11 430306 
..... ..... 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
3(1993), st. 1 
13. januar 1993 
************************************* 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 
*************************************** 
KNJIZNICA SISKA ODPRLA NOVO PODRUZNICO GAMELJNE 

Z vcseljem vas obvescamo, da smo v cetrtek, 
17. decembra 1992, ob 18. uri v Domu na­rodnega heroja Staneta Kosca, Srednje Ga­meljne 50, slovesno odprli novo podruznicno knjiznico Gameljne. 
V slavnostnem nagovoru je zbranim spre­govoril pesnik, drarnatik in dramaturg Er­vin Fritz. Poudaril je velik pomen knjige v clovekovem zivljenju in opozoril na pomernbno kulturno poslanstvo, ki ga vrsi knjiznica, ter zazelel novi enoti v Gameljnah vse dobro. Program sta z ubranim petjem obogatila se otroski pevski zbor OS Smartno pod Smarno goro in mesani pevski zbor KUO Gameljne. 
Nova knjiznica je za Knjiznico Siska, knjiznicarsko dejavnost ter krajane Gameljn prav gotovo velika pridobitev. Potujoca knjiznica, ki je vrsto let obiskovala Ga­meljne, je zadnja !eta namrec ugotavljala, da zaradi narascajocega stevila uporabnikov ta kraj nujno potrebuje stacionirano lokalno knjiznico. V Knjiznici Siska smo pri svojih prizadevanjih v tej smeri naleteli na prijazno naklonjenost in sodelovanje KS Garneljne. 
V nekdanjih prostorih rnladinskega kluba tako zdaj domuje sodobno racunalnisko opremljena knjiznica. Knjiznica ima dve citalnici -za otroke in odrasle. Poleg knjiznega gradiva si uporabniki lahko izposojajo tudi av­dio in video kasete ter CD plosce. Otroci pa se v knjiznici lahko igrajo s stevilnimi poucnimi didakticnimi igracami. 
Knjiznica je odprta vsak dan, in sicer: -od ponedeljka do cetrtka od 13. do 19. ure, -v petek od 10. do 17. ure. 

Vabimo vas, da si novo knjiznico ogledate tudi vi in da postanete njeni clani! 
Darja Mohar -Pestotnik Knjiznica Siska 

PREDLOG (PRIPOROCILO) ZA POENOTENJE NEKATERIH ELEMENTOV POSLOVANJA SIK ZA LETO 1993 

Predlog je pripravil Upravni odbor Zveze SIK na podlagi predloga in priporocila Sekcije za SIK za leto 1992 ( objavljen v Knjiznicarskih novicah st. 11-12/1991). Upravni odbor Zveze SIK je na svoji 11. seji dne 25. 11. 1992 proucil dana priporocila in porocilo o realizaciji v letu 1992 in sprejel naslednje sklepe in stalisca: 
-odbor podpira stalisca sekcije o trajnem prizadevanju za uresnicitev dolocila Mani­festa UNESCO o brezplacnih storitvah v splosnoizobrazevalnih knjiznicah; -odbor podpira knjiznice, ki so ze ukinile clanarino za svoje brake, knjiznicam, ki tudi v letu 1993 tega se ne morejo storiti zaradi svo­jega ekonomskega polozaja, pa predlaga nasle­dnja 
Priporocila glede poenotenja elementov poslovanja za leto 1993: 
1. CLANSTVO (clanarina): -clanstvo za mladino do 15. leta starosti naj bo brezplacno; -clanstvo za brezposelne -brezplacno; -za zaposlene, ki so clani knjiznice, naj knjiznice v letu 1993 ne dvigujejo clanskega prispevka (naj ga zadrzijo na realni vrednosti leta 1992); 
-izgubljena izkaznica: sankcijo naj 
knjiznice dolocijo same; 
-druzinska izkaznica: ce knjiznica ze ima 
druzinske izkaznice, naj bo na njih zapi­
sano stevilo druzinskih clanov, ki si nanjo 
izposojajo knjiznicno gradivo. 
3. 
IZPOSOJEVALNI ROKI: -za vse knjiznicno gradivo, ki se izpo­soja na <lorn (strokovna literatura, lepo­slovje, mladinska literatura, avdio-kasete, 2000 S, itd.), naj knjiznice dolocijo enotni rok -3 tedne; -za videokasete in CD -2 dni. 

4. 
PODALJSEVANJE IZPOSOJEVALNIH ROKOV: Knjiznice naj svojim clanom izposojevalni rok za gradivo podaljsujejo v skladu s po­trebo clanov in razvitostjo knjiznice, ven­dar ne vec kot 2-krat (za dva izposoje­valna roka). 


-clanski prispevek za upokojence, dijake, 
studente in vojake naj ne presega 50 % 
prispevka, ki ga placujejo zaposleni; 
-solajoca se mladina nad 15. letom sta­
rosti ( dijaki, studentje) svoj status doka­
zujejo z ustreznim potrdilom sole, brezpo­
selni pas potrdilom pristojnega zavoda za 
zaposlovanje; 
-knjiznice naj ne zaracunavajo posebej 
vpisnine. 
Predlog za leto 1993: clanarina za odrasle zaposlene naj ne bi presegala 400,00 SIT. 
2. CLANSKA IZKAZNICA: -knjiznice naj svojim clanom izdajo eno izkaznico, ki naj bo veljavna v celotni knjiznicni mrezi iste knjiznice; -izkaznico naj clan ob vpisu dobi brez­placno; -polno izkaznico naj knjiznica svojemu clanu zamenja za novo prav tako brez­placno; 
5. 
ZAMUDNINA: Za prekoracene roke izposoje naj knjiznice zaracunavajo za vse knjiznicno gradivo enotno zamudnino: -vse knjiznicno gradivo -4,00 SIT na dan na enoto. 

6. 
OPOMINI: Od bralcev zamudnikov gradivo terjamo tudi s pisnimi opomini, za katere pa stroske placa opominjani zamudnik sam, in to: -I. opomin -100,00 SIT -II. opomin -200,00 SIT -III. opomin -400,00 SIT. 

Ob opominu naj bralec zamudnik placa tudi postne stroske. 

7. 
IZPOSOJNINA: Bralcu -clanu naj · bo vse knjiznicno gra­divo v knjiznici dostopno brezplacno, tudi VK, ki so last knjiznice. Neclan, ki si zeli 


2 

kako gradivo izposoditi samo enkrat, naj SPOROCILA IZ PIONIRSKE placa izposojnino, ki znasa 50 % clanarine 
KNJIZNICE, 
njegove kategorije za vsako izposojeno 

enote knjiznice Otona Zupancica, 
enoto. 

Ljubljana  
8. ODSKODNINE  ZA  POSKODOVANO  _  PIONIRSKA KNJIZNICA V LETU 1993  
ALI IZGUBLJENO GRADIVO:  NADALJUJE S STROKOVNO  
-poskodovano  ali  izgubljeno  gradivo  SVETOVALNIM DELOM NA PODROCJU  

(knjigo ... ), ki ga je mogoce nadomestiti z MLADINSKE KNJIZEVNOSTI IN 
novim, naj bralec nadomesti z novo enako MLADINSKEGA KNJIZNICARSTVA 

enoto, pri cemer placa stroske ponovne obdelave v visini 1 ( ene) bruto delovne N asih jesenskih strokovnih srecanj za mla­ure visjega knjiznicarja; dinske knjiznicarje se je udelezilo od 50 do 80 -za knjigo (gradivo), ki je ni mogoce solskih knjiznicarjev in knjiznicarjev iz mla­nadomestiti ali je namerno poskodovana dinskih oddelkov SIK iz vse Slovenije. Na njih (scrtana, zrezana, ipd. ), povzrocitelj smo predstavili oblike dela z otroki od pred­skode placa 3-kratno ceno po vsebini bralnega obdobja do 9. !eta starosti, oblike in vrednosti enake knjige. Ceno doloci dela z otroki od 10. !eta dalje in studijski od­knjiznica. 

delek. 
9. MEDKNJIZNICNA IZPOSOJA: 
Na njih smo torej predstavili delo Pionirske knjiznice kot mladinskega oddelka SIK Otona Gradivo iz medknjiznicne izposoje naj bo Zupancica za Ljubljano-Center, se posebej pa bralcu dostopno brezplacno, placa naj tisto njeno delo, s katerim ga presega, torej samo dejanske postne stroske. 
strokovno svetovalno delo s podrocja mladin­
10. OMEJITVE: ske knjizevnosti in mladinskega knjiznicarstva. Knjiznice naj (razen utemeljenih izjem) Pionirska knjiznicaje formalno se vedno le pio­ne omejujejo stevila izposojenih enot svo­nirski oddelek splosno-izobrazevalne knjiznice jim clanom. Otona Zupancica, vendar iz tradicije, zaradi 
gradiva, podatkovnih baz, kadrovskih sposob­11. CITALNICA: nosti in zahtev s strani uporabnikov nadaljuje Uporaba citalnice naj bo za clane s strokovno svetovalnim delom. U porabniki iz knjiznice brezplacna, enako tudi za druge vse Slovenije (kar so dokazali tudi udelezenci obcane. 
na nasih strokovnih srecanjih), to so predvsem pionirski oddelki SIK, solske knjiznice in stro­Upravni odbor Zveze SIK kovnjaki s podrocja mladinske knjizevnosti in mladinskega knjiznicarstva, pa jo dojemajo in sodelujejo z njo kot s tisto osrednjo mladin­sko knjiznico, kjer se zbirajo in posredujejo in­formacije s podrocja mladinske knjizevnosti in mladinskega knjiznicarstva, nacrtujejo in pre­verjajo nove oblike knjizne in knjiznicne vzgoje mladih ter preucujejo moznosti za sirjenje bralne kulture mladih. 
Strokovna srecanja bodo se naprej drugo 
3 

