Štev. 76. V LloMlani, v sreflo One 2. aprila 1924. Posamezna številna stane 1 "50 Din. Leto Lil Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 и pol leta..... . 126 ta celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno « Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60 Cene fnserafoml Enostolpna petiina vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2'50, veliki po Din 5 - ln 4'-, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri ve6jem naročilu popust. Izhaja vsak dan lzvzemii ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri ijuiraf,' Poštnino Mm v ootovinL Uredništvo Je v Kopitarjevi nlici 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. Drugo osvobojenje. Politični položaj, kakor se je razvil po osnutju opozicijonalnega bloka, pomeni za našo državo naravnost zgodovinsko razdobje po zedinjenju. Naj se vladajoča kriza razplete momentanno kakorkoli, po 31. marcu tega leta, ko so se med opozicijo in sedanjo vlado v parlamentu porušili vsi mostovi, stopa Jugoslavija v novo fazo svojega političnega razvoja. Kajti odslej ne bo več mogoče reševali naša notranja življenjska vprašanja z gnilimi kompromisi, mimoidočimi koalicijami in drugimi na premetenih računih in izigravanju egoističnih instinktov slonečimi kombinacijami, marveč vsa politična borba se vrši od danes med ostro ločenima taboroma: koalicijo vseh poštenih eiementov Jugoslavije na eni in koalicijo vseh nepoštenih na drugi strani. Opozicija je postala središče, okoli katerega se zbirajo in se bodo še zbirali vsi, ki hočejo Jugoslaviji dobro, dočim ostane blok vladnih strank naravno to, kar je, zveza med nasilniki in njihovimi prodancl, ki se more držati samo z nemoralnimi sredstvi, dokler pač gre. Največja nesreča naše države od njenega osnutja sem je bilo dejstvo, da so hotele ob njej izvestne prečanske stranke in politične osebe rehabilitirati svojo temno prošlost. Nova država jim je bila golo sredstvo, da se po njej dokopljejo do moči, ki je po svojem protiljudskem značaju same iz sebe niso nikoli imele, oziroma jo popolnoma izgubile. Ujedinjenje je bilo zanje dobra špekulacija kakor katerikoli dogodek na borzi, da poskušajo splavati iz dna na vrh. To so bili v prvi vrsti liberalci na Hrvatskem in v Sloveniji, ki so se po prevratu hitro prebarvali v »demokrate« in se Srbom predstavili kot borci za jugoslovan-etvo, dasi se liberalna stranka tako na Hrvatskem kakor na Slovenskem ni nikoli borila za kaj drugega kakor za premoč kapitala, za politično in socialno reakcijo ter za privilegije takozvane gospode. V Avstriji s Heinom, na Hrvatskem z vsakim maža-ronskim banom, so se v Jugoslaviji oklenili Pašiča, laskajoč velesrbskim in protikato-liškim aspiracijam vlastodržcev, in so zato po navadi vseh poturic bili hujši od svojih gospodarjev. Znano je, da so Nemci, Francozi, Angleži v kolonijah najhujši šovinisti. Pravtako so demokrati v prečanskih kolonijah Velesrbije stokrat hujši od Srbov. 'Angleži pravijo takim ljudem »džingo« in sicer v zaničljivem pomenu. Kadar hoče Anglež doma Ircem dati samoupravo, kriči džingo v Belfastu, da se morajo vsi Irci kot protidržaven element pobesiti. Podobno naši demokratski džingi. Ponujajo se oblastnikom, da posrbijo vse prečanske dežele, agitirajo za pravoslavje, denuncirajo svoje sonarodnjake in se dajo plačati kot politični policaji in rablji nad lastnimi rojaki. Toda prišel je tudi zanje čas, ko se jim pošteni Srbi zahvaljujejo za te »čedne« usluge. To se je zgodilo z osnutjem opozicionalnega bloka. Kakor hitro so se tukaj zbrali vsi resnično državni elementi, ki hočejo miru, gospodarskega napredka in politične povzdige Jugoslavije na temelju enakopravnosti, za prečanske džinge ni bilo več mesta v oni vsedržavni demokratski stranki, ki ji načeluje Srb Davidovič. V koaliciji resnično jugoslovanskih, ljudskih in protikorupcionističnih strank bi bili pre-čanski demokrati izgubili ves svoj smisel. Zato se je izvedla nujno potrebna, naravna in zdrava ločitev pleveli od zrna. Bila bi najhujša nesreča za blok, če bi med neizprosnimi nasprotniki korupcije sedeli Pribičevič in njegovi pajdaši iz bivšega maža-ronskega tabora. Kajti oni ne spadajo nikamor drugam nego tja, kjer po Pribičevi-ćevem uskoštvu v resnici so: med Pašiča in tiste njegove povojne radikale, ki Srbijo danes plenijo hujše nego so jo njeni sovražniki med vojno, in med štiri za tri milijone dinarjev kupljene džemijetovce. Danes vidimo v taboru opozicije večino prebivalstva države in sicer vseh treh narodov, dočim so v vladnem bloku sami velesrbi. Prečanski demokrati igrajo v tej plemenski vladi vlogo izdajalca v sovražnem taboru. Ta vloga jim tudi pristoja in je njih vredna. Nobene druge vloge bi ne igrali bolj odkrito in naravno. Opozicional- ni blok pa je čist, združuje stranke s pristnim jugoslovanskim programom in same borce za okrepitev naše države na temelju politične svobode, socialnega napredka ter poštene upravo. Zato tudi izid borbe ne more biti dvomljiv. Jugoslavija ni noben Basuto- ali Jubaland, kjer bi mogla manjšina države — in to predstavitelji enega samega njenega dela — potlačiti večine — in to same v borbi za državljanske in socialne svoboščine preizkušene stranke — s pomočjo bajonetov, žandarmerije ter nepoštenja. Tega se mora zavedati vsak, kdor nosi odgovornost za usodo Jugosla- Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Z ozirom na današnji izid v verifikacijskem odboru se misli, da bo vlada že takoj po tej verifikaciji demisionirala, če ne bodo radikali poskusili jutri z obstrukcijo v odboru. Sicer pa bi morala vlada po vseh načelih parlamentarizma takoj podati de-misijo, ker je ostala v manjšini glede tako važnega vprašanja, kakor je vprašanje verifikacije 15 poslancev, in to poslancev, ki so proti njej. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Vlada je hotela z nasiljem preprečiti delovanje hrvatskih poslancev. Toda te njene namere so bile odbite, kajti ostala jo v verifikacijskem odboru v manjšini vkljub temu, da je kupila glas demokratskega disidenta Jligorije Anastazijeviča, Poraz vlade iih današnji seji verifikacijskega odbora je moral brez dvoma Pašiču in Pribičeviču dokazati, da s podkupovanjem in nasiljem ne moreta izpeljati svoj načrt. Radikali so po seji odbora izjavili, da se jim bo to, kar jim je izpodletelo v verifikacijskem odboru, posrečilo v plenumu skupščine. Vendar je že danes gotovo, da so tudi ti računi napačni. — Danes je povsem jasno, da bo vlada prvi dan, ko se pokaže v skupščini, če se sploh pokaže, dobila nezaupnico. (Glej poročilo o seji verifikacijskega odbora na 2. strani.) NASTAS PETROVIČ PROTI PAŠIČU. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) V radikalnem klubu poka in se lomi. Dnevno se ustvarjajo nove skupine poslancev, ki so proti nasilni in koruptni politiki Pašiča in Pribičeviča. Prvi, ki je odločno nastopil, je Nastas Petrovič, eden najuglednejših prvakov radikalne stranke, proti kateremu je Pašič ponovno v borbi podlegel. Ob priliki volitev v marcu mescu je Pašič proti njemu in njegovem volivnem okraju organiziral hujše nasilje nego proti nasprotnim strankam ali kljub temu je Pašičev protikandidat proti g. Petroviču ostal v manjšini. Okoli Petroviča se danes zbirajo predvsem poslanci iz Južne Srbije, ki bodo brez dvoma sledili njemu. Druga struja se zbira okrog dr. Ninka Perica. Tu je nekaj kmetskih poslancev, ki v borbi proti dr. Lazi Markoviču vsled takozvancga položaja niso mogli uspeti. Nastop dr. Ninka Perica proti dr. Lazi Markoviču jim je dobrodošel povod, da začnejo borbo proti Markoviču in tudi proti dr. K o j i č u in njima sličnim trabantom Pašičevim. Nekaj poslancev se zbira okrog Ljube Jo-vanoviča in ta skupina bi hotela spraviti njega na čelo, ker misli, da bi s tem rešila radikalno stranko in njeno popolno osamljenost. Pašiču vse to ni neznano in mu je prav dobro prišla demisija Ljube Jovanoviča. Kakor so namreč čuje iz njemu bližnjih vladnih krogov, namerava Pašič Jovanoviča vzeti v svoj kabinet, da bi si ga na ta način obdržal. Istotako bi vstopil pri tej priliki v kabinet dr. Ninko Peric izpadla pa bi dr. K o j i č in Vo-jislav J a n j i č. Račun Pašiča je enostaven. S tem misli odstraniti nezadovoljnost onih skupin in pridobiti zase dva nevarna prvaka in tako pokazati, da je on za čiščenje v vladi, česar pa nihče ne verjame. To so samo računi in načrti, ki jih Pašič s svojim znanim »ima vremena« najbrž ne bo mogel več izpeljati, ker ga bodo prehiteli dogodki, ki se razvijajo pospešeno na škodo Pašiča in Pribičeviča in njihove kampanije. V njegovih vrstah je nastalo veliko nialodušie in nihče ne verjame, da vije. Sicer smo lahko pripravljeni na diktaturo, ki pa ne more dolgo trajati, kajti ta diktatura bo diktatura korupcionistov, torej onih, ki bi sami rabili nad seboj diktature, da ne izropajo in ugonobijo cele države. In ker je ljudstvo v državi zdravo, bodo »diktatorji« kmalu telebnili v prepad. Konipcionisti se nadejajo še na nadaljnje zaveznike. Nel V najvažnejših trenutkih za bodočnost Jugoslavije, ko gre za njeno drugo osvobojenje bodo prečanski demokratski uskoki ostali sami med samimi korupcionisti, obsojenimi na skorajšnji konec! se ob priliki verifikacije posreči obdržati kompaktnost radikalnega kluba. RAZGOVOR NASTASA PETROVIČA Z DR. KOROŠCEM. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Danes popoldne je Nastas Petrovič obiskal v Jugoslovanskem klubu dr. Korošcain ostal z njim v razgovoru nad dve uri. Ta vest je radikalom skrajno neprijetno došla in vladni krogi so bili ogorčeni, ko so vsled popoldanskega nastopa Nastasa Petroviča ostali v verifikacijskem odboru v manjšini. Dr. Korošca je tekom današnjega dne obiskalo še več drugih radikalskih poslancev, ki so se pri njem intenzivno zarJmali za razvoj situacije. POTLAČENO RAZPOLOŽENJE V VLADI. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Vlada je na svoji današnji seji razpravljala o položaju, ki je nastal vsled neprilik v radikalnem klubu, vsled demisije skupščinskega predsednika Ljube Jovanoviča in vsled energičnega nastopa opozicije, ki je vladi najbolj prekrižala njene račune. Ministri so bili na seji zelo malobesedni. Očividno niso prišli v posvetu do ugodnih rezultatov. PRITISK NA LJUBO JOVANOVIČA RADI DEMISIJE. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Vesti, da bo skupščina odgodena, so za sedaj preuranje-ne, kajti vlada je svojim poslancem izdala nalogo, da ostanejo v Belgradu vsi do zadnjega. Radikali in Pribičevičevi poslanci so tukaj. Kar se tiče začasnega prekinjenja dela, se misli, da je bilo prekinjeno vsled demisije Jovanoviča, ki so jo mislili še vedno prikrivati in so nagovarjali Ljubo Jovanoviča, da jo naj prekliče, in zato, ker je vlada uvidela nemožnost delovanja skupščino brez sodelovanja opozicije, ki ima večino. RAMKALSKI MANEVER. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Radikalski tisk zadnje dni operira z volitvami. Glede tega smo že povedali, da jih Pašič in Pribičevič ne bosta vodila. To navidezno samozavestna pisava radikalskega tiska hoče opozicijo samo preplašiti. TISZOV SPREMLJEVALEC KANDIDAT ZA NASLEDNIKA LJ. JOVANOVIČA. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Z ozirom na demisijo Ljube Jovanoviča se v krogih korupcionističnega bloka trdi, da bo prišel na njegovo mesto dr. Edo L u k i n i č. V to ne verujejo niti ti krogi sami, ker dobro vedo, da nimajo večine niti za Jovanoviča, kaj šele za Lukiniča. DŽEMIJET SLUTI POTOP KORUPCIJE. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Na današnji seji džemijeta so razpravljali o položaju. Deset poslancev džemijeta je izjavilo, da ne bodo več ostali nevtralni, temveč da bodo podpirali opozicionalni blok. Ostali štirje poslanci pa bodo začasno še ostali pri Pašiču, da ^vlečejo še par tisočakov, dokler je še čas. USKOKI IZ STRANKE IZKLJUČENI. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji glavnega odbora demokratsko stranke je bilo sklenjeno, da se 15 poslancev, ki so pristopili k Pribičeviču, izključi iz demokratske stranke in izbrišejo iz vseh njenih organizacij. Ta sklep jo priobčen vsem članom kakor tudi organizacijam demokratske stranke, da bi se znale po tem sklepu ravnati. BUDNOST VODITELJEV OPOZICIJE. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) V Jugosl. kit« bu so se vršile dve konferenci voditeljev, opozicije. Opozicija budno zasleduje vse do-j godke in razvoj položaja v posameznih klu-j bih posebno v radikalnem ter vzdržuje) zveze z vsemi nezadovoljnimi osebami. Za-I sleduje pa tudi številne intrige, ki jih misli preprečiti na primeren način. IZJAVA POSLANCEV HRSS. Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Dav iso prišli v Zagreb poslanci dr. Krnjevič, Košutič in dr. Ortner. Krnjevič in Košutič sta se se-j stala z dr. Lorkovičem in ga obvestila o razvoju dogodkov in položaju v Belgradu. Glede radikalov sta se izjavila, da so za vse sposobni. Njih ni prisilila na ratifikaJ cijo mandatov HRSS od njih povdarjena »državotvornost«. Eden izmed Radičevih poslancev je dejal, da je vez s srbskim se-, ljaštvom sklenjena. Glede govoric o skup-j nem nastopu bloka pri volitvah je dejal, da! gre samo za to, da pride blok močnejši in volitev. RADIČ NA DUNAJU. Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Vesti, da jW Radič odšel v London, niso resnične, nego čaka na Dunaju, odkoder se misli povrniti v domovino. CENTRALIST PRIBIČEVIČ. Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Vprašanje za* grebške veterinarske šole je rešeno. Pribičevič je pristal na to, da bi imela vel terinarska šola značaj učnega zavoda ali t« šola mora biti v — Belgradu. Vsled te njegove odločbe so bili pri njem delegati slušateljev veterinarske šole. Danes so se vrnili v Zagreb z zgornjim sporočilom PRIHOD NEKATERIH POSLANCEV HRSS V ZAGREB. Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Za jutri so pričakuje prihod nekaterih poslancev HRSS da stopijo v stike z bližnjimi političnimi prijatelji. Ta prihod je potreben, ker vlada v. Zagrebu velika politična neorientiranost. »0BZ0R.« Zagreb, 1'. aprila. (Izv.) Današnji »Hrvat« se bavi v uvodniku z »Obzorom« in pravi, da je »Obzor« zaplaval v radikalsko vode. SNOVANJE BLOKA NARODNIH MANJŠIN V VOJVODINI. Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Poslanec Bla« ško Rajič je izjavil, da se bo v Vojvodini osnoval blok narodnih manjšin, ki bi mogel dobiti do 20 mandatov in bi bil v glavnem naperjen proti metodam sedanjega režima. V znamenju korupcije. Praga, 1. aprila. (Izv.) Večerna izdaja »Češkega Slova« poroča,, da je več uradnikov poštnega ministrstva sprejemalo stalne plače od zasebnih tvrdk kot podkupnino, — V zadevi bencinske afere so se izvršile nove aretacije. — Kakor poroča »Našinec«, se bo spričo mnogoštevilnosti korupcijskih afer imenovala posebna interministerialna komisija v svrho preiskave. Washington, 1. aprila. (Izv.) SenatoC Dil je v senatu vložil predlog, da ima državni podtajnik Teodor Roosevelt demisi-jonirati, ker je zapleten v petrolejski škandal. — Preiskovalna komisija gledei petrolejske afere je sklenila, da se zasliši Gaston Mens, ki je pozvan tudi pred zvezno sodišče zaradi zarote proti državi New-york. POINCARE - UTRJEN. Pariz, 1. apr. (Izv.) V dolgotrajni seji, ki se je končala šele ob 3. zjutraj sta obe zbornici sprejeli naknadni proračun s 495 proti 66 glasovom. FRANCOSKI PARLAMENT. Pariz, 1. aprila. (Izv.) Kakor poročajo listi, se bo zasedanje parlamenta 5. aprila zaključilo. TRAMVAJSKI ŠTRAJK V ANGLIJI KONČAN. London, 1. aprila. (Izv.) Včeraj se ie mezdni spor med tramvajskimi uslužbenci in lastniki poravnal. Vsleil tega se je danes ob 2. uri zjutraj tramvaiski promet zopet otvorii. Poraz vlade v verifikacijskem odboru. 15 POSLANCEV VERIFICIRANIH. — V RADIKALNEMU KLUBU POKA. TRI STRUJE RADIKALOV PROTI NASILNI IN KORUPTNI POLITIKI. MALODUŠNOST V BLOKU KORUPCIJE IN NASILJA. Vlada proti verMac!!! mandatov hrvatsklR poslancev. VLADNA NAKANA IZJALOVLJENA. - PROTEST OPOZICIJE. - PRI GLASOVANJU ZA 15 MANDATOV VLADNA SKUPINA PREGLASOVANA. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je predsednik verifikacijskega odbora dolgo časa konferiral s Pašičem glede verifikacije. Istotako je vlada na svoji dopoldanski seji razpravljala o stališču, ki ga naj zavzame pri verifikaciji, in sklenjeno je bilo, da se mandati n e verificirajo. Sam verifikacijski odbor se je sestal malo pred 5 uro. Prešlo se je takoj na dnevni red, in sicer na razpravljanje o mandatih HRSS v virovitiškem okrožju, kjer je kandidiral dr. R i b a r, prejšnji predsednik narodne skupščine. Prisotni so bili vsi člani verifikacijskega odbora. Verificirati je bilo šest mandatov HRSS, med drugimi dr. Basarička in dr. Horvata. Proti volitvi v virovitiškem okrožju so bile vložene najtežje pritožbe, in sicer vse že prej. Pritožbe so vložili demokrati, češ, da so radikalna vlada in Radičevci izvajali teror ob volitvah. Razvila se je daljša debata, v kateri so se v bistvu konstati-rali argumenti kakor lansko leto pri splošni verifikaciji v zadevi Ribarj»T ega mandata. Takrat so hoteli rad'kali in demokrati spraviti dr. Ribarja v parlament in s tem oškodovati Radiča za mandat. Izvolili so poseben odbor, ki na) sam prešteje glasove. Dasi je ta odbor delal kar najbolj samovoljno, ni mogel spraviti ' toliko glasov, da bi bil dr. Ribar izvoljen. Manjkalo je še 12 glasov. Radikalni go-.vorniki so podčrtali zlasti to, da so bili (volivni spiski nepravilni, da je bil teror, da so nekateri volili s pooblastili. Predlagali so, da se naj izvoli posebna komi-«ija, ki bi na licu mesta preiskala vse navedbe. Radikal Nastas Petrovič je izjavil, da mora vsaka pritožba doprinesti tudi dokaze. V teh pritožbah pa ni dokazov, zato so bile že lansko leto zavrnjene. Naslas Petrovič je zahteval, da naj se tudi sedaj gre preko njih, ker so brezpredmetne. Ker se je zdelo, da bodo radikali zopet sejo izpolnili z brezpredmetnim besedičenjem, je reagiral zelo energično dr. Hohnjec, češ, da moramo z vso upravičenostjo trditi, da radikali ne marajo verificirati Radičevih mandatov. [15 dni že čakajo Radičevci na verifikacijo svojih mandatov v Belgradu. Način, kako postopa vladna večina, je brez pri-inera v celem kulturnem svetu in kaže, da živimo v brezpravni državi. Ta način, ki ga pa uvaja radikalna vlada, je prava sramota. Te besede dr. Hohnjeca so Izzvale veliko burjo in nemir. Pričelo se je vsestransko vpitje in predsednik je dr. Hohnjeca ukoril. Ukoril je pa tudi druge. V istem smislu so govorili ostali poslanci opozicije. Nato je dal predsednik Gjuričić na glasovanje predlog radikalov, da naj se izvoli komisija, ki naj vodi dolgotrajno anketo na licu mesta. Za predlog vlade je glasovalo 10 članov odbora, proti anketi pa 11 članov v poimenskem glasovanju. Z opozicijo je glasoval proti tudi radi-kalec Nastas Petrovič, dočim je na demokratski listi izvoljeni Gligorije Anastazije-vić glsoval z vlado, ki je ostala v manjšini. Radikali so takoj svoj propadli predlog priglas'U kot manjšinjski predlog. Pri ponovnem glasovanju za verifikacijo je ostalo isto razmerje glasov. S tem je verifikacijski odbor verificiral 6 mandatov HRSS v virovitiškem okraju. Nato se je prešlo na va-raždinsko volivno okrožje. Proti Radičevim mandatom je bila lani vložena pritožba dr. Krizmana, ki jo je pa pred zadnjo verifikacijo 20 Radičevih mandatov preklical. Sedaj je prišlo par naročenih pritožb, v katerih se povdarja, da so Radičevci agitirali za republiko in da so izvajali teror. Nastas Petrovič je izjavil, da so te pritožbe naročene, ker po enem letu nihče ne more več vlagati pritožb, ki naj bi bile uvaževa-nja vredne. Na tak način bi lahko osporje-vali vse mandate. Predlagam, da se pritožbe zavrnejo in da se verifikacija izvrši. Radikal Vasa Jovanovič pravi, da se mora o dr. Krizmanovi pritožbi razpravljati, četudi jo je preklical in povdarja, da so morejo pritožbe vlagati tako dolgo, dokler se verifikacija ne izvrši. Radikali stavljajo svoj predlog, da se tudi sedaj izvoli posebna komisija in da se vrši anketa na licu mesta. Pri glasovanju je bil predlog vlade odklonjen v razmerju glasov 10 proti 11. Isto število 11 glasov je bilo tudi za verifikacijo Radičevih mandatov v varaždinskem okraju, 10 pa proti. Z opozicijo glasuje tudi Nastas Petrovič. Na ta način je danes bilo verificiranih 15 mandatov Radičeve stranke. Nato je predsednik zaključil sejo in določil prihodnjo za jutri popoldne. Opozicija je protestirala, da se seja ne vrši žg dopoldne. IZ LABOUR-STRANKE. London, 1. apr. (Izv.) Član neodvisne Skupine Mosley, zet lorda Curzona, je zaprosil Mac Donalda za sprejem v Delavsko stranko. ROPARSKI VLOM V GRADCU. Gradec, 1. aprila. (Izv.) Danes ponoči bo neznanci vlom li v inšpektorat Južne železnice, kjer so iz blagajne uropali 50 do 60 milijonov kron. VELIKE POVODNJI NA SLOVAŠKEM. Praga, 1. apr. (Izv.) Listi poročajo znova o velikih povodnjih v vzhodni Slovaški in v Podkarpatski Rusiji. NESREČE VSLED POVODNJI V ŠPANm Sevilla, 1. aprila. (Izv.) V Algani se je udri most, vsled česar je 15 oseb, ki so opazovale naraščanje Guadalquivira, utonile. POLET OKOLI SVETA Z AEROPLANOM. Pariz, 1. apr. (Izv.) »Matin« poroča, da je angleški letalec Mac Larsen, ki je začel svoj polet okoli sveta, danes odletel iz Brin-disija, pa se je moral ustaviti na Krfu zaradi male napake na motorju. Jutri bo nadaljeval svoj polet v Atene. 