Postarina plačana. Posamezna Ste*?. Din 6*50. Stev« 47, V Li«»S*liani. v saefelc 54 novembra Leto V. Oglasi: Za 1 mm X 80 inseralnega stolpiča mali Din 0*20, aradni D 0 30 poslano, posmrfoice reklame D 0*50-Večkratno oijsve p oprat. fizhaja vsak petek. Upravništvo „Domovine" vLjablJanl. Prese nova nI. 54. Uredništvo „Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Din 1*—, četrtletno Din 3'—, polletno Din •—, celoletno Din 12.—. m Klerikanim generalom se mora priznati, da umejo strankino organizacijo prikrojiti na vse sloje in svoj plašč prilagoditi po vsakem vetru, ki nanovo zaveje v politiki. To vse uprizarjajo z naravnost nedosegljivo spretnostjo, tako da je njihovi vsestranski igri težko priti v zaseko. Klerikalna stranka je organizirana tako, da ima skoro za vsak sloj svoj poseben odsek in predal, a pri tem vendarle drži v ravnotežju farovške magnate in najsiro-mašnejše delavce, kmete in dninarje, fabrikante in krščanske boljševike. Na enem krilu je pobarvana republikansko, na drugem monarhistič-no, je na eni strani miroljubna v znamenju krščanske ljubezni, za hrbtom pa je neizprosno nasilna, kakor so to dokazali n. pr. krvavi dogodki na Zaloški cesti. Bližajoče se ljubljanske občinske volitve in borba proti draginji so pa enkrat potegnile klerikalni dvoličnosti krinko z obraza. Ljubljanske občinske volitve pomenijo ostro borbo za naprednost slovenskega glavnega mesta Ljubljane. I.ani se je koaliciji klerikalcev, socialistov in narodnih socialcev posrečilo, dobiti ljubljansko občino v svoje roke. «Delovanje» te nenaravne zveze je seveda kmalu pokazalo, da se zvezarji sami med seboj ne razumejo. Vse njihovo delo je bilo le v ogromno škodo ljubljanske občine. Vlada je res še ob pravem času razpustila občinski svet in za letos razpisala nove volitve. Pričakovati je torej bilo, da bodo klerikalci tokrat iz maščevalnosti pod-vzeli najhujše nakane. In res! Zvezali so se s komunisti in z odpadniki socialistične stranke ter tega nezakonskega otroka krstili po rimskem obredu za «Zvezo delovnega ljudstva*. Smelo, naravnost drzno so klerikalci premostili prepad med klerikalno konzervativnostjo in komunističnimi načeli z edino bilko: boj demokratom! Samo ta parola veže klerikalce, najljutejše borce za privatno lastnino, ki dvignejo buro prahu, ako se le drobtina odkrhne od velikanskih cerkvenih posestev — in komuniste, ki stremijo za brezpravnostjo, kakršna vlada v sovjetski Rusiji! Ravno te dni je izdal papež okrožnico, da duhovniki ne smejo voliti strank, ki ne priznavajo države, vere in morale, ljubljanski kanoniki pa se vežejo s komunisti, ki ne priznavajo države, zametujejo vero in se za moralo brigajo kot za počen groš. Pri tem so volilno listo sestavili tako, da nad dve tretjini mest zavzemajo klerikalni kandidati. K sreči ljubljansko delavsb/o uvideva neokusno klerikalno izigravanje in komunistično slepomišenje, in ni dvoma, da bodo volitve enkrat za vselej prečrtale klerikalni manever proti napredni Ljubljani. Drugo, enako jasno sliko dvoreznega pipča klerikalne taktike kaže njihovo stališče v borbi proti draginji. Jugoslavija je prestala najhujša leta, le draginja, najtežja mora, ki tlači ves svet in tudi jugoslovanske državljane, še mora pasti ob tla. Takoj ob začetnem dviganju naše valute je neumorni minister za socijalno politiko, g. dr. Žerjav, začel energično akcijo za pobijanje draginje. Da je s svojimi odredbami marsikje dregnil v sršenovo gnezdo ljudskih izkoriščevalcev, je povsem umljivo in le dokazuje, da je minister Žerjav zadel pravo smer. Ampak, da bo tudi pri protidraginjski akciji uprizorila klerikalna demagogija svojo igro, pa res ni bilo pričakovati. Ko so se začeli kazati prvi uspehi dr. Zerjavovih protidraginj-skih odredb, so klerikalni voditelji na deželi začeli šuntati kmete proti meščanom, češ, da ti držijo draginjo pokonci, v mestu pa so svojim krščanskim boljševikom razlagali, da edino kmet z visokimi cenami svojih pridelkov izsiljuje poslednje ficke iz žepov meščanske sirotinje. Nastavili so zopet dvojni lim za kaline, pa so se enkrat sami