Naročnina mesečno	^^OM^.	gM^B^ai.	ček. račun: Ljub-
25 Din. za inozem-	MK^^	TIT	1||	^^^ M	liana »t
•tvo Din - ne-	^B^^	^^M M^ ^Hf	■ M^B _ ^^^^ M ^^M	^M	^ 10.349 za
izdaja ce-	^^M	■■	M	V	^BM
loletno 96 Din. za	iHli	flB W Mf	Jf	»B W g ^B^M MM	t^M	Zagreb
inozemstvo 120 Din	^U	JHV ^^B jpMF flH .JT	BjK	M JBff	VDH
iv,	^	Bm&r JrnLmma&J	uPra,.:KoPJ
Kopitarjevi uL WI«	jeva 6. telefon 2V97
Telefoni uredništva:	dnevna slniba 2050 — nočna 2996, 2994 In 2050	■	Uhaja vsak dan ajntraj. razen ponedeljka ia dneva po praznika
Prva obletnica
Danes poteka leto od zgodovinskega 24. junija 1935. leta, ko je Stojadinovičeva vlada prevzela oblast v državi. Težko je bila kdaj kaka jugoslovanska vlada, ki bi v težavnejših okoliščinah prevzela državne posle. Večletna diktatura Jugoslovanske nacionalne stranke je s svojo popolno nesposobnostjo in krivičnostjo razrahljala državno upravo in po vsej državi nakopičila gore gnjeva proti fašistični diktaturi. Ko se je JNS zrušila na svoji nesposobnosti upravljati državo in vsled splošnega odpora proti političnim samozvancem, je prišel na površje Kabinet g. Jevtiča, od katerega so mnogi spočetka pričakovali, da bo iskal zdravila za nevaren položaj, ki se je pričel v državi razvijati tam, kjer bi ga edino moral: v ljudskem zaupanju. Tudi mi smo nekaj časa gojili to upanje. Toda proti pričakovanju vseh trezno mislečih političnih krogov je Bogoljub Jevtič, ali sam od sebe ali poa vplivom svoje okolice, pričel naenkrat kazati miselnost čisto svojevrstnega protidemokratičnega fiihrerstva in je v tem duhu izvedel tudi zloglasne petomajske volitve, s katerimi se je nesmrtno osmešil, državo pa pognal v še večjo zmedo. V takem ozračju je prevzela oblast vlada Stojadinoviča, Korošca in Spahe. Po več letih je to bila prva vlada, ki je mogla pošteno reči, da uživa zaupanje naroda. Kajti omenjeni politični voditelji niso mogli računati le na preizkušen političen sloves, ki so ga uživali v svojih strankah, katere so kljub razbijalnim poskusom diktature živele v narodu, ampak so jih s čisto drugačnim zaupanje sprejeli tudi voditelji in množice drugih političnih skupin baš radi tega, ker so izhajali iz naroda in jih ni vrgla na površje kaka slučajna diktatorska geometrija.
Oprta na ljudsko zaupanje si je nova vlada mogla staviti kot prvo nalogo izmirjenje razburkanih političnih prilik v državi in ublažitev napetega ozračja, ki je vladalo med razprtimi brati. Toda ta naloga, ki mora biti prav za prav prvi namen vsake vlade, ki računa z narodom, je zahtevala mnogo obzirnosti, smotrenosti v upravi in predvsem trdnih živcev, da se vodilni možje niso dali zavesti od sirenskih glasov od leve in desne. Kajti med tem, ko so ene politične skupine zahtevale več in več politične svobode, so pofovci in fašisti okrog JNS vili roke in jadikovali, da bodo prevelike svoboščine razbile državo na drobce. Mesece in mesece so fašisti obupno klicali po močni roki. No, ker te močne roke — diktatorske namreč — ki se fašistom zdi najboljša oblika vladavine, ker je mogoče brez zaupanja ljudstva vladati — ni bilo, se tudi oni danes oglašajo, da je v državi premalo svobode in da nimajo dovolj možnosti, da bi rušili vlado. Toda vlada se pri svojem načrtu ni dala motiti; obstoječih zakonov niti ni kaj veliko spreminjala, ampak jim je skušala dati le novega duha, prizadevala se je, da v odnose med ljudstvom in zakonom uvede nove metode. V državi mora vladati popolna zakonitost in enakost vseh pred zakonom! To vodilo vlade je notranji minister dr. Korošec ponovno naglasil. Sicer so dotedanji vlastodržci kričali, da se jim godi krivica, ker so bile ukinjene njihove predpravice pred zakonom in so bili politično izenačeni z ostalimi državljani, toda vlada, ki ima pred očmi blagor vse države, takih političnih izjem, kakor jih je imela JNS, da je mogla izključno monopolizirati vso politiko in oblast, seveda ne more dovoljevati. Stojadinovičeva vlada tudi ni izgubila živcev, ko so neodgovorni elementi skušali tu in tam zanetiti nemire, tudi tedaj ne, ko so fašisti segli po revolver in izvršili atentat v narodni skupščini. Po enem letu vladanja more vlada z zadovoljstvom ugotoviti, da je v državi red in mir, da zakon ščiti vse .državl jane enako, da se proti slehernemu, ki se proti zakonom pregreši, postopa strogo in enako po zakonu in da se nobene korupcije, pa naj se
Eojavi kjerkoli, ne skuša od vladine strani zarisati. Nič ni bolj pomirjevalno vplivalo na narod, kakor zavest, da so vsi državljani pred zakonom enaki. In to je velik uspeh sedanje vlade.
Ako je vlada obljubila splošno pomirjenje, je naravno morala gledati, da se popravijo o", fašističnih režimov storjene krivice. Materialne škode seveda ni mogoče več popraviti. Na vsak način pa je bilo treba izmenjati ono uradništvo, ki je protizakonito postopalo proti narodu, se čez mero iz.postavljalo za protiljudski režim, posebej pa še "iste. ki so po strankarski protekci.ji in ne po svojih delovnih sposobnostih prišli na važna upravna mesta, Jenesarji so se sicer tolažili, da bo v tem pogledu ostalo vse pri starem in so v tem smislu tudi pisali po svojih listih. Toda čiščenje, ki ga je vlada pod-vzela, je bilo nadvse potrebno že radi testa, d'i se narodu rla zadoščenje in posebno tistim, ki so bi'i krivično ;,ieganjani in zapostavljeni a niso izgubili vere v pravično stvar, čeprav m bilo treba še marsikaj storiti, da bodo iz jaynp upiave izginili sledovi zloglasnih protiljudskih rižimov, vendar more sedanja vlada po enem letu ugotoviti, da se je držala gesla: zvestoba za zvestobo! Ni še vse storjeno, kot rečeno, toda že sedaj je, mislimo, precej demontirano priv vilo, ki so ga za uradniški Kader postavili naši nasprotniki: ko si v naši službi mirno lahko udrihaš po ljudstvu in njegovih zaupnikih, nikdar te radi tega ne bo nihče klical na odgovor!
Vlada sc je iz vsega početka zavedala, da bo trdna le, ako bo koreninih v narodu. Stik z vlado in narodom pa more vzdrževati le na demokratičnih načelih osnovana stranka lako je stopila v življenje jugoslovanska radikalna za-iednica, ki je združba treh ljudskih strank, ki na po svojih načelih in programu vabi v svoj kro-' vse poštene jugoslovanske državljane. L ustanovitvijo lastne stranke je vlada napravila ogromen korak naprej do svojega cilja. Vladna oolitika je poslej res naslonjena na i.aro-l, ru; zen tega pa imamo stranko, ki gre po vsej državi, ki je orodje, nadzorstvo in porok vlad ne po itike. Ni treba posebej podčrtavati, ko-fikc važnosti je to dejstvo za utrditev nase države v notranjosti in kolikega pomena je t«; tudi 'a zunanjo politiko. 7. nsMnnvitv.jo |H/
dano tudi iam tvo. da se bo naša notranja
Evropa je hudo bolna
Kljub preklicu sankcij se položaj ni nič izboljšal, ampak se je še bolj zapletel . . .
London, 23. junija. Tukaj so začeli primerjati Evropo z bolnim možem, kakor eo svojčas nazivali Turčijo, ko je ležala na smrtni postelji. Pričakovanje, da se bo z odpravo sankcij, zakar je dala iniciativo Velika Britanija, začel zamotani vozel medsebojnih odnošajev evropskih držav sam od sebe odvijati, se ni izpolnilo. Čim bolj se bližamo dnevu, ko bo Zveza narodov preklicala svoj sankcijski sklep, tem bolj se evrojjske razmere vnovič zamota-vajo. Zdi se, tako se izraža neka angleška revija, kakor da imamo opraviti s 6taro ladjo, ki, kakor hitro je nekje popravljena velika luknja, začenja puščati vodo skozi drugo, doslej neopaženo špranjo.
Brez priznanja italijanske aneh-sije se Italija ne bo z nikomer razgovarjata
Sankcije so res da odpravljene, toda odnošaji med Anglijo in Italijo s tem niso niti najmanj razjasnjeni. Anglija je v istem trenutku, ko je izrekla, da so sankcije postale neumestne, odredila, da bo odslej pretežni del angleškega vojnega brodovja stalno nameščen v Sredozemskem morju in da se bodo ondotna angleška vojnobrodovna opirališča, zlasti pa Ciper, še bolj izgradila in utrdila. Obenem se angleška vlada razgovarja z novim francoskim režimom glede eventualne pomoči francoskega brodovja angleškemu, ako bi v Sredozemskem morju kdo Anglijo napadel, kar je bilo na dnevnem redu že j>od Lavalom. Razume se, da so zaradi tega pa tudi zaradi drugih »malenkosti«, ki kažejo, da Anglija nikakor ne inisli meni nič tebi
nič preboleti poraza, ki ga ji je Italija prizadejala v abesinski zadevi, v Rimu precej slabe volje. Tudi prizadevanje Anglije, da bi se začela pogajanja o nekakem sredoniorskem paktu, v Italiji niso našla simpatičnega odmeva, ker v Rimu sumijo, da hoče Anglija na ta način Italijo v Sredozemskem morju obkrožiti. Mussolini je tudi tega naziranja, da se Italija ne bo mogla več sprijazniti z Zveio narodov, ako nc bo poprej vsaj v glavnih potezah znano, kako si mislita Anglija in Francija njeno reformo, ki bi tudi Nemčiji in eventualno tudi Japonski omogočila povratek vanjo. Ta reforma bi namreč po italijanskem mnenju morala biti taka, da bi moral biti odslej izključen vsak tak konflikt, kakršen je nastal zaradi Abesinije. Ker pa tudi sedanja francoska vlada vztraja na načelu kolektivne garancije in varnosti, jo jasno, da za Italijo sploh nima več pomena, potruditi se zopet v Zvezo narodov, v kateri bi vnovič lahko nastali taki spori, kakor je bil abesinski. Ce Anglija in Francija mislita, da se bo dala abesinska zadeva urediti tako, da bi 6e italijanska aneksija formalno ne priznala, se hudo motita, kajti brez tega se Italija ne bo z nikomur razgovarjala o ozdravljenju Evrope.
Nemčija odklanja angleško vprašalno polo in utrjuje Helgoland...
Nič manj zapleten ni sedanji položaj zaradi stališča Nemčije, ki jako spretno izkorišča desorienti-, ranost zapadnih velesil. Na vprašanje angleškega i poslanika v Berlinu, 6ir Erica Phippsa, ali name-
! rava Nemčija odgovoriti na vprašalno polo, katero ji je bila poslal ob priliki j)orenjske okupacije angleška vlada, je nemški zunanji minister von Neu-rath v zelo odločnem tonu odgovoril, da se mu odgovor na angleška vprašanja ne zdi potreben, ker velesile, ako hočejo, lahko vzamejo za podlago rekonstrukcije Evrope mirovni načrt, ki ga jc Hitler sporočil 31. marca 15)36. Nemčija dobro ve, da sta Anglija in Francija danes v veliki zadregi, tembolj, ker se glede organizacije miru za bodočnost ne strinjata in ker obe rabita tako Italijo kakor Nemčijo. Je pa jjoložaj Nemčije spričo tega tem ugodnejši, ker jo z Italijo popolnoma solidarna v nazi-ranju, da Nemčija in Italija t Zvezo narodov no bosta sodelovali, ako so ne bo reformiralo v soglasju z njima. V lem oziru je najbolj važna izjava »Borsenzeitungc, ki vedno izraža mnenje vodilnega mesta, da so nameni Anglije in Francije absolutno neuresničljivi brez sodelovanja Italije in Nemčije. Na vprašalno polo pa Nemčija sploh nn bo odgovarjala, ker se no smatra za obtoženca, ki stoji pred preiskovalnim sodnikom, ampak bo povedala svoje stališče, kadar ke bodo z njo razgovarjali kot z enakopravno državo. V Londonu so zaradi tega precej nejevoljni in so tudi zategadelj nervozni, ker je začela Nemčija utrjati Helgoland ...
*
O konferenci v Montreuxu pravijo v Londonu, da je prav za prav sklicana samo iz zadrege, zato da bi se v času, ko so vsa vprašanja tako zavožena, da se sploh ne da o ničemer pametno in z izgledom na uspeh razpravljati, razpravljalo vsaj o nekem vprašanju, kjer se zdi rešitev najlažja ...
Govor ministra Delbosa:
Mir na dosedanji podlagi
Pariz, 23. junija c. V obeh francoskih zbornicah je vlada podala danes obširno • izjavo o 6voji zunanji politiki. V senatu je izjavo vlade prečital predsednik vlade Leon Blum, v parlamentu pa je podal isto izjavo zunanji min. Yvon D e 1 b o s. Vladna izjava ima več poglavij in obsega naslednje:
Mi hočemo mir!
Kakor v notranji politiki, tako hočemo ostati iskreni tudi v zunanji politiki. M izjavljamo svojo voljo, da hočemo mir. Narod, ki je že tako često pokazal pogum, da brani svoje, se ne boji z istim pogumom delati tudi za mir. V tej politiki miru se bo Francija držala vseh svojih obvez in sodelovala še naprej pri politiki kolektivne varnosti. Nekateri so dvomili v moč te politike miru ob socialnih ne-mrih, ki so se pojavili pri nas, ko se je začel uvajat v našo državo nov družabni red. Toda v zunanji politiki ne poznamo ne razredov ne strank in se obračamo na vse, da nas podpirajo. Naša politika miru pa tudi ne p o zna _ nobenih pogojev. Mi hočemo mir za vse narode in mir je za nas nedeljiv. Nočemo križarske vojne proti nikomur in razlike v svetovnih in socialnih nazorih ne smejo biti povod za nove vojne. Mi tudi nočemo egoistič-nega miru in zato glasno izjavljamo svojo vero v Zvezo narodov. Ta vera pa zahteva spoštovanje pogodb in dane besede.
Vprašanje sankcij
Ze v petek smo objavili sklep francoske vlade, da hočemo ukiniti sankcije proti Italiji. Francija je izvajala sankcije soglasno z vsemi članicami Sveta ZN. Toda v današnjem položaju bi sankcije imele samo simboličen značaj, vkljub temu pa nas z Italijo vežejo še vezi sorodstva. Zakaj bi torej še naprej izvajali tisto, kar bi samo poslabšalo mednarodni položaj? Priznamo pa, da so v ozadju še okolnosti, ki zahtevajo še podrobna pogajanja.
Kolektivna varnost
Mir je mogoče držati samo s kolektivno varnostjo, ki ščiti vse narode. Spopolnitvi sistema kolektivne varnosti bomo posvetili ves svoj trud, se-
Dunajska vremenska napoved: Oblačno in soparno, večje nagnjenje k nevihtam.
daj pa še ne moremo objaviti svojih načrtov v tej srv en. Priznamo, da je treba najprej reformirati Zvezo narodov, toda ta reforma ne sme podirati sistema kolektivne varnosti.
To politiko pa moramo podpreti z regionalnimi pakti, ki pa ne smejo postati alijanse v predvojnem smislu. Ti pakti morajo biti odprti vsem državam. Izpolniti se mora sistem soglasnosti sklepov pri Zvezi narodov. Ze prihodnje mesece bomo začeli z obširnimi pogajanji, da se sklenejo regionalni pakti v Evropi. Posebno v srednji Evropi med podonavskimi državami se mora ta pakt skleniti, ker je zelo potreben. Odprt pa mora biti vsem državam in ta pogajanja nas ne morejo prav nič oddaljiti od naših zaveznikov, ki so zvezani v Mali zvezi.
Ostanemo zvesti svojim prijateljem!
Da bi pa še boljše organizirali kolektivno varnost, računamo na angleško demokracijo, ki jo tako mnoge vezi vežejo na francosko demokracijo. Sodelovanje med tema dvema demokracijama bi bilo največje jamstvo za varnost miru v Evropi. Tudi na ameriško demokracijo računamo, saj je bila Amerika zmeraj zaščitnica svobodnih narodov. Pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo dokazuje vero obeh držav za mir. S Poljsko hočemo čim lepše in tesnejše zveze, s Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo se čuti Francija vezana po ozkih vezek iste miselnosti in istih skrbi za mir. Varnost teh držav je tudi naša varnost. Računamo na balkanski sporazum, na špansko demokracijo, na Portugalsko in na vse države od severa do juga, ki so vdane Zvezi narodov.
Z Nemčijo bo težko kaj...
Stranke, ki so združene v ljudski fronti, so zmeraj želele sporazuma z Nemčijo, Pokojni Briand je hotel, da naj 6e naroda ob Renu zbližata. Na podlagi te politike je bil sklenjen Lok-arno. Petnajst let smo se borili za ta sporazum, za varnost in čast obeh narodov. Kancler Hitler je večkrat izjavil, da želi živeti v miru z nami. Mi ne maramo dvomiti v njegove besede. Saj je on sam bil bojevnik, ki je 4 leta prenašal grozote svetovne vojne.
Toda Nemčija se silno oboroiuje. V zadnjih dveh letih je prekršila večkrat mednarodne pogodbe in na zadnji lokarnski konferenci 10. aprila so lokarnske države v Londonu Angliji dale pooblastilo, da naj zahteva pojasnila od nemške vlade. Angleška vlada je poslala svojo vprašalno polo 6. maja t. 1., toda do danes iz Berlina še ni odgovora. Francoska vlada izjavlja, da bo skrbno proučila nemški odgovor. Sedaj pa že izjavlja, da je sporazum med Francijo in Nemčijo samo tedaj mogoč, če je mir nedeljiv za vse narode in varnost za vse enaka.