sredo v mesecu v dvorani na Komenskega 7 ob 9. uri, razen januarske prireditve, ki bo iz­jemoma v pravljicni sobi Pionirske knjiznice. 
15. januar: Pogovarjali se homo o knjiznici kot planetariju sporocil. Za uvod si homo ogledali video Petra Russela "Prebujenje pla­neta" . "Iz take smo snovi kot sanje" vsak po svoje sporocata svetu Shakespeare in Str­nad. Knjiznica je ze od nekdaj mesto, kjer se ujame najvec tega vesoljskega -carobnega prahu. (Prireditev pripravlja Vojko Zadra­vec) . 
10. februar: Nove knjige za otroke in mla­dino v letu 1993 in novosti med strokovno li­teraturo v studijskem oddelku. V tern casu bo na hodniku knjiznice razstava teh knjig, na nove knjige pa bo vezanih tudi nekaj prireditev za otroke. 
Preostali datumi strokovnih srecanj so ze doloceni; to so: 10. marec, 14. april, 12. maj in 9. junij. 
Tudi okvirni programi so ze izbrani vendar datumi zanje se niso fiksirani: dvoje srecanj homo namenili branju, in sicer eno branju tri­vialne literature in drugo branju zahtevnejse literature, ki jo uposteva in priporoca letosnji mednarodni kviz, ki ga pripravlja Stiftung Le­sen (Frank Baum, Tove Jansson, J. R. R. Tol­kien, Lewis Carol, Michael Ende, H. Ch. An­dersen). Terna in literatura letosnjega med­narodnega knjiznega kviza, katerega nosilstvo za Slovenijo je prevzela Pionirska knjiznica, sicer se ni dokoncno potrjena in vsak dan pricakujemo odlocitev iz Mainza, s cimer je tudi povezan zacetek letosnje akcije: v Pionir­ski knjiznici pricakujemo, da homo lahko kot tradicionalno razstavo, ob letosnjem 2. aprilu vendarle lahko uporabili za temo literaturo iz knjiznega kviza. 
J unija homo predstavili razstavo, ki jo homo pripravili ob 300-letnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja: le-ta ho stala cez vse poletje do konca septembra in ho med drugim tudi pova­bilo k pocitniskemu raziskovanju Slovenije. 
Vsaj en termin nasih strokovnih srecanj je tako se nezaseden in vabimo udelezence nasih strokovnih srecanj, da sami predlagajo ali celo pripravijo razpravo na doloceno temo; Pionir­ska knjiznica je vsekakor pripravljena sodelo­vati pri pripravi in prispevati svoj strokovni delez. 
Poleg tega smo vsako sredo rezervirali za delo z mladinskimi knjiznicarji: vabimo in pro­simo samo, da nam vnaprej najavite vas obisk in sporocite vaso zeljo, da homo informacije in gradivo kolikor je mogoce ze vnaprej pripravili (tel.: 317-269). 
Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport, sektor za predsolsko vzgojo, ho organi­ziral strokovni aktiv bolnisnicnih vzgojiteljev v Pionirski knjiznici (20. januarja). Na aktivu bodo spregovorili o knjigi sami, o moznostih in izkusnjah, ki jib imamo s knjigo ob bol­nem otroku. Vsebino in strukturo aktiva smo v timu oblikovali J urka Lepicnik-Vodopivec, vodja sektorja za predsolsko vzgojo Zavoda RS za solstvo in sport, Antonija Urbancic, pe­dagoski vodja vrtca UKC, Joza Oven, vzgo­jiteljica vrtca UKC in sodelavci Pionirske knjiznice. 
In se eno obvestilo: Darja Lavrencic v ja­nuarju zacenja s "pogovori o knjigah" z otroki, starimi 10 let in vec; prireditev ho vsak po­nedeljek ob 17. uri. V januarju se bodo kar dva ponedeljka pogovarjali o priljubljenih knji­gah Roalda Dahla; pri Mladiki je namrec izsel prevod njegovega menda najboljsega dela za otroke Charlie in tovarna cokolade. V ja­nuarju ho v Pionirski knjiznici tudi manjsa razstava njegovih del in junakov -ter uganka meseca. Zadnji ponedeljek v januarju pa nas ho obiskala pesnica in pisateljica Bina Stampe Zmavc, ki je pravkar pri Mohorjevi druzbi izdala Popravljalnico sanj, v januarju pa pricakujemo izid njene nave knjige pri Drzavni zalozbi Slovenije. 
Tilka J amnik 

************************************** 
ZBDS *************************************** 
SKLEPI STROKOVNEGA POSVETOVANJA ZBDS 1992 V LJUBLJANI 
SKLEPI SEKCIJE ZA SIK 

1. 
Enota za razvoj knjiznicarstva pri NUK naj v sodelovanju s sekcijo za SIK in us­treznimi visokosolskimi izobrazevalnimi zavodi organizira izobrazevanje knjiznicarjev SIK za opravljanje splosne informacijske dejavnosti. 

2. 
Sekcija SIK podpira predlog Enote za razvoj knjiznicarstva pri NUK, naj se doloci vzorcno SIK kot informacijsko sredisce. 

3. 
SIK bodo v sodelovanju z ERK pri NUK samostojno organizirale posvetovanje o svoji informacijski dejavnosti. 

4. 
NUK naj izda navodilo za opravljanje do­moznanske dejavnosti SIK za obdobje do do­koncne zakonske ureditve tega podrocja. 

5. 
Gradivo "Domoznanska dejavnost v KIS Slovenije", ki ga je ze sprejel SSK na seji 22.4.1992, naj bo strokovna podlaga za pod­zakonski akt k Zakonu o knjiznicarski dejav­nosti, ki ga bo izdalo Ministrstvo za kulturo RS. 


SKLEPI SEKCIJE ZA SPECIALNE KNJIZNICE 

1. Sekcija za specialne knjiznice je zainte­resirana za nadaljnji razvoj Evropskega doku­mentacijskega centra, zato predlaga, da finan­cer zagotovi vecja sredstva za: 
-povezovanje s specialnimi knjiznicami; -intenzivnejso promocijo; -nove strokovne kadre; -razsiritev delovanja (zahtevnejse storitve, 

kot npr. svetovanje uporabnikom). 
2. Pospesi povezovanje specialnih knjiznic v skupno racunalnisko mrezo na vec nacinov ( V dogovoru z IZUM-om): 
-vzajemni katalog direktno; -vzajemni katalog preko osrednjih knjiznic (vnos v mrezo opravlja osrednja knjiznica). 
3. Knjiznice se morajo seznaniti z EVROP­SKO zakonodajo o avtorskih pravicah ( copy­right), da homo pripravljeni, ko bo Slovenija podpisala tovrstne mednarodne dokumente. 
SKLEPI SEKCIJE ZA SOLSKE KNJIZNICE 

1. 
Podpreti ureditev PEDAGOSKEGA STATUSA solskega knjiznicarja v solski zako­nodaji. 

2. 
Doseci nastavitev in financiranje STRO­KOVNEGA svetovalca za solske knjiznice pri maticni sluzbi NUK. To je zahteva, ki jo po­navljamo vsako leto na posvetovanju bibliote­karjev, a je bila doslej nerealizirana. 


NOSILEC: NUK. 

3. Imenovati dodatnega PEDAGOSKEGA svetovalca za predmetno skupino za knjiznicno dejavnost (profil: BIBLIOTEKAR), ker obseg dela presega delo enega samega pedagoskega svetovalca za podrocja dela v VVO, na OS, SS ter domovih za ucence, na glasbenih solah. 
NOSILEC: MSS, ZRSSS, sekcija za solske knjiznice ZBDS. 
4. Zaceti razvojno pedagosko raziskovalno delo na bibliopedagoskem podrocju solskih 
knjiznic z vkljucitvijo v program dela sole 
s podrobno izdelavo koncepcije de) solskega 
knjiznicarja. 
NOSILEC: ERK NUK, ZRSSS, FF -Kate­

dra za bibliotekarstvo, Katedra za pedagogiko, 
Pedagoski institut. 
5. Sistemsko nacrtovanje avtomatizacije solskih knjiznic z vkljucitvijo v KIS in nasta­vitvijo racunalniskega strokovnjaka -praktika za potrebe solskih knjiznic pri vkljucevanju v KIS. 
NOSILEC: ZRSSS in NUK. 

SKLEPI VISOKOSOLSKIH KNJIZNIC 

Sekcija je poslala kratek povzetek OKRO­G LE MIZE, iz kateregaje tajnistvo oblikovalo naslednji sklep: 
V Ietu 1993 naj se zacne raziskovalna na­

loga s tematiko MOZNOSTI TRZENJA IN­
FORMACIJ V KNJIZNICAH. 
Predsedstvo ZBDS 
POSVETOVANJE ZBDS 1993: INFORMACIJSKI MANAGEMENT 

Eden najvecjih izzivov casa, v katerem zivimo, je ucinkovito in ekonomicno upravlja­nje informacij, ki nas skoraj nenadzorovano preplavljajo. Na vseh podrocjih udejstvova­nja proizvajamo neskoncne kolicine novih in-formacij, ki jih le s skrajnimi napori obvladu­jemo, obdelujemo in ponovno nudimo uporab­nikom. Ves cas je prisotno vprasanje, kako iz te nepregledne mnozice informacij dobiti kar najvec koristnega, kako informacijski sistem uspesno kontrolirati in zagotoviti, da bo de­loval ucinkovito tudi v ekonomskem smislu. 
Ucinkovito upravljanje sistemov zahteva so­delovanje vseh segmentov, ki so udelezeni v rezultatih poslovanja, popolnoma isto pravilo velja tudi za informacijske sisteme, kjer se pre­pleta od nastajanja do koncne uporabe in­formacij veliko stevilo zelo razlicnih disciplin. Njihovo usklajeno delovanje in ucinkovitost na vseh stopnjah pretoka informacij je predpo­goj uspesnosti informacijskega sistema. Gre za postopke in strokovne obdelave od "izde­lave" informacij, njihovega zajemanja, obde­lave, shranjevanja, vzdrievanja, iskanja in di­seminacije, do koncne uporabe in evalvacije. Z eno besedo lahko vse te postopke imenujemo "Information Management", slovenski izraz upravljanje informacij verjetno ni povsem is­toveten. Information Management bo krovna tema strokovnega posvetovanja Zveze biblio­tekarskih drustev Slovenije v letu 1993, ki bo oktobra v Mariboru. 
Pripravljalni odbor je za posvetovanje pri­pravil naslednje teze: 

1. V si vidiki informacijskega dela 

1.1. izdelava in priprava informacijskih vi-rov 
1.2. izbor in evalvacija informacijskih virov 
1.3. uporaba informacijskih virov 
1.4. ekonomski vidiki priprave informacij 
1.5. evalvacija informacij 
1.6. oplemenitena informacija 


2. Trzenje informacij 

2.1. ekonomski vidiki uporabe informacij 

2.2. ekonomski vidiki diseminacije informa­c1J 
3. Prilagajanje uporabniku in njego­vim zahtevam 

3.1. identifikacija potencialnih uporabnikov 

3.2. motiviranje in aktiviranje (pasivnih) uporabnikov 
Rok za oddajo izpolnjenih formularjev s povzetkomje 28. februar, celoten tekst refera­tov pa posljite sekretariatu ZBDS najpozneje do 20. junija 1993. 
Predsedstvo ZBDS 
************************************** 
IZOBRAZEVANJE 
*************************************** 





ZACETNI KNJIZNICARSKI TECAJ 
Zacetni knjiznicarski tecaj je potekal v NUK od 7.-18. 12. 1992, udelezilo se ga je 30 delav­cev (od tega iz SIK 9, iz solskih knjiznic 12 in ~z specialnih knjiznic 9). Poleg predavateljev 1z NUK so sodelovali tudi predavatelji iz Cen­tralne tehniske knjiznice, Zavoda za solstvo in ?srednje knjiznice S. Vilharja Koper. Skupaj J~ t_ecaj trajal 84 ur, zadnji dan pa je bil orga­mzuan v treh delavnicah. 
Upamo, da so se udelezenci ze odpocili od n~p?rneg~ del~ in "teorijo" koristno upora­blJaJo pr1 svoJem delu. Ker je bil zacetni k_njiznicarski tefaj ponovno organiziran po pe­t1h letih "premora", se za morebitne napake opravicujemo, udelezence pa vabimo, da nam cimprej sporocijo kritike, predloge itd., da homo naslednji tecaj lahko boljse organizirali. 
Delavci knjiznic, ki bi se zeleli v letu 1993 ude~eziti_ zacetnega knjiznicarskega tecaja, naj svoJe ev1dencne prijave posljejo na Enoto za raz_voj knjiznicarstva. Tecaj homo organizi­rah, ce bo najmanj 20 prijav. 
Melita Ambrozic 
************************************* 
SPECIALNE KN JIZNICE 
*************************************** 