ujeli. Glavno klerikalno trobilo «Slove-nec» v št. 250 piše, da Kmetska zveza zahteva odpravo izvozne carine na živino in prašiče. V isti številki pa «Slovenec» prinaša poročilo, da sta klerikalna poslanca Go-sar in Gostinčar interpelirala pri ministru dr. Žerjavu, da se ne sme odpraviti in tudi ne znižati carina na izvoz živine in prašičev, ker bi to na stežaj odprlo vrata naraščanju draginje. Klerikalni generali so se enkrat pozabili zmeniti in tako je njihov «Slovenec» sam prinesel izvirno in najbolj točno sliko klerikalnega de-magoštva. Ali hočete še bolj otipljivih dokazov, da je klerikalnim voditeljem le do oblasti in izkorišče-vanja ter da je vse njihovo početje komedija, le pesek v oči? Klerikalcem je padla enkrat krinka z obraza, tako da lahko tudi polslepi vidijo pravo lice klerikalnega kameleona. Turško vprašanje V Lozani na Švicarskem se je sestala tako zvana orientska konferenca, ki ima rešiti razna vprašanja, nastala na bližnjem vzhodu po turški zmagi nad Grčijo. Na konferenci so zastopane velike sile Anglija, Francija in Italija, dalje Turčija in balkanske države, ki so neposredno prizadete v vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo in sklepalo. Našo državo zastopa na konferenci minister zunanjih zadev dok- I tor Ninčič, ki bo zastopal naslednje j stališče naše države: ' 1.) Jugoslavija ne nasprotuje po-vratku Turčije v Evropo. Sicer bi bilo boljše, ko bi Turčija ostala v Aziji, ampak razmere so take, da se Turkom ne sme in ne more odrekati posest Carigrada in njegovega najbližjega zaledja. 2.) Svoboda morskih ožin (Bo-sporus in Dardanele) pod mednarodno upravo s sodelovanjem Jugoslavije in balkanskih držav. To je zelo važno vprašanje, ker Turki bi bili radi neomejeni gospodarji morskih ožin, ki zapirajo pot iz Črnega v Sredozemsko morje. Zato se bodo Turki gotovo zelo trdo vratno upirali temu, da bi morske ožine prišle pod kontrolo. 3.) Zaščita narodnih in tujih manjšin. Ta zahteva je zelo opravičena, ker Turki še vedno niso narod, ki bi znal in hotel pravično postopati s pripadniki tujih narodov, v Carigradu in v Traciji je pa razen Turkov tudi dosti Grkov, Bolgarov in drugih narodov, ki se jih ne sme prepustiti Turkom na milost in nemilost. 4.) Jugoslavija prevzema on? del turškega dolga, ki odpade na Mace-donijo, katero je naša država dobila od Turčije po balkanski vojni. 5.) Naša država bo na konferenci podpirala grške zahteve po otokih v Egejskem morju in Bolgarsko v njenih zahtevah do dohoda na Egej-sko morje, ki ji je bil zagarantiran v mirovni pogodbi. Kakor se vidi iz teh smernic, ki jih bo naša država zastopala na konferenci v Lozani, se je dosegel med našo državo in Grčijo ter Bolgarsko dalekosežen sporazum, od katerega bodo imele korist vse tri imenovane balkanske države. Potek posvetovanj v Lozani se zasleduje v celi Evropi z največjo pozornostjo, ker so vprašanja, o katerih se bo sklepalo, zelo važna. Zdi se, da je že med vsemi evropskimi udeleženci konference dosežen vsaj v glavnih točkah sporazum in Turki, ki so postali v zadnjem času zelo samozavestni, bodo morali v marsičem, odnehati. Oni so lahko premagali slabotno Grčijo, ne bodo se pa mogli upirati volji cele Evrope. Politični pregle V Ljubljani se. vrši živahen politični boj, ker 3. decembra bodo občinske volitve, ki odločijo usodo Ljubljane za nekaj let in ni vseeno, kdo gospodari na občini. Demokratska stranka se ni združila z nikomur, ona gre v volilni boj popolnoma samostojno, ker njej je do programa in samo do programa, medtem ko so se druge stranke tako izpremešale med sabo, da se človek ne spozna več med njimi. Prvič: Klerikalci in komunisti, ki so postavili skupne kandidate in ni pri tem klerikalcev nič motilo brezverstvo komunistov, teh ni pa nič motilo to, da so klerikalci na Zaloški cesti vprizorili pravo klavnico med komunisti, ker so dali streljati nanje, tako da je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Klerikalci so pozabili na vero, komunisti pa na prelito kri in našli so se v bratskem objemu, ker jih je združila skupna misel: polastiti se mestnega