11 * V času mirovnih in razoroževalnih konferenc. Francoska firma Schneider-Creuzot ponuja Grčiji kredit v znesku 220 milijonov frankov v svrho, da Grčija za ta denar zgradi bojne ladje v francoskih ladjedelnicah. — Reprezentančna zbornica v Washingtonu je sprejela kredit za armado v znesku 326 milijonov dolarjev. Mornarica tu ni všteta. * Položaj delavske vlade na Angleškem je vsled vednih štrajkov ogrožen. Vendar pa konservativci ne želijo Mac Donalda na ljubo liberalcem vreči. Da bi preprečili, da ne bi liberalci med časoji, ko bi Mac Donald moral eventualno odpotovati iz dežele v svrho pogajanj s Francijo, vlado strmoglavili — so konservativci prožili misel »božjega miru« (treu-ga dei) z delavsko vlado. To ima namen vladi zasigurati trdno oporo za čas njenih odločivnih pogajanj z inozemstvom. Dokazuje pa tudi izredni državni čut Angležev. * Prebitek preteklega finančnega leta (1023/24) v Angliji znaša po »Daily Mailu« 42 milijonov funtov. * Finančni uspehi italijanskega fašizma. Italijanski finančni minister dr. Štefani je minolo nedeljo na voli vnem shodu v Milanu podal zelo ugodno sliko italijanskih državnih financ. Deficit v državnem proračunu, ki se je oh nastopu fašistovske vlade cenil na 4—5 milijard, se je tekom zadnjih 17 mesecev znižal na brezpomembnih par milijonov, tako da je danes ravnotežje v italijanskem proračunu dejansko doseženo. V drugem polletju 1923. jo vlada reducirala 32.117 državnih nameščencev in s tem prihranila 297 milijonov. Dosedanji uspehi omogočujejo vladi, da previdno in sistematično izvaja znižanje davčnih bremen. Tudi plačilna bilanca Italije se more smatrati za uravnovešeno. Odtod stalnost italijanske valute nasproti ameriški in angleški. * Volivno geslo centruma pri predsto-ječih volitvah v nemški državni zbor je: »Такб proti reakciji desnice kakor proti revoluciji levice!* * Egiptovski muslimani izjavljajo, da Abdul Medžida ne smatrajo za kalifa, ker ima kalif samo pomen, ako z duhovno oblastjo združuje tudi posvetno. Sicer pa Abdul Medžid tudi ni bil legalno izvoljen. Sploh vprašanje kalifa muslimanov veliko ne razburja, ker je od Osmanov uzurpirani kalifat s časom izgubil tako svoj duhovni kakor politični pomen. -f Zgodba o pavovem perju. Kuluk je bil uveden z dvanajstinami. Edini klub v celem parlamentu, ki je z vso načelnostjo in energijo pobijal uvedbo kuluka, je bil Jugoslovanski klub. Dosegel je tudi uspeh, da se kuluk ni začel izvajati v Sloveniji. Ko pa je demokratska birokracija v Sloveniji hotela biti za kuluk gorečnejša nego ministrstvo, se je v parlamentu iznova vnela debata. Vlada je pustila kuluk pasti in ga ni obnovila v finančnem načrtu. Ker je bil kuluk uveden samo z dvanajstinami, je z njimi vred njegova pravna veljavnost ugasnila. Vlada se vsled ostre kritike ni upala prevzeti določb o kuluku tudi v finančni načrt, zato je bil kuluk odpravljen, kar smo mi že zdavna ugotovili. Slovenski demokratje pa bi radi pokazali kak uspeh, da bi ž njim pokrili sramotno izdajstvo z uskoštvom v velesrbski tabor in so po Sv. Pribičeviću stavili zahtevo, da se kuluk odpravi, ko jo bil že odpravljen in nikomur sploh ni prihajalo več na pamet, da bi ga uvedel v finančni zakon. Še pred kratkim pa je kuluku pel slavospeve »Slov. narod«, ki ni poznal položaja in je mislil, tla je kuluk še v veljavi. Zdaj bi se pa demokrati radi lišpali s pavovim perjem, češ kaj se da doseči z — izdajstvom. Izdajstvo pa ostano izdajstvo in ne izgubi prav nič na svoji moralni gnilobi, četudi bi res bilo poplačano s še več srebrniki, kakor je bila vredna odprava kuluka. V slučaju kuluka je pa Jugoslovanski klub doprinesel sijajen dokaz, da se da z vztrajno in dosledno načelno borbo doseči uspehe tudi brez izdajstva. Zato se Jugoslovanskemu klubu ni treba lišpati s pavo- vim perjem kakor se morajo slovenski de mokratski uskoki. -f Gibanje Hrv. ljudske stranko. Zadnje dni meseca marca sta se mudila v Dal-maciji posl. Stjepan Barič in dr. Janko Šim-rak. Priredila sta več sestankov z zaupniki Hrv. pučke stranke. Iz Dalmacije sta odpotovala v Bosno in Hercegovino. -j- Razcep v zagrebški »Orjank. Z* grebška Orjuna se je razcepila v dva tabora. En del drži s Pribičevičem, drugi pa a Davidovičem. Pri ljubljanski ni te nevarnosti, kor se kot poslušen privesek dr. Žerjava točno drži njegovih navodil. Prej je po »Jutrovem« zgledu zabavljala čez Pašica, zdaj pa slavi njegovo koruptno kompanijo. Značilen glas o kulturnem bojn. Pra. ška svobodomiselna revija »Lumir« je priobčila senzacionalen članek, ki opozarja na pogubnost in nezmiselnost kulturnega boja v Češkoslovaški republiki. Člankar na-glaša, da je katolicizem poleg antike velika zapuščina češkega kulturnega kroga. Razumevanje za katolicizem narašča v enaki meri kakor se razodeva enostranost in nezadostnost čisto mehaničnega intelektu-alizma. Čast, komur časti Včerajšnje >Jutro* ugotavlja, da sprejemajo slovenski demokrati vso odgovornost za korupcijo Pašiče-vega režima. Zatrdilo pa, da se bodo potrudili, da si jo pošteno prislužijo, je čisto odveč. To smo že mi ugotovili, preden je prišlo »Jutrovo« priznanje. Tri milijone dinarjev je bilo pri Narodni banki nakazanih za štiri režimovske džtfs mijetovce in seveda tudi dvignjenih. Pričakovali smo v »Jutrovem« listku zgodbo, kako je »Jutrov« »stekli pes« naskočil tiste, ki nakazujejo državni denar v podku-povalne namene, in tiste, ki ga sprejemajo. Pa je izostala. »Jutrov« «stekli pes» nima zob. Že vedo, zakaj eo mu jih izdrli. Kajj nam obetajo. V včerajšnjem uvodniku »Jutra« beremo, da se »nove volitve ne bodo delale, kakor sta si to zasnovala g. Radič in Korošec« in da »se ne bodo vršile v znamenju preganjanja državnih elementov in da so tudi garancije podane, da ne bo več pri njih odločal teror brezvestnih hujskače v.« — Tako pisanje je naravnost divno! Torej »državni elementi«, ki imajo v rokah ves državni aparat z oboroženo močjo vred, so bili preganjani, »brezvestni hujskači« pa, proti katerim nastopa ves državni aparat, so izvajali teror(!). Komu »Jutro« to po jo? Ali ima svoje demokrate za tako tepce, da bi to verjeli? Kar pa so tiče »garancij« za prihodnje volitve, je pa »Jutrova« pisava jako značilna, ker »Ju-trove« grožnje res napovedujejo teror namesto svobodnih volitev, kar je za demokratičnost »Jutrovih« matadorjev jako slabo spričevalo. Lastna hvala. Včerajšnje >Jutro< po* roča iz Belgrada: »Predvsem po predlogu JDS je uspelo ministru saobraćaja, da jo dobil v finančnem zakonu pooblastilo za prevedbo južnih železničarjev... Kuluk je odpravljen... Po zahtevi demokratov je bilo sprejeto pooblastilo vladi, da izvrši zvišanje invalidskih prejemkov... Eksistenčni minimum je zvišan na 5000 dinarjev... Linearno zvišanje 30 odstotnega poreza za hišne posestnike odpade... trgovska zbornica v Ljubljani se preosnuje... itd.« —^ Vse te pridobitve beleži »Jutro« včeraj na korist demokratske stranke v poročilu, kjer stoji istočasno: »Brezobzirna obstrukcija zlasti klerikalcev je povrh povzročila, da se je moral finanč- Dr. W. M. Mac Govern. Preoblečen v prepovedani Tibet. (Dalje.) Ministrski svet ali kašak jo zelo važna korporacija. V Tibetu ne ločijo uprave in sodstva in je vsak namestnik obenem tudi prvi sodnik v svojem okraju. Kašak jo pa najvišja upravna in tudi najvišja sodna oblast, Dalai-lama izvršuje vlado potom njega. Kašak imenuje namestnike 53 okrajev Tibeta in pa vse važne uradnike, kašak izdaja postave in naredbe. Da pa nemirni menihi ne nasprotujejo preveč, pridejo vsa važna vprašanja zakonodaje pred narodno skupščino. Seje kašaka eo vsak delavnik, razen sobote. Enkrat na teden se zberejo ministri pri Dalai-lami, ki se za vlado zelo zanima in očrta v splošnih obrisih politično smer. V izražanju svojih želja in načrtov je pa Dalai-lama zelo previden; saj je že dvakrat moral bežati in mu to nekateri zelo zamerijo. Mhiietri so sedeli z nogami navzkriž v Tevni sobi natlačeni z uradnimi spisi. Soba ni bila prav nič bolj gosposka kakor pa eoba sodnikov v mestni hiši. Državna tajnika sta le malo govorila, razgovarjala sva se le jaz in lončen. Čutil sem, da je lončen na videz prav vljuden in miren, da ga je 'coa moli oseba zelo motila in vznemirjala. I Blagoerčen je in nekam boječ, bolj se ti zdi samotno živeč menih kakor pa visok državni uradnik. Njegova politika je neodločna in hoče zmeraj jx>sredovati. Je pa že Tsarong nekaj drugega; odločen je in pogumen in prav to ga dela tako prikupnega. Čutil sem nekako tudi, da mi tajnika nista naklonjena. Lončen mi je rekel, da ministrstvo prav za prav ne ve, kaj naj počne z menoj. On sam sicer nima nič proti meni, a narodna skupščina se je kar najodločnejše izjavila . proti ekspediciji in vstop v Lhazo je itak j vsakemu tujcu najstrožje prepovedan. Vrhu tega je tudi indijska vlada v moji stvari zelo stroga; major Bailey ni zapovedal samo, da me ustavijo, temveč je tibetski vladi sedaj, ko sem bil že tukaj, tudi sporočil, naj me lakoj spravijo nazaj v Indijo. Ker sem bil pa že tukaj, se je dal lončen pregovoriti — najbrž od Tsaronga —, da me pusti še nekaj časa v Lhazi; a prosil me je, naj bom, če le mogoče, zmeraj preoblečen, da ljudstvo ne bo izvedelo. Hotel je tudi vedeti, zakaj sem na vsak način hotel priti v Lhazo. Če bi mu bil povedal, da me nevarnost veseli in da sem hotel napraviti nekaj, česar drugi niso mogli, bi me ne bil razumel; če bi mu bil rekel, da sem prišel študirat ljudi in njih življenje, bi bil mislil, da sem znorel. Zato sem mu rekel, da je moja žeja po spoznavanju budizma neizmerna in da sem napravil vse, kar sem mogel, samo da bi pil v Lhazi iz studenca budistične modrosti. Stari gospod me je nato hotel poskusiti, zlasti, če sem v budistični filozofiji kaj podkovan, j Rekel mi je, naj mu razložim besedilo, ki • se je glasilo približno takole: »Slava velikemu učitelju, ki je zatrl vsak prepir, kojega izvir je brez začetka in brez konca, brez postanka in ki nikdar ne izgine, brez enakosti in brez razlike, brez prihajanja in brez odhajanja.