Poštnina plačana v gotovim. Leto 3. Štev. 2.
Posamezna številka stane 3 Din.
..Srž	• •;
eospoDÄB ,$"J
Brcdnišlvo in uprava Maribor, Slomškov trg št20 1LS3 S
НИДЈД ¥$ДКЕ6Д PRVEGA V MESEC«
Cena inseralom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
I POBK IN ZABAVO
Vlnočradnltiova beseda dosfllnlčarlem.
Vsakdo ve, da je vinska kriza prišla do dna, da je vino padlo do najnižje cene. To ve tudi gostilničar. Vemo, da je njemu prav, če je vino poceni, toda kljub temu naj posluša besedo vinogradnikovo.
Gostilničar, kupuj domače vino!
V Slovenijo prihaja polno vina od drugod. Našega vina ne uvažamo v južne kraje naše domovine v sodih, kvečjemu najdete tu pa tam steklenico štajerskega vina. V naše kraje pa pride veliko vina od juga. Za vino, ki pride iz drugih krajev k nam, morajo gostilničarji plačati seveda velike vsote, 30 ’do 40 milijonov Din na leto. Ta denar gre iz naših kraljev. Če bi ga dobil naš vinogradnik, saj ga ne bo pojedel, dal ga bo trgovcu, obrtniku, dobil ga bo delavec, denar bo krožil doma in tudi gostilničar bo več zaslužil. Obisk v gostilnah bo večji, ljudje bodo šli raje se okrepčat. Gostilničar kupuj domače vino!
Gostilničarsko pivo.
Znano nam je, da gostilničarji snujejo pivovarno. Vemo, da bodo ljudje pivo pili tudi v bodoče in ga vino ne bo izpodrinilo. Nič nimamo proti, ako se gostilničarji osamosvopjo. Toda tega pa se naj zavedajo, da bodo sedaj tudi v tem oziru odvisni od tega, če bo kaj denarja v Sloveniji. Ako bodo gostilničarji še naprej naklonjeni našemu vinu, ali mislijo, da bodo s tem dobili naše ljudi za sebe? Zahteva, da mora gostilničar nuditi ljudem domače vino, mora biti vedno bolj glasna. Gostilničarji upoštevajte to, če hočete, da se bo nas upoštevalo v drugem oziru.
Gostilničarji, v stik z vinarskimi zadrugami!
Vinogradniki vemo, da je gostilničar razpečevalec naših vin. Vemo, da so posamezniki, ki preveč oderuške cene vinu nastavljajo, ti so gotovo obsoje-nja vredni. Poštenim gostilničarjem tudi vinogradniki privoščimo primeren zaslužek.
Velika večina gostilničanjev pa kupuje svoja vina od vinskih trgovcev. Ti seveda ne delajo zastonj, hočejo tudi zaslužiti. Vino za gostilničarja pa se podraži. Zato. stopite gostilničarji v stik z vinarskimi zadrugami. Izvedeli smo, da se je Štajerska vinarska zadruga v Maribru odločila dati vam šta-
jerska vina v prodajo proti plačilu po treh mesecih, samo, da vam čimbolj ustreže in da sprejmete štajerska vina v svojo klet.
Pričakujemo vašo besedo.
S tem vas prosimo in pozivamo, da zavzamete svoje stališče napram slovenskemu vinogradniku. Pričakujemo, da bo naša beseda zalegla, da boste sami uvideli, da ni prav, če slovenski gostilničar ne toči slovenskega vina. Ne želimo sovraštva in boja. Ako bo pa sila prevelika in gostilničarji nenaklonjeni, bomo v obrambi sami si morali iskati domačega trga v celi Sloveniji.
*
Odkupnina za hnlnh.