Nato je Delbos govoril o raz orož it v enem vprašanju in dejal, da so se pogajanja za letalski pakt ustavila zaradi tega, ker Nemčija še do danes ni hotela odgovoriti na skupen predlog francoske in angleške vlade v tem oziru.
Treba se je oboroževati!
Končno je Delbos dejal, da še vedno obstoja pri ZN panevropska komisija, ki se je Nemčija iahko udeležuje in je končal svoj govor, v katerem se je izjavil za mir na načelih pravičnosti in člo-večanstva, sledeče:
»Toda mi moramo previdno korakati in počasi delati. Mi se moramo opirati predvsem na lastno moč in na svojo obrambo. Tako dolgo, dokler se ne izdela sistem kolektivne varnosti in mir ne bo organiziran, mora Francija pripraviti vse, da ne bo žrtev napada in da bo lahko pomagala svojim zaveznikom in zaščitila njihovo varnost.«
Maršal Pelain za spravo z Nemčijo
„Ne uravnavajmo svoje politike po željah Moskve!"
Pariz. 23. junija. AA. (DNB). Izjave, ki jih jc maršal Pčtain dal v nedeljo v Verdunu o nujnosti čim boljšega razumevanja med Nemci in Francozi, so deležne odobravanja lista »Republinue«, organa sedanjega vojnega ministra Daladierja. List pod-črtuje besede maršala Petoina, da Francija I nima prav, če gleda v Nemčiji ne-I p r e s t a n o svojega sovražnika ter sc
folitika razvijala po načelih demokracije. JRZ nikakor ne monopolizira politike sama za sebe, kakor je delala INS. Zaenkrat imamo v državi štiri organizirane stranke, od katerih vsaka more svobodno prirejati shode in zbirati pristaše okrog sebe. Pa tudi druge politične skupine niso ovirane v svojem političnem življen ju, v kolikor to omogoča zakon. Dosedanji politični zakoni so vsi še i/.zu časa diktature in politični smeri sedanje vlade gotovo ne odgovarjajo. Kakor hitro bo vlada Mobila dovolj zanesljivo oporo tudi v senatu, kakor jo ima v skupščini, ne bo treba več dolgo čakati na j)o trobne politične zakone, ki bodo v javno življenje prinesli več svoboščin.
Slovencem pomena kresne vlade ni treba nn široko razlagati. Saj je večina našega naroda bila pod prejšnjimi režimi tako rekoč izven zakona. osumljena, da je protidržaven in proti; naroden element. Ako kljub metodam JNS nas narod ni klonil v pesimizem in političen defeti-zem, je to znamenje za njegov zdrav čut za narodno in državno skupnost. Pod sedanjo vlado je po deželi zopet zaživelo veselo kulturno in politično delo. Sredi trenja mnenj in nazorov se oblikuje novi rod, ki bo jeseni pri občinskih
volitvah prvič mogel na široko spregovoriti politično besedo. Ni dvoma, da se je splošen političen položaj pod novo vlado v državi zelo izboljšal, vztrajno se je vlada borila tudi proti gospodarski krizi, ki še vedno noče popustiti. Toda kljub krizi je mogoče reči, da ima Slovenija tudi gospodarsko od sedanjega režima več, kot od vseli prejšnjih vlad. Vsi vemo, kaj nas najbolj teži: potrebno, nujno potrebno je ozdravljenje našega zadružništva, v katerem je osredotočeno slovensko gospodarstvo in ki je danes še vedno popolnoma omrtvelo. Potrebna je tudi izvedba onega dela JU7. programa, ki govori o čim širših pokrajinskih samoupravah. Vendar zaupamo, rla bo vlada, v kateri smo Slovenci zastopani po preizkušenem našem voditelju dr. Antonu Korošcu, ki je znala v preteklem letu srečno prebroditi toliko silnih zaorek in težav, v svojem drugem letu z vso odločnostjo pristopila k reševanju tudi teli. za naš narod življenjsko važnih problemov. Vlada, ki dela z ljudstvom in za ljudstvo, more tudi vedno računati na zaupanje ljudstva. Znto pogumno v novo politično leto. ki naj znnri drugo etapo v razvoju nazaj k ljudstvu, k demokra ciji, k gospodarskemu blagostanju.
ravna po tistih Francozih, ki hi hoteli, da si Francija. svojo politiko ravna po jmlitiki Moskve. Vso dotlej, dokler ho Francija imela svoj dosedanji sistem, pravi člnnkar dalje, ho imela Francija tudi svojo neodvisno politiko. Prod vojno, pravi časnikar, smo zagrešili veliko napako, da smo sc žrtvovali za zvezo, ki je ni vodil Pariz, temveč na bregovih Nove, zaradi česar v odločilnem trenutku Francija ni mogla izvesti politike miru in je evropska civilizacija zašla v nevarnost, da doživi strašno katastrofo. Glede Nemčije mislimo, da ji 18. leto po premirju lahko ponudimo roko, kajti prav zato, ker s c j c ne bojimo, hočemo dati izraza ne naše želje, nego naše volje, d a hoče m o živeti s tretjim r a j h o m v miru.
Mir na bajonetih
Pariz, 23. jun. b. »Matin« poroča, da ho francoska vlada okrepila vojaške posadke nn vzhodni meji. Gre za povsem novo organizacijo. Cela vrsta bataljonov bo premeščenih iz notranjosti Francije in iz Maroka v okolico Metza in samo mesto. Polki, ki so bili pred nekaj dnevi odpuščeni domov, hodo zopet vpoklicani pod orožje. Zgrajen bo nov vojni sistem, ki se bo raztezal od Pariza do vzhodne meje.
Praga, 23. junija, b. Češkoslovaška vlada je prva v Evropi ukinila sankcije proti Italiji in do-volila lopet izvoz orožja v Italijo.
Bruselj, 23. junija, b. Belgijska vlada je na .svoji včerajšnji seji foi' nino sklenila, dn ukine sankcije proti Italiji in da se priključi britanski pobudi v tej zadevi.
JNS ni nikomur več potrebna
Belgrad, 23. junija, m. Današnja »Samouprava« objavlja daljši članek pod naslovom »Pravilna ocenitev dela in vrednosti« ter pod naslovom »Fovam-pirjena JNS«, v katerem se bavi z ustanovitvijo in delovanjem te stranke v preteklih letih. Clankar prihaja do naslednjih zaključkov: 1. da je JNS prišla na svet ne po volji naroda in od spodaj, temveč po želji avtoritativnega režima, ki je imel vso oblast v svojih rokah in možnost, da prisili narod k poslušnosti in pokorščini svoji volji. 2. Da so se volitve vršile z javnim glasovanjem, brez kontrole naroda in drugih strank, kjer je bilo možno nemoteno teptati zakonske predpise in potvarjati narodno voljo, in kočno, da je JNS kot prehodni pojav iz neustavnega stanja v ustavno »tanje naše države napravila z nemogočim eksperimentom jxv skus z narodom in našo državo za f>reteklost, ki se ne more več povrniti. Ona pripada zgodovini in te pravice ji nihče ne more jemati.
Sedanji ideologi JNS v želji, da bi znova obudili v življenje svojo stranko, medtem ko nimajo drugih argumentov, najbolj pledirajo za to, da ima JNS svoje zasluge za ohranitev jugoslovanske misli v našem narodu in v preprečevanju separatističnih teženj, ter radi tega izvajajo sklep, da je ona tudi sedaj — potrebna. Daleč bi nas dovedlo, če bi hoteli to samohvalesanje JNS obširneje razmotrivati. Morda bi prišli do obratnih rezultatov, ki se ji ne bi šteli v zaslugo, temveč v krivdo, toda — da preidemo preko teh — ne bo to točno, kar sami o sebi govore. Ce oni smtrajo, da ima JNS svoje zasluge v svoji preteklosti in če jim je »amo do golega računa, potem je stvar v redu. Izvršili so svojo nalogo in mi jim ae branimo oditi mirno v
pokoj. Za njimi ne bo jokal jugoslovanski narod, ki je komaj čakal, da se jih otrese.
Kar se pa tiče tega, če je JNS tudi sedaj potrebna državi ali ne, jx>tem je stvar še jasnejša in ne more biti nikakega dvoma. Ona ni več nikomur potrebna, ker se jugoslovanska narodna in državna misel sedaj nahaja v neprimerno močnejših in varnejših rokah, kakor pa je bila v njenih rokah, ker so se njena režimska nasilja sedaj zamenjala z nečem boljšim in koristnejšim, z narodnopotiličnim pokretom JRZ, ki je tudi boljši varuh jugoslovanskega edinstva in potrebnejši narodu kot resen demokratski pokret. Usoda naroda in države, pa tudi njihova bodočnost, niso več v nevarnosti, ker jih vodi sedaj čvrsta roka dr. Stojadinoviča, dr. Korošca, dr. Spahe, ki ne leta v oblakih in ne seje mržnje med ljudstvom, temveč pomirja narod ter dela za njegovo dobro.
Končno tudi nikdar ni bila zelo potrebna, sedaj pa je JNS potrebna še mnogo manj naši državi in to iz čisto drugega, mnogo bolj važnega razlo-
fa, kakor so pa idejnopolitični razlogi. Živimo v obi, v kateri se ne more živeti samo od jugoslovanskih deklaracij in od prepirov ter intrig, kajti narod s polno pravico zahteva dela in kruha, da se gospodarsko življenje čim prej požene v boljši tir in da se v vse naše gosjioaarsko, socialno in politično življenje vnese več smisla in realnega razumevanja, več pozitvnih rezultaov in več miru in vere v bodočnost JNS niti tega dosedaj ni dala in tudi ne bo v bodoče nudila narodu, ker ona sploh ni bila stranka, a še manj gospodarski činitelj. Niti ona, niti njeno delo nima več nobene vrednosti za sedanje življenje in njegove potrebe.
Podkarpatska Rusija
dobi avtonomijo
Praga, 23. junija. Vlada izdeluje več odredb, a katerimi hoče pripraviti avtonomijo Karpatske Rusije, katero ta dežela i« 18 let zahteva. Sedanja vlada, ki ji je na tem, da zadovolji vse narode in dele države, je naposled sklenila, 'ia avtonomijo tudi popolnoma uresniči. V Prago je dospel guverner Karpatske Rusije Hrabar, da se udeleži posvetovanj o tej važni zadevi. Guverner ostane, pač pa dobi pravi guvernement s sistematiziranimi uradniškimi mesti. V Užhorodu pa ne
bo več deželnega predsednika, ampak podguver-ner. Nameravane so tudi osebne spremembe in sicer bo dosedanji deželni predsednik Rozypal stopil v pokoj, na njegovo mesto pa stopi najbrž dr. Meznik, ki bo že nosil naslov podguvernerja. Ukrajinsko prebivalstvo ni - popolnoma zadovoljno, zlasti ne, ker je tudi novi kandidat za podguvernerja Čeh, dočim prebivalstvo želi, da uprava preide popolnoma v njegove roke.
Odličen Šolski uspeh Nj. Vel. hralja
Belgrad, 23. jun. AA. Danes ob 11.30 se je vršila v kraljevem dvoru na Dedinju intimna svečanost, oa kateri so sporočili uspeh Nj. VeL kralja v zadnjem šolskem letu.
Svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica, Nj. kr. Vis. knez namestnik, Nj. kr. Vis. kneginja Olga, kraljevi namestnik dr. Stankovič, guverner Nj. Vel. kralja Jeremija Živanovič »-profesorji, dvorne gospe in člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Guverner je »poročil sklep razrednega sveta, ki ugotavlja, da je Nj. Vel. kralj končal z letošnjim šolskim letom tretji razred realne gimnazije z odličnim uspehom in z odličnim vedenjem in da je bil odličnjak nagrajen z izbranimi knjigami.
Nato ,je guverner pozdravil visokega učenca s toplim govorom, mu čestital k uspehu v imenu vzgojiteljev in poudarjal pomen dela, ki ga ie čaka in na katerega se tako neumorno pripravlja.
Velike šolske počitnice bodo trajale do 14. •eptembra t. 1. Nj. Vel. kralj jih bo preživel r rodbinskem krogu.
Nj. V. knez namestnik na Bled
Belgrad, 23. junija, m. Nocoj ob 9 so se z dvornim vlakom odpeljali na Bled Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel, Nj. Via. kneginja Olga, Hj. Vis. kneževič Nikola in princesa Elizabeta, sestra Nj. Vis. kneginje Olge. Pri odhodu NJ. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in njegove družine so se na topčiderski jx>8taji poslovili od njih kr. namestnik dr. Radenko Stankovič, notranji minister dr. Anton Korošec, vojni minister armadni general Ljubomir Marič, poveljnik kr. garde general Aleksander Stankovič, dvorne dame in člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Povratek predsednika vlade
Belgrad, 23. junij.a m. Nocoj pričakujejo vrnitev predsednika kr. vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, ki je prisotvoval blagoslovitvi temeljnega kamna za razširitev železarne v Zenici.
Min. Behmen se vrača
Carigrad, 23. junija. Snoči je odjx>toval i* Carigrada v Belgrad minister Behmen z gospo. V Turčiji se je mudil tri tedne. Na postajo so ministra Behmena spremili zastopniki turških obla-stev in jugoslovanska kolonija. Razstanek z dr. Behmenom je bil zelo prisrčen. Za svojega bivanja v Turčiji je minister doživel jx>sebno pozornost tako s strani oblastev, kakor pri prebivalstvu. Vsi današnji jutranji listi so prinesli članke o bivanju ministra Behmena na Turškem in o prijateljstvu med Turčijo in Jugoslavijo.
Zborovanje obrtnih zbornic
Belgrad, 23. junija m. V veliki dvorani tukajšnje trgovske, industrijske in obrtne zbornice so se sestali delegati vseh obrtnih zbornic v državi. Na dnevnem redu današnje konference je vprašanje kartekir in odnoea, ki naj ga obrtništvo zavzema proti njim. Podani so bili daljši referati, končno pa sprejeta tudi resolucija, ki bo predložena na me-rodajnem mestu.
Načrt o kmečkih zbornicah
Belgrad, 23. junija. AA. Specialna komisija pri kmetijskem ministru, ki ima nalogo izdelati načrt uredbe o kmetijskih zbornicah, je svoje delo končalo. Načrt dobe v nekaj dneh v presojo gospodarske zbornice in kmetijske organizacije.
Vojaške vesti
Belgrad, 23. jun. m. Po potrebi službe so odrejeni: v vojno delegacijo pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani topniški poročnik Maks Ko-sorinc, na službo v skopljansko vojno okrožje pehotni poročnik Stanislav Hude in na službo v ce-tinjsko vojno okrožje topniiki kapetan II. razr. Božidar Okorn.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, relo oblačno iu soparno z lokalnim slabim deževjem.
Za kmetijski kredit
Belgrad, 23. jun. m. V dvorani tukajšnje Delavske zbornice je imela danes tretji redni občni zbor Zveza zadrug za kmetijski kredit. Občni zbor je vodil predsednik zveze, senator Milutin Drago-vič. Po pozdravnih brzojavkah, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju, kraljevim namestnikom, predsedniku kr. vlade in kmetijskemu ministru, je dobilo besedo več delegatov, ki so z navdušenjem pozdravili ta kongres. Večina govornikov je poudarjala nujno potrebo, da ee zadružništvo osvobodi vseh političnih vplivov ter da ae sploh depolitizira vse naše gospodarstvo. Prečitano je bilo nato porodilo upravnega odbora, ▼ katerem se poudarja želja in potreba enotne zadružne zakonodaje v vsej državi. Za kreditne zadruge pa poročilo upravnega odbora poudarja potrebo, da se čimprej izda posebni zakon. Sledila je daljša debata, ki se je je udeležilo več delegatov. Nekateri so kritizirali poslovanje Privilegirane agrarne banke, za katero eo trdili, da ni mogla izpolniti svoje naloge, ker je večino svojega kapitala potrošila za konverzijo kmetijskih dolgov. Drugi delegati pa so zopet poudarjali potrebo, da se čimprej reiijo kmetijski dolgovi. Zahtevali so, da se med upnike in dolžnike postavi tretji avtoritativni činitelj, to je država, ki naj prevzame dolgove in jih plača kot svoje, a napram sedanjim upnikom naj se pa postavi ona kot upnik. Poročilo upravnega odbora je bilo sprejeto.
Alera Bodi
Belgrad, 23. jun. Carinske oblasti nadaljujejo z zaslišavanjem vseh udeležencev v znani tihotapski aferi Bodi-Ika Novakovič. Zaslišan je bil danes Nečajev, eden glavnih udeležencev v tej aferi Nečajeva, ki je sedaj tudi že na svobodi, je privedel carinski agent v upravo mesta Belgrada in se še vedno nahaja pod policijskim nadzorstvom, da se ne bi dogovarjal z ostalimi osumljenci. Zanimivo je, da je pri današnjem zasliševanju Nečajev glede svoje zveze s španskim grofom Dorihosm izjavil, da njega nikdar ni poznal in da tudi ni prejemal od njega nobenih nalogov glede naročil vtihotapljenega blaga. Prihodnje dni, morda že jutri, bo zaslišan tudi Ika Novakovič. Kolikor se je moglo zvedeti, bodo neplačane carine in kazni, ki so zaradi tega nastale, znašale 10 milijonov dinarjev.
Osebne vesti
Belgrad, 23. junija, m. Napredoval je v VI.
pol. skup. dr. Ivan Marinčič, asistent državne bolnišnice v Ljubljani.
Belgrajske vesti
Belgrad, 23. junija, m. Na prošnjo Obrtnega društva v Novem mestu jo trgovinski minister dr. Milan Vrbanič naklonil temu društvu podporo 2000 Din za prireditev obrtne razstave.
Belgrad, 23. junija. AA. 21. junija so se vršile občinske volitve v občini Čabari. Od 907 vpisanih volivecv je glasovalo 441. Vložena je bila samo ena lista z Valentinom Korošcem na čelu. Volitve so potekle v miru in redu.
Belgrad, 23. junija m. Iz doma mladoletnikov je je te dni pobegnil Žarko Stojanovič, ki je lansko leto ubil svojega tovariša Ilijo Illča, po umoru pa njegovo truplo polil z bencinom in zažgal.