gospodarstva. Enako grda je zveza med narodnimi socijalisti in med demokratskimi odpadniki, ki jim ni ugajala ljudska politika demokratske ! stranke in so jo zapustili ter posta-i vili skupno z narodnimi socijalisti posebno kandidatno listo. Pri združitvi klerikalcev s komunisti, kakor tudi pri združitvi demokratskih odpadnikov je bila merodajna samo in edino želja po vladi na ljubljanskem magistratu in ljubljansko ljudstvo se bo lahko odločilo za demokratsko stranko, ki je edina resnično ljudska stranka, nasprotna vsakemu izkoriščanju ljudstva. V ministrskem svetu v Beogradu se je vršila te dni ostra razprava zaradi draginje, ker veliki podjetniki nikakor ne odobravajo postopanja ministra dr. Žerjava, ki mu je pa ljudstvo hvaležno za njegove protidraginjske ukrepe. Minister Žerjav je zelo odločen v svojih zahtevah ljudstvu v prid in upati je, da bo svojo voljo tudi uveljavil, ker bodo morali vsi me-rodajni činitelji izprevideti, da se draginja mora zmanjšati, ker je ljudstvo ne more več prenašati. Prav zanimiva so v zadnjem času tudi splošna notranjepolitična gibanja v državi, ki so jih izzvali hrvatski blokaši s svojim voditeljem Radičem na čelu. Hrvatski volilci niso zadovoljni s svojimi poslanci, ki so ostali doma, mesto da bi šli v narodno skupščino in sodelovali pri delu na ureditvi razmer v državi. Čim bolj so te razmere urejene, tem boljše bo za ljudstvo in za državo kot celoto, to uvideva tudi hrvatski kmet, ki ne more slediti svojim nedelavnim poslancem. Ker se bližajo volitve, so se poslanci — okoli 60 jih je — začeli bati, da ne bi ljudstvo glasovalo proti njim in so začeli premišljevati o tem, ako ne bi kazalo oditi v narodno skupščino. Seveda je tak sklepi zelo težak, ker bi pomenil popoln polom vse dosedanje politike Stipice Radiča in njegovih privržencev in zato hočejo blokaši svoj sklep olepšati na ta način, da zberejo okoli sebe v skupščini vse opo-zicionalne skupine in — vržejo vlado, sestavljeno v glavnem iz radikalne in demokratske stranke. To pa ni tako lahko delo, ker brez najmočnejših strank ne bi bila mogoča nova vlada in tudi ako bi sedanja vlada ostala v manjšini, to še vedno ne bi pomenilo, da bi bile sedanje manjšinske stranke, tudi ako bi se združile, sposobne sestaviti novo vlado brez sodelovanja demokratov in radikalcev. Zato je sedaj v Beogradu pravi dirindaj, v katerem igrajo svojo vlogo tudi naši klerikalci, ki niso navajeni na to, da bi bili v opoziciji, in iščejo načina, kako bi prišli na površje. To pa ni tako enostavno in tudi ne lahko, posebno odkar so se klerikalci začeli očitno družiti s komunisti. Kdor se druži s komunisti, ta ne pride daleč, ker komunistov nihče ne mara. Velike preglavice dela vsej Evropi nova vlada v Italiji, ki je sestavljena iz fašistov, za katere se ne ve, kaj prav za prav hočejo. V notranji politiki so fašisti za to, da se v državi varčuje in da se sploh izpremeni vsa javna uprava. Pa zaradi notranje politike se nihče ne bi vznemirjal, ampak fašisti so prav čudni v vprašanjih zunanje politike in v tem oziru prihajajo v navskrižje z vsemi svojimi sosedi in tudi drugimi državami, posebno z Jugoslavijo, ki mora biti posebno previdna nasproti fašistovski vladi v Italiji. Določbe rapallske pogodbe še vedno niso izvršene, Italija drži še vedno v svojih krempljih velik del Dalmacije, Reko in Sušak, kar vse bi že zdavnaj morala izročiti nam. Fašistom pa ni do tega, da bi zapustili in izpraznili te naše kraje, temveč bi hoteli imeti še več in zato naš spor z Italijo najbrž ne bo še tako kmalu izravnan. Za nas je položaj sedaj v toliko povoljnejši, ker bomo imeli na naši strani gotovo Francijo in Anglijo, ki želita, da bi se spor že enkrat poravnal in mi najdemo gotovo oporo v Parizu in Londonu, ker zahtevamo samo to, da Italija izvrši vse določbe pogodbe, ki jo je že podpisala. Hud volilni boj se je vršil v zadnjem času na Angleškem in on je končal s popolno zmago konzerva-tivcev, kar bo imelo za posledico izpremembo v angleški politiki, ker do sedaj je vodil to politiko znani državnik Lloyd George, voditelj narodnih