« Slučajno je bil to prvi verz iz znamenite knjige Madhyamika-Karika, ki je nastala v prvem stoletju po Kristusu. To knjigo in razlago njeno sem bil pa študiral ravno pol leta. Zato sem porabil ugodno priliko in sem spustil na ubogega ministrskega predsednika več onih nerazumljivih vprašanj, v mešanici sanskrita in kitajščine. Nič ni razumel ubogi mož. Stari pobožni gospod je znanstveno osnovo svoje vere kaj slabo poznal in me je bil vprašal bolj za šalo in da bi me spravil v zadrego. Sem pa le jaz njega. Pri Dalai-lami. Pri vsaki priliki sem prosil Tsaronga, naj mi izposlujo avdienco pri Dalai-lami. Ta si me ni upal javno sprejeti, da ne bi povzročil nove agitacije proti sebi. Ker je bil pa radoveden, me je vseeno sprejel, a tako tajno, da niso vedeli zato ne moji služabniki in ne moj gospodar. Na večer 26. februarja jo prišel k meni sel in je rekel, naj grem z njim k seji ministrskega sveta. Ko sva pa zavila okoli ogla, me je peljal po ozkih ulicah ven iz Lhaze do griča Potala, na katerem je palača Dalai-lame. Skoz stranska vratica sva prišla v posvečeni ograjeni prostor, in potem sem telovadil kvišku po stopnicah, lestvi podobnih. Prišel sem v majhno sobo in tam je sedela se ena oseba. To je bila Njegova Svetost Dalai-lama. Majhen je, manjši kakor so pa Tibetanci vobče, droben, obraz ima podol-gast, daljši, kakor ga imajo sicer Tibetanci. Koze otroških let se mu še malo poznajo, glava mu je obrita, kakor pri duhovnikih sploh; pač pa ima dolge šiljaste brke, na indijski način povoščene in na koncih skupaj zvite. Imajo ga za Boga, in on sam je o svojem božanstvu trdno prepričan. Velik mir in velika jx»nižnost sta odsevala iz njega. Njegov značaj je nad vsakim dvomom, strogo so dr" i predpisov neoženjenosti, ne kadi in ne pije. Njegova hrana je prav preprosta in tudi v obleki se ob navadnih dnevih skoraj nič ne razlikuje od drugih menihov. V mladosti ga je vroča kri večkrat za« peljala, da je napravil kaj neumnega, a bridke izkušnje so ga naredile bolj previdnega in spretnega. Njegova inteligenca ni dosti čez povprečnost; izkoriščanje najfinejšega zavijanja prepušča drugim, sam pa sledi zdravi pameti. Ni tak kakor je sveto-mržni Taši-Iama, temveč bolj posveten in se zanima za vse. Ljudi in njih zmožnosti zna izborno presoditi, svoje pomočnike si zna dobro izbrati, čemur je pač najboljši dokaz Tsarong. Najbolj pametna njegova i misel je bila pač ta, da je preosnovo države izročil prav temu Tsarongu I 'Dalje sledi) ni zako i brez nameravane in od demokratov zahtevane revizije spraviti pod streho.« — Ravnik je baje rekel: Znati je treba. >Jutro« ne zna vedno. »Slovenec« izgublja glavo, pravi »Jutro«. Ali jo naj izgublja Jutro«, če je nima? Po praznem možnarju tolče »Slovenec«. Tako stoji zapisano v »Jutru«. Kolikor ie nam znano, tolče »Slovenec« navadno po »Jutru«... Ata »Narod« so postali dnhovit in so ■zapisali včeraj na račun naših prvoaprilskih šal te-le besede: »Misliti bo odslej sploh najstrožjo prepovedano, pač pa bodo uživali državno podporo vsi, ki migajo z ušesi.« — Če bi bili ata kaj duhovitejši, bi bili zapisali, da bodo uživali državno podporo vsi, ki migajo z ušesi »Slovenskega Naroda«. Peklenskih muk se mora strašno bati »Slovenski Narod«. Zadnje mesece ne mine dan, da se ne bi »Narod« spominjal peklenskih muk. Omenja jih v uvodnikih, bori se z njimi v noticah, se jih otepa po drugih predalih; sploh vidi pred seboj sam peklenski ogenj in sliši šklepetanje z zobmi. Strašno jih ga mora biti strah. Ima pač vzrok za to. Kako sodi »Narod« o demokratski ftfranki. Ob priliki sprejetja proračuna, ki se je izvršilo nasilnim potom, se je »Narod« v svojem triumfalnem razpoloženju povzpel do trditve, da »bodo vedno premagani in vrženi ob tla v beogradski skupščini vsi elementi, ki bi hoteli podirati stebre naše države in jo razkosa-vati zunanjim našim nasprotnikom v plen«. Tako so demokrati vrgli med sovražnike naše države, ki jo nočejo razkosati, srbskega politika, pod kojega na-čelstvom so bili od zedinjenja sem v demokratski stranki! Izdajalcu ni dosti, da uskoči, on mora še svoje bivše tovariše oblatiti Na laž postavljeno »Jntro«. Dolgo je »Jutro« uganjalo hujskanje proti misijonom in priobčevalo dopise o poteku misijonov, dokler se ni samo ujelo na laži. Kakor smo poročali, je objavilo popolnoma izmišljen dopis o misijonu v Radovljici, ki da se je končal 22. marca, ko se še niti začel ni. Tokrat je bilo »Jutrovo« lažnivost kontrolirati, ker je navedlo kraj in čas. »Jutro« se je hotelo izmuzniti, češ da se v njegovem dopisu opisani misijonski dogodki niso vršili v Radovljici, ampak v eni izmed sosednih župnij in je pomota nastala vsledtega, ker je dobilo dopis iz Radovljice. Ko smo ga prijeli, da naj pove, katera je tista župnija, ni vzdrževalo več te svoje nove laži, porojene iz zadrege, ker smo je zalotili, marveč se izgovarja, da je bilo mistificirano po nekem trgovskem pomočniku Janku Kordinu, ki da ne eksistira. Eh, ali ni poslal isti nam neznani Sokol Janko Kordin v istem dopisu tudi naznanilo o predstavi »Pohujšanja v dolini št. florjanski«? Ali je tudi v tem nasedlo mistifikaciji »fingiranega tajnika Sokola«? Neroden izgovor se kar otip-lje kot nova laž, ki naj pomaga iz zadrege. »Jutrova« izmišljotina, da je naš informator potegnil »Jutro« z dopisom, je preveč prozorna, da bi kaj zalegla. Ali je morda »Jutrov« popravek iz zadrege, da se v dopisu omenjeni misijon ni vršil v Radovljici, ampa v eni izmed sosednih župnij, tudi spisal naš informator? Tako se je razgalila »Jutrova« gonja kot sestav proste, zlohotne lažnivosti. Čim bolj se je »Jutro« poizkušalo izmotati, tem bolj se je pokazalo kot lažnivo. Kar priznalo naj bi, da je k dopisu iz Radovljice o predstavi »Pohujšanja« samo sfabriciralo misijonski dopis, pa tako nerodno, da se je enkrat pošteno vrezalo. Sicer pa izvemo, da so imeli udeleženci mi-sijona toliko duševnega vžitka nad lepimi govori, da bi na »Jutro« nihče ne bil mislil," če ne bi se bilo »Jutro« tako debelo zlagalo in ne bi bili nekateri fantiči tistega dopisa kazali okoli. ШпН1 APEL NA POŠTENO SRBSKO JAVNOST. Iz Celja nam pišejo: V tukajšnji vojaški garniziji služijo po veliki večini srbski fantje iz Bosne in Hercegovine. Kakor jih mnogi naši slovenski vojaki za to zavidajo in hrepene, da bi bih na njihovem mestu, na domačih tleh in v podnebju, katerega so navajeni od svoje mladosti, naši celjski Bosanci niso niti najmanj zavidanja vredni, ker centralizem v svoji strasti in slepoti ubija tukaj prav tako sinove onih bosanskih Srbov, ki s svojimi glasovi vsakokrat zvesto podpirajo centraliste, kakor mori drugod naše slovenske fante. Naše podnebje namreč sinovom Bosne nikakor ne prija, drug za drugim podlegajo tuberkulozi in najdejo prerani grob daleč od svojih domačih. Prigodi se neredko, da kar en dan pokopljejo po dva. •V dolgih vrstah se odpirajo tu pri nas sveži vojaški grobovi mladih ljudi, ki bi se iz svojih domačih garnizij vrnili brezdvoma srečno k svojcem nazaj, dočim naši očetje kolnejo in naše matere jokajo, ko prebirajo pisma, polna tožb in obupa, ki jih prejemajo od svojih sinov iz Albanije in Macedonije. Ali mora biti tako? Čemu neki jc tega treba? se mora ob vsem tem vprašati vsak pošten človek, ki ima vrhu-tega kaj srca za svojce nesrečnih žrtev — naj bodo to potem Slovenci, Srbi ali Turki — in ljubezni do domovine- ki čisto brez nolrebe izgublja toliko čvrstih delavnih moči in bodočih svojih brambovcev. Vemo, da so vsi naši protesti zoper to nesmiselno krutost centralizma klic vpijočega v puščavi, obračamo se sedaj v imenu človečanslva na srbske očete in matere z vprašanjem: Ali se vain ne smili vaša deca, ki tu pri nas brez potrebe pada v prezgodnje grobove? Srbska javnost, ki nimaš srca za naše fante, zgani se vsaj, ko gre za tvojo kri in reši jo! Pridejo časi, ko se bo vse to maščevalo, bridko maščevalo nad nesrečno našo domovino. Mi smo pravočasno svarili. Vi glejte! Temeljna ideja, ki se zrcali iz celega načrta, je ta, da naj bo šola mehanični državai stroj, ki naj izreče in oblikuje iz mase Jugoslovanov šablonske državljane po vzorcu vsakokratne vlade. Korekten, dostojen, na zunaj lepo Iri-ziran Jugoslovan: to bodi namen državne šole, § 1. se glasi: Šola naj širi v narodu pismenost in omiko, razvija narodno in državljansko zavest in versko strpljivost, utrjuje moralna načela za življenje in polaga temelje za nadaljnjo izpopolnjevanje. Že pri tem temeljnem stavku smo si katoličani in vladni birokrati£ni šolniki diametralno nasprotni. Za nas ni enostranska intelektualna izobrazba glavna stvar, mi pojmujemo nalogo šole veliko višje. Šola mora vzgajati in pripravljati celega človeka za svoj tuzemski cilj in še veliko bolj za cilj v večnosti. Načrt se sramežljivo izogiba prvega zakonodajnika vse morale, Boga, in besediči zaradi lepšega nekaj o moralnih načelih, namesto da bi postavil kratkomalo Boga in versko moralo v središče vse vzgoje. Tu je glavna in temeljna razlika med nami in med birokrati. Ne gre zato pri nas, da bodo naši otroci samo dobri državljani in korektno frizi-rani člani človeške družbe, gre nam zato, da se bodo ti naši otroci učili v šoli alfa in ornega vse modrosti, da je namreč človek v prvi vrsti ustvarjen, da Boga spoznava, ga ljubi in se zveliča. Dnevne novice. — Sneg na Gorenjskem. Včeraj je temperatura zopet znatno padla. Na Gorenjskem je snežilo. — Povodnji na Poljskem. Pri Varšavi je Visla prestopila bregove in poplavila kraje Jablona, Brudus in Pelgovigna. Utonilo je več ljudi Mnogo vasi so morali izprazniti. Mesto Stochacjew je popolnoma pod vodo. Železniška zveza med Krakov m in Przemyslom je nemogoča. Južno od Przemysla je Novo Miasto popolnoma pod vodo. Voda je razdrla 70 hiš. V vzhodni Galiciji in v Podkarpatski Rusiji pa se povodenj polega. — Velike povodnji na Portugalskem. Iz Lizbone poročajo o velikih nevihtah in povodnjih, ki so napravile ogromno škodo po vsi deželi. V Lizboni se je vsled preobile moče podrlo 24 poslopij. Pri Oportu je reka Duro prestopila bregove, pa tudi reka Tajo je poplavila mnogo polja. V Lizboni je podirajoča se hiša zasula 15 oseb. — Osebna vest. Iz državne službe je odpuščen dr. Mirko Rupel, suplent na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. — Zdravniška imenovanja. Imenovani so: dr. Štefan Vucsak za zač. sekundarija v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani; dr. Fr. M i s s in dr. Elza S o s s za zač. sekundarija v splošni bolnici v Ljubljani. — Promet z vrednostnimi (denarnimi pismi v Veliko Britanijo. Ministrstvo naznanja z razpisom štev. 13.770 z dne 29. februarja, da se otvori s 1. aprilom promet z denarnimi (vrednostnimi) pismi tudi v Veliko Britanijo. — Novi predpisi v carinskem poslovanju. Če zahteva naslovnik inozemskega paketa, da se pošiljka v zmanjšanju carinskih pristojbin vnovič zacarini, mora napisati to željo na pri-znanico ter plačati 5 dinarjev v kolkih. Pošiljko pošlje pošta nazaj na carinarnico, kjer se njena vsebina še enkrat pregleda in določijo carinske pristojbine, ki pa dostikrat niso nič manjše od prvotnih carinskih pristojbin. Pomniti pa je treba, da se mora za ponovno carinsko poslovanje plačati še 25 dinarjev ne glede na to, ali potem naslovnik paket sprejme ali pa odkloni. — Izlet v Dubrovnik, Kri in Atene. Društvo za promet stranaca v Zagrebu priredi v času od 28. maja do 11. junija II. društveni izlet z našim najelegantnejšim parnikom »Ka-radjordje« iz Sušaka v Dubrovnik, Krf, okrog Peleponeza v Atene in nazaj. Kakor čujemo, se bo tudi iz Slovenije udeležilo več izletnikov tega potovanja. Vsa podrobna pojasnila in cene daje Tourist Office v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8. — Pomanjkanje v Dalmaciji V Šibeniku in okolici se spričo velike draginje in revščine ljudskih slojev oglaša lakota. Mestna občina je zaprosila nujne