Popravek
O. Kreft Ivan, izdajatelj in odgovorni urednik bivšega tednika »Ljudska pravica« nam je poslal sledeči popravek :
»Ni res, da je krog bivše Ljudske pravice v istoimenskem glasilu Siril svoje ideje, ki so pa bile s komunizmom tako sorodne, da je oblast glasilo prepovedala, temveč je res. da je g. minister za notranje zadeve zabranil izhajanje »Ljudske pravice« na osnovi čL 14 o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925, Uradni list St. 12-5 z dne 17. januarja 1929.«
Čl. 14 zakona o izprem. in dop. zak. o tisku namreč pravi v prvi točki: Minister za notranje posle sme popolnoma zabraniti nadaljnje izhajanje novin: 1. fe se novine vsaj trikrat v enem
mesecu zabranl.io. ■ ■ Zakaj pa je bila ^Ljudska pravica trikrat v enem mesecu zabranjena, pa najbolj ve conzor državnega pravdništv*
Štrajh pod moskovsko zastavo
G. Herriot se je že ustrašit svojih zaveznikov
Pariz, 23. jun. Iz Marseillea poročajo, da se |e stavka mornarjev razširila. Število mornarjev, ki so nslužbeni na rib Ikih ladjah, znaša 40.000.
Včeraj je marsejsko luko zapustilo samo četvero ladij. Predstavniki lastnikov ladij so odposlali t Pariz delegacijo k vladi, ki naj protestira proti temu, da so mornarji zasedli vse ladje.
»Matin« poroča, da so mornarji razobesili zastave, ki ne spadajo na trgovske ladje (rdečo zastavo s srpom in kladivom). V važni luki severnega dela Francije v Rouenu je stopilo v stavko 800 mornarjev. V pristanišču je okoli 30 parnikov, ki so jih mornarji zadržali in zasedli.
Pariz, 23. jun. AA. (DNB) Socialni eksperimenti vlade Leona Bluma 'dajejo povod za strah nekaterih radikalnosocialističnih krogov, Ta strah se izraža tudi v člankih, objavljenih v zadnjih dneh v »Oeuvru«, »Ere Nouvelle« in »Dčpeche de
Toulouse«. Posebno je treba omeniti članek, ki ga je prinesla »Dčpeche de Toulouse«, ki velja za glavnega organa radikalno-socialistične stranke. Člankar se boji posledic najnovejših dogodkov na področju socialne politike. L.st pravi med drugim, da vstaja od dne do dne hujti oidpor med radikalnimi socialisti zoper nove socialne zakone, ki pomenijo pravi preobrat v socialnem življenju Francije. Dalje trdi. list, da deluje mnogo podjetij že leta in leta edino z upanjem v neko oživljenje gospodarstva. Toda nova bremena bodo še bolj povečala njihove izdatke m se sine pričakovati da bo v kratkem moralo več tovarn zapreti in da bo zato nezaposlenost še bolj zrasla. Radikalni socialisti, pravi list, morajo vzdigniti alarm. Še je čas, da se stvar ureii in da se odstrani nevarnost, nastala zaradi politike, ki jo je ubrala vlada ljudske fronte.
JNS za oligarhijo
Stališče juristor in stališče »Jutra« k pravicam senata.
Ko so po zaključku letofinje proračunske debate v senatu priobčili mnenje nekaterih odličnih belgrajskih juristov, ki se čudijo, kako je mogel znani dr. Kramerjev amandman sploh prodreti, saj ni pravno niti utemeljen, nas je »Jutro« v nekaj napadih hotelo smešiti, češ, da naši juristi niso dobro podkovani v jusu. Mi smo namreč trdili, da ima senat pač pravico predlagati dopolnitve ali spremembe k zakonom, ne pa določati tolmačenja že obstoječih zakonov, kar v bistvu ta amandman pomenja in ki je torej praktično brez veljave. »Jutro«, ki je hotelo proglasiti g svojo polemiko senat kar za nekako vrhovno instanco v vseh juridičnih vprašanjih — katerih najboljši komentator je seveda znani »Jutrov« jurist — naj si sedaj ogleda razpravo, ki jo je v zadnji številki »Slovenskega pravnika« objavil docent dr. Gorazd Kušej. »Jutro« najbrž« ne bo šlo tako daleč, da bo proglašalo »Slovenski pravnik« za kakšno »klerikalno« ali »radikalsko« glasilo. Zato bo našo javnost zanimalo, kaj objavlja dr. Gorazd Kušej v tej nepristranski in nadstrankarski reviji pod naslovom »Kakšen je odnos naših vrhovnih državnih organov do proračuna«. Razprava je precej obsežna in jo priporočamo vsakemu politiku, da jo prouči. Zaenkrat pa navedemo le nekaj najbolj važnih stavkov iz te razprave, ki se z mnenjem naših juristov — izvzemši seveda »Ju-rovega«, jx>po!noma krijejo: »Interesantno je, da je vlada dolžna predlog proračuna predložiti najprej narodni skupščini, dočim ji je sicer pri zakonskih predlogih dano na voljo, ali naj jih najprej predloži pri narodni skupščini ali pri senatu.« »Dočim je pristojnost narodne skupščine glede na proračun odrejena, nima ustava nobene podrobnejše določbe o pristojnosti senata. V ustavni monarhiji (iz prejšnjih izvajanj avtorja je razvidno, da je naša država ustavna monarhija in ne parlamen-
tarna) narodno predstavništvo (to je skupi&na ln senat) vladi proračuna ne sme odkloniti.« Pisec ugotavlja, da ustava predvideva določbe v primerih spora med vlado in narodno skupščino, če bi ji ta hotela odreči proračun, pa na prvi pogled ne jemlje v misel in ne daje rešitve ca primer, da bi senat proračun, odobren po narodni skupščini, vladi odklonil. Zato se zaključuje, da senat nima pravice odkloniti vladi proračuna. Pisec izvaja, da bi v primeru ako bi senat odrekel proračun vladi, ki ga m odobrila narodna Bkupščina in ji a tem izrazila svoje zaupanje, senat prisilil kralja, da iivaja te svoje prerogatire r čisto določenem praven. Na ta način bi ta velevaina politična vloga po svoji vsebini prešla na senat, s čimer bi monarhija, četudi samo parlamentarna, postala fasada ▼ resnici odločilnega organa, senata. S tem bi država dejansko dobila snačaj aristokratske - republikanske vladavine.
Še eno važno ugotovitev navaja dr. Kušej: Vlada politično senatu ni odgovorna. Po čl. 78 ustave smeta namreč ministre obtožiti zaradi prekrvitve ustave in državnih zakonov, učinjene v službeni dolžnosti, samo kralj in narodna skupščina, ne pa senat.
Ako premotrimo to tehtno razpravo dr. Go-,azda Kušeja ln če premislimo znani dr. Kramerjev amandman, nam je šele jasno, kaj je JNS s svojim nastopom v senatu nameravala: zavreti razvoj sedanje ustavne monarhije v parlamentarno monarhijo in v demokracijo z monarhom na čelu ter jo usmeriti v oligarhijo, ali s podobno besedo označuje dr. Kušej aristokratsko-republikan-sko vladavino, kjer naj bi ne imela jx>stavodajne moči ne narod, ne narodna skupščina in kjer bi bile eelo prerogative kralja omejene, glavno besedo imela peščica ljudi; ▼ naši državi je to senat. JNS se njen namen ni posrečil, toda sedaj vsaj vemo, kakšne tendence ima ti' sfeaflka.
Japonska nevarnost
Evropa razklana, Kitaj needin, japonski bataljoni pa preplavljajo sever
Sanghaj, 23. junija. Dogodki na Kitajskem naglo dozorevajo do svojega viška. Kantonski generali so zdaj odkrili svoj načrt, ki gre za tem, da prisilijo kitajskega vodjo Čankajšeka, da ▼ imenu vsega Kitaja napove Japonski vojsko in izžene japonske čete is petih severnokitajskih provinc. Južnokitajska vlada je na ta način spravila Čankajšeka v zadrego brez izhoda: Ako Kantoncem ugodi, mora neobhodno skleniti zvezo s sovjetsko Rusijo, ker je brez take fiomoči izgon Japoncev iz severnega Kitaja nemogoč. Ako pa zahtev kanton-skih generalov ne sprejme, mora vzeti nase očitek, da je Kitaj Japoncem izdal in da je raje riskiral državljansko vojsko zoper svoje lastne brate, kakor da bi popeljal združene kitajske armade na sever proti največjemu sovražniku kitajskega naroda, to je Japoncem. Kantonski generali, ki doslej niso bili med seboj popolnoma edini, to je vrhovni poveljnik kantonske armade Cenčitang in generala Lisungjen, ki vodi armado province Kvangsi, ter Tajčunghsi, ki stoji na čelu armade province Kvantung, so se zedinili in jx>-slali Čankajšeku ultimatum, naj: 1. nemudoma prekine diplomatske odnošajc z Japonsko, 2. razveljavi rse dosedanje pogodbe s to državo in 3. organizira rse kitajske armade sa odpor proti
japonski invasiji.
Medtem ko Čankajšek okleva in stojijo njegove čete v vojni opremi proti armadam južno-kitajske vlade, ki hočejo na vsak način izsiliti prehod skozi centralno kitajsko provinco Honan na sever proti Japoncem, pa pošilja Japonska bataljon za bataljonom t severni Kitaj. Borba med Čankajšekom in Kantonci je Japonski dala možnost, da neopaženo še bolj utrdi svoj položaj v severnem Kitaju. Te dni je namreč kitajski predsednik severnokitajskih provinc Hopej in Čahar, general Sunčehvan, sklenil pogodbo z guvernerjem sosedne severnokitajske province Šantung, na podlagi katere bodo odslej vse te tri province združene v eno samo avtonomno provinco, v kateri bo dosedanji guverner Šantunga, general čanfučen, podpredsednik. Na ta način se je zopet izpolnil načrt Japoncev, ki čakajo samo še na to, kako bodo še ostali dve severnokitajski provinci združili v en sam teritorij, ki ga bodo od Kitaja enostavno odcepili. To se jim utegne tem bolj posrečiti, ker Tokio pridno izrablja incident, ki se je te dni zgodil v kitajskih vodah pri Tijen-cinu, kjer je neka kitajska carinska ladja streljala na nek japonski parnik, katerega dolžijo, da je hotel vtihotapiti na obal japonsko blago.
Kopalni vlaki
Prlčenši od 25. junija dalje ho vozil ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl. kol. — Škofja Loka dnevno kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 12. uri 46 min. in prihodom v Škofjo Loko ob 13. uri 26 min. ter v obratni Bmeri z odhodom lz Škofje Loke ob 18. uri 27 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 19. uri 05 min. Ker ob deževnem vremenu kopalni vlak ne bo vozil, bo na postajah vsak dan od 10. ure razglašeno, ali vozi kopalni vlak ali ne.
V	razbremenitev rednega jutranjega potniškega vlaka za Jesenice, bo vozil od 28. junija do nadaljnjega redno ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana gl. kol. — Jesenice še tretji izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 6. uri 45 min., t. j. pol ure pred rednim potniškim vlakom in prihodom na Jesenice ob 8. uri 52 min. Ta izletniški vlak bo postajal na vseh postajah in postajali-ščih^od Ljubljape do Jesenic.
Za vožnjo s kopalnimi in izletniškimi vlaki plačajo odrasli potniki naslednje znižane vozne cene (za tja in nazaj): 1—4 km 2 Din. 5—7 km 3Din, 8—10 km 4 Din v III. razredu, v II. razredu pa 1, 1.50, in 2 Din več. Za večje razdalje pa ao znižane cene kopalnih in izletniških vlakov enake cenam nedeljskih povratnih kart. Otroci plačajo polovico zgoraj navedenih znižanih voznih cen.
V	kopalnih in izletniških vlakih se smejo voziti jx>tniki z vsemi veljavnimi voznimi izkazi, ne pa samo z izletniškimi in kopalnimi kartami, zatorej se smejo voziti n. pr. v roku veljavnosti nedeljskih povratnih kart »udi z nedeljskimi povratnimi kartami, dalje se smejo voziti tudi vsi drugi potniki, ki uživajo kakršnokoli drugo vozno olajšavo.
Potniki, ki imajo izletniške oziroma kopalne karte, pa se smejo vozili samo z izletniškimi oziroma samo s kopalnimi vlaki.
Nadškof dr. Bauer zopet operiran
Zagreb, 23. junija, b. Davi nekaj po 8. uri je
bil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer zoj>et operiran na kliniki. Izvršena je bila trepanacija slepoočne kosti. Stanje nadškofa je bilo po operaciji razmeroma dobro. Iz privatnih krogov pa se čuje, da je stanje nadškofa dr. Antona Bauerja z ozirom na njegovo visoko starost dokaj resno, vendar pa ne tako nevarno, da bi bila liojazen za njegovo življenje na mestu. Računati pa je pač treba z vsem.
Letalo padlo na ladjo
London, 23. junija, b. Včeraj se je zgodila na največji francoski ladji »Normandie« huda nesreča. Nekaj minut nato, ko se je ladja zasidrala v southam-ptonski luki, je priletelo nad morskega velikana nekaj angleških bombnih letal, ki so krožila nad ladjo. Eno izmed teh bombnih letal pa je po nesreči zadelo v dvigalo ladje in se zrušilo na sprednji del »Normandie«. Par trenutkov t>o nesreči se je izpod ruševin letala prikazal angleški pomorski častnik pilot, ki se je takoj javil poveljniku ladje in se mu v ginljivih besedah opravičil zaradi nesreče. Čeprav je bil mladi pilot Boreey precej vznemirjen zaradi nesreče in udarcev, ki jih je dobil, je vseeno takoj pojasnil, kako je prišlo do nesreče. Dejal jc, da je zašel v plast vročega zraka, ko je letel nad ladjo in bi bil kmalu z letalom vred padel v dimnik »Normandie«. Napel je vse sile, da je preletel nevarni pas, toda medtem je letalo prišlo tako nizko, da je zadelo ob dvigalo in se zrušilo na ladjo. Gledalci so njegovo opravičilo potrdili in čestitali mlademu pilotu, ki si je na čudežen način rešil življenje.
Lep sprejem bana dr. Natlačena po Savinjski dolini in v Celju
I Perilo pravi: „

HB
lj i
fMM/A
Perite prihodnjič tudi Vi s Schi chtovi m terpentinovim milom. Ono odpravi nesnago temeljito in prizanesljivo iz tkanine, potem je lahko vedno lepo belo!"
in la namakanje Ženska hvala
Celje, '23. junija 1936.
Lepa Savinjska dolina od Vranskega do Celja Be je danes zjutraj odela v slavnostno oblačilo. Sprejemala je bana g. dr. Natlačena. V vseh večjih krajih, t. j. na Vranskem, v Št. Petru in v Žalcu, kjer je bil prirejen banu sprejem, so bile hiše okrašene z državnimi zastavami. Oficijelni sprejemi so bili na Vranskem, v Ilezani, v sv. Petru v Savinjski dolini in v Žalcu. Na vseh teh mestih se je zbrala velika množica občinstva, šolska mladina, zastopniki krajevnih oblasti in organizacij. Gospoda bana so povsod pozdravili domača duhovščina, župani, zastopniki prosvetnih organizacij ter krajevnih organizacij JRZ.
V Celju, kjer so z malimi izjemami izobesili lastniki hiš zastave, se je zbrala pred mestnim poglavarstvom velika množica prebivalstva, učenci in učenke osnovnih šol, predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti, celokupni mestni svet z županom g. Mihelčičem na čelu, okoliški župani, celjska in okoliška duhovščina, zastopniki oo. ka-pucinov in lazaristov, številni zastopniki, lahko rečemo vseh celjskih korporacij in ustanov, prosvetnih, socijalnih in gospodarskih ter drugih organizacij. Posebno številno so bili zastopani gasilci v krojih, skupina deklet v slikovitih zgornje-savinjskih narodnih nošah ter skavti itd. — Najvišjemu predstavniku državne oblasti v banovini je šla do Samca na Ložnici nasproti skupina nad 70 kolesarjev in 32 konjenikov. Ko je ban dr. Natlačen prispel v spremstvu okrajnega načelnika dr. Zobca in tajnika dr. Kovačiča do Samca, so ga pozdravili mestni svetnik g. Pišek, nato pa še v imenu kolesarjev g. Krollič ter v imenu celjskih fantov g. Veber. Za tem pozdravom se je razvil sprevod proti mestu, na čelu konjenik z državno zastavo, skupina kolesarjev, nato konjenica in končno g. ban s svojim spremstvom. Ko se je bližal sprevod pred mestno poglavarstvo, je godba zaigrala koračnico. Po izstopu g. bana iz avtomobila, je pa godba zaigrala državno himno. Takoj nato je g. bana dr. Natlačena pozdravil župan g. Mihelčič in mu želel dobrodošlico. Po tem pozdravu sta ga pozdravili Marija Vengustova, učenka IV. razreda mestne narodne šole in Angela Hrastnikova, učenka III. razreda narodne šole pri šolskih sestrah. Obe deklici sta mu tudi izročili šopek cvetlic. Končno je pozdravila g. bana v imenu štajerskih deklet še gdč. Danica Golo-bova v narodni noši, ki mu je izročila lep šopek nageljnov. Po tem oficijelnem sprejemu je župan predstavil g. banu zastopnike uradov in oblasti.
Takoj za sprejemom pred mestnim poglavarstvom je bila v posvetovalnici mestnega magistrata slavnostna seja. Pri tej priliki je imel župan g. Mihelčič lep govor, v katerem je predvsem pozdravil g. bana, nato pa nadaljeval:
»Gospod ban! Prišli ste k nam, v naše lepo mesto Celje, med svoje ljudstvo, ki vidi v vas dobrega ter pravičnega vodnika, da tudi tu poblize uvidi potrebe, naše težnje, slišite naše želje in prošnje, ki jih izražamo v neomejeni vdanosti in zauoaniem v vas.« V nadaljnjem delu svojega go-V9jja7,6e je župan g. Mihelčič zahvalil za vso dosedanjo blagohotno pozornost, ki jo je g. ban posvečal celjski mestni občini. Ni bolj perečega vprašanja za Celje kot je regulacija Savinje, ki napravi v času poplave ogromno škodo. Da se bo to važno delo v drugi etapi nadaljevalo, je v glavnem zasluga sedanjega bana. Ban dr. Natlačen je tudi s prispevki banovine omogočil, da je mestna
Skoraj neopaženo in brez posebnih agitacij se je zbralo na Alojzijevo nedeljo do 4000 deklet pod Marijino zastavo in poromalo v Stično.
