brigal zanj ter je prav tako kot prej, tudi sedaj skrbel za svoje konje.
Nekega dne se je kralj sprehajal po dvorani, kjer je sedela Žar-ptica na zlati prečki. Nenadoma pa se je ustavil in rekel hlapcu, ki je bil največji sovražnik Jenikov, pa je v sobi nekaj delal, besede: »Večje redkosti in dragocenosti kakor je 2ar-ptica, mislim, ni na svetu!«
»Je, vaša kraljevska milosti« je odvrnil hlapec in je bil vesel, da je dobil priliko, napraviti Jeniku škodo.
»Kje? Kaj?« je hitro vprašal kralj.
»Kakor je nam pravil Jenik, živi na črnem morju deklica, tako lepa, da se ji nobena stvar na svetu ne more primerjati. Doslej je še nihče ni mogel ujeti, toda Jenik se je bahal, da bi jo edino on lahko pripeljal sem.« Tako je govoril hlapec, kralj pa je neizmerno zakoprnel po morski deklici.
»Dobro! Pokliči sem Jenika!« je naročil kralj.
Izdajalski služabnik je takoj stekel po Jenika, vesel, da se ga bo na ta način rešil.
»Zakaj mi nisi ničesar povedal o morski deklici?« je nahrulil kralj Jenika, ko je stopil predenj. »Sedaj pa pojdi in poišči mi morsko deklico. Če je ne poiščeš in ne pripelješ sem, boš ob glavo!«
Jenik se je hotel izgovarjati, da o morski deklici ničesar ne ve, toda kralj mu ni dal besede, temveč ga je pognal iz sobe in mu še enkrat zapretil.
Jenik je prijokal v konjski hlev.
»Zakaj jočel, Jenik?« ga je vprašal njegov konjič.
»Ah, dragi moj konjiček, kako naj ne jokam, ko m« pa kralj pošilja po morsko deklico, o kateri nisem še ničesar slišal in niti ne vem, kje je. Ce je ne najdem, mi bo odsekal glav6,« je potožil Jenik svojo nesrečo.
»Nikar ne joči! Težko bo ilo, toda ilo bo, ne boj sel Kar morem, ti bom pomagal. Toda prej si izprosi od kralja bel, z zlatom pretkan šotor, zlato mizico ter raznotere stvari na njej, vse iz zlata in srebra. Vzemi tudi piščalko. Ko boš imel vse to, se bova podala na pot.«
Jenik je šel h kralju in ga prosil za bel, z zlatom pretkan šotor, za mizico in raznolike stvari na njej, kakor mu je svetoval konjiček. Kralj je zapovedal, naj mu takoj izroče vse, za kar je prosil. Ko je bilo vse v redu, je naložil stvari na konja, kamor je sedel tudi sam, ter se brez oklevanja podal na pot. Podila sta čez gore in doline in prišla po nekaj dneh na obalo širnega morja.
»No, tu smo, tu je črno morje,« je rekel konjiček, ko se je ustavil na bregu širnega morja. »Sedaj pa stopi na tla in poslušaj, kaj ti bom povedal. Najprej postavi na bregu šotor, vanj postavi mizico, na mizico pa vse dragocene stvari, ki jih imaš s seboj. Potem sedi pred šotor in čakaj. Vsak dan opoldne se sprehaja morska deklica, hčerka morskega kralja, v zlatem čolnu po morju. Ko jo zagledaš, deni v usta piščal in igraj tako dolgo nanjo, da te bo slišala. Ko bo zaslišala lepo pesem, bo obrnila čoln, v katerem bodo tudi njene spletične, k bregu ter te bo začela izpraševati, odkod in kdo si. Ti pa ji reci, da si trgovec in da imaš v šotoru lepe stvari; naj jih gre pogledat. Ko bo ogledovala dragocenosti, se nikar ne mudi, temveč jo primi za desno roko in me pokliči!« Tako je govoril konjič ter se oddaljil.
Jenik pa je stopil na breg morja. Tam je postavil šotor, ves bel in z zlatom pretkan, vanj je postavil zlato mizico, na mizici pa razložil vse polno dragocenih zaponk in dragotin. Potem je vzel piščalko, sedel pred šotor in gledal na odprto morje. Opoldne pa je zagledal daleč na morju nekaj belega, kakor da je zaplavala na morje majhna račka. Pa ni bila račka, bila je zlata barčica, v nji je pa sedela morska deklica s svojimi spletičnami, ki so veslale s srebrnimi vesli. Ko je Jenik spoznal, da je to morska deklica, je začel svirati na piščal najlepše pesmi. Ko je zaslišala morska deklica lepo pesem, je takoj hotela vedeti, kdo igra tako ljubeznivo, ter je ukazala ofc..-niti barčico k bregu. Tu je videla belozlat šotor in pred njim lepega mladeniča, Jenika. Ko je zaplula k bregu, je stopil Jenik k njej, se ji priklonil ter ji na vprašanje, odkod da je in kdo, rekel: »Trgovec sem iz daljne dežele, lepa deklica. Če ti je všeč, stopi v moj šotor in poglej moje dragocenosti. Imam lepe in drage stvari, zlate sponke in vlasnice in drago kamenje, morda ti bo kaj po godu.«
KULTURNI OBZORNIK
Dramsko gledališče bo igralo tudi čez poletje
Državno dramsko gledališče ▼ Ljubljani |e v aprila, maju in ▼ prvi polovici junija imelo sedemdeset predstav. Po navodilih Visokega Komisarja bo dramsko gledališče v poletju uprizorilo važno vrsto predstav po ljudskih cenah, novo sezono lata 1941/42-XIX/XX pa bo začelo z uprizoritvijo »Katarine Medičejske, ki jo je napisal Rino Alessi in so jo prevedli v slovenščino.