liberalcev. Proti njemu so nastopili v parlamentu konzervativci, ker niso hoteli, da bi se Anglija vpletla v vojno s Turčijo. Na tem vprašanju je Lloyd George tudi padel v parlamentu in vlado so prevzeli konzervativci, ki so takoj razpisali nove volitve, da se da ljudstvu prilika izreči svoje mnenje o dosedanji politiki in o smernicah, ki si jih želi v bodočnosti. In ljud- Povoden! n. Zmračilo se je. Sivo se je svetlikala vodna gladina. Kakor mrtvaški prt je ležalo bledo nebo nad zemljo. V daljavi so valovile goste megle. Vse se je zlivalo drugo v drugo, in lilo je, kakor bi se hotela smrtna noč povezniti preko plašnega dneva. In nikjer človeškega glasu, le hru-menje brezkončnega vodovja, le me-ketanje, mukanje in rezgetanje živine. «Moj Bog! Moj Bog!* so šepetale ženske, kakor bi se ne upale glasno govoriti. In onemele so, ko so takoj nato začule strašen tresk. Obupana živina je utrla hlevna vrata, in zdaj so jo odnašali rumeni valovi vodovja v divjem metežu. Ovce so plavale kakor suho listje, ki ga raznaša veter. Krave, voli in konji so se branili, so izkušali korakati, toda pod nogami jim je zmanjkalo tal. Naš veliki šimel nikakor ni maral utoniti, vzpenjal se je, iztezal vrat in prhal jezno; toda struja ga je potegnila t stvo se je odločilo za konzervativce, ■ ki so dobili pri volitvah 5,737.097 ■ glasov in na podlagi tega 343 po-i slancev in imajo sedaj v parlamen- ■ tu okolu 80 glasov večine nad vse-! mi drugimi strankami. Narodni li- ■ beralci Lloyd Georgea so dobili sa-i mo 1,567.685 glasov in 52 poslan-, cev, kar pomeni, da je angleško ljudstvo izgubilo zaupanje v njiho- ■ vo politiko. Ampak konzervativci : se imajo zahvaliti samo volilnemu : redu, da so dobili večino poslanskih mandatov. Na Angleškem nam- • reč ni proporcijonalnega sistema, kakor n. pr. pri nas, ki ščiti manjšine, in tudi ožjih volitev ne pozna angleški volilni red. Ker so bili protikonzervativni glasovi razcepljeni na več posameznih kandidatur, so konzervativci pobrali tako veliko število poslanskih mandatov. Pri prihodnjih volitvah se lahko združijo gotove protikonzervativne stranke na skupne kandidature in potem pridejo konzervativci prav lahko zopet na površje. Nemčija preživlja težke čase in malo je upanja, da bi se mogla v doglednem času postaviti na noge. Vladne krize so na dnevnem redu, ker v taki državi je težko vladati, kjer je denar izgubil skoraj vsako vrednost in so državni izdatki veliko večji kot prejemki. Tudi zadnje dni je izbruhnila težka kriza nemške vlade, ki še ni rešena, ampak nalogo sestaviti novo vlado je dobil tajni svetnik Cuno, ki hoče pozvati v vlado samo ljudi, ki niso politiki, in s tako vlado se predstavi parlamentu te dni. Seveda je to samo izhod iz sile, ker Nemčijo bodo še dolgo pretresale strahovite posledice izgubljene vojne. Nemčija mora plačati ogromno vojno odškodnino in Nemci bodo morali delati in garati desetletja in desetletja samo zato, da bodo mogli odplačevati vojno odškodnino. Že mi težko prenašamo vojne posledice, kako šele Nemčija, ki je bila v vojni premagana!___ Dopisi Velike Lašče. Pred kratkim se je poslovil od nas mož poštenjak, gosp. Franc Štefančič, ki je kot nadučitelj služboval polnih 19 let na tukajšnji šoli. Bil je priznano marljiv in vesten učitelj ter obče priljubljena osebnost. 0 priliki poslovilne konference učiteljstva je poklonil 75 ai-narjev, ostalo učiteljstvo pa je nabralo 90 dinarjev za tukajšnjo revno šolsko mladino. Na poslovilnem večeru, katerega so se udeležili vsi vase in videli smo, kako se je udal in se dal nesti dalje. Mi pa siro tedaj začeli kričati, nehote smo morali kričati. Iztezali smo svoje roke za vsemi temi ljubljenimi živalmi, ki smo jih izgubili, javkali smo, da nismo slišali drug drugega, in naše jokanje in ihtenje, do zdaj zadrževano, je izbruhnilo. Da, propadli smo, žetev je izgubljena, živina je potonila, vse naše imetje je bilo v par urah izgubljeno. Bog nami ni bil pravičen, ker nič zlega nismo storili in vendar nam je vzel vse, kar nam je bil dal. Jaz sem dvignil skrčeno pest proti nebu. Govoril sem o