Tu je Škof. vodstvo Marijinih družb v zvezi s samostanom organiziralo veliko zborovanje dekliških Marijinih družb. -— Pa to ni bilo le zborovanje manjšega krajevnega pomena, marveč velik, krasno uspeli marijanski shod vse Dolenjske. Saj je sodelovalo 6 dekanij: Šmarje, Novo mesto, Ribnica, Šmartno pri Litiji, Trebnje, Žužemberk, in celo Ljubljana z okolico je bila zastopana; in tisoč-glave množice Marijinih hčera e pesmijo na ustnih in s cvetjem v roki so peš, s kolesi, na vozeh in po vlaku romale k stiski Žalostni Materi božji. Kakor potoki v reko so se od vseh strani med 8 in 9 dopoldne stekale velike skupine veselo pevajočih deklet proti samostanu. In s koliko požrtvovalnostjo! Peš in na vozeh v poletni vročini več ur daleč tam od Šmartna pri Litiji, od Trebnjega, pa iz Ribnice, Dolenjevasi, Vel. Lašč, Dobrepolja in Roba, pa celo iz Radeč pri Zid. mostu preko hribov od Litije, polne veselega razpoloženja v srcu, prekipevajočem ljubezni do Matere Marije.
In ko sta pripeljala posebna vlaka iz Ljubljane in Novega mesta, se mnogi niso mogli načuditi, odkod tolika množica naenkrat v Stični, pa brez vsake vidne agitacije. — Trideset zastav je za-plapolalo na postaji, vznesena pesem posameznih župnij je vzkipela iz src — in v krasnem sprevodu se je odvila procesija mladega življenja vse tam od samostanskega gozdička nad postajo preko skrbno obdelanih polj tja pod obzidje starodavnega samostana belih očetov pod vanstvo ŽMB stiške.
Gori ob samostanskem ozidju sta nas že od-daleč pozdravljala visoka mlaja z napisom na slavoloku: »Po Mariji k Jezusu!« — Domača dekliška družba z zastavo in duh. voditeljem nas je sprejela in povedla med petjem do cerkve.
Tu nas je že pričakoval doma&i gospod župnik p. Benedikt in nas pozdravil v imenu župnije kot prve jubilejne romarje k ŽMB, kjer je vprav v sedanjih težkih časih preizkušenj in trpljenja pravi kraj tolažbe in moči. Marsikatero dekle, ki je prvič prihitela k stiški Mariji, je osupnila ob prvem koraku v cerkev, kakršne od blizu in daleč še ni videla: ti ogromni prostori prepleteni z venci in okrašeni s cvetjem, sredi pod mogočno kupolo se v jutranjem soncu blešči oltar, nad njim pa visi iz vencev sestavljen velikanski znak (monogram Marijin), izražajoč pozdrav nebeški Devici: Ave — Pozdravljena Marija! — Pa ti ogromni prostori! Štiri tisoč deklet so sprejeli, pa bi jih še bilo mogoče brez skrbi in teže spraviti vanje tisoč. In vsa la lepa ubranost! Krasno izdelan polkrožni obris obhajilne mize z bakreno-svetlim oltarjem na vzvišenem prostoru, za oltarjem pa častitljive korne klopi belih menihov, in kar je največ — tista preprosta, pa vendar bogata služba božja kot jo znajo pri nas izvesti samo v šoli sv. Benedikta izšolani sinovi očeta zapadnega meništva — vse to je moralo sleherno udeleženko prevzeti. In nič čudno, £e je ob vstopu sivolasega vladike nadškofa dr. Jegliča z nedopovedljivo prisrčnostjo in sproščeno radostjo zadonela iz teh štirih tisoč mladih grl ona tako priljubljena pesem: Lepa si, lepa si, roža Marija, __ Pristopil je mil- g opat z asistenco k ol-
občina zaposlila preko zime veliko število brezposelnih pri ureditvi javnih del. Nato je g. župan Mihelčič navedel nekatere potrebe celjske mestne občine, o katerih je tudi že sklepal celjski mestni svet. Tako je potreba najeti za nadaljevanje regulacijskih del na Savinji dolgoročno posojilo, za katero naj bi prevzeli jamstvo dosedanji prispevajoči faktorji. Nujna potreba je, da se zgradi v Celju justična palača, da se uvrsti Celje v prvi, draginjski razred, da priskoči banovina iz svojega proračuna na pomoč za razširjena poslopja državne meščanske šole ter da omogoči zgraditev novega poslopja za dvorazredno trgovsko šolo, ker so dosedanji prostori, ki se nahajajo v mestnem poslopju, nezadostni in jih mestna občina potrebuje za osnovno šolo. V nadaljnjem svojem govoru je župan g. Mihelčič povdaril, da tare posebno mesto Celje ob zimskih časih velika brezposelnost in da je občina že sama stavila v tekoči proračun za zaposlitev brezposelnih 5% do-klado, vendar bodo vsa ta sredstva premajhna, zato prosi g. župan kr. bansko upravo, naj priskoči tudi v bodoče na pomoč mestni občini s primernimi zneski iz bednostnega fonda. — Zaradi tujskega prometa naj bi se modernizirala državna cesta Ljubljana—Celje—Maribor, cesto Celje—Laško—Zidani most, ki je sedaj banovinska cesta prvega reda, naj bi pa država prevzela v svojo oskrbo. Župan g. Mihelčič je zaključil svoj govor z naslednjimi besedami: »Gospod ban, upam, da se bodo te naše želje upoštevale, zato Vas prosim, da naše predloge uvažujete oziroma jih na merodajnih mestih podpirate. Hkratu vas prosim, nadaljnje vaše naklonjenosti mestni občini. Mi vsi pa delajmo za kralja, narod in našo lepo Jugoslavijo!«
Nato se je ban g. dr. Natlačen zahvalil za sprejem in nagovor z naslednjimi besedami:
»Gospod predsednik, gospodje svetniki! Najlepše se zahvaljujem za lep, naravnost veličastni sprejem, ki mi ga je priredilo naše staro Celje. Zahvaljujem se zato Vam in prebivalstvu celjske mestne občine. Ne prihajam kot izletnik in ne da bi iskal zabave in razvedrila, prišel sem, da se spoznamo in vidimo, da od vas samih slišim in vidim vaše zahteve. Imam to zavest, da sem v okviru možnosti in sredstev, ki mi jih daje na razpolago banovinski proračun, pomagal pri delih lepi celjski občini. Tudi v bodoče bom rad in z veseljem pomagal in podprl vsako vašo dobro akcijo. Želel bi s svoje strani, da me tudi v s svoje strani podprete s svojim sinotrenim in premišljenim delom za socijalni, gospodarski in kulturni napredek celjskega mesta, ki je dalo našemu državnemu grbu svoj tretji sestavni del. Glejmo, da bomo drug drugega podpirali, ne pa rušili Slovencem danes najbolj potrebno složnost in disciplino. Časi so resni, zgodovinsko važni, zato glejmo, da bomo doprinesli vsi po svojih močeh, da bodo ti težki časi preizkušnje, ne da bi utrpeli brodolom. Želim celjski občini vsestranskega najlepšega napredka.«
S tem je bila slavnostna seja končana, g. ban se je pa seznanil z vsakim mestnim svetnikom posebej. Nato je odšel na okrajno načelstvo, kjer je sprejemal zastopnike uradov, korporacij ter organizacij in posameznike. Po tem oficijelnem sprejemu si je ogledal okrožno sodišče in celjsko bolnišnico, popoldne si je ogledal g. ban regulacijo Savinje pod Celjem v Tremerjih, nato se je podal v Laško, proti večeru se je pa skozi Celje zopet vrnil v Ljubljano.
tarju ter otvoril ta prelepi praznik z vzklikom: O pridi Stvarnik Sv. Duh! — Vrhovni voditelj Marijinih družb za ljubljansko škofijo stolni kan. dr. Tomaž Klinar je za tem v izklesanih besedah podal družbenicam ob stiški ŽMB podobo trpečega apostola.
Sv. mašo je daroval v stiški tihoti bivajoči voditelj slovenskega ljudstva sam nadškof dr, A. B. Jeglič in celo s tisto 6Vojo prirojeno živahnostjo in odločnostjo v desetminutnem nagovoru pred sv. obhajilom polagal dekletom na srce tole osnovno misel: Dekleta, ako se boste pustile Mariji voditi k evharisfcičnemu Jezusu, vam nihče ne bo mogel Jezusa iztrgati iz srcal
Po sv. maši se je vršilo takoj zunaj cerkve pozdravno zborovanje. Na ozaljšanem velikem odru se je pokazal g. nadškof dr. Jeglič in vzbudil navdušen val vzklikanja. Med drugimi je bilo videti tudi g. Čerina, prošta novomeškega, _ zastopnika škofa dr. Rožmana: kanonika dr. Klinarja, voditelja dekl. Kat.- akoije dr. Vilka Fajdiga, deset do dvanajst drugih duhovnikov, gdč. Anico Lebarjevo s šestimi zastopnicami posameznih dekanij.
Zborovanje je pričel g. opat, pozdravil v imenu samostana vse navzoče, povdarjajoč, kako dobra vaThinja je bila stiška ŽMB našim prednikom in s koliko večjim zaupanjem se moramo zlasti dandanes zatekati k ŽMB po tolažbo in pomoč
Za njim je spregovorila prednica stiške Marijine družbe eosestram v pozdrav, potem pa so se zastopnice posameznih dekanij tako rekoč kosale, katera bi lepše in bolj doživeto izrazila veselje in razpoloženje svojih tovarišic. Zazvonilo je poldne in samo posebi se je to pozdravno zborovanje spremenilo v en sam pozdrav, v eno samo pesem veselja in radosti, v enoglasni pozdrav: Je angel Gospodov oznanil Mariji...
Popoldanski spored je nekoliko skrčil eno-uroi dež, ki je med odmorom prisilil romarje pod streho. Toda tudi to ni motilo prazničnega razpoloženja. Dekleta so se povečini zatekla v cerkev, kjer so menihi pravkar začeli slovesne večernice. Nebo se je kmalu zjasnilo in o pol treh se je že moglo vršiti glavno zborovanje na prostem. Govoril je prvi dr. Vilko Fajdiga tako toplo Ln prisrčno o »Marijini družbi in Kat. akciji«, kot zna to samo on. — Pa tudi živahni govor gospodične Lebarjeve je izzvenel v misel: Dekleta! Marija nam bodi zor apostolskega dela.
Po tem bogatem zborovanju se je razvila krasna procesija. Tu je treba priznati veliko požrtvovalnost in marljivost stiških deklet, ki so več noči zaporedoma do polnoči pletle vence in pripravljale vse, da bi njih dekliški praznik čim lepše potekel, vrhtega so kljub utrujenosti kot redite-ljice in postrežnice hvalevredno vzdrževale vso slovesnost in prireditve na tako razveseljivi višini. Dekanija za dekanijo je pod vodstvom domačih rediteljic v štiristopih razdeljena po župnijah korakala pod svojo zastavo v procesiji. Četvero deklet je nosilo na okusno okrašeni nosilnlci kip Brezmadežne, Kip je obdajalo 20 belooblečenih deklic z lilijami v rokah. Zastopanih je bilo pri procesiji 45 župnij s 33 zastavami. Pe'm<, molitve in godba fantovskega odseka, vse se je nepre-
| f Župnik Mih. Zevnik
Kranj, 23. junija.
Danes opoldne je v Kranju umrl gosp. Mihael Zevnik, bivši župnik v Begunjah pri Lescah. Bla-gopokojni g. župnik je bil rojen dne 21. aprila 1877 v župniji Cerklje pri Krškem. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, kjer je leta 1898 z odličnim uspehom maturiral. Po končanih bogoslovnih študijah je najprej kaplanoval v Črnmolju, nato v Idriji, Kamniku in leta 1915 je prišel za kaplana v Begunje pri Lescah. Leta 1919 je istotam po odhodu g. .župnika Kleindiensta postal župnik. Tu je ostal župnik do lela 1931, ko je moral vsled bolezni zapustiti župnijo. Vsepovsod je iskal zdravja, toda pravega zdravja ni našel. Zaprosil je za pokoj in se pred štirimi leti naseli! v Kranju.
Pokojni Zevnik je bil vzoren duhovnik po Srcu Jezusovem, ki je povsod deloval z vso vnemo za čast božjo. Veliko je molil in se ves žrtvoval v dušni blagor svojih vernikov. Zgledna je bila njegova gorečnost v dušnem pastirstvu, v spovednici, na prižnici, bil je izvrsten katehet In prav to njegovo vzorno duhovniško delo, njegov blag in plemenit značaj, mu je pridobilo veliko spoštovanje in ugled. Kjerkoli je deloval, se ga še danes gotovo z veseljem spominjajo. Čeprav je bil neprestano šibkega zdravja, vendar je do zadnjega delal, dokler je mogel. V Kranju je mnogo spovedoval, molil in se pripravlja! na dan. da ga Gospod pokliče kot svojega zvestega delavca. Vsled šibkega zdravja in bolezni, ki je bila njegova stalna spremljevalka skozi življenje, je mnogo trpel. Gospod Miha je bil zvest služabnik v vinogradu Gospodovem in vsled bolehnosti velik trpin.
V miru počivaj, blaga duša!
Slovanski železničarji v Ljubljani
Ljubljana, 22. junija.
Slovanskim železničarjem, ki so danes zjutraj prišli v Ljubljano, je ljubljanski pododbor priredil danes zvečer v prostorih železničarske menze v Ljubljanskem dvoru nadvse prijeten sprejemni večer, banket, katerega so se udeležili tudi vsi predstavniki oblasti, številni odličniki ter strokovni tovariši. Bana je zastopal g. dr. Guštin, župana podžupan dr. Ravnihar, divizijskega generala g. podpolkovnik dr Birčanin, ter zastopniki posameznih slovanskih društev. Prisotna sta bila tudi poljski konzul dr. Štele ter češkoslovaški ing. Miniovsky. Med svečano večerjo, med katero je igrala godba železničarskega društva »Sloge«, je vse goste pozdravil predsednik ljubljanskega pododbora železničarjev in brodarjev g. ing. Roglič ter je napil vsem suverenim predstavnikom zastopanih slovanskih držav. Odgovori! mu je podpredsednik železničarjev Poljak g. Dziekonski, povdarjajoč zveze, ki jih vrše železničarji, ki so najbolj poklicani, da vzdržujejo ozke stike s slovanskimi narodi ter napil našemu kralju Petru II. V imenu bana je pozdravil banket g. dr. Guštin, v imenu mesla dr. Ravnihar, v imenu bolgarske lige g. Bučar, za češkoslovaško ligo g. ravnatelj Krolta, za društvo prijateljev poljskega naroda dr. Mole, nakar so odgovarjali gosti, in sicer redaktor Zagajewski,ki je povdaril prijazen sprejem mladine v Zidanem mostu in se spominja! tudi dr. Koroščevega govora iz leta 1910; dalje Ceh g. Maly, ki je zadnji del govora govoril v lepi slovenščini; od Bolgarov pa g Todorov in g. Makedonski. Ves čas večera je igrala godba in orkester »Sloge«; železničarski pevski zbor pa je pod vodstvom in sodelovanjem g. Premelča zapel več slovanskih in slovenskih narodnih pesmi, ki so vžigale pri dragih slovanskih gostih lepo prisrčno razpoloženje. Tako je minul ta večer posvečen slovanskim zvezam med zelezni čarji. Drugi dan so gosti v spremstvu slovanskih tovarišev napravili izlet skozi Vinlgar na Bled ter se bodo s ponočnim brzovlakom odpeljali v svoje države. Ob odhodu iz naše Slovenije jim zehmo prisrčen: Z Bogom! in Na svidenje!
stano vrstilo, navduševalo vsakega udeleženca.
Ko se je procesija vrnila v lepem redu v cerkev, navdušenja kar ni hotelo biti konca Vse se je iz globine srca trgalo, ko so zapele po-.veh no molitev presv. Srcu Jezusovemu in za n^ zahvalno pesem.
Ameriški Slovenci,
iskreno pozdravljeni!
Danes dopoldne ob po! 9. prispe na ljubljanski kolodvor večja skupina naših ameriških Slovencev. Prihajajo na obisk svoje domovine jx>d vodstvom lastnika potniške pisarne v Njujorku, gosp Leona Zakraiška. Med njimi je tudi nekaj v Anic riki rojene Slovenke izseljenske mladine, ki prihaja prvič v domovino svojih staršev, da vidi lepoto slovenske zemlje, da vidi državo Jugoslavijo, rodno državo svojih staršev, o kateri toliko čita po ameriškem dnevnem časopisju, da spozna pobližje narod, katerega člani so, katerega poznajo pa samo po filmih in po pripovedovanju svojih staršev, ne poznajo pa ga tako, kakor se izživlja in razvija tu med seboj na svojih lastnih rodnih tleh. Letos bi bila prišla velika skupina te ameriške slovenske mladine domov, posebno fantov, ko' bi se ne bili zadnja leta dogajali žalostni slučaji, ko sot doživeli ti fantje veliko razočaranje, na katerega niso bili pripravljeni. Prišli so sem z velikim navdušenjem in velikim idealizmom Toda niso vedeli, da so kot otroci jugoslovanskih izseljencev državljani tudi Jugoslavije, četudi so rojeni v Ameriki in niso bili nikdar tukaj in nikdar ne bodo tu ostali. Prijeli so jih in postavili pred nabor in z njimi postopali kot z dezerterji. To je ostrašilo številne ameriške fante, da so se zbali in ostali raje doma, ali šli svoj denar zapravit drugam, kjer so jih z veseljem spre-jpli. Družba sv. Rafaela se trudi že skoraj dve leti, da bi dosegla spremembo tega zakona, ki toliko škoduje državi na dobrem imenu zunaj po državah, kjer so naši izseljenci Nikjer na svetu ne morejo razumeti, kako bi mogel biti kdo obenem državljan dveh držav. Še manj, kako naj bo otrok, rojen v tuji državi, ki je |x> vseh zakonih one države popolnoma pravilen državljan njen, obenem še državljan njemu tuje države, katere nikdar ne misli morda niti obiskati, še manj pa tam ostati. Potem pridejo pa še strogi izvrševalci zakona. Tako smo si z dosedanjimi žalostnimi slučaji tisoče turistov naših lastnih rojakov, pa tudi njih prijateljev Amcrikancev odbili. Leta krepkega dela ne bodo te škode popravila. Za letos je poskrbljeno po naklonjenosti g. bana dr. Marka Natlačena, da je zadeva ugodno rešena.
Družba sv. Rafaela bo izletnikom priredila s sodelovanjem francoske linije skromen, vendar prisrčen sprejem in vabi vse prijatelje ameriških Slovencev in naših izseljencev na kolodvor k temu sprejemu.