Druga produkcija gojencev Glasbene Matice
Šola Glasbene Matice ljubljanske je v sredo, 11. t. m., priredila nastop svojih učencev v mali filharmonični dvorani, ki jo je občinstvo popolnoma napolnilo. Ob tej priliki je pokazalo napredek in uspeh v glasbeni izobrazbi osem in dvajset učenk in učencev od najmlajših iz nižjih razredov do drugega razreda srednje šole. Največ učencev je n."stopilo iz klavirske šole gdč. Zorke Bradačeve, iz klavirske šole ge. Marte Osterčeve, dalje iz šole ge. Milene Štrukljeve, g. Avgusta Ivančiča, dva učenca iz violinske šole g. Jurija Gregorca, po en učenec iz viloinske šole gosp. Leona Pfeiferja in gosp. Frana Staniča ter učenec iz šole za čelo gosp. Ceneka Šedlbauerja in po en učenec h klavirske šole gg. Lipovškove, Karla Drnovška, Vide šeškove in Silve Iirašovčeve. Ta prikaz truda in dela na omenjenem glasbenem zavodu je zelo razveseljiv. Vsi gojenci so izvajali po svoji tehnični zmožnosti odgovarjajoče skladbice. Zlasti pri najmlajših je vidno, na kakšen način polaga vzgojitelj mlademu pianistu prve pojme dinamike in ritma poleg tega, seveda, da upošteva in uvažuje pri učencu, da ta pridobi vedno na čim lepšem tonu. Tako so najmlajši zlasti iz šole gdč. Bradačeve, ge. Osterčeve, kjer jih je bilo največ, dalje iz šole ge. štrukljeve, dalje gg. šeškove in Karla Dernovška kažejo posebno prizadevanje v tem smislu. Tudi ostali učenci že omenjenih gosp. pedagogov in pedagoginj so bili podprti z dobrim tehničnim znanjem. Ta produkcija je pa prikazala tudi lepo izrazno moč posameznih gojencev, ki so z ozirom na svojo mladost in z ozirom na stopnjo tehnične izobrazbe s svojo oblikovno dojemljivostjo, v lepem tonu in v dobri, topli igri dosegli uvaževanja vredno višino. Pozornost je vzbudila ritmično precizna, oblikovno sorazmerno zelo posrečena, v vsej doslednosti dinamičnega stopnjevanja igra male Janje Samec, ki Je zaigrala Bousetja »Ob kaminu« ter izredno lepo podala Čajkovskega »Bolno lutko«. Izvanredno nadarjenost v izraznosti je nudila tudi Irena Cander, gojenka iz tretjega razreda nižje šolo g. Dernovška. Poleg Grečaninova »Moj mali konjiček« je zaigrala zlasti lepo istega »Polomljeno igračko«. V lepi oblikovanosti je izvedla Sivičevo »Miki je trmast« in Fleglov »Ples« Jasna Tiringer iz tretjega razreda nižje šole g. Vide šeškove. Iz tretjega višje šole gdč. Bradačeve se je odlikovala Mirijam Mi-klavčič, ki je zelo dobro oblikovala tri skladbe, Grečaninova »Po plesuc, »Njanja je bolna« in »Ko bi bil že velik«. Zlasti zadnji dve je lepo podala. Ravno tako moremo ugotoviti Saši Fine iz četrtega razreda nižje šole gdč. Z. Bradačeve za dobro izvedene Hirschlerjeve skladbe »Kolo«, »Uspavanka«, zlasti še za »Lutkino kolo«. Iz četrtega razreda nižje šole ge. Marte Osterčeve je zaigrala Janja Brandner Moya »Valček« in »Pomlad«, ki je prišla še posebno do oblikovane lepote. V to vrsto spadajo še Vida Horvat iz četrtega razreda nižje šole ge. M. Osterčeve; zaigrala je Percy Turn-bullovo »Prebujenje«. Posebno pozornost je vzbudila tudi Lilijana Kunst iz četrtega razreda nižje šole gdč. Z. Bradačeve; poleg Rebikova »Mamica pri zibelk je bi! zlasti dobro zaigran prvi stavek Clementija Sonaline v c-duru. Omeniti moramo tudi še Romana Oblaka iz drugega razreda pripravnice ge. M. Osterčeve, Zorico Jermol ge. Pije Lipovškove, Miro Saršon iz iste šole. Iz klavirske šole so še nastopili Verica Brihta, Metka Vadnal, Irena Kunst, Beti Škerjanc, Marjeta Rupnik, Eva Paulin, Jasna Vatovec, Alenka Lenarčič, Sonja Paternost, katere nadarjenost moramo tudi naglasiti (drugi razred nižje šole ge. M. štrukljeve); poleg Zilcher-jevega »Pastirjevega plesa« je lepo izvedla istega »Klovna«. Iz violinske at.roke se je lepo uveljavila Kunčič Milojka iz šole Jurija Gregorca, dalje Ivan Kosovinc in Dušan VrŠčaj iz šole Avg. Ivančiča, iz iste šole Vera Dolinar, Triler Janez iz g. J. Gregorca, prav dober je Moskovič Julij iz šole C. Šedlbauerja, dalje je nastopil iz violinske šole g. Fr. Stamiča Miro Kušej. iz šole g. L. Pfeiferja pa Butara Mitja. Nastop gojencev šole Glasbene Malice je popolnoma uspel. 2eleti bi bilo, da bi bilo po-
slušalstvo nekoliko bolj mirno, kajti šum šepetanja in drugega nemira samo nastopajoče moti, sil.