Glede kuluka za vzdrževanje banovinskih cest je izdal gradbeni minister tole važno pojasnilo:
Stroškov za vzdrževanje samoupravnih banovinskih cest in mostov nosi dve tretjini banovina, eno tretjino pa oni cestni odbori, preko keterih ozemlja gre cesta, oziroma most. Vse te vsote, potrebne za graditev in vzdrževanje banovinskih cest morajo biti predvidene v proračunih banovin, oziroma sreskih cestnih odborov. Če samoupravna telesa z zgoraj omenjenimi sredstvi ne bi mogla zgraditi, oziroma ohraniti v dobrem stanju vseh nedržavnih potov, je predvidena z omenjenim zakonom uporaba ljudskega dela (kuluka). Uporaba ljudskega dela v smislu omenjenega zakona je obvezno osebno delo za vsakega obvezanca. To osebno delo se more prenesti na drugo osebo, oziroma namestnika ali pa se mora plačati odgovarjajoča dnevnica za to delo (odkupnina). Ker je z zakonom predvideno, da mora izvršiti to delo vsak obvezanec le v svoji občini, pri popravljanju banovinskih cest pa samo v svojem srezu, izhaja iz tega, da se more odkupnima uporabiti samo za ceste v onem srezu, kjer je bila pobrana. Ker pa padejo po zakonu stroški za graditev banovinskih cest deloma na banovine, deloma pa na sreske cestne odbore, odkupnina za osebno delo obvezanca pa ni nobena doklada, temveč samo obveza, ki je predvidena za to, da se izvrši osebno delo v naturi in je samo izjemoma dovoljeno, da se mora za predvideno delo uporabiti druga oseba, oziroma plačati istovetnost za delovno silo v denarju, je vnašanje dohodkov odkupnine v banovinske proračune nepravilno in ne odgovarja od-
redbam zakona o nedržavnih samoupravnih cestah, ker je to poseben dohodek. Zato se mora ta dohodek v duhu zakona porabiti na ozemlju onega sreskega cestnega odbora, na čigar ozemlju je bil pobran. Dalje je z zakonom predvideno, da mora v primeru, če je banovina zgradila vse svoje ceste in mostove ter vzdržuje v pravilnem stanju z rednimi sredstvi, banovina zaprosi ministra, da jo osvobodi uporabe ljudskega dela.
*
Natnoveiše izsiljcvanie.
Kako čudnih pripomočkov se poslužujejo zločinci današnjih časov, nam kaže slučaj, ki se je doigral pred kratkim v Bochumu. Izsiljevalci so se poslužili za svoj zločin goloba, a so bili kljub temu izsledeni in predani roki pravice.
Pred dnevi je našla posestnica v Al-tenbochumu nekaj v lepenko zavitega, pred hišnimi vrati. Ko je razvila omot, je dobila v njem lepega goloba pismonošo. Na vratu goloba je bila pritrjena škatlica za vžigalice, ki je bila ovita z gumijem. V škatlici je bilo pisemce: »Ako ne izročite tekom dveh dni golobu 200 mark, bo zgorelo vaše imetje.«
Ženska je predala zadevo policiji. Edina možnost: najti gnezdo lopovov je bila ta, slediti golobu z letalom. Goloba so pridržali na posesti, dokler niso bile izvršene vse predpriprave. Dva aeroplana sta krožila nad posestjo in čakala na trenutek, ko bo izpuščen golob. Da bi pa letalca živalco lažje zasledovala, so jej privezali na nogo dolgo rdečo nit. Zasledovanje je bilo težavno, ker je letel golob zelo nizko. Letali sta morali leteti tik nad strehami, da ne bi izgubili goloba iz vidika. Po 10 minutah rje bil golob na cilju, je krožil nekaj časa nad hišo v Bochumu in zletel v golobinjak. Na podlagi opo-zovanj obeh letalcev je izsledila policija golobinjak. Posestnika golobinja-ka sta bila dva brata. Rdečo nit sta bila že odstranila z noge goloba in sta tajila, da bi bila z izsiljevanjem v zvezi. Zatrjevala sta, da se je živalca zmotila. Policija je ponovila poskus še dvakrat in obakrat se je zaletel golob v golobinjak obeh bratov. Kljub temu sta vztraijala pri trditvi, da sta nedolžna. Šele tedaj, ko je policija dokazala na podlagi primerjave pisave izsilje-valnega pisma z njuno pisavo, sta se udala in podala obširno izjavo o najbolj modernem načinu izsiljevanja.