Našim rojakom, ki nekateri prihajajo domov po mnogih letih življenja v tujini, kakor tudi naši ameriški mladini kličemo: prisrčno dobrodošli in pozdravljeni v imenu vsega naroda! Naj bodo dnevi,, katere boste preživeli tu v naši lepi domovini za vse čim najprijetnejši, da se boste pokrep-čani na zdravju, še bolj pa poživljeni na duši in v ljubezni do rodne grude, do naioda in naše lepe države vrnili na svoi dom in nesli novega slovenskega in jugoslovanskega duha tudi domov svojim prijateljem in znancem, ki niso mogli z vami domov. Prisrčno pozdravljeni!
Preljubo veselfe mladine na Bučki
Prevelika oddaljenost in pa prehuda kriza je ovirala našo mladino, da se v nedeljo ni mogla udeležiti Slomškovih svečanosti v Mariboru. Pi so drugače uganili: Ce ne moremo v Maribor, pa bomo pri nas praznovali ta lepi dan. In res se je mnogo nad tisoč otrok zbralo iz zgornjega dela leskovške dekanije, iz Št. Jerneja, Kostanjevice, Škocjana, Rake in Bučke. Pa prav, ko so bili najbolj oddaljeni na poti, je nastal hud vihar, vedriti je bilo treba, jx>tem pa spet korajžno naprej. Z malo zamudo se je potem pričela slovesnost v cerkvi. Po litanijah pa se je zgrnila mladež okoli odra pred cerkvijo in otroci iz posameznih Marijinih vrtcev so pokazali, kaj znajo. Nejiopisen pa je bil pogled ob koncu, ko se je iz bližnje podruž-ie cer-Kve sv. Martina začel razvijati sprevod z neiim cvetjem; otroci iz domače fare so imeli v rokah zastavice, najmlajši pa kot častno spremstvo lilije. Podobo so fiostavili na oder in zapeli pesem: Preljubo veselje, dolga vrsta otrok je korakala mimo podobe, ter se poklanjala velikemu slovenskemu školu in vzgojitelju. Po končani proslavi pa so začele trume otrok med veselim petjem odhajati domov, v duši bogatejše /a lep spomin, pa tudi za še lepši vzor.
4000 slovenskih deklet v Stični
Drobne novice
Na Velehrad!
Božja pol na grob sv. Metoda ob jubilejnem letu smrti sv. Metoda
Zaključek velikega mednarodnega kongresa Apostolstva sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo, dne 19. julija. Slovenski romarji bomo svoje potovanje na Velehrad uredili tako, da bomo najpozneje v soboto, 18. julija zvečer dospeli tja. Potovali bomo z železnico in avtobusi, kakor si bo kdo izvolil.
Za potnike 7. avtobusom bi bil prikladen sledeči spored, ki se bo pa lahko na zeljo potnikov spremenil.
Odšli bi v četrtek, 16. julija in se vrnili v Ljubljano v sredo, 22. julija. Šli bi čez Maribor, kjer bi se nam pridružili potniki iz Maribora — Gradec, Dunaj. Ko si ogledamo Dunaj, gremo skozi Bratislavo na Velehrad, kamor pridemo v soboto zvečer. V ponedeljek pridemo v Prago. V sredo iz Prage skozi Linz, Jezersko nazaj. Ako se priglasi za avtobus 20 oseb, bo stala vožnja 81)0 din, če jih bo več, bo vožnja cenejša. Stroške za hrano in prenočišča poravna vsakdo sam, ker si lahko poljubno izbira ceneje ali dražje.
Vožnja z brzovlakom stane II. razr. 2170 din, III. razr. 1380 din, če bo manj potnikov kot 25. Ako jih bo več, se bodo dobili znatni popusti, tako, da bo stala vožnja z vlakomf III. razr. največ 900 din. Ako bi se jih pa priglasilo več sto, bi imeli svoj vlak, kar bi bilo pa še veliko ceneje.
Potniki za avto naj se prijavijo najkasneje do 5. julija, potniki z vlakom pa do 10. julija. Sicer je pa najbolje, če se priglasijo vsi čimprej in pošljejo 500 din na račun.
Vsa pojasnila daje Župni nrad bv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Mariboru.
Slovenskim katol. akademikom!
»Akademska zveza« v Ljubljani bo ob priliki Slomškovih dni priredila dvodnevni izlet vsega članstva v Maribor. Stroški znašajo 50 Din, vračunana je vožnja Ljubljana—Maribor in nazaj (vožnja je četrtinska), prenočišče in hrana za oba dni.	*
V Maribor odpotujemo iz Ljubljane v nedeljo, dne 28. junija zjutraj ob pol 6, vrnemo se pa v ponedeljek zvečer ali v torek, 30. junija zjutraj.
Vsi tovariši in tovarišice, ki bodo prišli v Maribor posebej, naj bodo v nedeljo 28. junija ob prihodu ljubljanskega vlaka ob 9 dopoldne na glavnem kolodvoru v Mariboru, kjer se naj pridružijo ekskurziji iz Ljubljane.
Vsi tovariši in tovarišice naj imajo s seboj društvene trake.
Čas prijave je še do sobote, 27. junija zvečer. Prijave zbira tov. Pukšič Anton, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5.
Vsi, ki so se prijavili, naj bodo najmanj 10 minut pred odhodom vlaka na kolodvoru. Ostali pa, ki se niso še prijavili ln se do sobote zvečer ne bodo, pa nameravajo iti v Maribor, naj bodo 20 minut prej na kolodvoru, da se bo za nje četrtinska vožnja pravočasno nabavila.
Slovenski katoliški akademiki in akademi-čarke, udeležite se polnoštevilno slavnosti ob času Slomškove beatifikacije. Akademska zveza.
Koledar
Sreda, 24. junljas — Krt*. Roj.it - T»neza Krstnika.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mimo v Gospodu zaspala ga Marija Selan, vdova po poštnem uradniku. Pogreb bo v četrtek, 25. junija ob četrt na 4 popoldne, —• Včeraj je umrla gospa Marija Gospodaric. Pogreb bo v četrtk ob pol 6 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje1
Osebne vesti
—	Na češki visoki tehnični šoli v Brnu le bil
diplomiran s prav dobrim uspehom za strojnega inženjerja g. Alojzij Gregorič, sin vpok. poštnega direktorja za dravsko banovino g. A, Gregoriča Čestitamo!
Za solnčenle!
Ni olje! Niti krema. Ruja-ven je ni umetno. Tschamba Fii — osvežujoča tekočina, Vaa obvaruje solnčarice, Vam naredi lepo rujavo barvo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. i Generalno zastopstvo
JA" Orogerija Gregorič
CJ? dr. z o. z. Ljubljana.
t"	Prešernova ulica štev, 5:
—	Slomškova družba na Slomškovih dnevih v Mariboru. Slomškarji imajo ob priliki Slomškovih slovesnosti v Mariboru svoje zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, 28. jun., dopoldne ob desetih v Narodnem gledališču, prof. Ivan Bogovič o vzgojni moči Slomškove osebnosti in prof. E Boje o Slomšku kot duhovnem utemeljitelju slovenske narodne kulture. Člani, udeležite se Slomškovih dnevov in zborovania v velikem številu.
—	Na I. državni realni gimnazi|l v Ljubljani (Vegova ulica) so se vršili višji tečajni izpiti od 12. do 23. junija. Od 52 pripravnikov so napravili zrelostni izpit naslednji: a) v realnogimnazijskem oddelku: Babnik Ivan, Bajt Ljubivoj, Binter Miran, Bitenc Boris (oproščen ist. izp.|, Bole Janez, Bradaška Peter, Breznik Igor (oproščen ust. izp.), Černigoj Franc, Dobovičnik Stanko, Erker Ferdinand (oproščen ust. izp.), Ferjančič Karel, Gaber-ščik Milan, Gorjanec Gorazd, Grobelnik Slobo-dan, Janežič Vekoslav, Jerovec Franc (oproščen ust. izp.), Kersnik Anton (oproščen ust. izp.), Kor-šič Marko, Kosec Feliks (oproščen ust. izp.), Kotnik Josip (oproščen ust. izp.), Kuhar Antheo, Linhart Božidar, Mali Franc (oproščen ust. izp.), Milič Danilo (oproščen ust. izp.), Naglič Stanislav, Novak Štefan, Pirkmaier Miroslav, Soklič Emil. Torkar Vladimir, Varga Ludovik, Zakrajšek Miroslav (oproščen ust. izp.), Zalokar Marko (oproščen ust. izp.) In Žerjal Anton; b) v rcalčnem oddelku: Biber Alfred, Budal Stanislav, Čuk Franc, Jure-člč Franc, Kobol Albin, Koželj Albin (oproščen ust izp.), Kren Heribert, Kiissel Božidar. Kuščer Ivan (oproščen ust. izp.). Miklič Miloš, Ribnikar c. • „ c___I.,,. P..J .'f	Viktor SI n niš-
oloiiin. smren >>	....	>■
nik Zvonimir, Šlajpah Frane loproščen ust. izp.J
in Vahen Rudolf. Za dva meseca so bili odklonjeni trije pripravniki.
—	Tretji red av. Frančiška pri oo. kapucinih v Splitu prireja na dan katoliškega tiska, t. j. 29. t. m. razstavo katoliškega tiska! Naproša vse slovenske katoliške liste, da blagovolijo takoj poslati po en izvod na adreso: O. upravitelj III. R. sv. Fra-nja, Split — Pojišan oo. kopucini. Zvečer bo pa shod, na katerem bodo dlični govorniki poudarili važnost katoliškega tiska vobče, posebej pa v družini in pri mladini.
—	Na katehetskem kongresu v Splitu od 2. do 4. julija bodo tudi iri predavanja za osnovnošolske katehete.
—	V uršulinskem samostanu v Ljubljani bo od 17. do 22. avgusta pedagoški tečaj za učiteljice. Temu se priključijo običajne duhovne vaje za učiteljice od 22. avgusta zvečer do 26. avgusta zjutraj. Vodil jih bo duhovnik salezijanske družbe dr. Lojze Tome.
—■ Češkoslovaške počitniške štipendije. Tudi letos je razpisala češkoslovaška vlada počitniške štipendije za jugoslovanske srednješolske profesorje, srednješolce in visokošolce. Prošnje, naslovljene prosvetnemu ministrstvu v Belgradu, taksirane s 5 dinarskim kolkom ter opremljene s prilogami, se morejo vložiti tudi jx> Jugoslovansko-češkoslo-vaški ligi v Ljubljani (Knafljeva 10), in sicer najkasneje do 2i7. junija t. 1.
Slika s Triglava je brez parfema, že slikana ni s filmom _MIMOSA-EXTREMfl
—	Pregrupacija občin na področju dravske banovine. V prilogi Službenih novin št. 139—XXXII so objavljene »Uredbe o pregrupaciji občin« Kropa, Zagradec in Žužemberk; Cankova, Strukovci, Tišina, Bodonci in Kupšinei v mursko-soboškem okraju; Leskovec, Zavrč ln Sv. Barbara v Halozah v ptujskem okraju; Leskovec in Krško v krškem okraiu; Šenčur in Preddvor v kranjskem okraju ter Mengeš in Trzin v kamniškem okraju ter »Uredba o ustanovitvi občine Bučka« s sedežem v Bučki.
—	Znižana vožnja državnih in banovinskih uslužbencev in duhovnikov na železnici in na paro-brodih v državni eksploataciji. § 3 pravilnika o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in na ladjah v državni eksploataciji je razveljavljen in je novo besedilo- tega paragrafa objavljeno v prilogi Službenih novin št. 139—XXXII, stran 568.
—	Šolske sestre »prejmejo v svoj konvikt v Zg. Šiški, vila »Raja«, dijakinje, ki obiskujejo šole v Ljubljani. Gojenke imajo zdravo stanovanje, popolno oskrbo, brezplačno pomoč pri učenju in so pod skrbnim nadzorstvom sester. Poučuje se tudi glasba. Pojasnila in prospekti se dobijo: Konvikt šolskih sester, vila »Raja«, Ljubljana VIL
—	V Rim in Neapelj, zanimivo poučno potovanje po Italiji z avtom od 27. jul. do 7. avgusta; ogled vseh večjih znamenitih krajev Benetike, Pa-dova, Firence, Rim, Neapelj, Pompej, Loreto itd. Podrobni spored pošljemo vsakomur zastonj. — Dopise naslovite: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica.
Svoji lc svojim!
Za pranje perila uporabljajte vedno le res domaČe izdelke I To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
—	Ferljalna zavetišča v dravski banovini se
otvorijo s 1. julijem, izvzemši zavetišč v Ljubljani, Mariboru in na Bledu, ki se otvorijo z 28. junijem!
—	Izpremembo rodbinskega imena v Logar je dovolila banska uprava dravske banovine Neži Robnik, pristojni v občino Solčava, okraj Gornji grad. Ta izpreinemba priimka velja tudi za družinske člane Elizabeto, Marijo, Magdaleno, Jurija, Janeza in Franca.
—	Našemu dijaštvu — obojega sipola — najprimernejše darilo je nedvomno knjiga: Luč z gora —iz življenja mladega fanta. Po Fr. Wei>serju poslovenil Joža Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. St. 131, cena broš. knjigi je 15 Din, vez. 22 Din. Hinka, ki je doslej študiral v Inomostu, so poslali starši v šesto šolo na Dunaj, kjer je stanoval pri svoiem, versko brezbožnem stricu, skupaj z bratrancem Mirkom. Ta je že zašel med slabo tovarišijo, ki je skušala za vsako ceno pridobiti zase tudi zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenega Tirolca in se je posluževala v to svrho vseh sredstev, ki pa so ostala spričo odločnega nastopa našega Hinka brez uspeha. Ugled, katerega si je pridobil med svojimi tovariši, mu je omo-go6il, da je ustanovil na gimnaziji Marijino kon-gregacijo in pritegnil s svojim zgledom tudi svojega bratranca Mirka — Naj bi ne bilo očeta ali matere, ki ima sina ali hčerko v šolah, da bi mu ne dala v roke te zlate knjige.
—	V Narodnem Domu v Zagrebu, Kralj Marije ul. 3, se bo predvajal v sredo, 24 t. m. ob pol 21 poučni film Rasno-političnega urada v Berlinu »Dedno bolan« (Erbkrank) z uvodnimi besedami univ. prof. dr. B. Zamika. Vstop prost.
—	Hribolazci in turisti morajo zaradi gibanja pogosteje čistiti svojo kožo, toda ne z vodo in milom. S tem bi namreč koža izgubila preveč maščobe, ki ji j« potrebna, da ostane prožna in^ voljna. Bolj priporočljivo ie uporabljati kremo Nivea ln olje Nivea, ki se vpije v kožo, se v kožni celici spoji z vodo ter ne zamaši kožnih luknjic. Če obrišemo odvečno kremo z mehko krpico, potem ostanejo na krpici vsi umazani delci.
—	Ne odlašajte več! Še danes zahtevajte brezplačna podrobna pojasnila za zanimivo potovanje v Južno Srbijo z avtom od 6. do 18. julija. Prijave in vplačila sprejema do 25. junija pisarna >Po božjem svetu«, Ljubljana. Šentpeterska vojašnica.
—	Religioso za godalni orkester iz Osterčeve Suite jc izšel v partituri v založbi Glasbene Matice ljubljanske. Skladba je izredno efektna in izvedljiva z vsakim godalnim ansamblom. Z njo bo brez dvoma ustreženo našim godalnim orkestrom za koncertne namene. Partitura stane 10 Din, naroča fie pri Glasbeni Matici in v vseh slovenskih knjigarnah.
Logatec
Okrajna organizaci|a JRZ Logatec. Poleg pismenega poslovanja * okrajno organizacijo JRZ iščejo člani JRZ često tudi osebnega razgovora, navodil in intervencij z izvršilnimi člani okrajne organizacije. V kolikor sc bo to v bodoče nanašalo na predsednika g. Oblaka Gabriela iz Dol. Logatca, ie on z gotovostjo na razpolago oh nedeljah in ponedeljkih, druge dneve pa le, ako ni radi poklicnih poslov krajevno odsoten. Tajništvo okrajne org. JRZ Logatec.
Danes najboljša burka sezone I
2 uri burnega smeha
Stan Laurel ln Ollver Hardy
Film, ki je imel po vsem svetu rekorden uapehl
KINO UNION Telef. 22-21 E^V«"'' 1915
Ljubljana
© Pogreb simpatične in priljubljene uslužbenke Nove založbe, gospodične Cirile Koauhove, ki je utonila 14. t. m. v Savi, bo danes ob pol šestih popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Truplo blagopokojne eo prejieljali včeraj iz Šinartnega ob Savi v mrtvašnico pri Sv. Krištofu Žalujočim še enkrat naše iskreno sožalje, pokojnica pa naj [>oČiva v miru!
O Absolventje 2 b letnika brž. dvorazredne trgovske šoie v Ljubljani iz leta 1933 se zberejo na dogovorjeni »kupni sestanek dne 27. junija ob 20.30 v gostilni pri »Nacetu«.
O Vpisovanje v uršulinsko narodno Šolo bo 30. junija od 8—12 in od 14—17. Učenke za 1, razred naj prineso krstni list in potrdilo o cepljenju koz.
© Vadnica pri uršulinkah v Ljubljani, Vpisovanje v I. vadnišiki razred bo 27, t. m. popoldne od 14 do 18 in 28. t. m. dopoldne od 8 do 12.
O Na ljubljanskem državnem konservatoriju
so bili koncem šolskega leta 1935/36 diplomirani naslednji absolventi: Na pedagoškem odJelku Avguštin Jožica (klavir), Dermelj Albert (violina), Kunej Egon (klavir), Sluga Zora (petje), Trobina s. Dulcisima (petje). Na srednji šoli drž. konservatorija sta diplomirala iz orgel Kalčič Jože in Mantuani Marija; na visoki šoli, oddelek za klavir, pa je diplomiral Gallatia Keinhold.
o Banovinski odbor društva Rdečega križa poziva svoje članstvo, da prisostvuje v čim večjem številu razvitju prapora Zveze dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, ki bo v neieljo. 28. junija.
0	Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 25. t. m. bb dveh izlet v Kranj. Ogled: Zbilje, Smlednik, Sv. Verburga, Tr-boje, Prebačevo, Hrastje, Cirčiče, Kranj Drulovek, Breg, Jama, Praše, Mavčiče, Podreče. Avtobus 21 Din. Odhod s Kongresnega trga ob dveh. Zglasiti se je treba v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ojx>ldne.
© Razstava risb in ženskih ročnih del na mestni ženski realni gimnaziji je otvorjena v petek in soboto 26. in 27. t. m. vsa ki krat od 9 do 12 in 15 do 17. Iskreno vabljeni!