Balkan In Mazzini
V eni zadnjih številk tržaške revije »Geopoli-bica« (str. 486 in sledeče) razpravlja Angel Scocchi o odnosih Italije in Balkana po Mazzinijevem mišljenju.
Mazzini je v številki »Lettere 6lave« (izšle so v ponovni izdaji zopet predlanskim v Bariju) opominjal italijansko javnost na zgodovinski roman slovanskih narodov na Balkanu. Opozarjal je že tedaj, pred sto leti, da je treba Slovane spoznavati in proučevati njih kulturo in politične cilje.
Tej nalogi 6e pa mora podvreči tem bolj, ker da je narava sama Italiji dodelila veliko nalogo na Balkanu. Italija se mora namreč pobratiti z vsemi balkanskimi narodi in jim postati vodnica. Toda kakor je ona sama vzniknila na temelju narodnostne ideje, tako mora v istem jeziku, to 6_e pravi na enak način ravnati z balkanskimi narodi. Mora prav za prav ščititi in gojiti njih narodne samobitnosti, kajti »slovanski narodi na Balkanskem polotoku so z vedno naraščajočo preciznostjo od-
krili svoje posebne tradicije in duhovno usmerjenost, ki točno ločijo njih individualnost tako, da se ne da zamenjati z ono njihovih sosedov.«
Tu da je naloga velike sile, da igra vlogo posrednika priznavajoč partikularne in splošne pravice vsakega naroda. K tej nalogi je pozvana, nadaljuje Mazzini, Italija, ki bi morala biti po svoji moči v stanu podpreti in voditi balkanske narode.
To nalogo mora še posebej prevzeti kot branilka Evrope pred boljševiško poplavo. Že 1. 1871. je pisal v »Politka Internazionale«, da je prva pot bodoče italijanske veličine v pobratinstvu z narodi balkanskega polotoka od Jadrana do Črnega morja.
Kakšna bodi 6mer te naloge, to pove (— po člankarju —) prav modro dalekovidni temelje-nosec italijanskega cesarstva Mazzini takole: »Italija, ki je vznikla na temelju narodnostnega načela, ne more balkanskim narodom drugače govoriti kot z i6to govorico, kot jo uporablja napram Albancem.«
Balkanski Slovani da so z naraščajočo potankostjo odkrivali svoja posebna izročila in samobitnosti tako, da jih ni mogoče zamenjati z drugimi narodi. Nas Slovence omenja kot najbolj katoliške že izza časa oglejskih očakov. Te različne samobitnosti posameznih narodov pa je poklicana uravnovešati prav Italija, velika sila, na temelju pravičnosti, ki prizna vsakomur posebno svojskost m iz te izvirajoča prava.
Po Mazzinijevem mišljenju je to poslanstvo tisto, ki je najbolj prikladno Italiji in ki sovpada z njenim poslanstvom v moderno nazvanim političnem nastopanju o »življenjskem prostoru.«
Tudi mi želimo, da bi Italiji to poslanstvo uspelo, kakor ga je veliki Mazzini v duhu gledal rekoč: »Narod postane velik tedaj, če v svetu izpolni kako veliko in 6veto poslanstvo prav taiko, kakor se vrednost posameznika oceni po tem, kar
storiš v prid družbi, v kateri živi.«	R.B
•
Izšla je nova mladinska knjižica Alenkina čebelica Franceta NovJka. Ilutriral Milko Bambič.
Izdal Literarni klub v Ljubljani. Oceno prinesemo prihodnjič.
Gospodar sivo
Novomeško občinsko gospodarstvo
Novo mesto, 16. junija.
Dne 4. junija je bil na občinski oglasni deski nabit razglas, ki je novomeškim davkoplačevalcem sporočil, da je občinska uprava sestavila zaključni občinski račun in račune veterinarskega sklada, odkupnine osebnega dela, mestnega vodovoda in mestnega električnega podjetja za proračunsko leto 1939-40. Ta zaključni račun je bil skozi osem dni vsem davkoplačevalcem na vpogled.
Iz tega zaključnega računa navajamo nekaj podatkov, ki na mdajejo zanimivo sliko občinskega gospodarstva v omenjenem proračunskem letu.V prvi vrsti bo Novomeščane zanimala primerjava zaključnega računa s> proračunom za islo leto. Občinski proračun za leto 1939-40 je predvideval 2,620.653.90 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Ce to proračunsko vsoto primerjamo z ono, ki jo je dosegel obračun, vidimo, da se je občina pri svojem gospodarjenju dobro odrezala in da je proračun bil dobro sestavljen. Zaključni račun izkazuje namreč dohodkov kar 3,177.867.24 din. izdatkov pa 3 milijone 68.602.04 din. Dohodki so bili torej večji, kakor jih je proračun predvidel in proračunsko leto je bilo zaključeno s prebitkom v znesku 109.265.20 din, s čimer v proračunu ni bilo računano. Ta prebitek, ki je občinskemu gospodarstvu zelo dobrodošel, bo, oziroma je bil porabljen za kritje obveznosti oziroma dolgov iz prejšnjih let, kakor to zakon o občinah predpisuje.