najinem izpre-hodu popoldne, o naših travnikih, naših žitnih poljih, o naših vinogradih, ki sva jih gledala tako krasno cvetoče. Torej je bilo vse skupaj laž? Sreča se nam je lagala? Samo solnce je lagalo, ko je nocoj tako mirno in vedro zahajalo? Vodovje pa je naraščalo dalje. Peter, ki je opazoval, mi je zaklical: «Lojz, na varno treba oditi. Glej, voda sega že do oken!» tisti, ki so spoznali v njem in njegovi družici mirne in značajne duše, se je nabralo za sokolski dom v Velikih Laščah 134 Din 75 p. Vrlemu učitelju kot tudi njegovi družici želimo obilo sreče na novem službenem mestu. Koprivnik pri Kočevju. Naj se obelodani nekoliko trnjevih, a tudi dehtečih cvetk z vrta našega dušnega pastirja, župnika Schauerja. Ko je dne 22. septembra t. 1. odšel od nas učitelj Ferluga, je župnik Schauer z veselim in olajšanim srcem vzkliknil: «Wieder ein Slovene we-niger». (Zopet en Slovenec manj.) Odkar so bili Švabi pri nas, mu raste greben od dne do dne. Župnik Schauer seveda ni eden tistih, ki bi kozarček gledal po strani, temveč ravno sladko vince ter politika sta mu bolj pri srcu, kakor vsa cerkvena opravila. Nedavno je bil tako dobre volje, da je na široko meril cesto z znanim zagrizencem, učiteljem Webrom, ki se tudi na litrčke bolj razume, kakor pa na slovenščino, čeprav je iz nje napravil izpit z dobrim uspehom. V Majerle tudi kaj rad zahaja. Tam je vince po kleteh zastonj in se je nedavno naš faj-mošter zadržal tam kar cel dan, vrnil se je naslednji dan popoldne v Koprivnik, kjer je še po vrsti obiskal vse gostilne. Zanimiva je pa tale zgodba: Pred enim mesecem so v gostilni Kump mlada dekleta in fantje ribali repo. Župnik Schauer, ki se prav nič ne izogiba brhkih deklet, seveda ni hotel zamuditi te prilike, zato je v družbi župana W. in inženerja J. iz Kočevja prišel pomagat repo ribat. Gospodje pa so se tako obnašali, da pač niso mogli pridobiti na ugledu. Seveda so bili preveč «naloženi», kajti čez dan so inšpicirali skoro vse tukajšnje gostilne. Z ribano repo so si obmetavali obraze ter držali svečane govore. Nad vse ginljiv pa je bil prizor, ko je imenitni čevljar Flak objel župnika Schauerja ter ga poljubil, rekoč: «Es gibt nur einen Flak und einen Pfarrer!» (Samo eden je Flak in le eden župnik.) Tako se torej naš župnik vpričo deklet in fantov brati s komerkoli. Ali tudi to spada k njegovemu poklicu? — Kako se je pri nas proslavljala Kuma-novska zmaga, je tudi kaj lahko povedati. Čitali smo, da je višji šolski svet odredil, da se po vseh šolah v Sloveniji obhaja ta proslava dne 26. oktobra. Koprivnik je seveda moral biti izvzet, kajti vsa slavnost se je opravila šele 27. oktobra s tiho mašo, pri kateri je bilo navzo- Njegove besede so nas iztrgale obupu. Zopet sem se zavedel, zmajal rami in dejal: «Za denar mi ne gre. Dokler smo še vsi živi, nam ni treba žalovati. Začnemo pač delati znova.» «Da, da, prav govoriš, oče,» je odgovoril Jakob nervozno. «Nič se nam ni treba bati: zidiovje je trdno. Toda pod streho moramo.* Zares, drugega nam ni preosta-jalo. Voda je stopala od stopnice do stopnice kvišku ter je vdirala že skozi duri. Odšli smo torej na podstrešje in se držali za roke. Občutek nevarnosti nas je združeval še tesneje. Janez pa je bil nekam izginil. Klical sem ga, in vrnil se je s prepadi-lim obrazom iz stranske sobe. V tistem hipu sem opazil, da ni naših dveh dekel. Hotel sem ju torej počakati, da se vrneta, Janez pa me je pogledal čudno in dejal: «Mrtvi sta. Šupa za vozove se je pod njuno sobo porušila.