^GOSPODAM
Meso prodajajo v Mariboru po 6 Din, boljše po 8 Din in najboljše po 10 Din.
Kmetje! Govedo vam v enem letu več krme poje, kakor vi za govedo dobite.
Zahtevajte od svojih občin, da takoj sklenejo zahtevo, da se cene živi živini zvišajo, kakor je pisal zadnji »Slov. Gospodar«!
Preskrbimo pravočasno za živinsko krmo. Letošnje precej suho vreme je mnogo škodovalo rasti krme. Že sena je bilo malo in otave je še pa manj. V očigled pomanjkanju živinske krme na zimo in spomlad prodajajo kmetje^ že sedaj živino po slepo nizkih cenah. Glede pomanjkanja živinske prehrane je sedaj še čas, da si živinorejci pomagajo na tale način: Posejejo naj na 1 ha 30 kg koruze (koruza vsebuje kalij), 30 kg grašice (vsebuje dušik), 40 kg ovsa in 4 kg prosa (proso zapira). Omenjeno posejano bo že septembra za košnjo, se lahko polaga žvini sveže ali pa tudi posuši in je na zimo redilna prehrana. Kdor ne bo mogel kupiti navedenih žitnih vrst, naj poseje odpadke pri mlatvi, kjer je vileko grašice, katero živina v sili rada je. Setve grašice se ni bati, ker na jesen ne bo dozorela, ampak jo je pokositi zeleno.
Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru, sklep šolskega leta. Dne 31. julija t. 1. je zaključila banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoje 59. šolsko leto. Po slovesni službi božji, ki jo je opravd zavodov veroučitelj, preč. g. Martin Petelinšek in katere so se udeležili učenci in zavodovo uredništvo z g. ravnateljem Josipom Priolom na čelu, so se ob 9. uri k zaključni slavnosti zbrali na zavodu prav odlični gostje. Kraljevsko bansko upravo je zastopal načelnik kmetijskega oddelka g. ing. Anton Podgornik. Nadalje so bili navzoči razni kmetijski strokovnjaki, celokupen učiteljski zbor, večinoma tudi starši letošnjih absolventov in drugi. Po odpeti St. Premrlovi pesmi »Slavospev«, je g. ravnatelj Josip Priol pozdravil zastopnika Kraljevske banske uprave in druge goste. Pozval je tudi vse navzoče goste, da zakličejo Nj. Vel. kralju Aleksandru trikratni živijo. Nato je podal poročilo za šolsko leto 1930/31. Iz tega poročila posnemamo, da je prvi letnik dovršilo 24, drugi letnik pa absolviralo 33 učencev, in sicer: 4 z odliko, 14 s prav dobrim in 15 z dobrim uspehom. Odličnjaki so bili: Kraner Janez iz Zamarkove v Slov. gor., Zemljič Matevž iz Radenc, Zidarič Jakob iz Huma pri Ormožu in Ivanuša Franc iz Fran-kovcev pri Ormožu. Za njihovo marljivost v teoriji in praksi so bili nagrajeni s strokovnimi knjigami. Od absolventov se jih vrne na domače posestvo 21, v nadaljno prakso jih odide 6, k vojakom gredo 4, na srednjo kmetijsko šolo vstopita dva. Po ravnateljevem poročilu se je vršilo izpraševanje učencev. Vsakdo se je lahko prepričal, kako temeljite strokovne izobrazbe so deležni učenci tega odličnega banovinskega zavoda. V svojem govoru je g. zastopnik Kraljevske banske uprave očrtal smernice bodočega potrebnega delovanja, letošnjih absolventov ter čestital tako učiteljskemu zboru kot učencem na krasnih uspehih, ki so jih dosegli v teoriji in praksi. V imenu absolventov se je zahvalil nato učitelj-
skemu zboru in inštruktorjem absolvent Mirko Rajh iz Ljutomera, v imenu starišev pa g. Jakob Zemljič, p os. in župan iz Radenc. V svojem poslovilnem govoru je nato g. ravnatelj Priol učencem polagal na srce, naj se vedno zavedajo, da so sinovi kmetskih staršev in da naj kot bodoči gospodarji pomagajo svojim bližnjim in dalnjim sosedom z besedo in dejanjem in tako pripomorejo k procvitu naše ožje in širše domovine. Ko so učenci na to odpeli še nekaj pesmi, je bila slovesnost zaključena, ki bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu.