PRIPOROCILA IN ZAKLJUCKICETRTEGA POSVETOVANJA SEKCIJE ZA SPECIALNE KNJIZNICE ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUSTEV SLOVENIJE 
IV. posvetovanje Sekcije za specialne knjiznice ZBDS Vloga specialnih knjiinic pri pospesevanju druibenega in gospodarskega ra­zvoja: za vkljucevanje v Evropo, ki je bilo 5. in 
6. novembra 1992 v Ljubljani v organizaciji Centralne tehniske knjiznice Univerze v Lju­bljani (CTK), je obravnavalo STRATESKO POVEZAVO SPECIALNIH KNJIZNIC IN MANAGEMENTA. Stalna posvetovanja Sek­cije za specialne knjiznice ZBDS ( v nadaljnjem besedilu Sekcija) so postala nenadomestljiva javna tribuna za proucevanje najnovejsih sve­tovnih teoreticnih dogajanj na podrocju speci­alnega bibliotekarstva, odzivov slovenskih bi­bliotekarjev in informacijskih strokovnjakov nanje, pa tudi prakticnih dosezkov in izkusenj specialnih knjiznic v Republiki Sloveniji. 
1. Tematsko podrocje: POMEN SPECIAL­NIH KNJIZNIC V PROCESU UPRAVLJA­NJA IN VODENJA 
1.1. Referati na to temo so proucevali pomen znanstvenih, strokovnih in poslovnih informacij v procesu poslovanja, oblikova­nja poslovne politike podjetja ter poslovnega odlocanja. Zaradi prilagajanja Republike Slo­venije zahtevam skupnega trga informacijskih storitev kot specificnega dela skupnega evrop­skega trga, se povecuje vloga sistema speci­alnih knjiznic kot posredovalk informacij o domacem in tujem znanju, katerega podje­tja nujno potrebujejo (Slovenska bela knjiga, 1990). 

1.2. Med sedanjim procesom definiranja lastnine je vedno bolj zaznavna razlika med funkcijo upravljanja in funkcijo vodenja pod­jetja. Le to pa zahteva od kadra v specialni knjiznici poznavanje virov za obe funkciji in glede na obvladanje vedno vecjega stevila po­slovnih informacij tudi poznavanje informacij­ske tehnologije in njenih trendov doma in v svetu. 
1.3. 
Na posvetovanju so se proucevala tudi teoreticna in prakticna vprasanja medsebojne odvisnosti informacijske politike podjetja ter bibliotekarjev in informacijskih strokovnjakov. Ugotovljeno je, da uspesni managerji vse bolj upostevajo novo vlogo specialnih knjiznic. 

2. 
Tematsko podrocje: FUNKCIONALNA POVEZAVA SPECIALNIH KNJIZNIC Z OSTALIMI ENOTAMI V PODJETJU 


2.1. Ena od pomembnih nalog informacijske politike specialne knjiznice je tudi promocija interakcije, komunikacij in medsebojne pod­pore med vsemi deli podjetja kot tudi med podjetjem in okolico ter kupci. Prikazani pro­jekt, kako specialno knjiznico (INDOK odde­lek) funkcionalno povezati z ostalimi enotami v podjetju, bo lahko strokovnim delavcem v specialni knjiznic v pomoc pri izdelavi podob­nega projekta. 
2.2. Prikazana je bila tudi povezava speci­alne knjiznice velikega sestavljenega podjetja z vec tisoc delavci, ki ima svoje enote raz­kropljene po vsej Sloveniji. Zanimivo je, da v tern podjetju izredno narasca povprasevanje po strokovnih informacijah v nasprotju s po­slovnimi, za katere bi moral biti zainteresiran management. Zdi se, da se ta segment krci na vedno ozji krog ljudi, ki nove vloge specialnih knjiznic ne poznajo dovolj. 
3. Tematsko podrocje: SPECIALNE KNJIZNICE V SEDANJIH GOSPODAR­SKIH RAZMERAH IN NJIHOVA VLOGA V NASLEDNJEMDESETLETJU 
3.1. Na posvetovanju je bilo na to temo poudarjeno, da bo vloga specialnih knjiznic v bliznji prihodnosti pomembna se posebej pri afirmaciji standardov in standardizacije -tako v okviru podjetja kot v okviru drzave Slo­venije. Kritika, namenjena Sekciji za speci­alne knjiznice, pa se nanasa na njeno preozko usmerjenost predvsem na vodilne kadre in raz­vojnike, medtem ko je za uspesno proizvodnjo potrebno spreminjati tudi miselnost vseh ljudi v proizvodnem procesu -od tehnikov do de­lavcev. 
Slovenija se intenzivno vkljucuje na po­drocju standardizacije v razviti svet in pri po­pularizaciji tega imajo pomembno vlogo osre­dnje tehniske univerzitetne knjiznice -tudi kot posrednice standardov in patentov svojim uporabnikom. 
3.2. Uspesno gospodarstvo naj bi zago­tavljalo tudi razcvet druzbene nadgradnje in Sekcija se zaveda pomembnosti in neresenih problemov te vrste specialnih knjiznic, kot so npr. muzejske knjiznice, pri katerih je osrednji problem prostorska stiska in glede na to tudi ne .dovolj zavarovano dragoceno knjiznicno gradivo. 
3.3. Glede na ze omenjena druzbena in go­spodarska gibanja prihaja tudi do sprememb nekaterih nasih raziskovalnih institutov, ki so se prestrukturirali v raziskovalne in konzul­tantske centre ali institute za svoje speciali­zirano podrocje; le-ti vecino dohodkov prido­bivajo na podlagi svobodne menjave dela, uva­jajo racionalno organizacijo dela, uporabljajo najsodobnejso tehnologijo, uvajajo nove kvali­tete, potrebne v trznem gospodarstvu, kar vse vpliva tudi na spremenjeno poslovanje speci­alne knjiznice ali INDOK centra. 
8 

Povecana je vloga informacijskega strokov­njaka oz. se pojavlja vse vec narocil za infor­macijske brokerje. 
4. Tematsko podrocje: BOJ PROTI MO­NOPOLOM NAD INFORMACIJAMI 
4.1 
. Na 4. posvetovanju Sekcije je bila prvic kompleksno obravnavana aktualna tema o mo­nopolih nad informacijami, glede na osrednjo temo 4. posvetovanja pa se je v mnogih refera­tih pojavljalo vprasanje poslovne tajnosti. Pri dostopnosti informacij obstojijo upravicene in neupravicljive omejitve (monopoli), glede na to je izpeljan koncept pogojne dostopnosti na­sproti nerealni absolutni dostopnosti informa­cij. V organiziranost in delovanje knjiznic in informacijskih sistemov je treba vgraditi in­strumente, ki bodo dajali v danih pogojih opti­malne rezultate tudi z upostevanjem cenovnih implikacij glede na dejstvo, da se trzni znacaj informacij vedno bolj krepi in siri. 

5. 
Tematsko podrocje: SODELOVANJE MED SPECIALNIMI IN VISOKOSOLSKI­MI KNJIZNICAMI ZARADI DOSTOPNO­STI INFORMACIJ IN PRIMARNIH DOKU­MENTOV 


5.1. Velike druzbene in gospodarske spre­membe so mocno prizadele tudi nekatere spe­cialne knjiznice. Mnoga podjetja so ukinila specialne knjiznice ali pa drasticno zmanjsala stevilo bibliotekarjev in informacijskih stro­kovnjakov. Pricakovati je, da se bo s sa­nacijo nasega gospodarstva stevilo specialnih knjiznic povecalo in prav tako njihova vloga kot posredovalk informacij vsem enotam pod­jetja. Pri tej preobrazbi pa bodo potrebovale pomoc maticnih (svetovalnih) sluzb osrednjih knjiznic. 
5.2. Sistem osrednjih knjiznic v Sloveniji, ki povezuje na sirsih znanstvenih in strokovnih podrocjih visokosolske in specialne knjiznice s povezovalnimi procesi -centralnimi katalogi oz. od leta 1988 z vkljucevanjem v vzajemni katalog, koordinacijo nabave monografij in se­rijskih publikacij ter z medknjiznicno izposojo (posredovanjem dokumentov)-se pod vplivom sodobne informacijske in komunikacijske teh­nologije se naprej ucinkovito razvija, posoda­blja delo osrednjih knjiznic, jim nalaga nove naloge in spremlja same povezovalne procese. 
5.3. Vkljucevanje visokosolskih in special­nih knjiznic v vzajemni katalog zahteva vecjo pomoc ustreznih osrednjih knjiznic, predvsem specialnim knjiznicam srednje in majhne veli­kosti z malo kadra in cesto brez strokovnjaka za katalogizacijo; tako pomoc je na tern posve­tovanju predlagala CTK. 
5.4. Kljub priznani vlogi sistema osrednjih knjiznic so bili opazeni pojavi, ki ze ogroil!,jo njihov dobro delujoci sistem. To je predvsem poizkus drobitve osrednjih knjiznic pri koordi­naciji serijskih publikacij, neustrezno financi­ranje osrednjih knjiznic brez upostevanja zna­nih meril, pri CTK, najvecji osrednji knjiznici za podrocje tehnike in prirodoslovnih ved, pa celo poizkusi, da se ji odvzame standardoteka ter zmanjsajo knjiznicni fondi in kadri ter ne nazadnje tudi stalno oviranje gradnje CTK ob Trzaski cesti. 
5.5. 
30-letno oviranje hitre poceni zgradbe CTK na ustrezni lokaciji ob Askercevi ce­sti je privedlo do neverjetne situacije, da se v vedno bolj specializiranem svetu predlaga zdruzitev knjiznic najbolj nasprotnega profila: samostojne osrednje univerzitetne tehniske knjiznice in nacionalne knjiznice, da bi se lahko zgradila pretenciozna draga zgradba ob Askercevi cesti, zlasti po izgubi obveznih pri­merkov iz bivse J ugoslavije. Skodo, ki bi bila s tern povzrocena, je treba na vsak nacin pre­preciti. 