* Revi sta bržčas hoteli rešiti svoje prihranke, ki sta jih imeli v kovčgih. Napol glasno mi je pravil, da sta čih le nekaj šolskih otrok ter par ženic. Županstvo, orožništvo in pošta se maše niso udeležili, to pa le vsled krivde župnika, ki ni nikogar o tem obvestil. Na poseben način pa je opravljal proslavo učitelj We-ber iz Ovčjaka, ki je šele okrog poldneva prišel v Koprivnik; slavljenje pa je nategnil do drugega dne, toda ne v cerkvi, temveč v oštariji. Pomagal mu je tudi župnik Schauer; oba sta svojo proslavo tako temeljito opravila, da zaslužita posebno priznanje politične in šolske oblasti. — Končno moramo še povedati, da je vse naše učiteljstvo nemškutarsko. Zdaj je razpisano nadučiteljsko mesto, pa smo Koprivničani v resnici radovedni, ali se bo višji šolski svet vendarle domislil, da v naš kraj spada odočno narodna in vsestransko delovna moč! Metlika. Na Martinovo je bila ' uprizorjena v tukajšnji čitalnici veseloigra «Doktor Hribar*. Hvala gre Sokolovi agilnosti, da imamo v tem letu že dve uprizoritvi. Igra je lepo uspela. Posebno je ugajal gosp. Ivan Malešič, ki se obrača na odru prosti in neprisiljeno, kot bi bil doma. Tudi ostali sodelujoči so pokazali talent. Režija je bila v dobrih rokah. Končni užitek sta pa nudila gos in vino pri gostilničarju g. Kurentu. Ves večer nam ostane v lepem. spominu. Suhor pri Metliki. Od nas se malokdaj kaj čuje. Odkar je prerinil železni konj skozi Gorjance, je nehala živahnost prometa mimo nas. Včasih se je vozilo mimo Suhora na stotine voz, ki so navadno počivali pri Nacku na Luži. Danes je pa vse tiho. Skrbeti bo treba za napredek našega gospodarstva. Docela nepoznan je Belokranjcem dohodek od čebelarstva. Ne mislimo pri tem na par kron, ki jih dobi naš kmet od trgovca za cel škaf satfn X medom vred in si pri tem pokonča mnogo panjev. Moderno čebelarstvo pa prinaša že lepi dohodek in daje poleg tega mnogo zabave. Pri nas se peča z vzornim čebelarstvom orožniški narednik g. Luka Jenko. Njegovi lepi uspehi naj bi bili vzgled tudi drugim, kaj priden človek lahko doseže. Takih koristnih novota-rij pa ni treba gledati kot kako koprnijo* od daleč, ampak je treba stopiti malo bliže. Poznamo gospoda Jenka kot jako prijaznega in uslužnega človeka in prepričani smo, da bi on začel spomladi takoj s kakimi čebelarskimi tečaji. Prav bi bilo, da se pobriga občina za to stvar, saj bi bilo to le občinam v korist. uporabljali lestvo kot most, da sta dospeli v stransko po slon ie. A zalotilo ju je. Prepovedal sem mu, povedati drugim o tem. Mrzla zona mi je polivala hrbet: smrt je šinila mimo naše hiše. Ko smo odšli v podstrešje, nismo mislili niti na to, da bi svetiljki ugasnili. Kvarte so obležale raztresene po mizi, in voda v sobi je stala že čevelj visoko. Še nekaj ur in — morali smo na streho. Streha je bila k sreči široka in ne preveč zaostrena. Prišli smo nanjo skozi lino, nad katero je bila ravna ploskev. Ženske so posedle po tej ploskvi, moški pa so se plazili preko strehe do velikih dimnikov, ki so se dvigali na obeh koncih. Jaz sem obstal tik line in ostro gledal na vse štiri strani. «Saj mora priti pomoč,* sem de-ja pogumno. «Iz Sv. Tina pridejo & čolni. Tod mimo morajo... Glejte, tamle spodaj — ali ni luč na vodi?* Toda nihče ni odgovoril. Peter si je, ne da bi se zavedal, kaj počne, take, ki niso v glavi cisto «ta pravi*. Eden izmed prvo omenjenih je naš kovač, med drugimi pa se nahaja n. pr. neki velik, širok in rdeč občinski možak. Tega občinskega veljaka imajo krški veseljački za «norce briti» in prav po domače ga vodijo za nos. Čudim se le, da se možakar ne spozna in spametuje. Da bi se pa v blagor občine kaj storilo, za to se ne zmeni nihče. Ako se pelješ z nekoliko težjim vozom čez krški most, moraš riskirati življenje svoje in svojih živali. Skrajni čas je že, da bi se mostu usmilili. Upam, da bo Bog dal letos veliko snega in bo most spomladi s snegom vred izginil proti Hrvatski. H koncu pa še nekoliko o higijeni. Če greš po cesti skozi Krko na Videm, si moraš tiščati nos, ko greš mimo kaplanije, oziroma njenega stranišča. Ravno tako te omamijo prijetno dišeči vonji, če greš mimo gnojnišča za Magovčevim hlevom; tudi ta sega precej gori čez kraj ceste. Že iz zdravstvenih ozirov bi bilo potreb- no, to odstraniti in pa zato, da ne bo izgledalo kot v Norotanu, kjer je narobe svet . . . Opazovalec. Planina pri Rakeku. Dne 8. oktobra t. 1. se je ustanovil po dolgem času pri nas pododsek Sokola. To pa seveda planinskim «ministrom» ni bilo po volji. Z vsem aparatom so šli proti Sokolu. Naredili so hitro misijon in generalno ofenzivo, pri kateri so poveljevali trije vojvode z vsemi