Vsote, ki smo jih navedli v proračunu in zaključnem računu, veljajo za celotno občinsko gospodarstvo: za mestni zaklad, kiiluk, veterinarski sklad, uhožni sklad, mestno električno podjetje in za mestni vodovod. Dohodki, ki jih izkazuje zaključni račun ločeno za zgoraj naštete račune, so pa naslednji: občinski zaklad je imel 1,005.017 din dohodkov in 961.592 din izdatkov; veterinarski sklad 211.716.50 din dohodkov in prav toliko izdatkov, ki gredo predvsem na račun vzdrdževanja sejmišča ter tržnega in sejmskega nadzorstva. — Odkupnina za osebno delo je dala 56 476.33 din dohodkov in 42.237.50 din izdatkov. Vodovod je Imel 311.671 din dohodkov in 259.933.40 din izdatkov. Električno podjetje je imelo 1,316.914.30 din dohodkov in prav toliko izdatkov. To ie bil prvi račun za prvoletni obstoj tega podjetja. Med dohodki je zato všteto ludi posojilo v znesku 1 milijona din,. ki ga ie občina za ustanovitev.
podjetja in za potrebne investicije najela pri bivši Državni Hipotekami banki. Med izdatki pa so vštete že tudi anuitete za odplačilo tega posojila. Kakor znano, odplačuje občina to posojilo z mesečnimi anuitetami v znesku 11.450 dinarjev.
Kadar človek sestavlja zaključne račune, se kaj rad spomni tudi dolgov, ki jih ima. Zato se je pisec teh vrstic pozanimal tudi za občinske dolgove in za stanje občinske imovine. Ko; nec proračunskega leta 1939-40 so vsi občinski dolgovi z onim za električno podjetje znašali 4,370.599 din. Kakor smo že omenili, dolguje občina vsoto za električno podjetje bivši Hipotekami banki, ostali del dolga pa odpade na Mestno hranilnico v Novem mestu, ki ie dala posojilo za zgradbo nove ljudske šole, ki je v zadnjem vojnem viharju žal postala žrtev razdiralne bombe in plamenov, in pa za nakup škropilnega avtomobila. Letne anuitete za odplačilo teh dolgov znašajo 352.400 din. če primerjamo višino dolgov z občinskim premoženjem, ki je razmeroma zelo veliko, moremo reči, da je zadolžitev mestne občine majhna. Zaradi tega pa smejo biti brez skrbi tudi zavodi, ki so posojilo dali, ker je njihov denar z občinsko imovino dobro zavarovan, zadovoljni pa smejo biti tudi davkoplačevalci, ki se jim ni treba bati, da bi
jim občina kdaj morala pregloboko seči v žep. •
Položaj angleške premogovne industrije je
vedno bolj kritičen. Iz izjav pristojnih ministrstev je razvidno, da je proizvodnja premoga za pol milijona ton tedensko nižja kot hi morala znašati po načrtu, ki predvideva količino 4.5 milij. ton.
Zmanjšanje obroka masla v Londonu. Od 30. junija je zmanjšan tedenski obrok masla za polovico, t. j. od 4 na 2 unči, t. j. od 112 na 56 gramov na osebo.
Zagrebški velesejem bo v jeseni od 13. do 22. septembra 1941. Priprave so že v teku.
Bankovci po 1000 din na Hrvatskem. Na osnovi uredbe-zakona ministrstva za narodno gospodarstvo bodo vzeti na Hrvatskem iz prometa vsi bankovci po 1000 din, katere je izdala bivša jugoslovanska Narodna banka. Ti bankovci ne bodo več v prometu od 21. junija dalje. Razlog za to potegnitev iz prometa je v tem, ker kroži mnogo falzifikatov. Nadalje bo Hrvatska državna banka dala lastnikom bankovcev, ki se glase na višje imenske vsote kot 3000 din, bone. Bankovci po 1000 din bodo zamenjani al pari z novo hrvatsko denarno enoto »kuna«, katero že razstavljajo v Zagrebu. Novi bankovci po 100 kun bodo nekoliko manjši kot dosedanji bankovci po 100 din, obrobljeni so zeleno in modro, v sredi so pa rjavi in rumeni s hrvaškimi ornamenii in napisom N. D. H. (Neiavisaa država Hrvatsk''
Trgovinska pogajanja med Madžarsko in Hrvatsko. V soboto, dne 14. t. m. so bila končana trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Madžarsko s podpisom protokolov. Pogodba jo samo okvirna, ker je ostalo še mnogo neurejenih vprašani. Pogodba velja do konca oktobra letos in določa izmenjavo dobrin do 100 milij. din na kompenzacijski način. Ustanovljeni bosta tudi dve stalni gospodarski komisiji.
Izplačila Poštne hranilnice r Bibiji. Poštna hranilnica v Belgradu objavlja, da kplačuje svojim vlagateljem, ki so domicilirani v sedanji Srbiji, po 500 din tedensko na hranilno knjižico. Vsi lastniki hranilnih knjižic se morijo v Srbiji prijaviti do 21. Junija 1941.