6. 
Tematsko podrocje: SPECIALNE KNJIZNICE V SISTEMU ZNANSTVENIH IN TEHNICNIH INFORMACIJ 


6.1.Za podrocje knjiznicarstva je pomemben prispevek analiza podatkovne haze LISA, ki je bila predstavljena na posvetovanju. 
6.2. Na njem so se obravnavale teme, ki so bistvenega pomena za razvoj specialnega pa tudi univerzitetnega bibliotekarstva in ki prinasajo informacije o trendih raziskovanja pri nas in v svetu in pricajo, da je v ne­katerih nasih knjiznicah in drugih instituci­jah, povezanih s knjiznicarstvom, raziskovalno delo postalo sestavni del celotnega poslova­nja. Le to njihovim informacijskim strokovnja­kom omogoca tudi enakopravno sodelovanje v ustreznih mednarodnih organizacijah in v nji­hovih najnovejsih mednarodnih projektih, kot je npr. na podrocju gradbenistva mednarodno informacijsko omrezevanje (ARCONIS), v na­daljnjih nacrtovanih projektih, (npr. BUIL­DING INFORMAITON INTERNET), na po­drocju evropeizacije slovenske statistike in evi­denc in njene uporabe ter na vseh drugih po­drocjih delovanja podjetij, pri katerih delujejo specialne knjiznice. 
6.3. 
Informacijskim strokovnjakom so v pomoc pri delu analize in opis baz podatkov, za dajanje poslovnih in drugih informacij. 

7. 
Tematsko podrocje: IZOBRAZEVANJE IN NOVI PROFILI INFORMACIJ­SKIH IN BIBLIOTEKARSKIH KADROV ­IZOBRAZEVANJE UPORABNIKOV 


7 .1. Strokovnjaki v specialnih knjiznicah morajo obvladati poleg specialnih znanj stroke ustanove tudi podrocje informacijskih znano­sti, in to v smislu sirsih povezav strokovnih po­drocij . To naj bi bila njihova naloga glede na kontakte s specializiranimi strokovnjaki, ki so <lanes nekateri ze izredni poznavalci informa­cijske tehnologije in virov z lastnega podrocja. 
Ob tern se je zastavila vrsta vprasanj glede dodiplomskega in podiplomskega studija. 

7.2. Predstavljeno je bilo specificno delo z u porabniki statisticnih podatkov, ki poteka ze desetletje v Zavodu R Slovenije za stati­stiko, ki pa se je z druzbenimi spremembami se povecalo. 
ZAKLJUCKI 

1. 
Da bi specialne knjiznice v Republiki Sloveniji mogle odigrati pomembno vlogo pri vzpostavitvi trga informacijskih storitev, je potrebno znova opredeliti odnos podjetij do specialnih knjiznic, ga izboljsati in si hkrati zagotoviti podporo odgovornih organov pri nadaljnjem posodabljanju sistema specialnih knjiznic. 

2. 
Glede na to, da spremenjeni druzbeni odnosi terjajo tudi spremembe na ravni strateske povezave specialnih knjiznic z vo­dilnima strukturama podjetja, narasca hkrati potreba po poslovnih informacijah za funk­cijo upravljanja kot tudi za funkcijo vodenja podjetja, tega knjiznicnega gradiva pa zaradi zmanjsanja financnih sredstev CTK-ja, cetudi je osrednja knjiznica za podrocje tehnike in prirodoslovnih ved, le-ta ni mogla nabaviti, je treba to upostevati pri financiranju specialnih knjiznic in pri izdatkih za izobrazevanje njiho­vih delavcev na podrocju informatike. 


3. 
Probleme specialnih knjiznic, bibliote­karjev in informacijskih strokovnjakov, ki so jih povzrocile hitre druzbene in gospodarske razmere, intenzivno proucuje FID (Mednaro­dna zveza za informatiko in dokumentacijo), s katero se naj zacnejo informacijski strokov­njaki iz specialnih in osrednjih univerzitetnih in visokosolskih knjiznic nacrtneje in aktivno povezovati ob podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. 

4. 
Glede na razvite stike CTK-ja s FID kot njene clanice od leta 1965 dalje, ki se kazejo v izdajanju publikacij FID-a, predvsem tablic Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), v sodelovanju na skupscinah in komisijah FID­a, v osebnih stikih s predsedniki in vodilnimi clani komisij ter glede na razvito dokumenta­cijo CTK-ja Sekcija predlaga in priporoca Mi­nistrstvu za znanost in tehnologijo, da cimprej zacne pri FID-u postopek za imenovanje CTK­ja kot nacionalnega clana FID-a, oziroma da 


CTK za to pooblasti. 
5. 
Specialne knjiznice bodo v naslednjem desetletju lahko povecale svojo vlogo, ki se nanasa na razvoj Slovenije, ce bodo opozarjale na pomembnost standardov in standardizacije, ce bodo pozornost v enaki meri posvecale tudi spreminjanju miselnosti neposrednih proizva­jalcev in ne le vodilnih kadrov in razvojnikov. Sekcija za specialne knjiznice ne soglaiia z na­mero, da se CTK-ju odvzame osrednja stan­dardoteka, ki je sestavni de! njenih fondov in je tudi za uporabnike specialnih knjiznic neo­gibno potrebni in lahko dostopni vir informa­cij. 

6. 
Pri dilemi, katera informacija je dosto­pna, komu, kako in za kaksno ceno, se je naslo­niti na model, ki ureja kompleks dostopnosti na treh osnovnih ravneh oziroma stopenj: -standardne ali manj zahtevne storitve za splosno populacijo uporabnikov; stroske pra­viloma pokriva informacijsko-knjiznicna struk­tura iz sredstev druzbe/drzave; -standardne konvencionalne in nekonvencio­nalne informacijske storitve za populacijo zah­tevnih ali specializiranih uporabnikov; stroski se poravnavajo razlicno (subvencioniranje, la­stno financiranje, delitev placilnih obveznosti itd.); -oplemenitene informacijske storitve za visoko zahtevne in zelo specializirane informacije z nestandardnimi ali standardnimi storitvami na visji ravni; stroske informiranja pokriva pravi­loma institucionalni uporabnik, ker gre za naj­bolj trzno usmerjeno skupino. 

7. 
Za preoblikovanje in razsiritev studija bi­bliotekarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani tudi izven dosedanjih studijskih sku­pin druzboslovne, jezikovne in kulturne smeri je potrebno vkljuciti tudi strokovnjake iz dru­gih ustreznih fakultet in izoblikovati studij, ki bo dajal znanje za naziv BIBLIOTEKAR­INFORMATIK. V specialnih slovenskih knjiz­nicah je zaposleno ok. 800 ljudi. Ce ho gospo­darski razvoj v Sloveniji, kot je nacrtovano, 


uspel, ho tudi pri nas vedno vecJe pov­prasevanje po diplomantih, ki bodo zasedli de­lovna mesta, za katera se ho zahtevalo znanje bibliotekarstva in informacijskih znanosti. 
8. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani naj se uvede permanentno izobrazevanje s podrocja bibliotekarstva. Podiplomski studij iz infor­matike je bi! doslej organiziran le pri Bio­tehniski fakulteti in pri Fakulteti za naravo­slovje in tehnologijo -Kemijsko izobrazevanje za osebe z diplomo teh fakultet. Prouci naj se moznost uvedbe podiplomskega studija tudi za diplomante drugih fakultet. 
8.1. 
Strokovnjaki v specialnih knjiznicah morajo obvladati poleg specialnih znanj stroke ustanove tudi podrocje informacijskih znano­sti, in to v smislu sirsih povezav strokovnih po­drocij. To naj bi bila njihova naloga glede na kontakte s specializiranimi strokovnjaki, ki so <lanes nekateri ze izredni poznavalci informa­cijske tehnologije in virov z lastnega podrocja. Ob tern se je zastavila vrsta vprasanj glede do­diplomskega in podiplomskega studija pri nas. 

9. 
Treba je institucionalizirati izobrazevanje uporabnikov v solskem sistemu tako, da se na vseh srednjih in visokih solah, ki se niso u­vedle predmeta INFORMATIKA -le-ta obrav­nava informacijske vire za specificna podrocja in informacijsko tehnologijo -cimprej organi­zira. Predmet se na razlicnih stopnjah se­veda razlicno predava. Pouk predmeta naj bo cimbolj prakticen in naj poteka v povezavi z osrednjimi knjiznicami in razvitimi special­nimi knjiznicami. 

10. 
Diplomantom studija bibliotekarstva na tedanji Pedagoski akademiji v Ljubljani (PA), ki so si pridobili nazivi VISJI KNJIZNICAR, pajim ni bilo omogoceno nadaljevanje studija, se naj omogoci pridobitev naziva DIPLOMI­RANI BIBLIOTEKAR na naslednji nacin: 


1) Visji knjiznicarji, diplomanti PA, ki ze vec let zasedajo v svoji instituciji delovno mesto bibliotekarja, ki imajo objavljene stro­kovne prispevke, aktivno (z referati) sodelujejo na strokovnih posvetovanjih domain celo v tu­jini, obvladajo dva tujajezika in so morda tudi prejeli Copovo diplomo (zadnje naj ne bi bilo obvezno), naj pridobijo naziv BIBLIOTEKAR s strokovnim izpitom. 

2) Ostalim diplomantom studija bibliotekar­stva na Pedagoski akademiji, ki nimajo nave­denih strokovnih kvalitet, naj se omogoci eno­predmetni studij 3. in 4. letnika bibliotekar­stva na FF ob delu za pridobitev naslova D1­PLOMIRANI BIBLIOTEKAR. Studij naj bo brezplacen. 
11 . CTK je pripravljena omogocati vnos v vzajemni katalog tistim specialnim knjiznicam, ki tega zaenkrat same se ne mo­rejo izvajati. Oblika prenosa podatkov do CTK bo dogovorjena z vsako knjiznico pose­bej. Vzorcno se CTK lahko takoj dogovori z nekaj knjiznicami, sicer pa je potrebno obliko­vati celovit projekt. PREDLOG: Ministrstvo za znanost in tehno­logijo naj financno podpre raziskovalni pro­jekt, nosilka projekta naj bo CTK v stalnem sodelovanju z IZUM-om. Ob tern naj se preuci tudi vprasanje polozaja specialnih knjiznic v podjetjih. 
12. Opaza se drobljenje sistema osrednjih knjiznic, kar ima za posledico drobljenje fon­dov -treba je razlikovati naloge osrednje knjiznice od nalog specialnih in visokosolskih knjiznic. Vsekakor je pozitivno, da imajo le-te bogate specializirane fonde, financiranje osre­dnjih knjiznic pa naj bo prioriteta, ki bi jo mo­rala ustrezna ministrstva pri njihovem finan­ciranju upostevati glede na stevilo knjiznic, ki jib osrednja knjiznica povezuje, na stevilo znanstvenih in strokovnih podrocij, za katera le-ta organizira povezovalne procese, ali je no­silka specializiranih informacijskih centrov in ali ima pogoje za opravljanje maticne sluzbe. Ce se bo negativni trend nadaljeval, homo imeli na podrocju naravoslovja in tehnologije stevilne specialne knjiznice in nobene osre­dnje, ki bi podrocje povezovala in zagotavljala 
ucinkovito posredovanje dokumentov, koordi­nacijo nabave, svetovanje itd. 
13. 
Ker CTK povezuje najvecje stevilo vi­sok080lskih in specialnih knjiznic s podrocja tehnike in prirodoslovnih ved, je tudi sedez Sekcije za specialne knjiznice, ker CTK s sistemom povezovanja tehniskih knjiznic na tern podrocju predstavlja pomembno infra­strukturo za gospodarstvo in tehnisko izo­brazevanje, je Sekcija v zakljucke vseh do­sedanjih posvetovanj vkljucevala zahtevo, da se CTK na ustrezni lokaciji ob Askercevi ce­sti sredi tehniskega univerzitetnega studija in raziskovanja hitro zgradi. Predlagana nova resitev prostorskega problema CTK in Naro­dne in univerzitetne knjiznice v Ljubljani pod skupno streho v nanovo nacrtovani stavbi z lo­kacijo ob Askercevi cesti ni ugodna za CTK in je sprejemljiva le v primeru, ce CTK obdrzi status samostojne specializirane institucije. 