*
Cene In sejmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 8. avgusta tega leta so pripeljali Špeharji 30 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 14 do 16 Din, Špeh tudi po 14 do 16 Din. Kmetje so pripeljali 5 voz sena po 70 do 80 Din, 4 voze slame po 55 do 60 Din, 5 voz kumare komad po 1 do 2 Din. Pšenica je bila po 2 Din, rž 1.50, ječmen 1.50, oves 1 do 1.25, koruza 1.50, proso 2.50 do 3, ajda 1.50, fižol 2 do 2.50, luščeni grah 10 do 12 Din. Kokoš 30 do 40 Din, piščanci 18 do 55 Din, raca 15 do 30 Din, gos 30 do 45 Din, puran 35 do 45 Din, domači zajec pa po 5 do 30 Din. Gobe 1 do 2 Din, borovnice 1.50 do 2, maline 3.50, grozdje 12 do 16, marelice 24, hruške 4 do 6 Din, jabolka 4 do 5, breskve 14 do 20 Din, mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 30 do 36, med pa po 12 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. avgusta tega leta je bilo pripeljanih 323 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 50 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 200 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 420 do 500 Din, eno leto stari 550 do 650 Din; 1 kg žive teže po 6 do 8 Din, 1 kg mrtve teže pa po 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 116 svinj.
*
G. Franjo Žebot 50 letnik. Te dni je
slavil 50 letnico g. bivši posl. in podnač. cestnega odbora Franjo Žebot. Jubilant je bil dolga leta marljiv, navdušen in požrtvovalen urednik »Slovenskega Gospodarja« in radi tega mu kliče tudi naijbolj razširjeni slovenski tednik: Še na mnoga leta v delu za slovenski narod!
Bojevniki iz svetovne vojne dne 15. avgusta na Brezje! Polovična vožnja dovoljena!
Borci s koroške fronte. Dne 15. avgusta je pri Mariji Pomagaj na Brezjah tabor bojevnikov iz svetovne vojne. Koroški borci! Udeležite se tega tabora tudi vi, osobito oni iz Mežiške doline. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Odhod dne 14. avgusta popoldan z vlakom, ki gre preko Velenja—Celje.
Vlomilci na delu. V noči 5. avgusta so vdrli neznanci v trgovske prostore mariborskega razpečevalca A. Zorko na Aleksandrovi cesti in odnesli raznih predmetov za 18.000 Din.
Strela je užgala 3. avgusta proti večeru gospodarsko poslopje veleposestnika Janeza Sušča v Hotinji vasi pri Mariboru. Gasilci so oteli le živino. Škoda znaša krog 100.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino.
Hlapca okradel. Pri veleposetniku in vinskem trgovcu J. Rothu v Spodnjem Radvanju pri Mariboru se je oglasil te dni Gračan, brezposelni ključavničar Jakob Purger in prosil za prenočišče, katerega je dobil v hlevu omenjenega posestnika. V noči je preiskal zloba posteljo 70 letnega hlapca Štefana Kaca in mu je izmaknil izpod zglavja listnico s 4600 Din. Grdega nehvaležnega zasledujejo orožniki.
4 prste na levi roki je odrezala po nesreči cirkularka šolskemu upravitelju Antonu Mušiču v Spodnjih Hočah.
Vlom v trgovino. V noči je bil izvršen skozi gostilno vlom v trgovino g. Hribernik na Breznu ob Dravi. Vlomilci so odnesli večjo množino mamufak-turnega blaga, nekaj špecarije, tobaka in 200 Din gotovine iz dnevne blagajne. Uzrno viči so bili zelo previdni na delu in izginili s plenom v smeri proti Mariboru.