Koliko dinarjev so zamenjali v pengo v Vojvodini. Svoječasno smo poroča'1, da je bilo zamenjanih v Vojvodini, odnosn'> v krajih, katere je zasedla Madžarska, 1231 mfiij. dinarjev v pengo. Po najnovejših podatkih pa je bilo zamenjanih v Vojvodini 191 milij. pengfi, tako da je dejansko bilo zamenjanih 1910 milij. dinarjev. To odgovarja pri 900.000 prebivalstva v teh ozemljih vsoti 212 pengo na enega prebivalca, kar je izredno velilio. Velika vsota zamenjanih bankovcev se razlaga s tem, da je bila Bačka zelo bogata, kjer je bil denarni promet zelo razvit in kjer je obstojalo tudi nagnjenje za tezavriranje denarja. Nasprotno pa je v Podkarpatski Rusiji prišlo samo 30 pengS denarnega obtoka na enega prebivalca, ker je bilo gospodarstvo zelo primitivno.
Spori
Tekme za pokal Slovenske nogometne zveze
Ljubljana, 16. junija.
Za številne prijatelje nogometnega športa v Ljubljani je bila včerajšnja nedelja zanimiva in pestra. Štiri tekme za pokal Slovenske nogometne zveze in pa še zanimivo juniorsko tekmovanje — to je bilo zbirke dovolj za vsakega, povrhu pa so obetale vse borbe svakovrstna presenečenja. K vsemu temu pa še lepo vreme včerajšnje nedelje, pa ni čuda, da je bilo na naših nogometnih igriščih veselo in razgibano. Kar veseli smo tega živahnega življenja v našem nogometnem športu, saj je najboljši porok za bodočnost. — Vse nedeljske tekme so bile hudo borbene, saj se je šlo vsem sodelujočim klubom za obstoj in za vstop v semifinale. Kljub vsej borbenosti pa so potekale vse v okviru športne dostojnosti, kar moramo vsekakor pohvalno priznati. Izvidi včerajšnjih tekmovanj niso presenetljivi ter so uspehi vseh zmagovalcev zasluženi, ker so podlegli res le slabejšl Izidi so naslednji:
Hermes : Svoboda 3:2 (0:2). Dopoldne sta se na igrišču Ljubljane srečala ta dva nasprotnika, da poravnata še hude račune od prejšnje nedelje. Svoboda je hotela za vsako ceno popraviti slab vtis prejšnjega poraza, pa ji je to tudi uspelo. Saj je v prvem polčasu lepo vodila, toda potem se je Hermes znašel ter je vzel igro krepko v svoje roke. Igral pa je to pol lepo in pametno in ne presurovo, tako da gesta Svobode, ki je po tretjem golu, pri katerem je bila vmes roka, zapustila igrišče, ni bila na mestu. Tekma je bila tako nedokončana. Sodil je g. Dorčec.
Slovija 1 Grafika 2:0 (2:0). Bila je to pred-tekma gornjemu srečanju. To pot se je sreča obrnila, pa je Slavija za izpremembo zmagala nad Grafiko in še z enim golom na vrh, tako da ji rezultat zadostuje za končno eliminiranje Grafike. Po poteku igre je Slavija svo^o zmago docela zaslužila.
Ljubljana : Korotan 4:1 (1:1). Popoldne je bila to prva tekma na igrišču Ljubljane. V prvem polčasu je bila zelo zanimiva, saj je izgledalo, da se bo Korotancem posrečilo zaradi mlačne Ljubljane tudi v naslednjem delu igre držati neodločen rezultat. Ljubljani se je poznalo, da ji manjka kar šest igralcev prvega moštva, toda v drugem polčasu se je kljub temu znašla ter dobro zaigrala. Rezultat ustreza poteku. Sodil je g. Čamemik.
Mars : Moste 5:3 (1:2). Bil je to športni dogodek včerajšnje nedelje za Moščane, ki so dobro napolnili igrišče svojega domačega reprezentanta ter mu krepko pomagali, da bi Potjance izplačal. V prvem polčasu je domačinom to res tudi uspelo, toda premišljena igri Marsa je prihajala vse bolj do izraza ter mu je priborila tudi zmago. Sodil je g Erlih.
Naslednji dve nedelji — semifinale. Tako »e to zanimivo tekmovanje bliža svojemu vrhuncu. Prihodnji dve nedelji bodo bitke v predzadnjem kolu. Merili li bodo moči Slavija : Hermes in Ljubljana : Mars.
Kako je pri Jnniorfih. Juniorsko prvenstvo je
f>o krivici nekam zapostavljeno Po napetosti in epi igri juniorske tekme celo prekašajo pokalne borbe. V nedeljo bo bili izidii sledeči: Ljubljana-Svoboda 11:0, Siavija-Jadran 2:2, Mars-Miadika 3:i in Grafika-Moste 3«?
MALI OGLASI
V matih oglasih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjsld oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna Vfstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
j Sliižte B
Dobe:
Usnjarskega pomočnika
sposobnega tn učenca proti plači sprejme us-njarna J. Gltha, Kostanjevica na Krki.
S Slaižte g
Jšiejo:
Doktor
z dolgoletno prakso v mcdlclnt ln kemiji, popolnoma obubožan radi današnjih razmer, išče kakršno koli zaposlitev kjer koli, da bt so vsaj preživel. Skrbeti mora za ženo In otroka. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sposoben št. 8890«.
Iščem mesto hišnice
kjer koli v Ljubljani. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: IltSnlca 8900
Krojaški pomočnik
z mojstrskim Izpitom — Išče službo. Ponudbe na »Slovenca« pod: »Hvaležen št. 8897«.	r
Softc 1
Sostanovalko-uradnico
Iščem. Ogled od 1—2 ure. Slomškova 7-II. levo.