14. 
Sekcija za specialne knjiznice bo preucila predlog Zakona o knjiznicarstvu in posredovala svoje pripombe in predloge ustre­znim institucijam. 


Komisija za zakljucke Sekcije za specialne knjiznice 
************************************* 
PREDSTAVLJAMO VAM 
*************************************** 

KNJIZNICARJI V NOVI EVROPI (prvo evropsko posvetovanje knjiznicarjev) 
Od 26. do 29. novembra 1992 je potekalo v Trstu prvo evropsko posvetovanje o vlogi knjiznicarjev v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Osnovni namen posvetovanja je bil ustvariti evropski kulturni prostor in zagoto­

viti vsem evropskim drzavljanom prost dostop 
do kulturnih dobrin. 
Organizatorji so na posvetovanje povabili 450 evropskih knjiznic razlicnih vrst: od dr­zavnih in narodnih do splosnoizobrazevalnih, visokosolskih in specialnih. 
Knjiznicarji so najvec casa posvetili raz­pravam o novih kvalifikacijah in potrebah, ki jih postavlja knjiznicarska stroka, o prizna­nju razlicnih nazivov v sklopu EGS, o izo­brazevanju knjiznicarjev na visjih in visokih solah ter o stanju knjiznic v Evropi. 
Zadnji dan je bi) posvecen tudi raz­pravi o stanju izobrazevanja knjiznicarjev v knjiznicah v okvim regij Alpe-Jadran. Na tern delu posvetovanja sta sodelovali tudi knjiznicarki Alenka Sauperl iz Slovenije in Durda Mesic iz Hrvaske. V svojih prispev­kih sta prikazali stanje izobrazevanja in status knjiznicarjev v obeh drzavah. 
Vsi referati, ki so bili dostopni na posve­tovanju, so sedaj na razpolago interesentom v Enoti za razvoj knjiznicarstva. Rada bi se opo­zorila, da so referati napisani v italijanskem jeziku. Za vse dodatne informacije o posveto­vanju lahko poklicete Ano Martelanc na tel. stevilko: 150-141, int. 39. 
Ana Martelanc 
SEMINAR "NORDINFO" 0 AVTOMATSKI KONVERZIJI RETROSPEKTIVNIH KATALOGOV 

Seminar je organizirala danska Kraljeva (tj. nacionalna) knjiznica pod sponzorstvom nor­dijskega informacijskega sistema NORDINFO 
10. in 11. decembra v Kopenhagnu. Naslovili so ga: Avtomatska konverzija knjiznicnih kata­logov s skeniranjem in formatiranjem zapisov na primeru Kraljevske knjiznice v letih 1991 in 
1992. Na seminar so bile vabljene clanice NO­RDINFO in Konzorcija evropskih raziskoval­nih knjiznic (CERL). Skupaj s porocevalci je bilo 58 udelezencev, od tega 12 clanic CERL, med njimi tudi NUK, ki je z jesenjo 1992 po­stala redna clanica tega konzorcija. 
Splosne probleme avtomatske konverzije je v odlicnem uvodnem referatu predstavila Gu­nilla Jonsson iz Svedske, porocili o tekocih pro­jektih retrospektivne konverzije katalogov na Danskem in Finskem sta podala Ivan Bosemp in Esko Ha.kli, ostali prikazi srecanja so bili posveceni predstavitvi sistema avtomatskega skeniranja starih katalogov danske nacionalke v strojno citljive zapise. Ti zelo nazorni pri­kazi opticnega zajemanja podatkov s katalog­nih kartic so med dmgim postregli s podat­kom, da so uspeli pri doslej konvertiranih list­kih povsem avtomatsko formatirati v ASCII zapis 99,6 % od skoraj 300.000 bibliografskih opisov, kot povsem neobdeljive pa je program zavrgel samo nekaj nad 200 listkov. Ta infor­macija o ucinkovitosti konverzijeje ocitno pre­senetila tudi udelezence iz knjiznic, ki sicer ze redno opravljajo ali eksperimentalno uvajajo skeniranje z dmgimi sistemi. 
Kar dva porocevalca (Kramp iz danske Kraljeve in Hii.kli iz helsinske univerzitetne knjiznice) sta opozorila na tezave in zato previdnost pri presnemanju zapisov za retro­spektivna gradiva iz kooperativnih katalozno­bibliografskih sistemov tipa OCLC ali Utlas, prvi je celo poudaril, da predstavlja pri sis­temu danske nacionalke prevzemanje tujih za­pisov najdrazjo opcijo. Pri pretvarjanju po­datkov lahko povzroci po J onssonovi mnoge nevsecnosti ali kar zmedo v konvertirani zbirki tudi pretirano oziroma presirokogmdno imple­mentirano poenostavljanje v minimalne bibli­ografske opise. 
Kot je sklepno poudaril Kramp, gre pri sistemu avtomatske konverzije danske Kra­ljeve knjiznice za lokalni razvoj z vizijo in moznostmi vkljucevanja v mednarodne koo­perativne napore; dosedanje uspesne rezul­tate projekta je treba v veliki meri pripisati dejstvu, da sta pri njegovi zasnovi in izva­janju zgledno sodelovala dva profila strokov­njakov: stevilni bibliotekarji, dobro usposo­bljeni za delo z racunalnikom, in manjsa sku­pina racunalnicarjev s solidnimi bibliotekar­skimi znanji in s temu ustreznim razumeva­njem problemov bibliotekarskega zajemanja podatkov. 
Joze Kokole 



AN ALIZA "AN ALIZE BAZ PODATKOV, KI JIH GRADIJO ALI NUDIJO KNJIZNICE/INFORMACIJSKI CENTRI V REPUBLIKI SLOVENIJI, KATERIH DEJAVNOST SOFINANCIRA MZT" (IZUM, Maribor, november 1992) 
Analiza je izjemno ambiciozno zastavljena. Zajela naj bi celotno Slovenijo in izdelal naj bi jo neodvisen strokovnjak iz tujine, Tibor Toth iz Hrvaske, ob pornoci sodelavcev IZUM. Ana­liza je v nekern srnislu nadaljevanje ze oprav­ljene analize, ki je ocenjevala stopnjo avtoma­tizacije posarneznih specializiranih centrov in knjiznic v Sloveniji. 
Na zalost je analiza opravljena s podobnimi metodoloskimi napakami, kot jih je strokovna javnost lahko opazila ze pri tej predhodni ana­lizi in nanje tudi opozarjala. Te metodoloske napake rnocno zmanjsajo vrednost pricujoce analize in s tern tudi delno razvrednotijo trud, ki je bil vlozen v njeno izdelavo, in tiste kva­li tetne in strokovne predloge, ki jih nedvornno vsebuje. 
MetodolOBke napake so narejene pri: 
14 
1. 
opredeljevanju statusa posameznih insti­tucij in kriterijih njihove vkljucitve v ana­lizo; 

2. 
uporabljeni delitvi baz podatkov in nji­hovi vkljucitvi v analizo; 

3. 
vkljucitvi posarneznih tujih baz podatkov v analizo; 

4. 
izkljucitvi uporabnikov in njihovih potreb iz analize. 


1. 

Ze pri predhodni analizi je bilo najvec kri­tik izrecenih na nacin prikaza podatkov o po­samezni instituciji. Kljub opravicenirn kriti­karn se enak prikaz ponovi, z enakirni nesrni­sli, tudi v tej analizi. V Sloveniji zaenkrat po­znamo specializirane centre znanstvenega in­formiranja in kornuniciranja (ZIK) in osrednje knjiznice. Oboji, vsak na svojern podrocju, ko­ordinirajo delo institucij s tega podrocja. Vsak pregled situacije rnora izhajati iz tega dejstva (seveda rnora ob tern upoiitevati razlicno sto­pnjo potreb in razvoja dolocenega znanstve­nega/ strokovnega podrocj a). 
Ce tega ni, dobirno nepregleden seznarn majhnih enot (pogosto le z enirn ali dvema za­poslenirna), iz katerega ni razviden sistern kot celota. Tako "Analiza ... " ob veliki vecini (vsaj dve tretjini) mirno lahko zapise enako frazo (v razlicnih inacicah) " ... bazo je srnotrno poizku­siti konvertirati v COBIB ... ". Seveda pri tej ugotovitvi ni nic narobe, le nesmiselno je bilo porabiti dve tretjini papirja "Analize ... " za ti­sto, kar bi lahko povedali na eni strani. 
Analiza bi s tern sicer zrnanjsala obseg, pri­dobila pa bi na konciznosti in skupina, ki jo je opravila, bi se lahko bolj posvetila tistim insti­tucijam, kjer haze dejansko nastajajo oz. jih te posredujejo in metodologiji. 
Kriteriji, po katerih so v analizo vkljucene "liliputanske" enote (ki sicer lahko imajo ve­lik po men za zelo ozko podrocje), iz nje pa izkljucene institucije kot so Narodna in uni-verzitetna knjiznica in Centralna rnedicinska knjiznica, so lahko izjernno zanirnivi, ce bi jih avtorji v svojem tekstu pojasnili. Prav tako ni jasno, zakaj iz "Analize ... " niso razvidne or-ganizacije, kjer je skoncentrirana vecina insti­tucij, katerih delo je predrnet pricujoce "Ana-lize ... " -obe Univerzi, v Ljubljani in Mariboru. Slednjaje to vsaj delno preko Bibliografije svo­jih uciteljev. 
2. 

Resna. napaka je bila narejena tudi pri uporabljeni delitvi baz podatkov. Izraz ka­talozno-bibliografska baza pravzaprav zrnesa dva popolnoma ra.zlicna pojrna in se v stro­kovni literaturi ne uporablja. Eno so kata­logi knjiznic, ki oznacujejo knjizno zalogo po­sarnezne knjiznice, drugo so bibliografije, ki se obicajno izdelujejo za posarnezne institucije oz . podrocja. Za slednje tudi ni predpisanih kriterijev in nastajajo po potrebi in zeljah ti­stega, ki taksno bibliografijo naroci oz. izde­luje. 
Kljub ternu, da se je ze dosedaj ta izraz izka­zal za nesrniselen in neprirneren, se v tej analizi ponovno pojavi in s tern tudi bistveno opre­deli srner "Analize ... ". Narnrec, na ta nacin so v njeno obravnavo prisli katalogi posarnez­nih knjiznic, ki jih seveda knjiinice po Zakonu 
o bibliotekarstvu rnorajo irneti in so ie tra­dicionalno del knjiinicarskega poslovanja. Iz­boljsani katalog, OPAC, ki vsebuje tudi loka­cije in dosegljivost posameznih dokurnentov in nastaja kot del CO BISS-a, ki bi ga bilo vredno posebej analizirati, na ialost sploh ni de) te "Analize ... ", ceprav uporabniki ie dolgo, bolj ali rnanj organizirano, taksno analizo tudi zah­tevajo. 
Prav tako so v "Analizo ... " vkljucene tudi zbirke, ki nastajajo zaradi dolocila Zakona 
o raziskovalni dejavnosti, o tern, da rnora imeti raziskovalna organizacija obvezno orga­nizirano dokumentacijsko sluzbo. Gre za bi-bliografijo sodelavcev dolocene institucije (po­gosto tudi ozjega podrocja). Uporabljeni kri­teriji za ocenjevanje taksnih baz so seveda ne­srniselni, ker je njihov namen predvsern voditi evidenco raziskovalnih dosezkov RO in se rno­rajo podrejati tern kriterijern, ne pa kriterijern COBIB-a. Te bibliografije tudi obicajno vre­dnotijo "tezo" posarneznega zapisa oz. doku­rnenta.. 
3. 