Ogenj upepelil hišo kovača. Na Jan-
ževi gori v Selnci ob Dravi je v odsotnosti družine upepelil ogenj hišo kovača Štefana Kobale.
Kolesarka se ubila. Dne 5. avgusta se je zgodila v Dravogradu smrtna nesreča, koje žrtev je postala 16 letna Marica Korbes, hčerka posestnika in lesnega trgovca iz Veljke pri Dravogradu. Dekle je kolesarilo navzdol, ni mogla
obvladati zavore in je priletela z vso silo v .vogal novozgrajene hiše trgovca Juharta. Sunek je bil tako močan, da si je Marica zlomila hrbtenico, razbila lobanjo in izdahnila.
Nezgoda pri obračanju voza. Voz je hotel obrniti v Kolovratu pri Dravogradu uslužbenec krčmarja Josipa Pšeničnika. Konj se je ustrašil, potisnil voz v Dravo in vendar so še rešili žival.
Smrtna in huda nesreča pri mlatvi.
15 letnega Jožefa Zvera iz Nedelice v Prekmurju je ujela mlatilnica tako nesrečno, da mu je zdrobilo nogo in iztisnilo iz trebuha čreva. Revež je umrl med nepopisnimi bolečinami. — Prekmurskega kmeta Jožefa Pivarja iz Ramhovec je zagrabil jermen mlatilnice, mu zlomil nogo in mu prizadjal poškodbe po celem telesu.
Griža se je pojavila v Prekmurju in sicer v: Gomilicah, Brezovici in v Turnišču. Doslej je zaznamovati le nekaj smrtnih slučajev, ker je zdravstvena oblast marljivo na delu.
Slovesno blagoslovljena bo od škofa dr. Tomažiča 16. avgusta novozgrajena narodna šola kralja Aleksandra I. v Slatini—Radenci.
Požar hiše. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. je izbruhnil požar v hiši posestnice Genofefe Kovačič v Cagoni. Zgorela je hiša s premičninami vred. Škoda znaša 16.000 Din. Hiša se je najbrž vnela skozi dimnik.
Strela zanetila gospodarsko poslopje. V pondeljek 3. avgusta je vrezala strela v 45 m dolgo gospodarsko poslopje v Ručkovcih, ki je bilo last po-
sestnika Martina Kneza. Poslopje je bilo polno sena in slame in je postalo kmalu žrtev plamena. Škoda znaša 80.000 Din, zavarovalnina le 30.000 Din.
Pregnani vlomilci. Trafikant Vrbovšek iz Konjic je prepodil tri vlomilce, ki so že bili prepilili ključavnico, ki zapira trgovino.
Hiša in gospodarsko poslopje pogorelo. V Ljubnici pri Žrečah so se vnele saje v dimniku hiše posestnika Simona Maleca. Na ta način nastali požar je uničil hišo, gospodarsko poslopje, že spravljene pridelke, pohištvo in obleko.
Tatvina oltarnega prta. V Celju v Ma-ritjiini cerkvi je bil začetkom minulega tedna ukraden z oltarja sv. Antona oltarni prt v vrednosti več sto Din.
Nesreča z bencinom. Pri prelivanju bencina se je razlilo nekaj tekočine po tleh pri slikarju Holobarju v Celju. Na po tleh razliti bencin je pognal nekdo goreč odpadek cigarete. Bencin se je užgal, zanetil še onega v sodu, nastala je eksplozija, ki na srečo ni zahtevala človeške žrtve, ampak je le povzročila krog 1500 Din škode.
Gospodarsko poslopje pogorelo. V petek 7. avgusta tega leta je med hudo uro začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Martina Kosca, p0 domače Juga na Glinškem pri Celju. Ogenj je zanetila najbrž strela. Rešili so živino, gašenje je bilo otežkočeno radi slabe poti ter pomanjkanja vode. Škoda znaša več desettisoč dinarjev in je le delno krita z zavarovalnino.
Šestletni otrok se je zgubil. Na cesti
proti Trnovljam pri Celju se je zgubil 6 letni fantek Ivan, vnuk posestnika Veternika iz Lokrovca pri Celju.