Rabljeno kolo za dečka
kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8924.
Oglase za italiiansko časopise sprejema uprava »Slovenca"
Carburo di calcio
Agente eselusivo per le provincie di Lubiana e Fiume del Consorzio Italiano carburo di calcia e ferroleghe di Roma:
ING. ETTORE BENVENUTI ITi ,.
Trieste, via M. T. Cicerono 2. Telefono 59-72 Indirizzo telegrafico: Carburo Trieste INTERPELLATECI PER OGNI VOSTRO FSBB1S0GH0
Kalcijev karbid
Izključna agencija za Ljubljansko in ReSko pokrajino Italijanskega konzorcija za karbid in železove zlitine v Rimu je:
I m. ETTORE BENVENUTI STti.
Trieste, via M. T. Cicerono 2. Telefon 59-72 Telegrafski naslov: Carburo Trieste Kliiite nas kadarkoli nas potrebujete
Legnami
Tntrodottissimo prima-rie industrie Piemonte rappresenterebbe ditta
legnami. Scrivere: SU IN O GIACOMO
Les
Pri vodilnih industrijah
Piemonta zelo dobro vpeljan zastopnik bi zastopal lesno tvrdko. Pisati na: Bairo Torre (Aosfa)
LEC3NAM!
importante ditta lomh.irda acqui-stcrebbe prortuzioni 10/15 mila eubi annui rlispofta anehe associarsi npportando c.apituli. — Serivere a Cassetta 227 M. Unione Pubblicita Italiana, Mllano
ICC važna lomhardijskn tvrdkn hi kupila žago. pro-»KIw dukcija 10-15 tisoč kubikov letno, pripravljena tudi združiti se » prinosom kapitala. Pisati na Cassetta 227 M. Unione Puhhlicitn. Italiana. Milano.
g Stanovanja!
Jitcjc:
Skromno stanovanje
Iščem nekje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skromno št. 8901«.	c
Stanovanje
eno- ali dvosobno, s pri-tlkllnamt, Iščem v središču mesta. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 8894.
Enosobno stanovanje
po možnosti v Rožni dolini, Iščem s 1. alt 15. julijem. Ponudbe na upravo »Slov« pod »Točen plačnik« 8815.

I > I I I I bj
Vsakovrstno zlato
brlliaote to srebro
kupule po najvlijib cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8
Prodajemo - kupujen.o
vsakovrstne hišo, parcele, posetva, gozdove Itd. Zajec Andrej, realltetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. 3564.
Kupim takoj
večjo hišo ali več manjših, tudi lepe parcele skupno do štiri milijone. Ponudbo neposredno od lastnikov pošljite upravi »Slovenca« pod »Industrl-alec - begunec« št. 8933.
Do 800.000 din
kupim stanovanjsko ali trgovsko hišo. Plačam v gotovini takoj. Naslov ln ceno oddati upravi »Slovenca« pod: »štajerski Slovenec« št. 8932. p
»REALITETA«
posestna posredovalnica
v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI UL. 54, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.

Pisalni stroj
v kovčegu-portabel, še popolnoma nov, najnovejša tipa, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8800.
Naročajte in širite »Slovenca« 1
WAY ARRED AMENTITEATRALI
Confezione speciale velari manovrati con „STRADA W"
21, Via romana - MILANO - Via romana. 21
GLEDALIŠKA OPREMA WAY
Specialno izdelovanje zastorov s „STRADA W"
21, via romana - n ila no - via romana, 21
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VoUova nllca tt. I
B Poizvedbe B
za živali
2000 din nagrade dam
kdor sporoči, kje se na haja konj fuks, brez žiga, pri 12 letih, visok 164-179, z dolgo liso na glavi takoj nad levim očesom. Lovi smrček bel. Spodnja ustna malo bela, zadnji nogi beli, leva nad btneljem, desna btn-celj bel. Kopita visoka. Oddan je bil v Smihelu pri Novem mestu In tam razpuščen. PetkovSek A.. Raskovec 15, p. Vrhnika.
1000 din nagrade dam
tistemu, ki ml sporoči, kje se nahaja konj, črne barve, 10—11 let Btar, na
glavi Ima malo zvezdo. Zlg 1471. - Sporočiti na naslov: Lovšin Janez, Gorita vas 53, Rtbnlca na Dolenjskem.	o
		1
Točilnico vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8918. m		
		
Imam črno kobilo
srednjo težko, stara 8 let; zadaj je pusta za kovanje. Na zadnjem stegnu Ima 10 cm dolgo prasko. Polzve se: Pla-ntnšek, Vel. Loka, Dol.
1000 din nagrade dam
za konja prama, težkega ln visokega, glavo drži vedno pokonci. Na eno oko slep, zadnji nogi visoko beli. Zig št. 89 alt brez njega. - Planlnšek, Vel. Loka, Dolenjsko, o
500 din dam
dam tistemu, ki ml sporoči, kje se nahaja kobila fuksa. Barve lisičje, stara 17 let, na glavi Ima zvezdo, zadnje nogo podane, širokega križa in se zelo rada pase. Kadar se krmi, škrta z zobmi tn tolče s prednjo nogo, je bolj lena ln rada leži tudi podnevi. Visoka 162-177 cm. Zlg, ako ni izbrisan, je 1469. Oddana Je bila 16. art. pu-ku 4. aprila v šmartnem ob Savi. Sporočiti na naslov Mate Jože, Goriča | vas 32, p. Ribnica, Dol. '
Šivalni stroj
kupim na obroke ali vzamem na posodo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Poštenje« št. 8898.