legijami Marijinih devic. Končno so pa morali le zabeležiti neuspeh. Vsa sila se je ob Sokolu razbila. Kmalu bo šlel Sokol 100 članov. Pretekli teden je priobčil «Slo-venec», da je Sokol v Planini kot enodnevna muha, zjutraj rojena, a zvečer mrtva. Ne, boga mi, gospod dopisnik, Vi mislite, da bomo doživeli tak fiasko kot Vaši Orli. Imeli ste orodje, imeli takrat denar, čemu pa niste vztrajali? Vi mislite, da so danes še isti časi, kot so bili pred 200 leti. Damo Vam pa zagotovilo, da je Planina sokolska in da nima prostora za Orla. Zdravo! ICmefilski glasnik DVA VAŽNA POGOJA ZA REJO PLEMENIH SVINJ. Za rejo plemenih svinj je treba raznih pogojev. Ta reja je stalna in traja čez leto in dan. Treba ji je zaradi tega sploh več krme kakor pri kakem drugem načinu prašičjereje. Treba ji je tudi mleka pri hiši, ker ga potrebujemo za rejo in odstavljanje praset. Treba ji je pa tudi še dveh drugih pogojev, ki sta posebno važna v tem slučaju. Treba je prvič zadostne pašne prilike za ple-meno svinjo. Taka reja se ne more in ne sme omejevati le na rejo v svinjaku. Plemena svinja mora ven, se mora prosto gibati in zadostno pre-gibati. Le taka reja bo uspešna. Zato tudi vidimo, da imajo po takih krajih, kjer se pečajo z rejo plemenih svinj, povsod pašne prostore okrog doma ali pa na posebnih pašnikih. Zadostno gibanje je potrebno vsem plemenskim živalim. V takih razmerah se živali vse lepše razvijajo, so bolj zdrave, bolj rodovitne, za pleme sploh bolj sposobne in vztraj-nejše, bolj mlečne in za praseta skrb-nejše. Če manjka pašne prilike in smo prisiljeni rediti plemene svinje v svinjakih, potem je vsa reja že v naprej otežkočena in manj uspešna. V takih razmerah je skrbeti za to, da se svinja vsaj na dvorišču zadostno izpre-hodi, kamor jo je vsak dan spuščati. V takih razmerah naj se skušajo pa tudi vse druge prilike porabiti, da pride svinja do kake paše, n. pr. po jesenskem deteljišču itd. Drug važen pogoj je pa reja potrebnih mrjascev. Če manjka mrjas-cev, potem je uspešna reja plemenih svinj sploh nemogoča. Za rejo mrjascev se morajo brigati vsi prizadeti svinjerejci. Če je v kakem kraju reja plemenih svinj sploh razširjena, potem je navadno tudi za rejo mrjascev kolikor toliko skrbljeno, vsaj v toliko, da jih preveč ne manjka. Drugače je pa tam, kjer je reja plemenih svinj malo razvita. Tam je pa treba rejo potrebnih mrjascev šele vpelja-vati, da bo ustreženo potrebam svinjerejcev. Ti se morajo v tem slučaju sami pobrigati in zavzeti, da se izpolni tudi ta pogoj za rejo plemenih svinj. Brez mrjascev se ne more taka reja ne vpeljavah, ne nadaljevati. SKUPNO GNOJIŠČE. Pri nas je še močno razširjena ta navada, da se pušča svinjski gnoj pri svinjaku, hlevski gnoj se pa spravlja na gnojišče. Svinjski gnoj nam leži pri svinjaku v rahlih kupih, kjer se toliko časa zanj ne zu.e-nimo, dokler ga ne zvozimo na njive. Nič za to, če ga dež izpira ali pa solnce prepeka. S takim spravljanjem in s takim ravnanjem ne moremo imeti dobrega uspeha. Veliko več bi dosegli, ako bi svinjski gnoj spravljali pri kidanju takoj na skupno gnojišče in tam nabirali skupaj z drugim gnojem. Na ta način bi pridelali bolj enakomeren gnoj. Tudi bi nam gnoj ne trpel nobene take škode, kakor jo trpi, če ga pustimo pri svinjaku v nemar ležati. Seveda je treba v fem slučaju, da se svinjski gnoj po celem površju gnojišča enakomerno raz-meče in dobro potlači, da se bolj ugodno razkraja in pretvarja v tečen gnoj. Ne puščajmo tedaj svinjskega gnoja nemarno okrog svinjaka ležati, Kakor to sedaj delamo. Spravijajmo ga raje na skupno gnojišče, da se tam s primernim ravnanjem bolj uspešno pretvarja v gnojno tvarioo. S takim spravljanjem in ravnanjem nam naraste nekaj več dela, toda to delo je hvaležno, ker se poplača z bolj ugodnim uspehom! Neprimerno večja je korist, če spravljamo gnoj od svinjakov na skupno gnojišče, kakor če ga puščamo posebej ležati. Bodimo tudi v tem oziru bolj skrbni in ne kvarimo svinjskega gnoja s tem, da ga pustimo okrog svinjakov nemarno ležati. Nabiraj-mo ga na skupnem gnojišču in dajmo z njim tako ravnati