© Vprašanje gostaščine. Sedaj, ko smo že v sredi proračunskega lela, se čim dalje bolj kaže, da ima Ljubljana po dolgih letih prvi, res realen proračun, ki bo vzdržal bilančno ravnotežje, ker dohodki, ki sedaj prihajajo, tudi v resnici odgovarjajo izdatkom V bodoče se mestni občini za tekoče izdatke najbrže ne bo treba več zadolževati. Pač pa so v državnem finančnem zakonu precej nejasna določila o gostaščini, ki jo je mestna občina vedno pobirala in zoper katere ni bilo nikoli kakšne resnejše pritožbe. Ta teden se sestane k seji finančni odsek občinskega sveta, ki bo končno zavzel stališče, kako naj se v bodoče gostaščina pobira.
© Kresna prireditev ljubljanskega Rdečega križa v nedeljo na Gradu je uspela kaj povoljno in prinesla znatno vsoto za pomoč podpore potrebnim Ljubljančanom. Iskreno zahvalo izrekamo zato vzgledni požrtvovalnosti društvenih članov, odbornikov in samarijanov, kakor tudi radevoljno došlim skavtom, predvsem pa mestnemu poglavarstvu, dravski divizijski oblasti, ljubljanskemu časopisju in radodarnosti ljubljanskih tvrdk, ki so, pravilno ocenjujoč socialno-dobrodelni namen te prireditve, skupno omogočile njeno uspešno izvedbo. — Za ljubljanski Rdeči križ: Dr. Fettich Oton, društveni predsednik, Minka Kroftova, predsednica prireditvenega odseka,
1	Notno stulbo imajo lekarna: dr. Kmet, TyrSevn c. 41: mr. Trakoc7,y ded., Mestiiil trg 4 in mr. Uaia.r,
SeJenlmrKova ul. 7.
Maribor
□	Na male harmonikarje društva »Harmonija« smo v našem poročilu o veličastnem mladinskem slavju v nedeljo čisto pozabili in vendar so tako vneto sodelovali, da je prireditev še pestreje izpadla. Neumorno so igrali na kolodvoru ob prihodu vlakov, vzbujali so fiozornost s svojimi pestrimi narodnimi nošami v sprevodu in ob odhodu so otrokom še enkrat zaigrali v slovo. Pri glavnih Slomškovih slavnostih bodo harmonikarji sodelovali ter imajo zaradi tega vsak večer od 7—8 pri Pregradu vaje, ki jih vodi prof. Schvveiger.
□	Nabavile si vstopnice v predprodaji. Dvoje velikih prireditev bo ob Slomškovih dnevih zanimalo ljudi: krasna Petančičeva narodna igra na prostem »Naša apostola«, kj se vprizori v Ljudskem vrtu 27., 28. in 29. t. m., ter koncert pevskega društva »Maribor« v unionski dvorani, kjer se bo pod vodstvom kapelnika Oašpariča izvajal veličasten Sattnerjev oratorij »Vstajenje« za zbor, soliste in orkester. Koncert se vrši 28. in 29 junija. Za obe prireditvi se dobe vstopnice že v predprodaji, in sicer za igro v pisarni Slomškove družine, Koroška cesta 1 in v pisarni Prosvetne zveze, Aleksandrova cesta 6, za koncert pa v obeh knjigarnah Cirilove tiskarne.	j
P 60 letnica Slomškove šole. Državna dekliška meščanska šola A. M. Slomška vabi vse prijatelje šole in mladine na proslavo 60 letnice obstoja šole, ki se vrši jutri, v četrtek, s tem-le sporedom: Ob 8 sv. maša z zahvalnico, cerkveni govor, akademija, odkritje plošče, posvečene pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. in ogled razstave risb, ročnih del in kuhinjskih izdelkov.
□	Obiščite Slomškovo razstavo. V spodnji ka-zinski dvorani je razstava, ki nam lepo ponazoruje življenje in delo Antona Martina Slomška. Razstava je odprta vsak dan dopoldne in popoldne. Vstopnina 2 dinarja.
□	Novi inženjerji. Na poljedelski fakulteti v Zagrebu so diplomirali slušatelji Mastnik Martin, Orthaber Albin in Butinar Josip iz Maribora.
□	Letošnji klasični maturanti. Kakor smo že poročali, se je na klasični gimnaziji končala matura v f>onedeljek. Izpiti so se vršili pod predsedstvom ravnatelja Mastnaka. Ustmenega izpita so bili oproščeni: Albaneže Nadan, Cas Anton, Drolc Adolf, Oolež Ludvik, Klemenčič Ivo, Kociper Stanislav, Kramberger Ludvik, Petek Franc, Preac Janez. Pun-cer Franc. Roblek Peter, Skapin Ivo, Završnik Izidor. Uspešno so napravili maturo: Kitak Zdenka, Petek Franc, Žmavc Ladislava, Borovič Rudolf, Redjanič Angela, Bervar Marjan, Ceh Adolf, Debe-vec Franc, Goričan Henrik, Outovnik ložef, Hrgan Anton. Hlade Mihael. Honigmann Valter, Kocmut lanez. Kukovec Franc. Leskovar Ludvik. Marinček \ntoTi. Nigl Stanko. Podpečan Feliks. Schvveiger Prvin. cimčič Karel. Tončič Stjepan, Vahtar Uroš,
' Zmazek Marija, Zoreč Stanko, Dobrave Anton,
Fidelj Andrej, Jurhtnan Janez, Kavčič Zvonimir, Korošec Peter, Kroft Matej, Kukovec Stanko, Lenarčič Stanko, Lukas Bogomir, Marovt Ladislav, Omerza Anton, Remec Anton, VoIIer Kristijan, Zorč Mirko, Zunec Ernest, Majhen Ivan in Janež Josip. Popravni izpit ima 10 kandidatov, zavrnjenih je bilo za leto dni 6.
□	Vpisovanje na vaduici šolskih sester v Mariboru je dne 26. junija od pol 10 do 12 in 2—4, na meščanski šoli pa dne 30. junija od 8—12.
□	Socialno delo mestne občine. Mestna pod-jetja so že vzela v pretres načrt kolektivne pogodbe za uradništvo in delavstvo. Sestavlja se tudi pravilnik za starostno zavarovanje delavstva v lastnem delokrogu mestnih podjetij. vodstvo mestne občine je začelo velikopotezno izpolnjevati svoj socialni program, katerega si je zastavilo.
□	Toča in atrela. Huda nevihta je divjala zopet v ponedeljek zvečer nad Mariborom in okolico. Neštetokrat je udarila strela zlasti v južnih predmestjih ter v vaseh pod Pohorjem. K sreči ni napravila škode, pač pa je ovirala zopet električno razsvetljavo. Zaradi pregorelih zavarovalk je za nekaj časa ugasnila luč v Studencih, Pekrah, Kani-nici in za Tremi ribniki. V okolici Sv. Kungote je padala med nevihto strašna toča, ki je vse zabila ter povzročila občutno škodo.
□	Zagoneten umor. Sodna komisija je pri raz-telesenju trupla pokojnega posestnika Karla Ver-bošta v Ploderšnici ugotovila, da je r>ostaI Verbošt žrtev zločina. Z udarcem na glavo mu je neznani morilec razbil 6ence. Na prsih se poznajo podplutbe, kakor da bi mu kdo klečal na prsih. Neko osebo so osumili, da je v zvezi z dejanjem.
□	V silobranu smrt. Dne 17. maja se je dogodil na cesti pri Ormožu zločin. V prsi z nožem zaboden je obležal mrtev Anton Gomboc. Zabodel ga je 30 letni mlinarski pomočnik Matija Oott-wein, ki se je peljal s kolesom po cesti ter ga je Gomboc sunil z vozila. Gottwem je včeraj pred malim senatom doprinesel dokaz, da je ravnal v silobranu ter je bil obsojen na leto dni strogega zapora.
□	Modras ga je pičil na travniku. Strmi obronki od Kamnice proti Selnici so prava domovina modrasov. Včeraj se je v bližini Selnice na takem mestu dogodila nesreča. Pri sušenju sena na travniku je pičil modras 33 letnega delavca Martina Hasebaha v nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Celje
& Prazgodovinske izkopanine na Rifniku.
»Slovenec« je že pred dnevi poročal o prazgodovinskih izkopaninah iz hallstattske dobe na 06«}oyem slemenu na Rifniku pri Sv. Juriju ob j. ž. R omenjenemu poročilu moremo dodati še naslednje po-drobnosti: Gosp. Alojzij Oset, posestnik parttem mestu, koplje že kakih 40 let na svojem pošeMvu, ki se nahaja tik ob hiši. Gosp. Oeet koplje deloma sam, deloma pa v zvezi z zastopniki raznih muzejev (inž. Riedl iz Celja, dr. V. Schmidt iz Gradca in prelat dr. Kovačič iz Maribora). Izkopani predmeti se nahajajo deloma v Gradcu, deloma v Mariboru oziroma v Celju. Pred nekaj tedni je gosp. Oset začel na pobudo prof. g. Orožna kopati znova in je odkril grob, v katerem se je nahajala velika, blizu 60 cm visoka in z roko izdelana žara. Njeno dno je bilo napolnjeno z mastno, iz človeškega pepela izvirajočo snovjo. Nad to snovjo je bila manjša posoda z nejx>p>olnoma prežganimi kostmi. Velika žara je bila pokrita s kamnito ploščo. Obe posodi sla prišli poleg dveh drugih, ki pa ju je Osel izkopal že prej, v celjski muzej.
& Vpisovanje novincev za I. razred mestne deške osnovne šole bo v torek, dne 30. Junija t 1. od 8 do 12 ter od 15 do 18 v pisarni Šolskega upraviteljstva (II. nadstropje). Pred vpisom v šolo je privesti vsakega otroka k zdravniškemu pregledu, ki bo isti dan v Zdravstvenem domu, I. nadstropje.
S! Apologotični odsek DMK v Celju ima drevi sestanek. Na dnevnem redu je predavanje: Nekaj o apjostolatu.
& Izgubljena oficirska legitimacija. Na poti od Celja do Galicije se je izgubila legitimacija za rezervne oficirje, glaseča se na ime Sander Joško. — Najditelj naj jo odda pri mestni policiji v Celju.
& Strogo obsojena požigalka. Pred malini senatom okrožnega sodišča se je zagovarjala včeraj 48 letna delavka Kregar Neža, ker je iz maščevalnosti zažgala dne 27. maja t. 1. listnjak posestniku Kuneju Alojziju in je zaradi, tega zgorelo njemu vse gospodarsiio poslopje, vredno 90.000 Din. Požar se je razširil tudi na gospodarsko poslopje posestnika Uršiča Franca, ki je tudi pogorelo in trpi Uršič škode 60.000 Din. Pogorelo je pa tudi gospodarsko pioslopje posestniku Marenčiču Martinu v vrednosti 50.000 Din. Kregarjeva je bila zaradi tega obsojena na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravie.
® Obsojena ubijalca. Ker sta naklepoma telesno poškodovala 62 letnega posestnika Dol ca Karla v Cačji va6i, občina Rogaška Slatina okolica, da je Dole za poškodbami umrl, sta bila 22 letni posestnikov sin Strniša Franc iz Zgornje Kostrivnice in 28 letni posestnikov sin Kamenšek iz Cačje vasi obsojena vsak na S leta robije.
■0- Prodajalce s kurivom opozarjamo na današnji oglas celjske mestne občine.
Središče ob Dravi
Strela ubila dva mlada moža. V nedeljo, dne 21. junija popoldne ob pol 5. uri je v župnijah Sv. Bolfenk pri Središču in Sv. Miklavž pri Ormožu razsajalo grozno neurje z gromom in strelo. V Vra-blovčaku je strela udarila v viničarijo posestnika Plepeleca iz Središča, ki je do tal pogorela, Pred viničarijo je stalo pod kapom nekaj ljudi, ki jih je strela oplazila ter ubila viničarja Vogrinca in Jurija Dogša iz Središča. Zadnje imenovani je prišel z gospodarjevim sinom iz Središča v vinograd. Zdravniška pomoč s strani g. dr. Jirka, zdravnika iz Štrigove, ki je bil slučajno po poslih v najožji bližini, je bila takoj na licu mesta. Rešiti se je dalo le eno deklico, — a oba zgoraj imenovana sta postala žrtvi strele. Druga strela je udarila v Breznikov vinograd na Kogu, ki pa ni napravila druge škode, kakor da je poškodovala nekaj trt in raz-rvala zemljo — Vedna neurja meseca maja in junija bodo vzrok slabe vinske letine. Ravnotako bodo trpele vse druge zemljiščne kulture v celi Prlekiji.
Izvajanje uvozne kontrole
Predlog ljubljanske zbornice TOI
Kakor bojo že poročali, stopi 25. t. m. v veljavo uredba o kontroli uvoza. Zbornica za TOI v Ljubljani je sklicala glede tega vprašanja dva sestanka, na katerih je zastopnike glavnih uvoznih strok upoznala a cilji kontrole uvoza in navodili, ki jih je glede tega izdala Narodna banka, kakor tudi ministrstvo financ. Na sestankih se je zlasti podrobno razpravljalo o položaju, ki bo nastal z izvajanjem kontrole pri uvozu kolonijalnega blaga, riža, kave ia južnega sadja, kakor tudi glede tekstilnega blaga, ter železnih in strokovnih strok je sestavila Zbornica tri spomenice, ki eo bile odposlane na merodajna mesta. V teh spomenicah je predvsem opozorila na vprašanje predhodnega režima za blago, ki se je na dan objave uredbe o kontroli uvoza že nahajalo na potu in ne bo do 25. t. m. dospelo v državo. Nadalje je zbornica opozorila na potrebo emotnega izdajanja navodil za denarne zavode, carinarnice in poslovni svet; dotaknila se je tudi vprašanj tretiranja blaga, ki prihaja iz kolonij klirinških držav (Belgija, Francija, Italija, Španija), kakor tudi vprašanja tretiranja blaga iz držav, s katerimi imamo posebne plačilne sporazume, kakor z Albanijo, Brazilijo itd.
Izredne važnosti je vprašanje prehodnega režima. Ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in industrijo je opozorila že v svojih prejšnjih predstav-kah, da del predmetov, ki podpadajo pod uvozno
kontrolo, prihaja iz prekooceanskih držav. Tu traja prevoz s tovornimi ladjami zelo dolgo časa. Na sestanku uvoznikov je tudi bilo ugotovljeno, da so se na morju nahajale onega dne, ko je bil objavljen odlok finančnega ministrstva o kontroli uvoza, baš na poti v našo državo, oziroma v tranzitne luke, velike koli6ine blaga. Originalni dokumenti o teh naročilih in o mobilnosti teh transportov se nahajajo v rokah uvoznikov. To blago je bilo pravo-veljavno zaiključeno, deloma plačan, deloma pa zastarano. Tako blago se seveda po 25. juniju ne bo moglo uvoziti. Uvozniki pravijo, da so zaključna pisma .taka, da bodo morali blago v vsakem primeru prevzeti, čeprav se dekretira prepoved uvoza. To bi bila velika škoda. To je vse posledica prekratkega roka za uvedbo uvozne kontrole.
Zato je ljubljanska zbornica predlagala, da naj se odobri uvoznikom, da morejo začenši s 25. junijem v roku 8 dni prijaviti Narodni banki 6voje originalne zaključnice, dadalje, ako se verodostojno dokaže, da se je blago v času od 15. do 25. junija nahajalo na. poti, da Narodna banka izjemno odobri uvoz teh količin iz neklirinških držav tudi po 25. juniju.
Končno je Zbornica zahtevala, da se naj izdaja uvoznih dovoljenj centralizira in poveri tudi podružnicam Narodne banke.
Angleški kapital
v naši državi
V	posebni prilogi londonskega finančnega dnevnika »The Financial Times« o državah Male zveze, o kateri smo že na kratko poročali, je objavljen zanimiv članek s statističnimi podatki o udeležbi angleškega kapitala v jugoslovanskih
fiodjetjih, ki ga je napisal Vladimir Rosenberg. z tega članka posnemamo tele zanimive podatke:
BANKE
V	Belgradu že dalj časa uspešno deluje podružnica Praške kreditne banke, ki je dobila po fuziji Praške kreditne banke z Angločeškoslovaško banko podaljšan naziv v Praška kreditna in anglo-češkoslovaška banka. S tem je prišla ta podružnica v roke angleškega kapitala, kajti pri Angločeško-slovaški banki je vodilno udeležena potom Anglo-avstrijske banke sama Angleška banka. Ta podružnica je imela lastnih sredstev 13.6 milij. Din, disponirala z 89 milij. Din v posojilih in predujmih, od tega je bilo 65 milij. inozemskih kreditov. Njen industrijski koncem obsega: dve veliki pivovarni, dve veliki sladkorni tvornici, en parni mlin in strojno tovarno, skupno so imela ta podjetja 83.8 milij. Din glavnice.
Nadalje je v veliki meri udeležen angleški kapital pri Jugoslovanski združeni banki. Do te udeležbe je prišlo leta 1922, ko je Anglo-Interna-tional Bank prevzela 400.000 delnic tedanje Hrvatske eskomptne banke in je s tem dobila kontrolo potom te banke nad številnimi podjetji te banke, kot n. pr. v lesni industriji itd. Ta banka se je IfS&Atsje fuzlonirala s Hipotekarno banko v Jugo-šlbvansko združeno banko in cenijo, da znaša udeležba angleškega kapitala pri slednji banki okoli 'i6%: Krediti na dispozicijo tej banki znašajo 343 Din, od tega inozemska posojila in predujmi 119 milij. Din. Računa se, da je tretjina teh tujih sredstev angleškega izvora.
V	zavarovalstvu delata v Jugoslaviji dve angleški družbi in sicer Commercial Union v Zagrebu in Royal Exchange v Belgradu. Udeležba teh dveh družb je pri življenjskem zavarovanju 2% vseh polic in 5,7% pri vsoti zavarovanih glavnic.
SKUPINA TREPČA
Zaradi važnosti udeležbe angleškega kapitala v rudarski industriji moramo posebej omeniti. Vendar omenjamo še prej radi preglednosti udeležbo angleškega kapitala v Mežici, ki se nahaja v rokah Central European Mineš.
Podjetja v zvezi s Trepčo so prav za prav ustanovitve velike angleške rudarske družbe Se-lection Trust. V to skupino spadajo Trepča Mineš, Kopaonik Mineš, Novo Brdo Mineš in Zletovo Miries. Angleški kapital je nadalje lastnik družbe Allatini Mineš (tudi v Južni Srbiji), nadalje zlatih rudnikov Trosnyk Mineš, nastajajo pa še nove rudarske družbe: Zlato Mineš, Podrinje Consolidated Mineš itd.