Staro zlato
plačam najbolje. Pridem tudt na dom. - Ponudbe pod šifro: »90« št. 8919 na upravo lista.
Sladne kaličke
(male) dobite dokler Je zaloga pri tvrdki Fran Pogačnik v Ljubljani, Tyrševa c. St. 83 (Javna skladišča).
Iščem konja
»Pubi«, z majhno liso na glavi, črno grivo ln črn rep, žig št. 4519. Sporočila proti nagradi 2000 din na Jernej Cunta, Ho-tedtršica 33.	o
Iščem konja fuksa
z veliko ltso na glavt, zadnji nogt beli, žig št. 7Č22. Sporočila prott nagradi 2000 din na Jernej Cunta, Hotederšlca 33.
Iščem konja fuksa
srednje velikosti, z odr-prttno na vratu ln belo liso na hrbtu, žig št. 648, proti dobri nagradi, šum Angela, Krašnja, pošta Lukovlca.	o
Takoj oddam
dvoriščni
lokal
s kletjo, sobo in kuhinjo. Mestni trg št. 13.
VO01& °p
J^i
Si chiude irrevocabilmente la vendita dei
biglielti della Lotteria di Tripoli
Acquisfando un biglietto — che costa 12 Lire (dinari 40) po-tete diventare milionario e mutare tutto il corso della vostra vita e l'avvenire dei vostri cari. Non lasciatevi sfuggire la Fortuna. Comperate oggi stesso un biglietto. Dopo mezzanotte sara troppo tardi J
bo nepreklicno zaključena prodaja srečk
za loterijo Tripolis
Z nakupom srečke, ki stane 12 lir (40 dinarjev) lahko postanete milijonar in spremenite ves tek svojega življenja in bodočnost svojih dragih. Ne dopustite, da bi Vam sreča ušla i Kupite še danes srečko I Po polnoči bo prepozno J
LOTTERID DI
TRIPOII
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca »
Vsak
naročnik zavarovan
Bridka resnica je, da je neizprosna itn neusmiljena usoda zopet posegla v našo družino in iztrgala dragega nam sina in brata, gospoda
Franca Oblaka
aktivnega o r o ž n i š k e g a n ar e dn i k a
kateri je postal dne 6. aprila 1941 žrtev bombnega napada na Beograd.
Ljubljana - Vič, dne 16. junija 1941'. Globoko žalujoči
Green:
42
Luž in tema
»Kje imate njene pisalne vaje?« je vprašal Grvce. »Rad bi jih videl. Ali bi mi hoteli pokazati eno vajo?«
»Ne vem. Navadno sem vse uničila. Nc trpim v hiši nepotrebne navlake, a pogledala boni vseeno, če bi se še kaj dobilo.«
»Bodite tako dobri,« je prosil detektiv. »Sam vas spremim.« Hotel je tako pogledati v gornje nadstropje.
in ne oziraje se na svojo bolno nogo, je šel za staro gospo.
»Zadeva postaja posebno zanimiva,« mi je šepnil na uho.
Čez deset minut — in zame je bilo to cela večnost — sta se obadva vrnila z nekim zavojem papirjev, katere sla razgrnila po mizi.
»Tu je ves pnpir, kar ga je v hiši. Pobrala sva vse koščke, kjer sva jih le mogla dobili. In poglejte, kaj se vam zdi?«
In pokazal mi je kos papirja, na katerem je bilo napisanih nekaj stavkov, n. pr.: Lepota hitro mine, Slabi zgledi kvarijo dobre značaje.
»Zelo lepo in čitljivo.«
»To so Hanine zadnje vaje, zadnje vrste, kar sva jih mogla najti. Prav nič niso podobne onim kavkam, ki sva jih prej videla, kajne?«
»Imate prav.«
»Gospa Belden pravi, da je to Hana pisala še pred nekaj tedni in da je bila ponosna, ko že toliko zna. Kar imate vi v roki,« mi je šepnil, »ie morala napisati pred več tedni, če je ona to sploh pisala.« Glasno pa je končal: »Pokažite nam vendar papir, na katerem se je vadila.«
Vzel je nekaj pol papirja in jih položil po mizi. Samo en pogled je zadostoval, da je to čisto druga vrsta papirja od onega, na katerem je baje pokojnica pisala svoje priznanje. »Drugačnega papirja ni v hiši.« je vprašal Grvce.
»Ali res?« sem vprašal in, pogledal gospo
Belden, ki se je začudila na moje vprašanje... Ali imate v hiši tudi drugačen papir, katerega bi mogla Hana uporabiti?«
»Ne, gospod, jaz rabim samo ta papir. Razen tega ga je imela Hana dosti v svoji sobi, in ga ji ni bilo treba iskati po hiši.«
»Tega ne morete tako gotovo trditi! Poglejte!« sem nadaljeval, kažoč ji čisto stran onega pisma. »Ali niste imeli kakšno polo, podobno tejle? Poglejte dobro papir, ker to je za naju velike važnosti.«
»Cisto prepričana trdim, da ni bilo v moji hiši nikdar takega papirja.«
Grvce je stopil k meni in vzel iz roke
pismo.