kakor je sploh treba s hlevskim gnojem. Dajmo ga poravnavati in tlačiti! Na skupnem gnojišču bo svinjski gnoj veliko več vreden kakor je sedaj, ko ga puščamo v rahlih kupih okrog svinjaka ležati. OPUŠČENE NJIVE. Tu in tam se vidi kaka njiva, ki leži zapuščena. Prenehalo se je z njenim obdelovanjem. Namesto njivskih sadežev raste po njej plevel in razna malovredna zelišča. Izgleda, kakor bi jo hotel lastnik obrniti za košnjo ali za pašo. Toda ruša je slaba in ne obeta nič dobrega. Ruša je redka in plevelna, tako da se komaj izplača njena košnja. Kaj je vzrok, da se zapuščajo in zanemarjajo take njive? — Pa bodi vzrok ta ali oni, tako ne smemo delati! Takih njiv bi ne smeli prepustiti kratkomalo same sebi, ker nam na ta način ne prinašajo nobenih pravih koristi. Že celo pa ne, ako je bilo dotično zemljišče do sedaj slabo obdelano, premalo gnojeno in sploh zanemarjeno. Če hočemo po naših krajih napraviti iz njive travniški prostor, potem je treba, da obsejemo njivo s primerno mešanico detelje in trave. Prej pa je gledati, da je njiva dosti vgnojena in plevela očiščena. Sama od sebe se. pa na Semič. Par dni je bilo pri nas lepo vreme, prošli teden v sredo dopoldne pa so se začeli zbirati črni oblaki od vseh strani. Mislili smo, da bo nevihta, pa smo videli, da se zbirajo belokranjski duhovni gospodje na konferenco. V Semič radi pridejo, ker je to ena najbolj mastnih in mokrih far. Kaplani imajo več vina kot velik belokrajinski vinogradnik, pa se še pritožujejo nad pičlo plačo. Popoldne pa so odhajali gospodje rdečih lic in «skriv-nostnosladkoginjeni» iz Komende. Radovedni smo, kdaj bo država dala kmetom to nazaj, kar je nemški viteški red belokranjskim pradedom s silo vzel? Krka. To je še precej prijazen kraj «dolenjske plati». Zato si ga malo bolj natančno oglejmo, hočem reči, poglejmo enkrat njegovo notranjščino. Pri nas se da še dokaj dobro živeti, ko bi bilo le malo manj nevoščljivosti, pijančevanja in ponočnih krokarjev, zlasti takih starejših krokarjev, ki imajo svoja gnezda doma, pa si iščejo ponoči zabave in hladil drugod. Pripomniti je, da so to oni možje, ki se štejejo za glavo višji od drugih Krčanov. Krški fantje, saj vendar vas je precej lepo število, kaj nimate toliko poguma, da bi svojih deklet ne puščali tem nenasitnežem. Sv. Kozmo in Damijana počaste pri nas ob priliki romarskih shodov na lep in pobožen način. Ti shodi se vrše vsako leto prve tri nedelje po Velikem Šmarnu. Na ta božja pota pride precej romarjev, in sicer prvo nedeljo nemški Kočevarji, drugo Gorenjci in tretjo večinoma Dolenjci. Kočevarjev se ne veselimo preveč, pač pa Gorenjcev in Dolenjcev, oziroma gorenjskih in dolenjskih deklet, katerih pride največ. Seveda so mnogi trški fantje po navadi nekoliko preveč prijazni do njih. Kmalu zatem pride žegnanje farnih patro-nnost & Remic, Ljubljana Slomškova ulica št. II. - Telef. 589. 68 v!> as 9 ,Oh! te ^ ^vseciner Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in bolečine minejo. Drgnenje s Fellerjevim Elzafluidom je prava dobrodelnost! Umivanje s Fellerjevim Elzafluidom utrjuje mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in i aredi neob-čutliivega proti mrzlemu zraku! Za oči m ošesa! Zobe in glavo' Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafiuid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje. En poizkus zadostn e, da tudi Vi rečete: To j© najboljše, sem kdaj okušal! v vseh dotičmb pošlo vnieah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Fellerja. Pri naravnih naročilih stane s pakovanjem in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju: 3 dvoj nate ali 1 specialna steklenica 24 D>n 12 dvoj-. . ., t ,. . 4 specialne steklenice 84 Din, 24 dvojnatil. ali 8 spe- cialnih steklenic 146 Din, 36 dvojuatih ali 12 specialnih steklenic 208 Din. KOT PR1MOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din: Eiza-mentolni crtniki i Din- Fi»s p04.paln. prašek 3 Din; Eiza-ribie olje 20 Din: Elza-voda za usta 12 Din; El"a kolenska voda' O ; Elza-Mimslu miriš za sobo 15 Din; Glicerin 4 Din In 15 Din: Lysk Lyso°