Društvo katehetov lavantinske škofije. —
Redni občni zbor se vrši v pondeljek, dne 24. avgusta tega leta ob lO.uri v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva a lica 12. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje ga občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalca računov. 3. Slučajnosti. — Na občnem zboru bosta dva za mladinsko vzgojo v današnji hrazmerah važna referata, vzgojo v današnjih razmerah važna referata, veroučiteljev na srednjih šolah in učiteljiščih z razgovorom c izvedbi novega veroučnega načrta za srednje šole in učiteljišča in o drugih aktualnih zadevah. — Gospodje veroučitelji, pa tudi drugi gospodje duhovniki se vljudno vabijo, da se v velikem številu udeležijo občnega zbora, gospodje veroučitelji na srednjih šolah in učiteljiščih pa se še posebej prosijo, da zbere vsak v svojem delokrogu gradivo za razgovor. — Odbor.
škofijska zveza društva »Krščanska šola« v
Mariboru. Redni občni zbor se vrši v pondeljek, dne 24. avgusta 1931 ob 9. uri v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo vodstva in nadzorstva. 3. Volitev tretjine odbornikov. 4. Slučajnosti. Podružnice društva »Krščanska šola« se vabijo, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. — Vodstvo.
Nevarne poškodbe. V noči je navalil s kolom v bližini Zavernikove krčme v Radvanju pri Mariboru neznanec na 31 letnega delavca Venela Vodopivca iz Tezna in ga tako poškodoval po glavi, da so ga morala prepeljati v mariborsko bolnico.
Drevo je padlo pri podiranju na delavca Franca Ločnikar v Vitanju. Kmalu po prepeljavi v bolnico v Celje je ponesrečeni umrl.
Požar v tovarni. V Koželovi tovarni v Ljubečni pri Celju je povzročil hitro udušeni požar več tisoč dinarjev škode.
Gospodarsko poslopje v plamenih. V pondeljek 3. avgusta zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Mlinariča v Trnovljah pri Celju. Kljub neumornemu trudu gasilcev je povzročil požar 25—30.000 Din škode. Obstoja sum na požig.
Za 8000 Din so obkradli v noči vlomilci čevljarja Jožefa Jelena v Slov. Bistrici.
Iz strahu pred kaznijo v smrt. Rudar Franc Zabukovšek iz Zabukovja, občina Kotredež pri Trbovljah je obdelal z nožem čevljarja Centriha. Iz strahu pred kaznijo je skočil v Savo in utonil.
Slovenec in naš rojak žrtev atentata
na brzovlak pri Zemunu. Že v zadnji številki smo poročali, da je bil izršen 2. avgusta pri® Zemunu na naš brzovlak atentat s peklenskim strojem. Žrtev peklensko zlobnega zločina je postal ob tej priliki dobro znani g. Janko Lesničar, ravnatelj oblastne zadruge za poljedelski kredit v Ćupriji. Rajni je bil rodom iz Huma pri Ormožu in je deloval dolgo let v Celju in sploh v Sloveniji na političnem in gospodarskem polju. Ostani mu ohranjen časten spomin.
Modras se je ovil krog roke v jami v Zagorju ob Savi rudarju Ferdu Der-novšeku iz Lok. Dernovšek se je v noči v jami dotaknil vozička za premog in naenkrat se mu je ovilo nekaj mrzlega okrog roke. Ko je pogledal natančneje, je zapazil modrasa, zavpil, stresel roko in se je rešil le slučajno kače brez pika. Modrasa so ubili. Kača se je skrila v voziček, ko je bil ta na vrhu.
Motorno kolo zadelo ob tovorni vlak. Dne 4. avgusta je zadelo motorno kolo, na katerem sta se vozila brata Ivan in Valentin Jošt, sina veleposestnika in industrijalca v Go to vi j ah pri Žalcu, ob tovorni vlak na križišču Dunajske ceste s Kamniško železnico pri Ljubljani. Vozač motocikla Ivan Jošt je obležal po trčenju nezavesten in je kmalu po prepeljavi v bolnico izdahnil. Valentin Jošt je ostal nepoškodovan.