pomoči na županijski oblasti. — Tretji slučaj spalne bolezni v Jugoslaviji. V šibeniku je osemletni deček Antc Vučić obolel na spalni bolezni. Spi že Štiri tedne. Hraniio tfa umetno. Celo avstrijski državni šolski zakon iz leta 1869., ki je bil cerkvi silno sovražen, je označil kot nalogo osnovne šole v e r s ko - nravno vzgojo otrok. Silno smo hvaležni vladi, da je razpršila vse megle in pajčevine, v katere smo bili zaviti do zdaj. Zdaj smo prosti in hočemo postaviti jasen program prave svobodne demokratične šole. Katoličani si hočemo zasnovati katoliško šolo, drugi naj si pa ustvarijo šolo po svoji svobodni volji. Ono laži-nevtralno simultansko šolo, ki pomeša vse jugoslovanske državljane, Makedonce, Albance, Srbe, Hrvate, Slovence, katoličane, pravoslavne in Turke v isto državno retorto, odločno odklanjamo kot šolo racionalističnega svetovnega nazora, ki išče svoje vzore v načelih golega človečanstva in naravne etike. Tako intolerantno usiljevanje nam tujega svetovnega nazora moramo kot svobodni državljani svobodne države obsojati. Verski pouk, ločen v konfesijah, kakor je predviden v členu 45. vladnega načrta, nam nikakor ne zadostuje, ker vera ni zunanji mehanični privesek k drugim predmetom, kakor risanje in petje, ampak vera mora biti ona notranja nadsvetna sila, ki preveva in prepaja ves šolski pouk. Na kakšno nizko stopnjo tuzemske ideologije so žc padli naši vladinovci, izhaja iz tega, da novi načrt ne pozna več nobenega vzajemnega delovanja cerkve in države. Cerkev nima več svojih zastopnikov, ne v glavnem prosvetnem odboru, ne v prosvetnem svetu oblasti, ne v šolskih sre-zih, in, zdi se, niti ne v krajevnih šolskih odborih. Iz celega načrta nam zija nasproti ono zlo geslo: Cerkev, ti si storila svojo dolžnost, zdaj te več ne potrebujem. Ma-hinatorji tega načrta so na las podobni onemu nehvaležnemu sinu, ki je prevzel od svojih starišev dom, in ki potem sta-riše zažene ven na cesto. Temu načrtu je stal kot boter na strani oni slavni patron vse birokracije, gospod Prokrustes, ki hoče z vso silo stlačiti dolge in prikrajšati kratke ljudi v isto državno šablono. Temu nasproti moramo dvigniti prapor za svobodno šolo. — Narodni muzej na Cetinju. Vlada je dovolila kredite za preureditev cetinjskega kraljevega dvora v narodni muzej. — Zračni promet. Te dni je dospel v Pan-čevo prvi acroplan iz Pariza ter prinesel za belgrajske trgovce naročeno razkošno blago v vrednosti 500.000 Din. Carina je znašala 50 tisoč dinarjev. Zračni promet med Parizom in Bukareštom oziroma Pančevom gre preko Budimpešte, Dunaja, Prage in Strassburga. Prihodnje leto se pančevska postaja preloži v Belgrad. — Stavbno gibanje v Zagrebn. Od. 1. januarja do 31. marca t, 1. je zagrebška mestna občina izdala 105 stavbnih dovoljenj in sicer za 65 novih zgradb, ostalo so dozidave in prezidave. — Najemnine v novih hišah v Zagreba. V Zagrebu stanejo tačas stanovanja v novih hišah po 800 do 2000 Din mesečno za sobo. Stanovanje s tremi sobami stane povprečno 4500 Din mesečno. Navaden zemljan si more torej danes v Zagrebu privoščiti novo stanovanje z eno ali dvema sobama kvečjemu v kleti aK v podstrešju. Drugod seveda ni dosti boljše, — Posebna številka »Prnger Presse« n naši državi. Znani češkoslovaški dnevnik >Pr. Presse« izda okoli 15. aprila posebno številko, posvečeno izključno naši kraljevini. Ta izdaja, katera je že druga te vrste, bo zopet gotovo vzbudila veliko zanimanje. Ima cilj razpravljati o našem gospodarskem razvoju in okrepiti odnošaje med kraljevino SHS in Češkoslovaško republiko zlasti na narodnogospodarskem polju. Poleg tega prinese ta posebna izdaja omenjenega dnevnika več člankov ter razprav o naši kraljevini izpod peresa znanih strokovnjakov. Na pomladanskem velesejmu v Zagrebu bo imela >Prager Presse« posebni kiosk, kjer se bo omenjena posebna izdaja razprodajala. — Signalne vaje med Snežnikom in Už-ko. Kakor poroča tržaški »Piccolo«, se vrše to dni med Snežnikom in Učko važne vojaške vaje v signaliziranju. Udeležuje se jih do 50 častnikov, med temi več generalov Ln zbornih poveljnikov; vodi jih osebno general Vaccari. — Pazite na sumljive tujcel Po deželi in po mestih se brez dela potika v zadnjem času več sumljivih tujcev. Ti ljudje sprašujejo za delo, nato prosjačijo in pri tem ukradejo, kar morejo, ali pa si ogledajo in pridejo krast po noči, ali če ni nobenega doma, takoj. Več naših ljudi je že trpelo večjo ali manjšo škodo od teh postopačev, katerih preje ni bilo. Tako se je potikal v Ljubljani okrog hiše Za Gradom 3 neki okrog 25letni neznanec v športni obleki. Obiskal je tudi več strank, kjer sc jc izdajal za invalida in zahteval slanine in fižola. Sumljivo je to, da je izpraševal po strankah, tudi koliko je moških pri hiši in kdaj so običajno doma, Take ljudi je treba v splošno korist takoj prijaviti orožnikom ali policiji, s čemer se odvrne marsikako zlo. — Nova mestna kopališča ▼ Zagrebu. Zagrebška mestna občina zgradi še letos dve novi mestni kooaliiči Lza toolc kopeli), in si- cer eno v vzhodnem, drugo v zapadnem dele mesta. — Spomenik Lanjiju v Subotici. Subotišk) Mažari so ustanovili odbor za spomenik skladatelju Lanjiju, ki je dalj časa živel v Subotici. Lanyi je bil vedno strasten Mažar, a Bu-njevce je posebej globoko razžalil z zasme-hovalno skladbo »Bunjevski devojld«. Zato se je proli mažarski nameri, da ovekoveči Lanyi-ja v Subotici s spomenikom, dvignil v tamkajšnji javnosti velik odpor. šfajjerslče novice. š Celje. Shod SLS za mesto Celje se vrši v četrtek, dne 3. aprila, ob pol 8. uri zvečer v vrtni dvorani hotela »Bel: vol«. Govore dr. Anton Ogrizek in drugi. Somišljeniki, vsi na shod! (Shod za celjsko okolico se vrši v nedeljo.) š »Miklova Zala« v Celju. Izredno hvale* vredno je, da se jo Krekova mladina v Celju lotila dramatskega polja. Z Miklovo Zalo je pokazala, da ima pogumnega režiserja in idealno igralce. Napravili so, kolikor je bilo zaenkrat mogoče. V splošnem pa moram pohvaliti vse igralce, kakor tudi ono idealne člane, ki so žrtvovali nočne ure za izdelovanje kulis. Upam, da vzraste v KM krepak, idealen dramatski odsek. Saj: zakaj ne bi imeli še v Celju svoj Ljudski oder, ki bi se izmenjaval i mestnim gledališčem? Tovariši in tovarišice. veščega režiserja imate, samo sloga in pogum, pa bo šlo! Bog vas živi! K. š Mozirje. Nad vse pričakovanje veličastno se je vršil 30. marca shod agrarcev plani-narjev. G. komisar okrajni glavar Spiller Moys je ob 11. otvoril shod, katerega je pose-tilo okoli 400 ljudi. Planinski odbori so podali svoja poročila, ko je poprej sklicatelj razložil planinsko statistiko. Govorili so pozdrave ču-pan in načelnik okrajuega zastopa in strokovnjak dr. Štefančič. Zidanšek in g. Ružič. Zanimanje jako živahno. Ob 2. je sklicatelj te izborni shod zaključil. š Občni zbor protituberkulozne ligo v Mariboru se vrši dne 1 i. IV. ;1924 ob 8. zvečer v mali kazinski dvorani s predavanjem doc. dr. Matka o oskrbi pijučuobolnih s posebnim ozirom na tuberkulin. Protituberkulozna liga vabi svoje ustanovne in rodne člane, podpornike in vse prijatelje k obilni udeležbi. Umor v ljubljanski okolici. Na zapuščeni in samotni Vodovodni cest! so včeraj zjutraj odkrili strahovit zločin, o katerem se še ne ve, ali ga je prištevati roparskemu umoru ali pa je dala zanj povod ljubosumnost ali kakšen običajen prepir. V bližini Vodovodne ceste se nahaja veti barak. Ko je danes zjutraj okoli polšeste ure zapustila v neki baraki stanujoča Frančiška Ciglarič svoje skromno stanovanje, hiteč na delo, je nenadoma zagledala nedaleč od barake ležati žensko truplo. Radovednost jo je gnala bližje. Ko pa je žensko pogledala natančneje, se je silno prestrašila, ker je videla, da ima ženska ves obraz zakrvavljen. Ženske je ležala na prsih in se, ni več ganila. Ciglari-čeva je odhitela takoj na stražnico na Dunajski cesti in obvestila o vsem, kar je videla, službujočega stražnika. S stražnice so telefonično obvestili policijsko centralo o zločinu. Na lice mesta je takoj odšla policijska komisija pod vodstvom dr. Mlekuža in z zdravnikom dr. Avramovičem ter revirnim policijskim nadzornikom Zajdelom. Identiteto neznanke je komisija kmalu ugotovila. Iz dokumentov, ki so jih našli pri njej, so ugotovili, da je umorjenka 201etna bla-gajničarka kina »Tivoli«, Frančiška Pet* k o v š e k. Policijsko zdravniška preiskava je ugo« tovila, da je bila nesrečnica ustreljena v levo stran prs. Kroglja je predrla pljuča in na desni strani izstopila. Strel je bil smrten. Umorjena Frančiška Petkovšek je stanovala pri svoji sestri Mariji Rec na Vodovodni cesti št. 179. Zvečer je po končani službi zapustila svoje mesto, ni pa šla takoj domov, ampak je zavila skupno s svojo prijateljico proti Trubarjevemu parku, kjer jo je čakal neki Alojzij Jerančič. Pred pošto se je Frančiška Petkovšek poslovila od svoje prijateljice in nato odšla skupno z Alojzijem Jerančičem. Med obema je moralo priti, ko sta ostala satna, skoraj gotovo do kakšnega prerekanja, ker zatrjujejo ljudje, ki so srečali par okoli 11. ponoči na Vodovodni cesti, da so slišali v gramozni jami jezne besede, pa se niso zanje zmenili. Okoli polnoči pa je zaslišal v jamski ha« raki stanujoči delavec Ivan Ofentavšek močan pok in glasen ženski krik. Ker se mu pok ni zdel pomemben, se ni daljo zmenil zanj. Tudi prebivalci v bližnjih hišah so slišali, da je počil strel. Ker pa se pogosto dogaja v tej samoti, da ljudje streljajo iz objestnosti, niso slrelu pripisovali nikakega pomena. Policijske poizvedbo so kmalu dognale vse te okolnosti in n« podlagi teh poizvedb je policija že včeraj dopoldne zaprla Alojzija Je-rančifa kot umora sumljivega, ker je bil on najzadnji v družbi z umorjenko. Ugotovljeno še ni, ali jo izvršil zločinec svoj čin iz grabežljivosti ali iz drugih vzrokov. Značilno je, dn so nnSU flonnrniro Pelkovškove nedaleč od trupla popolnoma prazno, čeprav je znano, da je včeraj prejela svojo plačo v znesku .1000 Din. Tudi klobuk umorjene Pet-kovškove so našli orocej daleč od trupla, rav- notako glavnik. Skoraj gotovo se je umorjen-ka s svojim napadalcem morala še težko boriti, preden je ta oddal smrtonosni streL lj IX. delavski večer, ki se je vršil včeraj v Rokodelskem domu, je bil dobro obiskan. Predaval je tov. Jeršič o početkih modernega kapitalizma, čemur je sledila debata, katere se je udeležilo veliko število navzočih. — Prihodnjič predava akad. Aleš Stanovnik o srednjeveških cehih. Dan se naznani v »Slovencu«. lj Seznam vso komikov. Ministrstvo narodnega zdravja je zahtevalo z odlokom z dne 7. marca 1924, Pov. Z. br. 24 seznam vseh kemikov (absolviranih in izprašanih), ki se na hajajo na ozemlju Slovenije in sicer brez ozira na to ali so v državni ali privatni službi, ali tudi če sploh niso zaposleni. Mestni magistrat vatbi vse v Ljubljani stanujoče g. kemike, da se prijavijo v teku treh dni na mestnem fizi-katu (Mestni dom). lj Elektrifikacija Save. Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, nadaljuje razpravo o preskrbi mesta Ljubljane z električnim tokom. Na prošnjo sekcije predava danes, dne 2. aprila ob 18. v dvorani mestnega magistrata g. univ. prof. dr. Kari Hinterlechner o temi: »Elektrifikacija Save v interesu Ljubljane z ozirom na geološke razmere.« Ker je prostor omejen, se vabijo na prireditev le člani sekcije in vabljeni gostje. Gostom se vabila posebej dostavijo. lj Mestna ljudska kopelj bo radi temeljitega snaženja zaprta v dneh 2. do 4. aprila opoldne. lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 23. do 29. marca 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 31 in 1 mrtvorojen, umrlo je v tem času 14 oseb, ocl lega 6 tujcev, naknadno prijavljena 2 smrtna slučaja. Vzrok smrti v 2 slučajih življenska slabost, v 6 jetika, v 2 srčna hiba, v 1 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki. lj Nalezljivo bolezni v Ljubljani Od 23. do 29. marca 1924 so bili v Ljubljani naznanjeni 3 slučaji davice, 2 škrlatice, 1 trebušnega legarja, 1 griže in 4 dušljivega kašlja. ali 30.6 odstotkov. Iz teh podatk-ov je razvidno, da površina gozdov pada, medtem ko površina produktivne zemlje stalno raste. Neproduktivne zemlje je bilo 1. 1920 7,268.000 ha ali 29.2 odstotkov celokupne površine, leta 1921 6,848.000 ha ali 21.6 odstotkov, 1922 pa 6,789.000 ha ali 27.3 odstotkov. Celokupra površina Jugoslavije znaša ca 248.800 kv. km ali 24 milijonov 800.000 ha. g Omejitev ohrata v tvornici »Sufid« v Ši-beniku. Iz Šibenika poročajo, da je tvornica »Sufid« sklenila odpustiti večje število uradnikov, iz česar sklepajo, da namerava tvornica ustaviti delo. g Žrtev dunajske špekulacije s francoskim frankom. Znano je, da se dunajska špekulacija silno rada da zavesti na ekstremna špekulativna pota s tujimi plačilnimi sredstvi. Tako svoječasno s poljsko marko, nemško marko, ogrsko krono in bolgarskim levom. Danes pa s francoskim frankom« Du-najčanje so špekulirali večinoma a la baisse in izgube gredo v milijarde. Kot prva je vsled te špekulacije ustavila svoja izplačila banka Hermanyi & Herzmann, Dunaj I. Nepokriti dolg znaša okrog 12 milijard a. K (okrog 13 milijonov 800.000 Din). g Izvoz ječmena iz Poljske. Za izvoz ieč-mena iz Poljske se je določil kontingent 20 tisoč vagonov. g Delniške družbe v Romnniji leta 1923 eo bile sledeče: 683 bank z delniško glavnico od 3.334,767.780 lejev; 720 industrijskih delniških družb z glavnico od 7.549,070.670 lejev; 218 trgovskih družb z glavnico od 1.125,640.662 lejev in 29 drugih raznih družb z glavnico od 152,548.524 lejev. Skupaj 1650 družb z glavnico od 12.162,027.636 lejev. g Moskovska borza. Na moskovski borzi 19. t. m. je notiral funt šterling (za 1000 enot) 835 červoncev, dolar (za 1000 dolarjev) 195 červoncev. g Pridelek riža v Indiji znaša letos 443 milijonov met. stotov ali 16 odstot. manj kot lani. g Francoska zunanja trgovina. V februarju letos je Francija uvozila za 3714 milijonov frankov, izvozila pa za 3918 milijonov frankov. Potemtakem je bila francoska zunanja trgovina v februarju aktivna za 204 milijone frankov, v januarju letos pa pasivna za 188 milijonov frankov. g Gospodarske drobtine iz Rusije. Za gospodarsko leto 1923 in 1924 so določili, da sme znašati uvoz 298 milijonov zlatih rubljev, izvoz pa 437 milijonov. Kakor da bi se gospodarstvo dalo zadaviti. Leninov naslednik Rakov je postal predsednik velike industrijske akcijske družbe. Ruski červonec je zgubil od 1. decembra do 22. januarja skoraj polovico kupne moči, vsled česar je prišlo v škripce zlasti premogarstvo ob Donu. Sklenili so za fiksno ceno dobave na dolge roke, nabavni stroški so se pa podvojili. Brezposelnost na Ruskem raste. Zveza rokodelcev šteje 5mili-jonov 541.000 članov, brezposelnih je 1 milijon 20.000, torej skoraj petina. Neka zveza industrijskih delavcev šteje 1,236.000 članov, brezposelnih je 500.000, to je 40 odstotkov. g Posojilo Italije Poljski. Italija je dovolila Poljski posojilo v znesku 400 milijonov lir v papirju za dobo 20 let po 7 odstotkov. BORZA. Zagreb, 1. aprila. (Izv.) Italija 8.5230—3.6530, London 345.30—848.30, Newyork 80—81, dolar 78.87 do 79.875, Pariz 4.475-4.525, Praga 2.3970-2.427, Dunaj 0.113730—0115730, Curih 14.05135—14.1550. Curih, 1. aprila. (Izv.) PeSta 0.0070—0.0080, Berlin 1.22-1.27, Italija 25.0250-25.0750, London 24.56-24.59, Newyork 571.75-572.25, Pariz 81.765 do 31.75, Praga 17.025-17.125, Dunaj 0.008075 do 0.008125, Bukarešt 2.815—2.975, Solija 4.10-4.175, Belgrad ..025—7.10. izredno visoka radioaktivnost termalnih toplic v Laškem konstatSrana. V hrvaščini lastnoročno pisano ln podpisano pismo g. dr. Frana Bubanoviča, prof. ' univerze v Zagrebu, se v slovenskem besedilu glasi: »Dne 30. marca t 1. so bili v termalnem kopališču v Laškem na poziv solastnika g. ravnatelja Smertnika profesorji zagrebške univerze: mineralog dr. Fran Tučan in medicinski kemik dr. Fran Bubanovič s svojim asistentom Josipom Mikšičem, da preizkusijo na licu mesta radiaktivnost tega kopališča. Navedeni so napravili nekoliko komparativnih merjenj na Ctirievem radioskopu in so konstatirali bledeče: 1. da je pesek, vzet iz vrelca, radioaktiven in to primerjan z uranovo radnino iz Joachi-ma na Češkem, približno enako, kakor le-ta rudnina; 2. sama voda pokazala je znatno večjo radioaktivnost od uranove rudnine. Iz toga sledi, da se more sigurno trdih, da je termalna voda kopališča v Laškem ena od najradioaktivnejših v naši državi. Daljne preizkušnje in primerjanja glede radioaktivnosti te vode z radioaktivnimi termami svetovnega glasu se bodo izvršile v univerzitetnem institutu medicinske fakultete v Zagrebu. Dr. Franc Bubanovič 1. r., predstojnik medicinskega kemičnega zavoda v Zagrebu. To znamenito konstatacijo so zgoraj navedeni gospodje takoj sporočili g. dr. Kati-čič.ii. Snfn 7,d i avstv enetia oddelka v Liubliani. Slutilo se je že davno, da mora terminalna voda toplic v Laškem imeti čudovito lastnost, ki upliva na ozdravljenje različnih bolezni. Tako so pisali pred mnogimi desetletji prof. Henrik Noč in dr. medic. Maks vitez pL SchOn-Perlashof, prof. dunajske univerze, da vsebuje voda nedognano elektriko, ki učinkuje na ozdravljenje. Imenovana znanstvenika sta že tedaj slutila posebo svojstvo vode, ki si ga nista znala razlagati, kajti radij je bil spoznan šele pred 25 leti. Kopališki zdravniki so opazovali čudovite uspehe, zlasti pri ženskih boleznih, katerih si niso vedeli prav tolmačiti, ker do sedaj še ni bila termalna voda v toplicah v Laškem znanstveno preiskana glede radioaktivnosti. Navedeni znanstveniki zagrebške fakultete so to dejstvo z velikim zanimanjem preizkusili in dasi so bili vsi preje glede radioaktivnosti termalne vode v Laškem zelo skeptični, so bili po napravljenih eksperimentih silno iz-nenadeni. Brezdvomno postanejo že od nekdaj slavne termalne toplico v Laškem, kopališče svetovnega glasu, kar je vsekakor velikega pomena za našo ožjo domovino. Prnsveta. Narodno $edišče. - DRAMA. (Začetek ob 8. uri zvečer.) Sreda, 2. aprila: FAUN. Na korist Udruže- nja gledaliških igralcev. — Izven. Četrtek, 3. aprila: AŠANTKA. — Red D. Petek, 4. aprila: CEZAR IN KLEOPATRA. - Red F. Sobota, 5. aprila ob 4. uri popoldne HAMLET, dijaška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 6. aprila: KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. - Izven. Pondeljek, 7. aprila: OTHELLO. — Red E. OPERA. (Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Sreda, 2. aprila: »Suzanina tajnost, Mozart in Sft- lieri, Zapečatenci«. Red C. Četrtek, 3. aprila: Možiček in plesni večer baletnega zbora Narodnega gledališča v Ljubljani. A. Petek, 4. aprila: Plesni večer gdč. Wisiakove. Izv. Sobota, 5. aprila: »Poljub«. Red E. Up.-ava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja abonente, da poravnajo vse zaostale obroko najkasneje do 10. aprila 19(24, da se izognejo na-daljnim opominom. SIIAW »CEZAR IN KLEOPATRA«. (Vtisi pri prvih dveh vprizoritvah.) Shaw ni dramatik v običajnem pomenu bese« de. Tisti, ki iščejo pri njem dramatično razgibanih momentov in zunanjih efektov ne bodo prišli na svoj račun. Dramatična oblika mu s'uži le v toliko, da čim javnejše in učinkovitejše zafrkuje svet, vihti svoj bič nad puhlim ustrojem človeške olj iz pomanjkanja slovenskih igralcev, kot pa iz režiserjev) se zavedamo vsi, kaj pomeni Šest za naš teater. Vsak — tudi event nasprotnik — ki zasleduje razvoj našega gledališča, mora priznati, da bi bil naš teater brez Šesta tam, kjer je bil pred vojno, če ne nižje. Njegova zasluga je, da smo dobili v Ljubljani pojme, kako važno mesto gre danes režiji. Še nekaj splošnih opazk: Prvi sliki bi priporočal manj hrupa in več jasnosti. V drugi bi videl rajši mesečino nego solnčno luč. — Rimskih postav •icer nimamo, toda če bi se vojaki malo bolj ravno držali, bi ne škodilo. Tudi ni gotovo, da je bil rim-»ki »pozor« enak našemu. Kar se tiče izreke: še vedno čujem napačne a (Štajerci) e in o (Primorci). Prevod je oskrbel Zupančič. S tem Je povedano za igralca dovolj. C. D. * * * Ljudski oder. Nedelja, 6. aprila, ob 4. uri popoldne »Pasijon«. Četrtek, 10. aprila, ob 8. uri zvečer, »Pasijon«; Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa v 10 elikah. Ta igra se bo uprizorila v istem obsegu, kakor lani ob katoliškem shodu. Občinstvo z dežele naj po možnosti poseti nedeljsko popoldansko predstavo, ljubljansko občinstvo pa večerno predstavo v četrtek. Pred-prodaja vstopnic od četrtka naprej vsak dan, in sicer čez dan v Nabavljalni zadrugi v Ljudskem domu in vsak popoldan od 5. do 7. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne in popoldne od 2. ure naprej do začetka predstave tudi v pisarni Ljudskega odra. * * * pr Jos. Jurčiča Spisi, ki jih je priredil profesor dr. Ivan Grafenauer, so sedaj popolni ln obsegajo 10 zvezkov. Cena je zelo nizka; vseh deset zvezkov velja namreč Din 200.—, vezani veljajo pa Din 300—. Vsak zvezek se dobi pa tudi sam zase po Din 20.—, oziroma vozan po Din 80.—. — Glavne povesti teh zvo.'cov so: L Jurij Kozjak. — Domen. — II. Jurij Kobila. — Tihotapec. — III. Deseti brat. — Nemški valpot. IV. Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. V. Sosedov sin. — Med dvema stoloma. — VI. Dr. Zober. — Tugomir. VII. Lepa Vida. — Lipe. Vili. Erazem latenbach. — Bojim se te. IX. Rokovnjači. — Ponarejeni bankovoL X. Slovenski, svetec in učltoli. — Veronika Deseniška: — Poleg teb povesti obsegajo zvezki Se mnogo manjših pripovednih psisov, ki jih tu nismo navedli. — Dr. Gra-fenauerjeve opomnje ob koncu vsakega zvezka so prav posebno zanimive. Pojasnjujejo nam, kaj je Jurčiča napotilo, da je pisal povesti dotičnega zvezka, kje je dobil snov za povest, kje in pod katerimi jrazmerami je pisal, na kaka zgodovinska dejstva se naslanja itd. Velika prednost te izdaje Jurčičevih spisov jo tudi nizka cena. Deset obširnih zvezkov za Din 200.