Ni jasno, kaksen je bil namen vkljucitve ocen tujih baz v "Analizo ... ". Analizirane so nekatere baze, ki jih ponujata predvsern IZUM in RCULj kot hosta in nekatere baze, ki nasta­jajo z "downloadom" iz teh baz. Ker so vse te ocenjene "pozitivno", bi bilo prav tako mogoce zmanjsati obseg papirja s povzetkom teh ocen, kot je to pojasnjeno pri tocki 1. 
Razlika med bazami, ki se pridobijo na razlicnih medijih (npr. na magnetnih trakovih in CD ROM-ih), se z razvojem racunalniskih in predvsem komunikacijskih zmogljivosti krci in izgmJa. Nosilec podatkov postaja nepo­mernben, pomembna postajata nacin dostopa in uporabniski vrnesnik. Bistvene razlike med mreznim dostopom do bibliografske podat­kovne zbirke na CD ROM-u in na nekem "klasicnem" hostu seveda ni, razen hitrosti, stevila uporabnikov in seveda cene. Ce se je ielela opraviti analiza tujih zbirk pri nas, bi istocasno morali primerjati vse uporabnikom sistema ZIK ponujene tuje zbirke, ter jih pri­merjati med seboj. Mreini dostop do biblio­grafskih podatkovnih zbirk, nabavljenih v tu­jini, bi moral biti skupno izhodisce, primerjali pa bi lahko rnoinosti in seveda dosezke. Tako ostaja analiza teh zbirk vec kot pomanjkljiva. 
4. 

Vsebinsko najvecji spodrsljaj pa je nare­jen takrat, ko je pri analizi podatkovnih zbirk izpuscena analiza uporabnikov teh zbirk. Ce bi bila opravljena ta analiza, bi se pokazale 
tudi vse pomanjkljivosti prikazane v prejsnjih 
tockah. Videlo bi se, da je glede na stevilo 
uporabnikov vecina zbirk neopraviceno nega­
tivno ocenjena in kam se v resnici umescajo 
podatkovne zbirke, nabavljene v tujini. 
Znan je trend, da podatkovne zbirke vse bolj pregledujejo sami koncni uporabniki. V "Ana­lizi ... " pa nikjer ni niti omenjeno usposablja..­nje le-teh za uporabo tistih, predvsem tujih zbirk, ki so relevantne za njihovo znanstveno in strokovno delo. Analiza uporabnikov bi lahko tudi pokazala, katere od ponujenih zbirk (lahko tudi visoko ocenjenih v "Analizi ... ") po­leg bibliotekarjem in dokumentalistom sluzijo se komu drugemu. 
Splosna ocena in predlogi 

Glede na zgoraj nastete metodoloske po­manjkljivosti je tezko ocenjevati vrednost "Analize ... ". Nedvomno ima vrsto zanimi­vih ocen in zelo kvalitetnih opazanj, ki bi lahko pomagali proizvajalcem in ponudnikom teh podatkovnih zbirk k kvalitetnejsemu delu. Ne manjka pa tudi humornih vlozkov, kot je npr. ocena zbirke Jugoslovanski standardi in tehnicni predpisi (pri IZUM), ki naj bi jo kot doslej (!?!) tudi nadalje financiralo MZT Slo­venije. Nekaj je tudi napak pri oznacbah po­sameznih zbirk, pa tudi spuscenih jih je nekaj . Vendar to ne moremo steti med pomanjklji­vosti, saj je jasno, da je taksno analizo tezko popolno izdelati. 
Cudi le to, da med uporabljeno literaturo ni zaslediti publikacije, v kateri so bili objavljeni rezultati podobne analize opravljene pred do­brimi petimi leti s strani dr. Aleksandre Korn­hauser in sodelavcev v okviru naloge, ki jo je financirala takratna Raziskovalna skupnost. To, da avtorji publikacije ne poznajo in je tudi niso uporabili pri svoji analizi ( vsaj za osvet­litev razvoja ponudbe specializiranih zbirk s podrocja ZI na Slovenskem), ni obicajno pri taksnem delu in velja na to posebej opozoriti. 
16 

Citirani pa so dokumenti SNTIJ (in verjetno 
tudi uporabljani), za katerega pa vemo, da na 
tern podrocju nikoli ni zazivel in imajo zato za 
analizo stanja v Sloveniji majhen pomen. 
Mislim, da ima zaradi vsega nastetega "Analiza ... " mocno omejeno vrednost. Ce pa se je v njeno izdelavo vlozilo relativno velika materialna sredstva, pa bi bilo veliko bolje, da se poskusa popraviti, kot jo zavreci v ce­loti. Oblikuje naj se interdisciplinarna sku­pina strokovnjakov, ki bi opredelila metodolo­gijo "Analize ... ". A vtorji analize lahko nato ponovno obdelajo zbrane podatke skladno s tako izdelano metodologijo in podatke dopol­nijo tam, kjer niso bili zbrani. Tako predelana "Analiza ... " se ponovno predlozi narocniku in strokovni javnosti. Preprican sem, da bi tako izdelana lahko sluzila svojemu namenu. Na prvi strani je ta namen oznacen kot sa­nacija stanja. "Analiza ... " v sedanji obliki mogoce res opravicuje ta izraz, vendar bi mo­rali pocakati na rezultate metodolosko ustre­znejse analize, da bi lahko ta izraz tudi uteme­ljili. 
mag. Primoz Juznic 

************************************** OBVESTILA *************************************** 
"Etnografija Istre" {razstava v koprski knjiznici). Z vecerom narodnih obicajev v Istri, ki jih je predstavila znana Savrinka Ro­zana Kostial, so v koprski Osrednji knjiznici, v sredo 23. decembra, odprli razstavo z naslo­vom "Etnografija Istre" . 
Na razstavi so knjige in fotografije, za pope­stritev pa tudi nekaj starih predmetov, ki so jih posodili doma.cini (jedilni pribor, skatlica za milo, povoj za dojencka itd.). Poudarek je na knjiznem gradivu, saj je glavni namen opozoriti javnost, kaksno in koliko gradiva z etnografsko tematiko knjiznica premore. 
Razstavljene knjige, 150 po stevilu, nas po­peljejo v svet istrske ljudske glasbe in plesa, pokaiejo nam, kako so se ljudje zabavali in oblacili v razlicnih generacijskih obdobjih, se­znanijo nas s posameznimi gospodarskimi pa­nogami, s katerimi so se ukvarjali. Solinarstvo, ribistvo, oljarstvo, mlinarstvo in ovcarstvo so prav gotovo tiste, ki so vedno motivirale Is­trana in mu nudile vsaj skromno prezivetje. Razstavljena so tudi leposlovna dela z istrsko motiviko ne glede na narodnostne ali drzavne meJe. 
Slikovni de! razstave je na trinajstih pano­jih in kaze predvsem zanimive motive s po­drocja clovekove bivanjske kulture in nacina zivljenja. Upodobitev solinarke, beracice, pa­stirja, ribica ter motiv slovanske ohceti in piranskega mandraca so posebnost znanega nemskega slikarja, odlicnega portretista in krajinarja A. Tischbeina. 
Vse razstavljeno knjizno gradivo je iz fondov Domoznanskega oddelka koprske knjiznice, medtem ko je precej slikovnega gradiva last ko­prskega Etnografskega muzeja ter Pomorskega muzeja iz Pirana. 
Razstava je na ogled v avli knjiznice do 23. januarja 1993. -Vilma Krapez 
Odstopamo periodiko. Srednja ekonom­ska, trgovska in poslovno-administrativna sola iz Murske Sobote, Slovenska 4, 69000 Murska Sobota (kontaktna oseba: knjiznicarka Vera Goricki), odstopi naslednje vezane letnike pe­riodike: 
1. Razgledi. 1949, 1950, 1951, 1952 
2. Ekonomist. 1955-1962, 1966, 1967, 1969­1975 
3. 
Ekonomska politika. 1952-1972 

4. 
Encyklopaedia moderna. 1966-1976 


5. Finansije. 1953-1956, 1958, 1971 6. Front. 1970-1972 7. lnformator. 1954-1968 8. Jugoslavija. 1950-1953 

9. Jugoslovenski pregled. 1963-1966 10. Komunist. 1952 
11. 
Medjunarodna politika. 1955 

12. 
Medjunarodni problemi. 1963 

13. 
Mesecni statisticni bilten Narodne banke FNRJ. 1955-1958 

14. 
Nova misao. 1953 

15. 
Nastava matematike i fizike u srednjoj skoli. 1952 


16. Nastava povijesti. 1967 /1968-1970/1971 17. Nasa skupnost. 1956, 1957 /1958 
18. Nasa strucna skola. 1961/1962 19. Nasa stvarnost. 1953, 1954 
20. Nova trgovina. 1952-1971 , 1973-1976, 1982-1985 21. Samousluzivanje. 1970 
22. Socijalizam. 1964-1972 23. Stanovnistvo. 1964-1965 
24. 
Statisticka revija. 1958-1962 

25. 
Vjesnik rada. 1948 


26. Ekonomika preduzeca. 1953-1964, 1969­1971 
27. Ekonomska misao. 1973-1976 
28. Knjigovodstvo. 1958-1959, 1961-1968, 1970, 1974 
17 

29. Delo. 1950/1951, 1952 
30. Druzbeni razvoj SR Slovenije. 1966-1969, 1971, 1974-1976, 1979-1980 
31. Ekonomska revija. 1951-1961, 1963/1964, 1967, 1968, 1970, 1971, 1973-1980 
32. 
Gospodarski vestnik. 1952-1964 

33. 
Gozdraski vestnik. 1947-1948 

34. 
GV -svetovalec za gospodarstvo m upravno poslovanje. 1956-1960 

35. 
Industrijski vestnik. 1948 

36. 
Ljudska uprava. 1948 37. Ljudski pravnik. 1946, 1948 


38. Mesecni statisticni pregled SRS. 1965­1971, 1974-1976, 1978, 1979 
39. Na.fa obramba. 1970, 1972, 1973 
40. 
Nase gospodarstvo. 1970-1972, 1975, 1976, 1979, 1980 