Samomor v bolnici. V ljubljanski bolnici se je ustrelil skozi srce jetični 27 letni Franc Hribar.
Gozdni požar. Pastirji so kurili na paši in niso čisto pogasili ognja. Tleče ogorke je razpihal veter, jih odnesel in zanetil gozdni požar v okolici Novega mesta. Pogorelo je tri hektare mladega gozda, katerega lastniki so kmetje iz Rujušč in pongaški graščak Langer.
Smrt pod plastjo peska. Dne 3. avgusta je smrtno ponesrečil pri kopanju peska v kamnolomu Cirila Renko v Tržišču na Kranjskem 22 letni Ferdi-nand Kuren»._________________________
Novi vozni red s 15. malem.
Neurje s točo je hudo obiskalo 3. avgusta v okolici Litije na Kranjskem, vasi Javorje nad Moravčami, Štorovje in Moravsko goro. Polja so popolnoma upostošena.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Avstriji je ognjišče za napade na naše železnice. Od 30. junija letos do prvih dni v avgustu so se vrstili napadi na naše vlake in je razvem človeških žrtev še povzročene škode za dobrih 10 milijonov Din. Vse ugotovitve glede atentatov na naše železnice dokazujejo, da so prišli vozovi s peklenskimi stroji, določeni, da eksplodirajo kje bolj na jugu naše države, čez mejo iz Avstrije in so bili položeni peklenski stroji v vagone na avstrijskem ozemlju. Avstrijske oblasti puste, d.a se zbirajo vsi naši državi sovražni elementi, ki kujejo tamkaj nemoteno peklensko zlobne načrte proti vsemu, kar je našega in nam prijaznega. Posebno pa napadi na naše železnice zelo poveča-vajo krivdo avstrijskih oblasti in bo naša vlada že našla pota, da napravi temu rovarenju proti naši državi konec. Avstrijska vlada je že odredila, da bo vse vagone, ki bodo tekli iz Avstrije ali preko Avstrije v Jugoslavijo, natančno preiskovala. Preiskava se ne bo vršila samo na meji, ampak tudi na Dunaju na obeh kolodvorih. Nadzorstvo bo vršila mešana komisija iz članov policije in železniške uprave. Vagone za Jugoslavijo bodo nadzorovali na skrivaj do jugoslovanske meje posebni organi.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Svoboden promet pri bankah v Nemčiji. Nemčija je izvršila povsem mirno svoboden plačilni promet pri bankah. Dvigi vlagateljev niso prekoračili pričakovane mere. Ako ne bo kakih novih in posebnih pripetljajev, se bo obnovil borzni promet z vrednostnimi papirji koncem avgusta.
Važna izjava nemškega kanclerja o finančno-gospodarskem stanju Nemčije. Državni kancler Brüning je povdaril v svojem govoru v radiju, da je še vprašanje nemškega inozemskega posojila trenutno nemogoče iz državnopravnih ter finančnih razlogov. Nemogoča in brezpredmetna so razpravljanja o osamostvojitvi nemšk. gospodarstva in o njega izključitvi od ostalega sveta. Nemčiji je treba samo preudarnosti, ki bo edina vrnila v inozemstvu zaupanje do Nemčije. Z omenjenim kanclerjevim govorom so zelo zadovoljni Francozi, ker jim je porok, da bo nadaljevala Nemčija nemško-francoski sporazum.
Nemški kancler in zunanji minister dr. Curtius v Rimu. Glavna nemška državnika: kancler in zunanji minister sta se odpeljala 7. avgusta v Rim. Rimski sestanek ima namen, da utrdi prisrčne odnošaje med Nemčijo ter Italijo, a le v soglasju z načelom sodelovanja celotne Evrope.
DENAR
si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd.
„PRI SOENCII"
Celje, G Iti v ni fr® 9
Za obilen obisk se priporoča 318
AE.OJZ a>MOFEMJK
Naznanilo.
Podpisani Halbärth Karol, trgovec v Gornji Radgoni vljudno naznanjam, da sem izročil svoje trgovske lokale z vso zalogo g. Francu Korošec ml., ter bo isti v moji hiši vodil trgovino naprej.