— ne bo nič več mogoče oskrbeti, zato bo šla ta izdaja v velikem Številu med naše ljudstvo, kateremu je namenjena. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. pr Sinfonični orkester Zveze godbenikov za Slovenijo ponovi v nedeljo, dne 13. t. m. ciklus finfoničnih pesnitev Bedriha Smetane »Ma v last«. Ponovitev koncerta se vrši kot dopoldanska koncertna matineja v Unionsld dvorani ob 11. uri dop. >Ma vlaste jo na svojem prvem izvajanju žela splošno priznanje in prepričani smo, da bode naše glasbolju-bivo občinstvo napolnilo koncertno dvorano pri matineji do zadnjega količka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. pr Na Zvezinem koncertu, ki bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob 3. pop. v Unionu, nastopijo sledeča društva: Lira — Kamnik, Zvon — Trbovlje, Glasbeno društvo — Zagorje, Zvon — Šmartno pri Litiji, Drava — Maribor, Pevski zbor bralnega društva v Tržiču, Lipa —• litija in pevski zbor čitalnice v Zalogu. — Izmed ljubljanskih zborov nastopijo sledeči-Pevski zbor Krakovo—Trnovo, pevski zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev, št. Jakob-ski pevski zbor, Slavec, Ljubljanski Zvon in Glasbena Matica. Za ta koncert vlada med našimi pevskimi in tudi drugimi krogi veliko zanimanje. Prosvetna zveza v LJubljani. Vestnik št. 3. je bil razposlan 24. marca. Poslovne knjige se dobe od danes naprej v pisarni Prosvetne (Miklošičeva c. 7, palača Vzaj. posojilnice.) Izdelane so lično, praktično ln so zelo poceni. Prodajajo se le vse skupaj (seznam članov, zapisnik sej in občnih zborov, kronika, dopisna knjiga, blagajniška knjiga, invnntarne pole, mapa za dopise; za knjižnico: inventarni zapisnik kniig, izpogojilni zapisnik knjig, izposojilni zvezek; pre-glodniške pole). Manjša garnitura (prvi dve knjigi po 60 strani, brez dopisne knjige) stane v pisarni 72.40 Din (po )>oSti 82 Din, po povzetju 85 Din), večja garnitura (prvi dve knjigi po 120 strani in dopisna knjiga) 65.40 Din v pisarni. Ker brez pripravnih tiskovin urejeno poslovanje ni mogoče, bodo vsa društva (odbori), ki žele napredovati, hitro posegla po njih. Naklada je omejena, zato za odla-šavce morda ne bo nič ostalo. Cerkveni vestnik. c V zadnjih sedmih letih je prestopilo iz anglikanske cerkve v katoliško 80.000 duš — pač veliko število! V westminstr-ski škofiji jc samo v preteklem letu prestopilo 2000 oseb. c Versko-znanstveni govor za izobražence pri sv. Jožefu v dvorani je danes, 2. t. mes., ob pol osmih zvečer. Predava msgr, prof. dr. Ujčič: Sv. Tomaž, učenjak svojega in našega časa. — Izobraženci, iskreno vabljeni! c Duhovne vaje za ženski svet bodo v cerkvi sv. Jožefa dne 3., 4., 5. aprila. Vsak dan so trije govori: ob pol šestih zjutraj, ob štirih popoldne in ob sedmih zvečer. Začetek duhovnih vaj v četrtek, 3. aprila, ob pol šestih zjutraj, sklep pa v nedeljo, 6. aprila, ob šestih zjutraj. — Te dni bo prva sv. maša ob petih zjutraj. c SemiŠka dekanija ima konferenco soda-litatis včrnomlju v četrtek dne 10. aprila. Začetek ob 11. uri dopoldne. Prosi se radi nujnosti in važnosti obilne vdeležbel merski rfati m pomoč vestfalskim Slovencem. Maribor in Ljubljana priredita v soboto, 5. aprila »Dinarski dan« za gladu-joče slovenske delavce v Vestfaliji. Občinstvo prosimo, da se spomni trpečih bratov z obilnim nakupom cvetlic, ki se bodo v to svrho prodajale po ulicah. Dajte vsaj en dinar za brezposelne naše delavce v tujini. Povsod po deželi pa so bo vršil Dinarski dan v nedeljo, dne 6. aprila. Naznanila. Krško orlovsko okrožje s sedežem v Les-kovcu sklicuje za v nedeljo, dne 6. aprila, okrožni svet, in sicer ob 15. uri v društveni sobi. Udeležba obvezna za vse odseke. Bog živil Slovensko zdravniško društvo opozarja svoje člane na predavanji, prof. dr. M. Dolenca tn prim. dr. Fr. G3stla, ki se vršitav okvirju društva »Pravnik« dne 2. ozir. 4. t. m. ca sodišču. Osrednji odbor Slov. Planinskega Društva sklicuje zbor delegatov na nedeljo, dne 6. aprila 1924, dopoldne ob И9. uri v pisarni društvenega predsednika dr. Fr. Tomlnška v Ljubljani, Kralja Petra trg 2. Razdelitev dobitkov srcčolova društva »Atena« se bo vršila napreklicno dne 10. t. m. v ortopedičnem zavodu v Mladiki od 10. do 12. ure doooldne in od 2. do 5. ure ooooldne, Ustanovni občni zbor »Drnitva za vzgojo in za varstvo ptlc-pevk« se bo vrltl v nedeljo, dne 6. aprila t. 1., ob 14 30 v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Vsi ljubitelji naših krilatcev dobro došlil — Pripravljalni odbor. Koncert vsaki dan v restavraciji in kavarni »Tratnik« salonske kapele ob 8 do 1 ponoči. Vstop prost. Francoski dojmi iz Jugoslavije. Lani avgusta meseca je posetila Jugoslavijo skupina >mladih«, gojencev francoske >Ecole normale buperieure« v Parizu, odposlana od »Comltć cathollque des Amities fran-falsesc. Sedaj poroča predsednik njih krožka >R6union d'Eylan«, g. Pierre Mesnard, v organu katoliške in francoske misli »Revue des Jeunes« od 25. januarja in 10. februarja 1924, str. 163—180 in 290—308 (En Yougoslavie: Silhuettes catholiques), o utisih, ki jih je družba dobila pri nas. Dasi je bil pot pripravil msgr. Beaupin, so prispeli gostje v Ljubljano nepričakovano zgodaj. Vendar se je izvršil sprejem v njihovo popolno zadovoljnost. Zato hvali poročevalec poleg prisrčnosti in gostoljubnosti zlasti slovensko organizacijo, ld funk-cijonira povsod promptno in smotreno; načelu-je ji idealni narodni borec škof Jeglič, ki je goste prijazno eprejel v škofiji. Najbolj pohvali naše socialno delo, ld stoji v znamenju široko izpeljanega zadružništva. Gostie so posetili nekatere katoliške ustanove, vseučilišče, francoski institut ln ime'i par predavanj pred izbranim občinstvom, o katerih je tedaj poročal >Slovenec< z dne 17. avgusta 1923. Zala Ljubljana in divni Bled, kamor so nekateri tudi poleteli, in lepota naših krajev so jim ugajali prav tako kakor originalni in simpatični naro-dič slovenski, ki ga je Ren6 Pinon stavil prav v prvo vrsto slovanskih narodov. Mentorja sta jim bila zlasti g. dr. Slavič in prof. Čopič. Skupina je bila predvsem namenjena, da se udeleži zagrebškega ovharističnega kongresa 18. in 19. avgusta, ki jih je po velikanski udeležbi, notranjem delu in zunanji pestrosti naravnost zadivil. Posebno jim je imponiral krasno urejeni in karakteristični sprevod Slovencev; njih zanimiva narodna noša je v živo-pisani množici posebno padala v oči. Pisec hvali zlasti orlovsko organizacijo, čij$ zastopstvo je nedavno občudoval Pariz in ki se odlikuje s svojim delom na telovadskem, verskem in prosvetnem polju. Francozi so prisostvovali zadavljeni zborovanju, manifestaciji in procesiji zadnji dan, posetili francoski institut in društvo »Hrvatska žena< ter imeli tudi v Zagrebu nekaj predavanj. Nadalje poroča g. Mesnard o obisku pri o. trapistih v Rajhenburgu, katerih samostan jih je posebej zanimal, kot je razvidno še iz posebnega članka g. J. de Montesquiou de Fe-zensac v isti Številki, in pa v stolici Strossma-yerovi v Djakovem; umetniške lepote tamošnje cerkve in ideje velikega Jugoslovana so našle pri posetnikih popolno razumevanje. Ogledali so si na nadaljnem potu še Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, se pomudili v večjih mestih kakor v Travniku, Sarajevu, Mostarju, Dubrovniku in Splitu, spoznali zasluge frančiškanov in dominikancev za razvoj katoliškega življenja v teh deželah ter sploh ponesli mnogo lepih in poučnih vtisov iz naše mlade države. L. S. Po sveto. — Ameriška mirovna nagrada. Znam ameriški pisatelj in izdajatelj neke zelo razširjene tedenske revije Edvard M. Bok je razpisal nagrado v znesku 50.000 dolarjev, ki jih dobi, kdor napiše najboljši načrt za ohranitev svetovnega miru. Za nagrado je tekmovalo nad 22.000 ljudi. Posebno razsodišče je vse načrte pregledalo in nagrado prisodilo 681et-nemu učitelju Levermere-u, bivšemu sotrud-niku rajnkega predsednika VVilsona. Njegov načrt je plod llletnega dela. Dr. Levermere predlagaj naj postanejo Zedinjene države čimprej član mednarodnega razsodišča, kakor je to predlagal že predsednik Harding. — Zborovanje »Mednarodne ženske lige za mir in svobodo«. Zadnje dni je zborovala v Gradcu »Mednarodna ženska liga za mir in svobodo«. Jugoslovanska skupina lige je poslala na zborovanje pozdravno pismo. — Sredstvo za ozdravljenje pijanstva? Iz Francije prihaja vest, da je neki tamkajšnji podeželski zdravnik iznašel sredstvo proti pijanstvu, s katerim je doslej ozdravil se vse slučaje, katerih .so je lotil. Metoda je silno enostavna. Zdravnik vzame pijancu s pomočjo brizgalnice nekoliko krvi, ki mu jo pa takoj nato zopet vbrizga pod kožo. Naslednji dan je pijanec ozdravljen, vsaka pijača mu že od daleč vzbuja gnus. Učinek pa traja samo deset dni in se moro nato postopanje ponoviti, dokler se bolnik pijači popolnoma ne odvadi. Iznajditelj pripisuje učinek svoje metodo vplivu anti-toksinov. Metodo hočejo preizkusiti tudi v druffih deželah. V naši državi napravijo te poizkuse v novosadskl bolnici. — Clevelandski časnikarji proti nameravani novi naselniški postavi. Lastniki in uredniki neangleških listov v Clevelandu so na sestanku 23. februarja t. 1. sklenili odločen protest proti nameravani novi naselniški postavi Združenih držav. Protest dokazuje, da je cenzus iz 1. 