»No, kaj pravite na to? Ali še vedno trdite, da je liana napisala to pismo?«
Prepričal me je, pa sem samo zmajal z glavo. Če ga ona ni pisala, kdo drugi ga je ... In na kakšen način je prišlo v hišo in pod truplo?« sem šepnil Grvceju.
»Ravno to je, kar morava odkriti.«
In ponovno je pričel spraševati gospo Belden o Haninem življenju in skoraj sva bila že obupana, da ne bova zvedela zaželenega. Končno je vprašal Grvce:
»Slišal sem, da ste včeraj dobili pismo od gospice Marv Leavenworthove?«
»Da, gospod.«
»Ali je bilo to pismo?«
»Da.«
»In sedaj mi odgovorite še na eno vprašanje: ali je bilo v ovitku še kako drugo pismo. Mogoče nekaj vrst za Hano.«
»Ne,« je odgovorila, »v pismu ni bilo ničesar za Hano. A z isto pošto je prišlo tudi drugo pismo, naslovljeno na Hano.«
»Pismo za Hano?« sva vzkliknila.
»Kakor rečeno, ni bilo naslovljeno izrecno na Hano, temveč name. V kolu zavoja je bil znak, katerega sem poznala samo jaz, pa...«
»A kje ie to pismo? Zakaj niste tega že prej povedali? Zakaj naju pustite tavali po temi, ko bi le en pogled v pismo pokazal luč.«
»Šele sedaj sem se spomnila na to, in ni-
sem mogla vedeti, da je take važnosti.«
Dalje se nisem mogel premagovati.
»Gospa Belden, kje je drugo pismo, ali ga imate še?«
»Ne. Včeraj sem ga izročila Hani in potem ga nisem več videla.«
• »Potem mora biti še gori. Takoj pogledam,« sem stopil k vratom.
»Ne boste ničesar več našli,« me je prijel Grvce za roko. »Ze sem vse pregledal, pa sem dobil le pepel. In kaj naj bi bilo?« je vprašal gospo Belden.
»Ne vem, gospod. Nič drugega ni mogla zažgati, kakor ravno to pismo.«
»Potem moram še enkrat pogledati,« sem odšel in se vrnil z umivalnikom, v katerem so bili ostanki zgorelega papirja. Če je to isto pismo, ki ste ga prejeli na pošti, je moralo bili v rdečem ovitku.«
»Da.«
»Rdeč papir drugače izgoreva nega beli, to se lahko spozna iz pepela. Vse je le še pepel.«
»Poleni zastonj iščemo vsebino pisma,« ie porinil detektiv umivalnik na stran... pa morava to zvedeti od vas, gospa Belden.«
»Ali jaz ne vem ničesar. Pismo je bilo res naslovljeno name, a Hana, ga je že pričakovala, in ker je znala sama brati, ga nisem odpirala, temveč izročila, kakor sem ga dobila.«
»Ali ste bili zraven, ko ga je brala?«
»Ne! Nisem imela časa. Gospod Ravmond ie bil prišel k ineni, pa nisem mislila na Hano. Razen tega me je še skrbelo pismo, katero sem dobila jaz.«
»Zvečer ste jo gotovo kaj vprašali?«
»Da, ko sem ji prinesla čaj. Molčala je Vo grob, pa mi ni hotela priznati, da je pismo od njene gospodarice «
»Oh, vi sle torej mislili, da ga je poslala gospica Leavenworthova.«
»To sem sodila po znaku v kotu ovitka. Seveda je mogel ta znak napravili tudi gospod Clavering.« je pristavila zamišljeno.
»Dejali ste, da je bila Hana še sinoči do-
bre volje. Ali je bila vesela tudi po sprejemu pisma?«
»Da, kolikor sem mogla opaziti. A bila sem pri njej samo nekaj časa. Ta večer sem bila tako razburjena, da nisem na Hano nič mislila, ali...«
»Prosim, potrpite za hip,« je deial Grvce, me je prijel za roke in odpeljal v stran: »Sedaj pride na vrsto Dolginos s svojim odkritjem. Opazil je, kako se je Hana nagnila nad umivalnik in kako je pojedla iz papirja dozo praška — ali je še kaj našel?«
»Nič več,« sem odgovoril.
Nato se je vrnil detektiv h gospe Belden.
»Kaj ste mi hoteli še povedati?«
»Ko sem šla počivat, sem se še spomnila Hane in šla k njenim vratom, katera sem odprla. Ker je bila že ugasnila luč in zaspala, sem zaprla vrala in odšla.«
»Niste z njo govorili ničesar.«
»Je nisem hotela buditi.«
»Ali vesle, kako je ležala?«
»Približno tako, kakor smo jo danes našli.«
»In to je vse. kar nam veste povedati o pismu in njeni skrivnostni smrti?«
»Vse, gospod.«
»Gospa Belden. vi bi mogoče spoznali Cla-veringovo pisavo, če bi jo vam pokazal?«
»Mislim, da.«
»In pisavo gospice Leavenworthove.«
»Čigava roka je potem pisala naslov na pismu, ki je bilo za Hano «
»Tega vam ne morem točno povedati. Naslov je mogel napisati on ali ona, a jaz menim .. .«
»Kaj?«
»Da je bolj podobna Marvni pisavi, čeprav ne popolnoma.«
»Ali se spominjate oblike onega pisma, ki ste ga izročili liani?«
»Nenavadno veliko je bilo.«
»Kako?«
»Za dve pismi.«'
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariii
\daiateli: InlJože Sodu
Hrednik: Viktor Cenčii