Za zaupanje, katerega ste mi p. t. odjemalci izkazali, se tem potem zahvaljujem in prosim, da ga še v večji meri ohranite mojemu nasledniku.
Istočasno dajem na znanje, da vodim še naprej zastopstvo zavarovalne družbe »Jugoslavija« ter prodajo slatine, apna, premoga in cementa.
Z odličnim spoštovanjem:
Karol Halbärth,
Podpisani Korošec Franc ml., trgovec v Gornji Radgoni vljudpo naznanjam vsem cen j. odjemalcem, kakor tudi ostalemu občinstvu, da sem se preselil in prevzel trgovino g. Karola Halbärth v Gornji Radgoni, Spodnji gris št. 20.
Ob teij priliki si dovolim cenj. občinstvo vljudno opozoriti na mojo novo bogato zalogo špecerijskega in steklenega blaga, pločevinaste-litoželezne in porcelanaste posode paličnega in obročnega železa, raznovrstnega okovja, litoželeznih in bakrenih kotlov, štedilnikov (Sparherde), motik, sekir itd.
Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe se priporočam in beležim
z odličnim spoštovanjem: Franc Korošec, ml.
Viničar se išče samo z dolgoletnimi izpričevali in dobrim ponašanjem, trezen, zanesljiv, za malo posestvo, dva joha trtnega zemljišča, dva joha sadovnjaka, štiri delovne moči pod ugodnimi pogoji. Vprašanja:	J. Stander,
Čreta 11, pošta Slivnica pri Mariboru.	1207
Se išče malo posestvo, hišo z gospodarskim poslopjem od 3—5 oralov zemlje. Ferdo Vallant, Jadranska 23, Maribor. 1206
Zgodofina
lafaaflnskc
škofije.
Trgovskega vajenca, zdravega, krepkega, poštenih staršev s predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj Ivan Senica, Šoštanj.	1197
Iščem pridnega viničarja z lastno živino. Dr. Marin v Mariboru, Razlagova 15.	1204
Posestvo z gostilno, žago in domačim mlinom, električna razsvetljava, njive, travniki, vinograd gozd, vse v lepi legi je radi bolezni za primerno ceno na prodaj. Naslov pove uprava lista.
1190
Možje, žene in otroci lahko dobe postranski zaslužek z obiskom strank na dom. Pošljite 4 Din v znamkah za vsorec in poštnino pod 1000 na upravo »Slov. Gospodarja«.	1191
Dijak se sprejme na stanovanje in hrano. Maribor Slovenska ul. 16, Kuhar.	1201
Gostilne — posestva od 2 do 150 oralov. Hiše od 40.000 Din naprej prodaja posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.	1216
Malo posestvo, novozidana hiša z vsemi pridelki radi bolezni za 45.000 Din takoj na prodaj. Naslov v upravi.	1215
Znamenita knjiga, ki opisuje zgodovino naših krajev od leta 1228 do 1928, delo zgodovinarja dr. Fr. Kovačiča. Obseg knjige znaša 491 strani na izredno finem papirju ter 65 strani zgodovinskih slik na umetniškem tiskarskem papirju. Da si morejo knjigo omisliti tudi oni, ki ne morejo izdati veliko denarja za knjige, se je znižala cena od 150 Din
mo. Otm TO*—.
Naročniki »Slovenskega Gospodarja«, kupite to velezanimivo knjigo!
Pišite po njo
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Fran Sirupi, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo
steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobno!
Na debelo!
Oglašujte v „Sl. Gospodarju“
НИННННИВВВНННВВВИННИНИНИВИНЕИНВВВНВИВИИЕНИИИИИНИИ
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
D^CilHLcÄir	najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
F« Z» Z H* Za
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog EfsS"" nad 62,000.000 dinarjev. "ЖЦ Za varnost braanllnffi vlog jamci nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
!sipr Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! *“3gss|
a
a
a
a
3
a
B
B
B
B
B
B
B
B
B
a
B
a
a
гј
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBE
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj,
novinar, Maribor.
мманнвеем