41. 
Nasi zbori. 1968, 1969, 1972, 1975, 1976, 1977 

42. 
Novi svet. 1946-1952 43. Obcan. 1964 


44. Planinski vestnik. 1948 45. Popotnik. 1945/1946, 1948 
46. 
Prikazi in studije. 1956-1969, 1974-1978 

47. 
Prirocnik za mlade aktiviste. 1963 

48. 
Priroda, clovek in zdravje. 1946/1947, 1947/1948 


49. Proteus. 1946/1947 
50. Razprave in gradivo. 1986 
18 

51. 
Slovenski gospodarski list. 1935 

52. 
Sodobna pisarna. 1958-1963, 1966-1970 

53. 
Tehnika in gospodarstvo. 1938 

54. 
Telesna kultura. 1971 55. Tovaris. 1947, 1948 


56. 
Turizem in gostinstvo. 1948 

57. 
Vodnik : casopis za poljudno fizicno kul­turo. 1956, 1957 

58. 
Vprasanja nasih dni. 1946-1948, 1960­1963 


59. Andragogija. 1972-1975 60. Ekonomski pregled. 1953, 1956 
61. 
Matematicko fizicki list za ucenike sre­dnjih skola. SRH. 1964-1974 

62. 
Pogledi : casopis za teoriju drustvenih i prirodnih nauka. SRH. 1952/1953 

63. 
Proizvodno-tehnicko obrazovanje. SRH. 1979 

64. 
Republika. SRH. 1955 


Trimesecni praktikum v Kongresni k~jiznici. Open Society Fund -Slovenia nam je posredoval naslednje vabilo k sodelo­vanju v projektu "1993 Library of Congress Soros Foundation Visiting Fellows Program": 
Kongresna knjiinica (Washington) in Open Society Fund -Slovenia razpisujeta natecaj za trimesecni praktikum v Kongresni knjiznici. N amenjen je studentom zadnjega letnika bi­bliotekarstva, bibliotekarjem in profesorjem knjiznicarstva. Program se pricne 1. sep­tembra 1993 in ho nudil enomesecno splosno seznanjanje s Kongresno knjiznico in dvo­mesecno intenzivno usposahljanje na poseh­nem podrocju. Znanje anglescine je obvezno, rok prijav pa je do 1. marca 1993. Podrob­nejse informacije in prijavnice dobite na Open Society Fund -Slovenia, Miklosiceva 13, Lju­bljana, tel.: 302 912 ali fax: 312 139. 
KONGRESI IN POSVETOVANJA 
First International Conference on Grey Literature. Od 13. do 15. decembra 1993 bo v RAI Congress Centre v Amsterdamu na N izozemskem potekalo prvo mednarodno po­svetovanje o sivi literaturi (GL'93). Kotiza­cija plafana do 1. julija 1993 je 650,00 HFL, po 1. juliju pa 695,00 HFL. Nekaj vec infor­macij o tern lahko dobite v INDOK centru za bibliotekarstvo, za podrobnejsa obvestila pa se lahko obrnete na naslov organizacijskega odbora: TransAtlantic Information Consul­tancy and Translation Bureau, Koninginne­weg 201/1, 1075 CR Amsterdam, The Nether­lands; Combi-Tel-Fax (31) (0)20 6711818. Franci Zore 
Troisieme conference internationale sur la recherche en information. Od 11 . do 
13. julija bo v Franciji (Poigny la Foret) med­narodna konferenca na temo: "Nouvelles tech­nologies de !'information: Les defis pour la re­cherche en economie de )'information". Naslov organizatorja: CNRS -CERESI -Pavilion de la communication, 1, Place Aristide Briand, 92195 Meudon Cedex -France; Fax: (33)1 
45 .07.59.00 -.lelka Kastelic 
ASLIB Electronics Group, 35th Annual Conference 1993. Od 13. do 15. maja 1993 bo v Danbury Park Management Centre (Dan­bury, Chelmsford, Essex, UK) 35. letna kon­ferenca ASLIB Electronics Group z naslo­vom "Update '93 -Electronics and Informa­tion Management for 1993" . Kotizacija znasa 205 £ (za clane ASLIB) in 245 £ (za neclane). Za podrobnejse informacije pa se lahko obr­nete na organizatorja: Diane Richards, 6 The Hollies, Shefford, Beds. SG 17 5BX, UK; Tel­Fax: 0462 814708. -Jelka Kastelic 
* * * 
Odprtost INDOK centra/knjiznice za bibliotekarstvo v NUK. Obvesfamo vas, da je INDOK odprt za zunanje uporahnike od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, v sredo popoldne do 18. ure, vsako prvo delovno so­hoto v mesecu pa od 9. do 14. ure. -Franci Zore 

"Signalne informacije" Z novim letnikom hodo dosedanje Signalne inf ormacije iz biblio­tekarske periodike post ale Signalne inf orma­cije iz bibliotekarstva . Kot pove ze sprememba naslova, homo od sedaj poleg novosti iz hiblio­tekarske periodike objavljali tudi ohvestila o drugih puhlikacijah in dogajanjih na podrocju bibliotekarstva. Tako nameravamo vsak mesec ohjaviti seznam monografij, ki smo jih dobili v INDOK center/knjiznico za bibliotekarstvo v NUK. Poleg tega pa homo objavljali sezname tujih posvetovanj, saj -glede na vase pripombe -izbor, ki ga ohjavljamo v Knjiznicarskih no­vicah, ne zadosfa. -Franci Zore 
19 
NARODNA IN UNNERZITETNA KNJIZNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIZNICARSTVA 
januar 1993 


SEZNAM SPLOSNOIZOBRAZEVALNIH KNJIZNIC V SLOVENIJI 
1. 
Zavod za kulturo, izobrazevanje in sport LAVRICEVA KNJIZNICA Gregorciceva 18, 65270 Ajdovscina Vodja: Kristina Bric, tel.: 065 61-328 Odprtost: po-pe: 9-17; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 


2. 
Zavod za kulturo Brezice OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA BREZICE Trg dr. Ivana Ribarja 12 b, 68250 Brezice Vodja: Mija Sebek, tel.: 0608 65-625 Odprtost: po, sr, pe: 7-17; to, ce: 7-15; so: druga v mes.: 8-12 Tip knjiznice: III. 

3. 
OSREDNJA KNJIZNICA CELJE Muzejski trg la, 63000 Celje Vodja: Janko Germadnik, tel.: 063 26-753, 26-731, fax: 063 25-350 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 

4. 
Druzbeni center KNJIZNICA JOZETA UDOVICA Partizanska 9, 61380 Cerknica Vodja: Helena Mele, tel.: 061 791-078, 791-409, fax: 791-078 Odprtost : po, ce, pe: 7-18; to, sr: 7-15 Tip knjiznice: IV. 

5. 
Zavod za izobraievanje in kulturo Crnomelj KNJIZNICA Ulica Otona Zupancica 7, 68340 Crnomelj Vodja: Irena Muc, tel.: 068 51-364 Odprtost: po, to, sr, pe: 10-13.30 in 15-18; ce: 14-16, so: 8-12 in 2. in 4. so v mes. Tip knjiznice: IV. 

6. 
KNJIZNICA DOMZALE Ljubljanska 58, 61230 Dornzale Vodja: Cveta Zalokar-Orazem, tel.: 061 721-204, fax: 712-499 Odprtost: po-pe. : 7-19 Tip knjiznice: III. 

7. 
Zveza kulturnih organizacij Dravograd MATICNA KNJIZNICA DRAVOGRAD Trg 4. julija 29, 62370 Dravograd Vodja: Cveta Cop, tel.: 0602 83-256 Odprtost: po-pe: 10-14.30; sr: 13-17.30 Tip knjiznice: V. 

8. 
Delavska univerza OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA Trg svobode 4, 69250 Gornja Radgona Vodja: Katarina Rauter, tel.: 069 61-054 Odprtost: po, sr, ce, pe: 8-18 Tip knjiznice: III. 

9. 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNA KNJIZNICA GROSUPLJE Adamiceva 15, 61290 Grosuplje Vodja: Lojzka Baranasic, tel.: 061 771-439 Odprtost: po-pe: 9-19 Tip knjiznice: III. 

10. 
Kulturno-rekreacijski center 14. oktober KNJIZNICA Novi log 4, 61430 Hrastnik Vodja: Marija Vucetic, tel.: 0601 41-820 Odprtost: po-pe: 8-14 ali 13-19; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 


11. 
MESTNA KNJIZNICA IN CITALNICA Ljubljanska 5, 65280 Idrija Vodja: Anica Bozic, tel.: 065 71-050 Odprtost: po, pe, sr: 11-19; to, ce: 7-14; so: 7-12 Tip knjiznice: III. 

12. 
KNJIZNICA MAKSE SAMSA Titov trg 2, 66250 Ilirska Bistrica Vodja: Manica Klemenc, tel.: 067 81-088 Odprtost: po, sr, pe: 7-13, 15-18; to, ce: 7-14 Tip knjiznice: IV. 

13. 
MATICNA KNJIZNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 66310 Izola Vodja: Marina Hrs, tel.: 066 63-412 Odprtost: po-pe: 8-12, 16-18.30; so: 9-12.30 Tip knjiznice: IV. 

14. 
OBCINSKA KNJIZNICA JESENICE Trg Toneta Cufarja 4, 64270 Jesenice Vodja: Cvetka Martincic, tel.: 064 81-065 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 

15. 
MATICNA KNJIZNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 61240 Kamnik Vodja: Sasa Kos, tel.: 061 812-597, 811-217, fax: 8il-239 Odprtost: po-pe: 9-19 Tip knjiznice: III. 

16. 
KNJIZNICA KOCEVJE Ljubljanska c. 6, 61330 Kocevje Vodja: Ema Strumbelj, tel.: 061 851-936 Odprtost : po-pe: 9-19; so: 8-11 Tip knjiznice: IV. 

17. 
OSREDNJA KNJIZNICA SRECKA VILHARJA KOPER Trg revolucije 1, 66000 Koper Vodja: Evgen Kostial, tel.: 066 22-091, 23-866, fax: 066 23-866 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-12 Tip knjiznice: II 

18. 
OSREDNJA KNJIZNICA OBCINE KRANJ Tavcarjeva 41, 64000 Kranj Vodja: Anatol Stern, tel.: 064 222-031 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-13 Tip knjiznice: II. 

19. 
VALVASORJEVA KNJIZNICA KRSKO Cesta krskih zrtev 26, 68270 Krsko Vodja: Ida Merhar, tel.: 0608 31-269 Odprtost: po-pe: 9-14; so: l. in 2. so v mes. 8-12 Tip knjiznice: III. 