Glavne bilančne postavke šestih najvažnejših rudarskih družb (Trepča, Zletovo, Novo Brdo, Kopaonik, Allatini in Central European Mineš) so naslednje v milij. Din:
Aktiva: koncesije itd. 52.4, nepremičnine 78.6, tehnične naprave 100.9, surova ruda 39.3, zunanji dolžniki 2.3, jugoslovanski dolžniki 4.6, izgube
264.1. Pasiva: glavnica v Jugoslaviji 296.2, rezerve 49.6, inozemska posojila in predujmi 149.7, jugoslovanska posojila in predujmi 8,7, dobiček 36.7, ostala pasiva 1.3 milij. Din. Skupna bilančna vsota znaša 542.2 milij. Din. Dobiček izkazuje ves Trepča v znesku 36.7 milij. Din, to je 15.2% glavnice te družbe, ki znaša 240.3 milij. Din.
V	INDUSTRIJI
Angleški kapital je udeležen v petrolejski industriji, kjer konkurira z ameriškim kapitalom, angleški je udeležen pri Anglojugoslovanski petrolejski družbi in tvrdki Astra, ameriški pa je udeležen pri Standard Oil Company. Angleška podjetja razpolagajo z bilančno vsoto 350,2 milij., ameriška pa s 341.8 milij.
Posebno poglavje zastopa mister Victor Free-man, ki se udejstvuje v lesni stroki.
Pri Sartidu, ki ima velike delavnice v Belgradu in Smederevu, je udeležena angleška tvrdka ' Vickers. Skupno s češkoslovaškim kapitalom so Angleži udeleženi v Jugoslovanski Schicht-Lever | skupini. Nadalje je angleški kapital udeležen v tekstilni industriji pri znani tržiški tvrdki E. Glanz-mann in And. Gassner, ima v Belgradu veliko trgovsko tekstilno tvrdko.
Central Agency. Angleži imajo večino delnic gramofonske tovarne v Zagrebu; angleška skupina je Edison Bell International Company, ki je zagrebški firmi tudi posodila 18 milij. od 23 milij., kolikor znašajo upniki. Nadalje sodeluje z jugoslovanskim in italijanskim v družbi Stock Medi-cinal Brandy Company v Slavonski Požegi, znatna je udeležba Angležev pri družbi Haag in Meinl, pri brodski tvornici vagonov, pri tovarni cementa Split itd.
PLOVBA
V	plovbi so Angleži udeleženi pri Atlantski in Jugoslovanski plovbi. Angleško podjetje so i ladjedelnice v Kraljeviči, ki so se fuzionirale s \ splitskimi, pri katerih pa je merodajen francoski j kapital. Ti dve ladjedelnici imata 13.4 milij. Din ! glavnice, tujih sredstev pa 35 milij., od česar je angleškega izvora 16%. Med drugimi podjetji omenjamo še iz predvojnih časov (1870) izvirajočo udeležbo angleškega kapitala pri zgraditvi Franc Jožefovega prekopa.
700 MILIJONOV DIN
Skupno ceni Rosenberg kapital ,ugoslovanskih tvrdk, v katerih je investiran angleški kapital, na 1 700 milijonov dinarjev.
Tvornica za dušik, Ruše
Iz poslovnega poročila Tvornice za dušik Ruše posnemamo, da je družba začela izdelovati ferokrom in feroeilicij, katerega je izvažala večinoma v Nemčijo. Tudi produkcija karbida in ap-nenega dušika je lani narasla, čeprav so bile karbidne peči le 7 mesecev v obratu.
Zaradi zvišanja zalog izdelkov in surovin zlasti za fabrikacijo ferokroma so se povečale vse zaloge, pa tudi upniki. Zaradi zastajanja plačil so se lani zvišali dolžniki. Izguba za 1935 je krita s prenosom čistega dobička za prejšnja leta.
Obratni prebitek se je zmanjšal od 5.95 na '4.95 milij., izguba pa je znašala 0.867 (1934 0.406) i milij. Din. Podjetje je delilo do leta 1930 dividen- '
do, toda čiste dobičke od leta 1931, 1932 in 1933 je preneslo na nov račun ter jih sedaj porabilo za kritje izgub v lotih 1934 ln 1935.
Bilanca izkazuje pri glavnici 20 milij. povečanje upnikov od 14.7 na 23.1 milij., nadalje so se med aktivi povečale zaloge od 3.5 na 4.67, zaloge izgotovljenib proizvodov pa od 12.57 na 14.96 milij. Dolžniki znašajo 14.3 (10.4) milij. Din. Med investicijami so znašala poslopja 9.4 (10.05) milij., povečala pa se je postavka tovarniška oprema od 3.9 na 5.2 milij. Din. V računu zgube in dobička so se povečali stroški, zmanjšali davki od 1.6 na 1.4 ter odpisi od 2.3 na 1.5 milij., nova
pa je postavka odpis dubioz za 0.34 milij. Din. ★
Licitacije. Dne 24. junija l>o pri Komandi 39. peli. polka v Celju ofertalna licitacija za dobavo potrebne dnevne količine alkoholnega kvasa. Dne 8. julija bo v štabu 1. velocipedskega bataljona v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo rezervnih delov za velocipede. Dne 10. julija t>o v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za popravilo objekta vojašnice v Slovenski Bistrici. Dne 20. julija se vrši pri Dravski delavnici v Ljubljani, Kobaridska 43 javna ustmena licitacija radi prodaje odpadkov od železa, pločevine, jekla itd. Ravnateljstvo šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 1. julija v primeru brezuspešne prve pa na drugi dne 15. julija večjo množino mehkega tehnično porabnega lesa v režiji šumske uprave Bohinjska i Bistrica in dne 2. julija, v primeru brezuspešne licitacije pa 16. julija večjo množino mehkega tehnično porabnega lesa in bukovih drv na panju v področju šumske uprave Bohinjska Bistrica.
Velikobečkercška tvornica sladkorja s sedežem v Belgradu izkazuje za 1935 pri glavnici 36 milij. din čistega dobička 9.94 milij. (1934 9.94 milij.) din. Saldo dolžnikov in upnikov je padel od 5.1 na 0.9 milij. din med aktivi.
Kougros hranilnic v Pragi. Dne 26. junija se sestane na svoje redno zasedanje stalni odbor mednarodnega zavoda za varčevanje, ki ima svoj ; sedež v Milanu in ki je bil ustanovljen leta 1924. i Na zborovanje pride okoli 50 zastopnikov hranil- j nic iz 16 držav. Tega zborovanja se udeleže tudi zastopniki naših hranilnic, in sicer pojdejo v Prago dr. Mirko Božič, ravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani, dr. Novakovič iz Bel-grada, dr. Vita Kajon, ravnatelj sarajevske mestne hranilnice in dr. Gjuno Račič, tajnik Zveze hranilnic iz Zagreba.
Nedavno se je članstvu Mednarodnega zavoda za varčevanje prijavila tudi naša Poštna hranilnic in se praškega zborovanja najbrž tudi udeleži njen glavni ravnatelj dr. M. Nedeljkovič.
Borza
Denar
Dne 23. junija.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 9—9.10, na zagrebški borzi pa je beležil 8.90—9, na belgrajski isto. Grški boni so beležili v Zagrebu 29 25 blago, v Belgradu 28.15 -28.85 blago. Angleški funt je nadalje popustil ter je v Ljubljani notiral 246 blago, v Zagrebu 243.50-245.10, v Belgradu 243.70 do 245.30. Španska pezeta je notirala v Belgradu 6.90 blago.
Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizprenie-njeni na 13.90—14.10, ravno toliko so notirali tudi v Zagrebu, nadalje bo notirali v Zagrebu za sredo julija 13.84—14.04, za konec julija 13.80—14, za sredo avgusta 13.70—13.90. V Belgradu so beležili nemški čeki 13.8649—14.0549.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 hol. gold. . . 2967.43—2982.03
Berlin 100 mark...... 1756.08—1769.95
Bruselj 100 belg....... 739.90— 744.96 ,
Curih 100 frankov......1424.22_1431.29
London 1 funt....... 219.05— 221.10 |
Newyork 100 dolarjev .... 4342.J5—4378.47 I
Pariz 100 frankov...... 288.79— 290.23
Praga 100 kron.......181.12— 182.22
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,973.218 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.27, London 15.415, Newyork 307.375, Bruselj 52, Milan 24.25, Madrid ! 42.025, Amsterdam 208.40, Berlin 124, Dunaj 57.75, : Stockholm 79.5, Oslo 77.45, Kopenhagen 68.85, Pra- 1 ga 12.725, Varšava 57.80, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.46, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.795, Buenos-Aires 0.84875.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. posojilo 82—84, agrarji 47—48, vojna škoda promptna 370—375, begluške obveznice 67—69, 8% Blerovo posojilo 83 - 85, 7% Blerovo posojilo 76—78, 7% posojilo Drž. hip. banke 85—89, Trboveljska 130 den.
Zagreb. Državni papiijl: 7% invest. posojil« 82 den., agrarji 40.50 -47.50, vojna škoda promptna 370.50—371, begluške obveznice 69—71, dalnv agrarji 66 den., 7% Blerovo posojilo 76—76.26 (76), 7% sth. pos. 82.50—84 (82). — Delnice: Priv. agftirna banka 233—234 (232, 23-1).
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 8350 - 84.50, agrarji 48.75- 49 (49), vojna škoda promptna 370.50—371.50 (371, 370) begluške obveznice 70—70.50 (70); 68.75- 69.50, 8% Blerovo posojilo 85.50—86.50, 7% Blerovo posojilo 76.50 do 76.75, 7% posojilo Drž. hip banke 87.26—88 (87.25). — Delnice: Narodna banka 6320 bi. (6270), Priv. agrarna banka 233—234.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica : Bačka, okol. Sombor 120 do 122, bačka, ladja Tisa 127—129, bačka, ladja Be-gej 126—128; slavonska 1212 do 124; bačka in srem-ska 121—123; banaška 121—123. Oves: bački, sremski in slavonski 100—102. Rž, ječmen ne notira. Koruza bačka, sremska in banaška 100 do 101, bačka, sremska in banaška, ladja Donav in Tisa 99—100. Moka neizpremenjena. Fižol ne notira. Otrobi neizpremenjeni. Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bačka, okol. Sombor 119 do 121, gornja bačka 120—122, sremska 121—123, slavonska 122 do 124, južna banaška 119 121, gor nja banaška 120—122, bačka, ladja Begej 125 do 127, bačka in banaška potiska 126—128. Oves: bački in sremski novi 102—104. R ž i n Ječmen ne notirajo. Koruza bačka in sremska nova in gar. kvalitete 98—100, bačka in sremska 101 do 103. Moka in otrobi neizpremenjeni. Fižoi ne notira. — Tendenca neizpremenjena. Promet 23 vagonov.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sredo, !4. junija. It! branili lu podobne skupine (ploSče). 112.15 Vreme, iHjnočlta. 13 Ca«, spored, Mrestila. 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (ploščo po željah!. 14 Vreme, l>orz.a. 19 Cas, vreme, poročila, .spored. obvestil«. 1,1.30 Nac. nra: Pomen vrtnarstva 7.« Jugoslavijo (<lr. Valo Vouk iy, Zagreba). 19.50 OtroSkc i«v*nitce Shirley Tempi o (pa. llorto Kralj). 20.10 Po bohinjskem kotu (sr. Janko Mlakar). "JO.Ilft Krftw»vimjc v Hell kra .lini. Sodelujejo člani ljudskega odra, radlj-fke Utriilske družine in radijKkoga orkestra. Ranljivi] iu vodi g. prof. Niko Kiuret.. 21.20 Kresna noč v pomni i n gla.shi. 22 Vreme, čas, poročUa, spored. 2E.15 Radijski jav.T.
Dragi programh
Sreda, 21. junija: Belgrad I.: 13..V) Radijski orkester. 20.30 Narodne postni. 21 HnnioriAtičiul časopis. 22 Prenos iz kavarne. Belgrad II.: 14 Je!i£ovo predavanje «Polotdo v JorJ.ni Srbiji«. — Zagreli: 20 .Ivamje. narodni običaj. 20.30 1'ronofl 17. LJubljane. 22.15 Narodne pasmi. — Dunaj: 19.25 MlUSckerjeva komična <xi>era ■ Dijak — prosjak'. 22.30 Prenos Budimpešte. ft.,10 Simfonična glasba. — Budlmpeita: 20 Plošče. 21.20 fvlo. 22.211 Av4itirij«ko-innd;jars'ki vočor. 23.15 Ciganska glasba. — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba. 20..V) luna 21 FolkloriHtični večer. 22.15 Orgle. 23.15 1'losna glasba
—	Bim-Bari: 20.35 Radijski orkester. 22 Plenila glasba.
—	1'raga: 19.45 Mendelsolmov .Sem kreme noči . 22.15 Plošče 22.35 Komorna glasba. — Variava: 20 Plnš'c 21 Chopinove skladbe. 21.35 Tipskega -Kres . 32.80 Lahka in plesna glasba. — I »n Nemčija: 20.15 Frn mlade gonoracije. — Berlin: 20.45 Uesplgliijevi liimski vodo meti«. 21 Zabavni koncert. — Konlosberrj-Kiiln: 20 15 Kabaret. — Upsko: 20.45 OrSka narodna glasba _ Stuttgart: 20.45 Vokalni koncert. 21 Oodalni kvartet. 24-2 Beethoven im Mozart — Strassbourg: 20.45 Simfoničen koncert.
Poizvedovanja
Ušel jo papagajček svetlo modre skoraj bele barve. Naiidit.elj so lopo prosi, naj ga odda: Cesla «1 ok tobra 13 priti. desno (Itimiska cesla).
Mlad pes volčja!; .se je izgubil danes. 33. limita, 7<|utraj. Pošten najditelj naj ga pripelje proti nagradi na Domobransko ces<to 5.
Kulturni obzornik
R. Jurčec: Janez Krek
Jurčeca moramo pohvaliti, da se je lotil te težke naloge; sicer je ostala naloga, ki ji še mnogo manjka, a pisatelj le izkuša iztrgati iz kaosa nekoliko črt, ki naj bi pomagale odkriti pravo lice. Človek ima isti vtisek, kakor če motri Krekovo delo: čez moči, razmere in okoliščine nihče ne more.
Jurčec mi bo priznal: Krek ni nikdar imel tistih vplivov in ne virov, ki jih navaja Jurčec za merodajne pri njegovem razvoju, odnosno, da bom bolj jasen, ki so bili merodajni v svetu za politiko. Krek je sicer, kolikor mi je znano, znal francoščino in tudi slovanske jezike, a merodajni za njegov neposredni razvoj so bili nemški in hrvatski viri. Razumem, da zameta ostro, železno doslednost Mahničevega sklepanja, ker sem tudi jaz mnenja, da je marsikdaj škodila, a ne razumem, zakaj bi pa moral biti Krek v politiki tako neusmiljeno in železno dosleden, če bi bil mogel. »Začeti se mora!« je bilo Krekovo življenjsko načelo in mislimo, da je s tem tudi odgovorjeno na strah, omenjen na str. 169.
Naj mi Jurčec ne zameri, če vidim v tem nedoslednost njegovega izvajanja. Omeniti bi moral Jurčecevo tezo, kakor rdečo nit skozi vse delo, ki dviga v podzavesti misel, kakor da je nacionalnost res zadnji cilj družb?. Zdi se, da je nanj preveč vplivala misel, ki danes vlada: narodni socializem, a naj mi veruje, da čez par deset letij ga zaradi njegovih izrastkov in posledic ne bo. Ce hočemo razumeti človeka, ga moramo postaviti v razmere, v katerih je živel. Ni prav, zahtevati, da bi Krek, ki je bil vendar samo človek — Človek sicer neznanskih sil in zmožnosti — svoje dni vse razumeval po današnjih dognanjih. — Bil ie videč, a vsega tudi on ni mogel videti. 0 naronalizmu pa je Krek že takrat imel svojo misel, že takrat je videl preko njega v novi čas,
narodni socializem mu ni bil ideal, to se pravi narodni šovinizem, ki se zdaj imenuje tako. Krek ni bil enodnevni aktualni politik, marsikdaj je zavrl dnevno stremljenje. Ni mu bila neznana resnica, da mora novi rod nujno kritizirati delo prejšnjega in ga popravljati, ker drugače ne more opravičiti svojega obstoja in je šleva, a pravi gentlemen ne bo delal krivice nikoli, če hoče objektivno pojasniti nekatera dejstva ljudem. — Jurčec ne dela krivice vedoma in namenoma; skušal bom pojasniti, zakaj je nekod pomanjkljiv. Ce bi bil nekoliko bolj vpošteval silnice, ki so tvorile Krekov paralelogram sil, bi bil prišel bliže osnovni črti. Sam bo priznal, da ee je preveč razširil 11. pr. 7. govorom v dunajskem parlamentu o razpustu železničarske organizacije, ker bi po tem zgledu, da ne bi postal enostranski, moral navesti še nebroj drugih govorov in pred vsemi tudi onega, katerem pravi, da mora vsak mladenič gledati v ženi svojo mater in sestro, govor, ki je imel mnogo več vpliva na našo družbo, kakor citirani govor v parlamentu. Zelo pogrešam pa, rekel bi, glavno, osnovno potezo: Krekovo delo kot organizator in delavec v izobraževalnem, poudarjam, popolnoma novem izobraževalnem delu. Njegov etični preporod in njegovo izobraževalno gibanje je v narodu pustilo globlje brazde, kakor njegov politični, samo postranski in priprežni konjiček- Jurčec je to osnovno glavno potezo pustil v nemar, kar je največja, lahko rečemo, neodpust-ljiva hiba.
Ce bo še kdo pisal o Kreku, bo moral bolj pisati o Kreku človeku tistih dni in ne bo smel jemati metra, da bi meril vatel. Krek je danes že v zgodovini. Zato mislim, da more Kreka prav doumeti le oni, ki rekonstruira čas, v katerem jo Krek živel, in za zadnje dni mora bolj vpoštevati ustno izročilo, kakor njegove pismene izjave po časopisih.
Ta misel bolj velja drugim kakor Jurčecu, kajti napor njegov jo bil velik in namen pošten.