1890., ki služi za podlago novemu zakonu, krivičen in nesmiseln. To že zato. ker jc današnja evropska mapa doccla drugačna, uetfo ie bila tedania in bi bili od na- seljevanja izključeni celi narodi, ki žive sedaj v novih državah. Kar se tiče prednosti, ki daje nova postava nordijskim narodom, je do-kazano, da čistih Nordijcev skoro več nij marveč so tudi ta plemena že popolnoma роч mešana s krvjo drugih narodnosti. Sicer pa! visoka zapadna kultura ni nordijskega, mar-, več grškega in rimskega izvora. — V nadalj-nem dokazuje protest krivičnoet vsakoletna registracije dosedanjih naseljencev. Protest so poslali kongresnemu odboru za naseljevanje ter vsem senatorjem in poslancem. Podpisali so protest listi: »Američan«, »Ameriška Domovina«, »Dirva«, »Hlas«, »Voce del Popolo Italiano«, »Jewish World«, »Polski Dzennik«* »Polski Monitor«,* Szabadzag«, »Waechtec und Anzeiger« in »Kuryer«. — Z aeroplanom okoli sveta. Angleški letalec Mac Laren je v soboto 29. marca uasto-pil svoj let okoli sveta. Startu je prisostvovalo na tisoče ljudi. Mac Laren bo pisal o svojih! doživljajih in opazovanjih dnevnik, čegar vsebino bo sproti poročal radiotelefoničnim potom v London. — Za Bocialnopolitifno delovanje prispe* vajo danes prebivalci v Avstriji 26 procentov vseh svojih javnih dajatev, pred vojno pa eo znašali prispevki za socialnopolitične namene (bolniško zavarovanje itd.) le 10 odstotkov., — Nova sovjetska uniforma. Ruska rdeča armada bo dobila v kratkem nove uniforme. Vojaki bodo imeli ua suknjah le po eno vreto knofov, častniki pa po dve vrsti. Razne vrste orožja se bodo razločevale po raznih barvah' našitkov. Komandanti bodo nosili svoje znake zopet na ovratnikih. — Originalen dar. Bernski mestni občini' je neki zasebnik podaril 1000 frankov z do.' ločilom, da naj se vlože v banko proti čim ugodnejšim obrestim za dobo 150 let. Glavnica se bo tako za vsakih lo let podvojila in bo v Gospodovem letu 2074 dosegla en milijon frankov. Devet desetin te vsote more potem občina porabiti v človekoljubne svrhe, eno de-setino ali 100.000 frankov pa mora ostati v banki pod tisimi pogoji. Čez 75 let more občina zo,iet porabiti devet desetin za svoje potrebe, ena desetina pa mora zopet ostati in tako dalje do — sodnjega due. — Poljska katoliška univerza. Poljska katoliška univerza v Lublinu, ki se je ustanovila po vojni, šteje sedaj 50 najboljših poljskih profesorjev in 1500 dijakov. Vodstvo je tačas r rokah p. Woronieckega. Doslej so popolnoma urejene fakultete za bogoslovje, za kanonično pravo, za civilno pravo in za modroslovje. — Največja konfiskacija alkohola. Angleški list >Daily NewsPapyru-sa< je bila zasidrana ladja >Butetown«, ki je imela za tri milijone dolarjev alkohola tudi >Pnpyrus« ga je imel nekaj. Ker je uvoz alkohola v Ameriko prepovedan, so vsega skupaj konfiscirali. To je največja dosedanja konfiskacija ob ameriški obali. Darovi. Za SDZ v Pragi. Pokazali so, da imajo razumevanje iq srce za ubožni slovenski akademski naraščaj v tujini (Praga) sledeči velikodušni dobrotniki: po 5000 Din: Društvo bančnih zavodov v Ljubljani; po 2000 Din: Okrajni zastop, Maribor, Hranilno in posojilno društvo Ptuj; po 1000 Din: g. Vinko Va-bič, Žalec; po 750 Din: Okrajni odbor, Šoštanj; po 300 Din: dr. Červinka, Polzela; po 250 Din: Podr. I. hrvatske štedionice, Ljubljana, Tvrdka Medic, Rakovec, Zanki, »Nova založba«, Ljubljana, Mestna uprava, Ptuj, Ja« dranska banka, Ljubljana; po 150 Din: Žu« panstvo mestne občine Novomesto; po 100 Din: tvrdka Pinter & Lenard, Maribor, tvrdka Suttner, Ljubljana, dr. Otokar Beneš, Ljubljana, Konservne tovarne »Globus« Vrhnika, dr. Anton Božič, Celje, Kolinska tovarna ka« vine primesi, »Impex« d. z o. z., Ljubljana, tvrdka I. C. Мауег, tvrdka Drago Schwab, dr. Brejc, odvetnik, Ljubljana, »Petovia«, Breg pri Ptuju, Strojilne, lesne in kemične industrije, dr. Franc Firbas, notar, Maribor, g. Franc X. Pototschnik; po 90 Din: Nameščenci drž. premogovnika Zabukovca; po 60 Din: tvrdka Schneider Verovšek; po 50 Din: Prva dol. posojilnica, Metlika, Alfons Lackner, Črnomelj, Doktor & drug, Franc Stupica, notar, Sv. Lenart, dr. Godnič, Vrhnika, tvrdka Kolman, Ljubljana, dr. Mirko černič, Maribor, dr. Hudovernik, notar, g. Matija Obran, Maribor, tvrdka Kette, tvrdka I. Medved, Ljubljana, tvrdka »Vrt« d. z o. z., dr. Tone Gosar, Ptuj, g. Franc Piki, Sv. Pavel, g. Fran Roblek, Žalec, Notarska zbornica, Ljubljana, dr. Josip Barle, notar, Maribor; po 40 Din: g. Ivan Erlah, Tržič; po 30 Din: dr, Josip Majcen, Maribor, dr. Aleš Ušeničnik; po 25 Din: g. Andrej Kalan, prošt, dr. Maks Obers-ncl, Jesenice, dr. Josip Košir, Novomesto; po 20 Din: ga. Marija Pišek, Žalcc, ga. Minka, Scnica, Žalec; po 10 Din: g. Fran Kavčič, g. Kune, Črnomelj, g. Anton Cvenkel v S, v C 1'aihton, (IlUreuon v 0 N»bo, vetrovi 31./3. 21 b /34 3 8-6 0-7 jasno s. v. 1./4 7 h 734-0 74 07 oblač. j. z. L/4. 4 h 732-7 6-4 0-6 dež faoavmi v mm 8-3 RINDENSCHNEIDEE Fabrikat Badische Maschinenfabrik, Durlach, nov in nerabljen, velikost št. 1, širina rezila 335 mm, napravi v 10 urah 8.000 — 15.000 kg takoj ceno naprodaj BRACA MARTON Tvornica koža Vinkovci. Vino ■.o N« đ podružnica vinarske zadruge J U TO M E R C A za ljutomerski In ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaike bolnice nudi svoja zajamčeno pristna ljutomerska vina po ugodnih cetiah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Yino Viro Pm n. banimm zavodom ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. UBUANI Knjigoveznica K. T. D, v Kopitarjeva ulica <5/11. Prodajo se I stavbene parcele v skupni izmeri 3256 m*. Prodaja se posamezno ali pa sknpno. Poizve se pri lastnika ANTON KRAMARJU ali pri g. JOŽE SEIDL-NU, Ljubljana 7, Celovška c. 3. Prodam dva šivalna stroja, divan in omaro " obleko. — Poljanski nasip št. 48, I. nadstr., vrata 2, POSTREŽNICO IŠČEM. - Ljubljana, Čopova cesta 21, II. nadstr. 1850 Gospodinjo - služkinjo pridno ln pošteno, ki ima veselje do vrta in živali, išče stareišl gospod na deželi, popolnoma sam in neodvisen. - "onudbe na upravo lista pod: Na deželo it. 1838 Modna krojačnica se je PRESELILA v šelenburgovo 4. Leseno barako novo, 12-1 X 41 m, proda POKOJNINSKI ZAVOD, Aleksandrova cesta it. 12. PIANINO ali KLAVIR, dobro ohranjen, boljše tvrdke, KUPIM. - Ponudbe s točnim opisom notranje konstrukcije in zadnjo ceno. -Naslov pove uprava .Slovenca« pod Štev. 1805. Otroški VOZIČEK poceni NAPRODAJ. - Rimska cesta Stev. 11, I.jublj. Naprodaj skoraj nova posteljna GARNITURA in MIZA. Naslov v upravi St. 1842 V eiektr brušen le sa sprejemajo rabljene BRITVICE (Gilette, Mem itd.) v drogeriji »ADRIJA«, Šelen-burgova ulica 5. 1826 VINOTOČ. Najboljša vina, štajerski in dolenjska, se točijo: Namizno belo vino, Rizling, Bur-gundec, Kabarnet, črno vino. Posebno se priporoča belo, fino namizno vino ČEZ ULICO, liter 10 Din. — Pri .FRIDRIHU«, Mestni trg 13. UGODNA PRILIKA! Prodam kompleten, popolnoma dobro ohranjen INVENTAR za trgovino z meš. blagom. Troje izložbenih oken z 8 mm debelimi, 3 m' velikimi šipami. - Na-| slov pri upravi pod St. 1837. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došla povodom smrti brata in sorodnika, prečastitega gospoda dr. Sebastljčunai Elbert iniuliranega prošta, dekana, mestnega župnika, konzist. svetnika v Novem mestu za mnogobrojno spremstvo na zadnji n)egovi poti sc vsem udeležencem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo Prevzv. gospodu knezoškofu Dr. A. B. Jegliču za govor, pontifikalno sveto mašo in pokop, gg. kanonikoma dr. čekalu in dr. Klinarju kot zastopnikoma ljublj. stolnega kapitlja, gg. kanonikom novomeškega koleg, kapitlja, dekanijski duhovščini, g. priorju križarskega reda P. Vale-rijanu Učaku, g. priorju P. Avguštinu Kostclec kot zastopniku cister-cijanske opatije v Stični, zastopnikom ljublj. in novomeškega Iranč. samostana, usmiljenim bratom, usmiljenkam, zastopniku vlade gosp. dvornemu svet. Kremer.šeku, predsedniku okrož. sodišča Polenieko, viš. šol. nadzorniku Westru, okr. glavarju Svctekn, predstojnikom ostalih oblasti, mestnemu obč svetu, gimn. vodstvu in dijaštvu, vodstvu osnovne šole z učenci, Marijini družbi, III. redu, ognjegascem, prosvetnemu društvu, društvu Soča, pevskemu zboru in vsem čislanim meščanom, ki so kljub slabemu vremenu polnoitevilno izkazali pokojnemu svojemu dušnemu pastirju zadnjo čast. Bog plačajl Julij Elbert in sorodniki. črne dežne plašče s kapuco po Din 600'- naprej, in pelerine, posebno piimerne za preč. duhovščino, priporoča konfekcijska in modna trgovina Fran Lwkic Pred škofijo 19. nizke, triletne ccpljenke, 40 najlepših vrst, po 10—12 Din komad, za takojšnjo saditev, nadalje rudeče grozdi'je, bršlin in gladiole nudi slav. občinstvu v mestu in na deželi ANTON FERANT, trg, vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg štev, 3, 1653 јтш јшјај Bres kvnrjenja blagi kemično snaženje in vsakovrstno bar- Ж ANTON EOC X*JnblJfcna, SelenburROTu al. e/1 GHnee-ViS 4«. Prodam KLAVIR in ne- kaj POHIŠTVA. - Naslov v upravi lista pod itev. 1761. Pisalni STROJ znamke «Mignon« sc zaradi penzioni-ranja poccni proda. Več pove Andrej Testen, orožnik, Ercegnovi, Dalmacija. 1752 Najceneje Đ M v A trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343. I. preobiikovalnica damskih slamnikov in moških klobukov BarDoriC d ZavrSon Ljubljana, Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotam velika zaloga damskih slamnikov, naki-tenih in praznih ter raznovrstnega nakita. Stanovanje obstoječe iz 2—3 sob in kuhinje, IŠČE za takoj ali pozneje družina treh članov v Ljubljani ali okolici. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod šifro «Mir 73« na upravo »Slovenca«. PRODAM: radi preselitve POSESTVO s hišo, gospodarskim poslopjem in mlinom, pri katerem se nahaja tudi dobro idoča gostilna z mesarijo in malo trgovino. V hiši je tudi trafika ter je mesta za večjo trgovino Za podjetnega človeka je dana možnost dobrega zaslužka, ker ni daleč naokoli nobene trgovine tn goni voda tri mlinska kolesa. Cena 750.000 Din. — Vprašati pri Fr. SLAPN1KU, Kaliiovec, pošta Rajhenburg v ,Slovencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej :n-?rcija pristopna tudi manj imovitim. Cenik za o^.ase in pa izvod časopisa dobite na zahtevo popolnoma P. П. j Šivilje gospodinje j i i : opozarjamo, da so zopet do- : : speli najboljši šivalni stroji a IGritzner! i v vseh opremah, i j Pouk v v c z e n t U ter I 1 hrpanSu perila in | j nOgOViC Ištofanje) brez- j : plačno CdlnO le pri: § i Josip Peteline | \ Ljubljana, Sv. Petra n. j H Mehanična delavnica pod vod- j : stvom priznanega strokov- : : njaka in mehanika Simko j : Ga eta na razpolago za ši> : : valne stroje vseh sistemov : in koles. 7984 i ZNIŽANE CENE za otroške VOZIČKE! Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles «TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja so tudi na obroke. Ceniki franko. B. S, A. V ocenilni vožnji Pariš —Nizza so si priborili 2% HP 1 cilinder — ZLATO MEDALJO, 3У, HP 1 cilinder — ZLATO MEDALJO. B. S. A. Team: Pierre-Bermonti-pokal Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: JUG0-AVT0 Ljubljana. Dunajska cesta 36. Pravo Erenyi francosko žganje uporabljeno za redno čiščenje ust, preprečuje obolenje ua kataru in inlluenci. Dobiva se povsod! Pazite na ime „MANA" Mala steklenica . Srednja steklenica Velika steklenica Din 9'— 24'— 48 — n 51 Glavno zastopstvo in zaloga: JOGOPHARMACIA d. d. DIANA odio Zagreb, Prllaz 12 Oblastveno dovoljena РШШ RRZPRODHJft našega oddelka za pletenine, trikotažo in perilo. Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da sc nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kakor: 7.0 tiame: perilo, bluze, predpasniki, nogavice in rokavice. Zfl l|0SP0đe: triko p< rilo, sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamoše in dokolenice. Zo OlTOhe in dojenthe: perilo, osobito znamke »Tetra«, pat nogavice, sviterji, čepicc i, dr. — Brisače, različna galanterija in kosmetika, — Vse to blago razproda-jamo pod tržnimi cenami, samo dotlej dokler traja zaloga. A. & t SKABERM. МуђНзпз. Mestni n a 10. Izdaia konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna ▼ Lhibliani