21 
20 . Skupscina obcine Lasko -Druzbene dejavnosti OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA LASKO Askercev trg 4, 63270 Lasko Vodja: Metka Kovacic, tel. : 063 732-207 Odprtost: po, sr, pe: 8-14; to, ce: 12-19; pe: 19-20 Tip knjiznice: IV. 
21. Delavska univerza Lenart MATICNA KNJIZNICA LENART Nikova ulica 9, 62230 Lenart Vodja: Breda Zorko, tel.: 062 724-286 Odprtost: po-pe: 7-15; sr: 7-17; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 
22 
. Zavod za kulturo obcine Lendava DE KNJIZNICA Partizanska 10, 69220 Lendava Vodja: Zuzana Zoldos, tel.: 069 75-353, fax: 069 75-353 Odprtost: po-pe: 8-18; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 

23 
. Zavod za izobrazevanje in kulturo Litija MATICNA KNJIZNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9, 61270 Litija Vodja: Joza Konjar, tel.: 061 881-102 Odprtost: po-pe: 10-19; to: 8-14 Tip knjiznice: IV. 


24. KNJIZNICA BEZIGRAD Vodovodna 3, 61000 Ljubljana Vodja: Marija Kobal, tel.: 061 322-955, 131-143, fax: 131-143 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Tip knjiznice: II. 
25 . KNJIZNICA OTONA ZUPANCICA Dvorni trg 2/11, 61000 Ljubljana Vodja: Damijana Hainz, tel. : 061 221-781, 216-828, fax: 221-781 Odprtost: po-pe: 8-17.30; so: 8-13 Tip knjiznice: III. 
26. 
KNJIZNICA JOZETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloska c. 61, 61110 Ljubljana Vodja: Janez Lah, tel.: 061 446-324, fax: 448-034 Odprtost: po-pe: 8-20; so: 8-13 Tip knjiznice: II. 

27. 
KNJIZNICA "PREZIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIC Trzaska 47 a, 61111 Ljubljana Vodja: Breda Bajuk, tel.: 061 263-679, 261-183, fax: 263-679 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 

28. 
KNJIZNICA SISKA Celovska c. 161, 61000 Ljubljana Vodja: Silva Crnugelj, tel. : 061 555-935, fax: 555-935 Odprtost: po-pe: 7-19.30; so: 7-13 Tip knjiznice: II 

29. 
Delavska univerza OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA LJUTOMER Glavni trg 1, 69240 Ljutomer Vodja: Jelka Godec, tel.: 069 81-294 Odprtost: po, sr: 8-17; to, ce, pe: 8-15 Tip knjiznice: IV. 


25 
30 . MATICNA KNJIZNICA LOGATEC Trzaska 44, 61370 Logatec Vodja: v.d. Marjan Geohelli, tel.: 061 741-722, fax: 741-722 Odprtost : po-pe: 15-19 Tip knjiznice: V. 
31. 
MARIBORSKA KNJIZNICA Rotovski trg 2, 62000 Maribor Vodja: Dragica Turjak, tel.: 062 26-391, 26-367, 222-640, fax: 062 26-391 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Tip knjiznice: I. 

32. 
LJUDSKA KNJIZNICA METLIKA Cesta bratstva in enotnosti 23, 68330 Metlika Vodja: Anica Kopinic, tel.: 068 58-370 Odprtost: po, sr, pe: 9-17; to, ce: 9-15; so: 9-11 Tip knjiznice: V. 


33 . OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA pri ZKO Mozirje Hribernikova 1, 63330 Mozirje Vodja: Ana Lamut, tel.: 063 831-292 Odprtost: po-pe: 10-18 Tip knjiznice: IV. 
34. POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIZNICA Grajska 2, 69000 Murska Sobota Vodja: Joze Vugrinec, tel.: 069 21-474 Odprtost: po-pe: 8-18; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 
26 

35 
. GORISKA KNJIZNICA FRANCETA BEVKA Kidriceva 20, 65000 Nova Gorica Vodja: Rajko Slokar, tel.: 065 22-498 Odprtost: po-pe: 7-19; ce: 11-19; so: 4 Tip knjiznice: II. 

36 
. STUDIJSKA KNJIZNICA MIRANA JARCA Cesta komandanta Staneta 26/28, 68000 Novo mesto Vodja: Janez Mezan, tel. : 068 21-496, 28-044, 27-167, 21-118 fax: 068 21-496 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-14 Tip knjiznice: II. 


37. KNJIZNICA ORMOZ Vrazova 12, 62270 Ormoz Vodja: Zeljka Nardin-Milovanovic, tel. : 062 700-509 Odprtost: po: 8-15, to: 12-17; sr: 11-15, ce: 8-15; pe: 12-19 Tip knjiznice: IV. 
38 . MATICNA KNJIZNICA PIRAN Tartinijev trg 1, 66330 Piran Vodja: Slavko Gaberc, tel.: 066 73-870 Odprtost: po-pe: 8-12 in 14-19; so: 8-11 Tip knjiznice: III. 
39. 
KNJIZNICA BENA ZUPANCICA POSTOJNA Trg Padlih borcev 5, 66230 Postojna Vodja: Alenka Curk, tel.: 067 21-052 Odprtost: po-pe: 7.30-19 Tip knjiznice: III. 

40. 
LJUDSKA IN STUDIJSKA KNJIZNICA PTUJ Trg svobode 1/11, 62250 Ptuj Vodja: Lidija Majnik, tel.: 062 771-480 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Tip knjiznice: II. 

41. 
Delavska univerza ENOTA KNJIZNICA Koroska cesta 2, 62360 Radlje ob Dravi Vodja: lvanka Kus, tel.: 0602 71-170 Odprtost: po, pe: 8-14; to, ce: 8-14 in 16-18; sr: 8-16 Tip knjiznice: IV. 

42. 
KNJIZNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27, 64240 Radovljica Vodja: Rezka Subic, tel.: 064 74-534 Odprtost: po-pe: 8-19, ce: 10-19; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 


43. 
KOROSKA OSREDNJA KNJIZNICA "DR. FRANC SUSNIK" Na gradu 1, 62390 Ravne na Koroskem Vodja: Janez Mrdavscic, tel.: 0602 22-294, 21-467 Odprtost: po, to, sr, pe: 7-19, ce: 7-12; so: 7-13 Tip knjiznice: III. 

44. 
LJUDSKA KNJIZNICA RIBNICA Seskova 17, 61310 Ribnica Vodja: Vesna Postrak, tel.: 061 861-938 Odprtost: po-pe: 9-19.30; so: 9-12 Tip knjiznice: lV. 


45. 
OBCINSKA KNJIZNICA SEVNICA Naselje heroja Maroka 17, 68290 Sevnica Vodja: Ida Tusar, tel.: 0608 81-304 Odprtost: po: 8-14; to: 8-12; sr: zaprto, ce: 8-12; pe: 13-17 Tip knjiznice: IV. 

46. 
KOSOVELOVA KNJIZNICA SEZANA Mirka Pirca 1, 66210 Sezana Vodja: Lucka Cehovin, tel. : 067 73-478 Odprtost: po-pe: 7-18; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 


47. 
KNJIZNICA JOSIPA VOSNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16, 62310 Slov. Bistrica Vodja: Metka Pristovnik, tel.: 062 811-287 Odprtost: po, sr, pe: 8-18.30; to, ce: 8-15 Tip knjiznice: III. 

48. 
KNJIZNICA KSAVERJA MESKA Glavni trg 1, 62380 Slovenj Gradec Vodja: Alenka Valtl, tel.: 0602 41-159, fax: 0602 41-159 Odprtost: po-pe: 7.30-18 Tip knjiznice: III. 


28 

49 . Splosnoizobrazevalni center ENOTA KNJIZNICA SLOVENSKE KONJICE Titov trg 4, 63210 Slov.Konjice Vodja: Nusa Dvorsek, tel.: 63 755-634, fax: 755-223 Odprtost: po-pe: 9-17 Tip knjiznice: III. 
50. 
KNJIZNICA SENTJUR Dusana Kvedra 16, 63230 Sentjur pri Celju Vodja: Tatjana Cmok, tel.: 063 741-277 Odprtost: po: 7-19; sr: 7-17; pe: 7-19; so: 10 Tip knjiznice: IV. 

51. 
KNJIZNICA IVANA TAVCARJA Solska 6, 64220 Skofja Loka Vodja: Ludvik Kaluza, tel.: 064 620-200, 620-638 Odprtost: po-pe: 8-19 Tip knjiznice: III. 

52. 
OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA Smarje 112, 63240 Smarje pri Jelsah Vodja: Joie Caks, tel.: 063 821-352 Odprtost : po, sr, pe: 12-18; to, ce: 8-14 Tip knjiznice: III. 



29 
53 . Kulturni center "Ivan Napotnik" KNJIZNICA Titov trg 5, 63320 Velenje Vodja: Ljubisa Savovic, tel.: 063 853-265 Odprtost: po-pe: 9-19; ce: 9-13; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 
54. 
KNJIZNICA CIRILA KOSMACA TOLMIN Tumov drevored 6, 65220 Tolrnin Vodja: Ivan Jermol, tel.: 065 81-048 Odprtost: po, sr, pe: 7.30-19 Tip knjiznice: III. 

55. 
KNJIZNICA TONETA SELISKARJA Ul. 1. junija 19, 61420 Trbovlje Vodja: Marija Sedej, tel.: 0601 21-748 Odprtost: po-pe: 8-12 in 14-18; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 

56. 
VIO Trebnje TOZD Center za izobrazevanje in kulturo KNJIZNICA PAVLA GOLIE Kidriceva 2, 68210 Trebnje Vodja: Stanka Pungartnik, tel.: 068 44-104, fax: 44-162 Odprtost: po-pe: 10-18 Tip knjiznice: IV. 

57. 
Zavod za kulturo in izobra.zevanje TRZISKA KNJIZNICA Balos 4, 64290 Trzic Vodja: Dani Kunsic, tel. : 064 53-178 Odprtost: po-pe: 9-18 Tip knjiznice: IV. 


58 
. CANKARJEVA KNJIZNICA VRHNIKA Trzaska 9b, 61360 Vrhnika Vodja: Marija Iskrenovic, tel.: 061 751-114 Odprtost : po-pe: 9-19; so: 8-12 Tip knjiznice: IV. 

59 
. Kulturni center -Delavski <lorn KNJIZNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1, 61410 Zagorje ob Savi Vodja: Milena Garantini, tel.: 0601 61-281 Odprtost: po-pe: 8-12, 15-18.30 Tip knjiznice: IV. 



30 

60. OBCINSKA MATICNA KNJIZNICA ZALEC Askerceva 9a, 63310 Zalec Vodja: Anka Krcmar, tel.: 063 713-245 Odprtost: po, sr:· 7-18, to, ce, pe: 7-14; so: 8-12 Tip knjiznice: III. 
31 
V KROZENJE 

KNJIZNICARSKE NOVICE, 3(1993), st.I. YU ISSN 0353-9237. 
lzdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredil: mag. Franci Zore. Naklada: 550 izvodov. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179-92 z dne 
16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativncga znacaja iz 13. tock<\ tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %. 
32 
Strokovno posvetovanje  "INFORMATION  MANAGEMENT"  
Kraj  MARIBOR  
Datum  . . . . . . . . . .  OKTOBER 1993  .- 

Naslov referata  
Avtor  
Delovna organizacija (naslov)  
Kljucne besede . . 
 

Povzetek (do 25 vrstic)