Ker se nekatere napačne trditve vedno jx>-navijajo, naj mi Jurčec dovoli, da ob loj priliki povem, khr mi je Krek sani rekel: da je »okvir
habsburške dinastije« prišel v deklaracijo na Su-šteršičevo zahtevo, kar je razumljivo, če pomislimo, da je bil šušteršič deželni glavar. Ta »okvir« je izginil že v Zagrebu, kjer ni bilo vladnih ljudi.
Ker Jurčec navaja skoraj, rekel bi, samo pismene izjave Krekove, in še te povečini iz prav zgodnjih dni njegovega dela, je prav, če povemo, da so bolj važne njegove ustne izjave, posebno pa one, za časa vojne. Ce se je moral Krek le ozirati kot aktiven politik na desnico med Slovenci, če tako pravimo liberalcem, in socialistično levico, je moral tudi marsikaj že takrat napisati, da se je čitalo samo med vrsticami, toda toliko bolj pa je moral to storiti med vojno, kjer je vladala poleg ; šušteršičeve cenzure tudi dvojna: vojaška in civilna cenzura. »Narod naš povesil je perot«, je vzdihnil Zupančič. Tako med vrsticami so tedaj pisali vsi naši pisatelji.
V	tem času je trpel Krek. Trpel, kakor še nisem videl trpeti človeka. Taval je kakor pijan od lioli. Tiste dni se ni mogel zaupati nikomur: berite
I samo Daszynskega govor v parlamentu, da razumete, kako je bil tisti čas na zunaj Krek samo človek in ne ideolog, a je svoje skrivne misli in načrte zaupal le izbranim.
Zato mislim, da more Kreka prav razumeti Ie tisti, ki bi skonstruiral ustno izročilo Krekovih misli in dejanj iz tistih dni. Škoda, da je profesor Jarc umrl, preden je zapisal te stvari. Krek se ni bal nobenih posledic, češ, sposobnejši bo prodrl s svojimi idejami. Dobro je podal Jurčec Krekovo misel o Avstriji, ki je zamudila svoje poslanstvo, da bi bila civitas catholica; že leta 1912 nam je razlagal v Danici, da je drugi bolni mož, ki koj pride za možem na Bosporu na vrsto.
Zato je bil Krek med vojno ves drugačen in globlji kakor prej: v naših dušah je ustvaril revolucijo, ki bi bila tudi pri strahopetcu izbila dno, da ni prišlo, kakor je prišlo.
Potem je umrl.
V	avgustu 1918 smo imeli v Neuvvaldecku sestanek s tovariši »fronterji«. Prišli so dr. Korošec,
pok. dr. Verstovšek in dr. Pogačnik. Naša beseda je bila lida in so jo tovariši s težavo razumeli

V gozdu se nam je pridružil detektiv, ki jo bil toliko obziren in pameten, da se. ni štulil med na* in ni slišal; samo ena neprevidna beseda hi bila takrat povzročila zapor civilistov, mi vojaki bi bili ustreljeni. To je bil že Krekov sad v naših dušah
Naj Jurčec ne omenja morda slabega zadržanja naših ljudi ob prevratu, ker so vsi zbežali domov. Naši rezervisti so povsod zagrabili za delo. dočim so bili avstrijski nemški častniki primorani postati avanturisti ter so na la način zavojevali Koroško; toda res je tudi, da je naš človek takrat bil_ v narodnih stražah, da je skrbel za prehrano bežečih trum, da ga majniška deklaracija ni mogla niti smela pripravljati za orožje, da so bili naši prostovoljci v Srbiji, ki bi mogli ustvarili jedro takratne armade, da nekateri hrupni izpadi niso bili Krekove zamisli in s tavajočimi konji so špekulirali ljudje, ki niso bili Krekovi. Krek je takrat manjkal, vsem manjkal, ker smo marsikaj še gledali z začudenimi očmi.
Naj pristavim k Jurčecevemu opisu Krekovega obiska pri akademikih Se razlago, da no bo kdo mislil, da so akademiki, ker je Krek »lačne sitil in žejne na|>ajak, njega poslušali iz ogoistič-nih namenov. Tudi drugi so hoteli to poizkušati, in še bolj opulentno, a niso uspeli, ker so akademiki zavohali namen. Krek je bil v tem brez vseh stranskih namenov in je dejal: »Proklet, kdor veruje v človeka!« Da ni bil pri tem samo tako prefrigan, naj govori Župančič.
Spet poudarjam, da je treba pregrunlati Čas med vojno, da boš razumel Kreka, ker tudi Jurčec je slutil veličino Krekovih socialnih misli, ko je pisal svoje najvernejše poglavje: Med ljubeznijo in pravico. Vse je tam prav! Samo bolj bi moral še poudariti razliko med šulcevkami in rajfajze-novkami, med konzumi in trgovinami vaških veličin. Ce ne zaradi drugega, zaradi tega poglavja jo knjiga vredna, da je izšla, samo drugi bi je ne naslovil: Krek. To pa zato, ker smo mnenja, da bi knjiga o Kreku morala biti izčrpna, do otipljivosti nazorna in prepi ln topln, kakor je njegova podoba na ovitku. Narte Velikonja.
Dva sovražnika
Brezžično poslana slika o boksarskem dvoboju med Schmelingom in Zamorcem Louisom v Newyorkii I Tank T peščeni puščavi. Slika lz zadnjih velikih ameriških manevrov: Oklopni voz drvi z naglico Spred«; staji Sehmeling, zadaj pa sc frudiio. da bi premaganega Samoriui prebudili k »avesti. j 75 kilometrov »kofi peščeno ravan Aberdeen v državi Marjrland. Na tej sliki pa tudi lahko vidite, * '?»»	' "• • • •'•>•'•« V,.', '.',' ' .	I	kako silno so peščeni viharji zapeščenili doslej rodovitne kraje Severne Amerike.
Oborožena sila sovjetov in Japoncev v — japonski luči
Japonsko vojno ministrstvo je pred kratkim izdalo knjigo z naslovom: »Spomini na rusko-japonsko vojsko. Kakšni nameni so usojeni japonskemu narodu.< Na platnicah je slikn dramatičnega modernega boja med tanki in letali. Knjiga obravnava moralično vrednost rusko-japonske vojske za japonski narod ter obojestransko moč obeh sovražnikov pred 30 leti in danes. Z vidika vojaškega poveljstva popisuje knjiga današnje mednarodno stanje Japonske ter primerja današnje sile Japonske in Rusije.
Japonsko-mandžurski protokol je prestavil japonsko prvo obrambno črto na mejo Sovjetske Rusije. Onstran te meje stoji silno oborožena rdeča armada Daljnega vzhoda nasproti japonskim četam. Od rusko-japonske vojske se je ruska državna oblika docela spremenila, toda napadalna politika Rusije na Daljnem vzhodu je ostala nespremenjena. Kitajcem položaj še ni jasen. Ne pomislijo, da so Japonci njihovo deželo rešili, da ni postala ali da ne bo po6tala evropsko-ameriška kolonija. Kitajci še verjamejo v nepremagljivost Evrope in Amerike ter sovražijo Japonce. Kitajska je še vedno zapeljiva vaba za napadalne namene evropskega zahoda.
Anglija in Združene države ameriške, ki sta med rusko-japonsko vojno Japonsko moralično in gmotno podprli, sedaj dviganje japonske države pisano gledata. S tem se je mednarodni položaj Japonske zelo poslabšal. Japonska politika pa skuša doseči pomirjenje. Njeno načelo je: živeti in tudi drugim pustiti živeti. Ce bi se pa katera dežela predrznila ovirati Japonce v izvrševanju njihovih namenov, katere morajo izvršiti v vzhodni Aziji, so Japonci pripravljeni te ovire premagati z vsemi 6redstvi, ki so na razpolago. Zato mora japonski narod biti strnjen kakor en mož in biti odločen premagati vse težave.
Socialistična sovjetska republika je svoje oboroževanje vedno bolj množila, odkar je bilo odstranjeno rusko carstvo. To naraščanje ruskega oboroževanja sledi iz tehle številk: Pred prvo petletko 1. i927 so Sovjeti imeli 70 pehotnih divizij, 10 konjeniških divizij, 1200 letal in 180 tankov. L. 1982, torej ob koncu prve petletke, so imeli Sovjeti 75 pehotnih divizij, 13 konjeniških divizij, 2200 letal in 1500 tankov. Na koncu 1. 1935, torej sredi druge petletke, pa so Sovjeti imeli 85 pehotnih divizij. 20 konjeniških divizij, 4000 letal in 4000 tankov. Sovjetska armada šteje sedaj vsega skupaj 1,600.000 mož Na razpolago so ji mogočna letalska brodovja, motorizirani armadni zbori ter zvrhana množina znanstvenih vojnih sredstev. Nekako polovica armade je sestavljena iz pristnih komunistov.
Ko se je meseca septembra 1 .1931 začela razvijati nova japonska politika v Mandžuriji, je Sovjetska zveza imela ob mandžurski meji le štiri pehotne divizije in dve konjeniški, brigadi, torej vsega skupaj ie kakih 55.000 mož. Medtem pa se je ta armada pomnožila na 15 pehotnih divizij in 8 konjeniške divizije, kar znaša vse skupaj 260.000 mož. Poleg tega pa ima Rusija ob vsej mandžurski meji 900 letal, 800 tankov in 500 oklopnih bojnih voz. K temu je treba prišteti še kakih 100 orjaških bombnih letal, ki stoje v Vladivostoku in ki bi mogli v nekaj urah napasti najbolj občutljive dele japonskega otočja ter se nato vrniti v Vladivostok.
Od 1. 1932 dalje so Sovjeti žrtvovali za zgradbo utrdb in trdnjav na rusko-niandžurski meji več kakor poldrugo milijardo rubljev. Te utrdbe so povečini majhni, toda zelo močni forti, ki obsega vsak po 50—100 m Razvrščeni so v tri ali štiri
Upokojeni jockey se uči voziti s kolesom.
vrste in je vseh skupaj nekako 6000. Z vojaškega stališča so te verige utrdb velike važnosti ne le za obrambo, ampak tudi zi> napad, ker služijo za mogočno operacijsko bazo. Končno je treba omeniti, da so Sovjeti tudi Vladivostok vedno močneje utrjevali. Sedaj imajo tam 60 podmornic.
Tako se glasi japonsko vojaško poročilo, katero so japonski uradni vojaški krogi izdali v knjigi za propagando med japonskim ljudstvom. To poročilo utegne biti z ozirom na rusko silo več ali manj natančno, v kolikor so seveda Japoncem znane vse sovjetske vojaške skrivnosti, ali pa v kolikor Japonci v svojem propagandnem stremljenju ne pretiravajo. Manj zanesljivo utegne biti japonsko poročilo o stanju japonskih čet v Mandžuriji, kar pa je z vojaškega stališča razumljivo.
Po japonskem poročilu znaša vojaška moč japonske armade v Mandžuriji le šestino tega, kar imajo Rusi na Daljnem vzhodu. Japonsko poročilo pravi: če pomislimo, da imajo Sovjeti na Daljnem vzhodu tako vojaško silo, ki je tako močna, kakor vsa stoječa japonska armada, ne glede na ogromno vojaško silo in 3000 letal, ki so Rusom na razpolago še v zahodni Rusiji, in če pomislimo, da Moskva hoče svoje vojaške sile na Daljnem vzhodu še vedno množiti, je vse to za nas Japonce razumljiv dokaz, da je V6e to oboroževanje naperjeno proti Japonski.
Ruski izdatki za oboroževanje so v zadnjih letih takole naraščali: 1. 1931 so Sovjeti izdali za oboroževanje 1.4 milijarde rubljev, 1. 1930 tudi samo še 1.4 milijarde rubljev. Toda 1. 1933 se je ruski vojaški proračun dvignil že na 1.6 milijarde rubljev I. 1934 na 1.8 milijarde rubljev ter je 1. 1935 dosegel 6.5 milijarde rubljev in 1. 1936 celo že 14.8 milijarde rubljev.
Na koncu primerja japonsko poročilo mirovno stanje ruske in japonske armade.
Ruska mirovna armada šteje rednih čet 750.000 mož. milice 600.000 mož, policijskih čet GPU 160 tisoč mož, transportnih čet 90.000 mož, kar znaša skupaj 1,600.000 mož. Poleg tega imajo Rusi 4000 letal, 4000 tankov, 15 velikih oddelkov motoriziranih čet in 50 manjših oddelkov motoriziranih čet ter 1000 oklopnih avtomobilov.
Japonska armada pa po tej japonski uradni statistiki šteje v miru le 17 divizij, kar znaSa 250.000 mož, 1000 letal in dva zbora tankov.
Konj v Južni Ameriki
Španski osvajalec Pedro de Mendoza lcla 1535 pripeljal iz Španije v južno Ameriko prvih 70 konj. Poprej tamkajšnji Indijanci te živaii sploh niso poznali. Ko jc leta 1541 opust i svo'o našel bino Buenos Aires, je tamkaj pustil vcč>no svoj h konj. Ker se za te živali potem nihče več ni brigal, so konji pobegnili v stepo, kjer so podivjali. Toda še istega leta je Alvar Nunez Cabeza de Vaca pripeljal novih 40 konj v Assuncion, kamor pa ie prišlo le še 25 živali, ker so vse druge med potjo poginile V tej koloniji so bili tedaj konji silno dragi. Se leta 1551 je moral osvajalec Iraka za mladega jezdnega konja, ki ga jc kupil v Assun-cionu, plačati 4000 zlatih pezov. Toda naselbine so zdaj rastle, zdaj so jih zopet opuščali, vojske so pritiskale, naseljenci so se preseljevali sem ter tja. To vse je povzročilo, da ie veliko konj izgubilo svoje gospodarje, nakar so podivjali. Zato so že 45 let potem, ko so v južno Ameriko pripeljali prve konje, cenili število divjih konj med Andami in obalo Atlantskega oceana na 100.000 glav. Teh konj so sc kmalu začeli posluževati tudi Indijanci ter jih uporabljati v bojih in na lovih.
Učitelj: »No, jakec, povej mi, zakaj je moTska voda slana?«
jakec: »Najbrž zato, ker po njej plavaio slaniki.«
»Nepremična imovina«. Sodnik osumljencu: »Imate kaj nepremične imovine?« — »Ja! Petdeset tisoč dinarjev v ljubljanskih bančnih zavodih, ki so šli pod zaščito.«
Sodišču je zaupal. Sodnik: »Torej priznate, da ste ukradli 25.000 dinarjev. Cemu pa ste jih deponirali v blagajno na sodišču?« — Obtoženec: »Tam se mi je zdel denar najbolj varen...!«
Iz vojašnice. Narednik sprašuje: »Jakob, povej mi, kaj je domovina!« — Vojak: »Domovina je moja mati.« — Narednik: »No, Korl, sedaj pa ti povej, kaj je domovina.« — Drugi vojak (pokaže na Jakoba): »To je Jakobova mati.«
Začaran krog. Marko: »Cuj, Janez, kako da ti lasje tako izpadajo?« — Janez: »Kaj ne bi, če se neprestano žalostim.« — Marko: »Zakaj pa se neprestano žalostiš?« — Janez: »Ko mi pa tako zelo lasje izpadajo...!«
Se je izenačilo. >Kaj ne, Ana, tvoj mož je tri leta mlajši od tebe?« — »Ne, zdaj ui več!«
Velik požar je uničil tovarno ogljika v Forestu blizu Bruslja.
Lov za pobeglo ladjo
Pred več meseci 6e je zgodilo, da je posadka angleške ribiške ladje »Girl Pat« s svojo ladjo naenkrat izginila in se ni več prikazala. Spočetka so mislili, da se je ladja ponesrečila. Toda pozneje se je izkazalo, da je ladja s posadko vred svojim lastnikom enostavno pobegnila. Ladjo je vodil v družbi petih mornarjev kapitan Osbourne, ki je slovel za dobrega pomorščaka. Ko so ugotovili, da ladja še plove po morju, so policijske pomorske oblasti dobile naročilo, naj to ladjo kje ujamejo in posadko zapro Toda kapitan Osbourne ni bil le izvrsten pomorščak, ampak tudi sicer silno prebrisan mož, ki se je znal izogniti vsem zanjkam. Zadnje čase 60 ladjo videli v vodah okoli južne Afrike. Ni še dolgo od tega, ko je ta ladja nenadno pristala v luki Dakar na zahodni obali Afrike, kjer je izkrcala svojeg mornarja, ki je bil močno bolan. Bolnika so odpeljali v bolnišnico. Preden pa so se pristaniške oblasti zavedle, da je priplula v luko pobegla ladja, je kapitan Osbourne s svojo ladjo že izginil. Zasliševali so bolnega pomorščaka, ki je pravil naravnost čudovite in seveda izmišljene stvari.
Sedaj pa se je končno posrečilo ladjo prijeti blizu luke Georgetown. Angleški parnik »Araka-ka« je namreč tam blizu zapazil malo ladjo, ki je bila belo prepleskana in ki je imela napis »Kia Ora«. Sicer pa je bila ladja po opisu docela podobna pobegli ladji »G:rl Pat«. Sumljiva ladja se je zasidrala v zunanji luki Georgetowna. Angleški parnik »Arakaka« je o tem takoj obvestil policijsko upravo, nakar je takoj odplul policijski čoln, da bi pobegleže aretiral. Medtem je pretekla komaj ena ura. Toda poveljnik ladje »Kia Ora« je očividno zaslutil, da ga je kdo spoznal in je znova izginil. Toda hitrejši policijski čoln jih je kmalu dohitel in se ladji približal. Toda na krovu ladje so stali štirje napol oblečeni možaki, ki eo policiste sprejeli z grožnjami, da bodo njihov čoln takoj potopili, če se hitro ne pobero. Policiji ni kazalo drugega, kakor da se je res umaknila. — V Georgetovvnu so na podlagi tega 6eveda takoj vedeli, pri čem so. Oblasti so se morale nekaj časa posvetovati, kaj naj ukrenejo, nakar so 6klenile za pobeglo ladjo jposlati veliko vladno ladjo »Pome-raan« z oboroženim policijskim spremstvom.
Ladja »Pomeraan« je bila seveda mnogo hitrejša, kakor pa pobegla ladja, zato se je lahko hitro približala beguncem. Sedaj se je pa izkazalo, da je kapitan pobegle ladje »Girl Pat« Osbourne mnogo boljši pomorščak, kakor pa kapitan vladne ladje. Kadarkoli se je vladna ladja begunki približala, da bi jo bila lahko zajela, vsakokrat je kapitan Osbourne naglo napravil oster ovinek in se s tem zopet oddaljil od vladne ladje. Tudi vladna ladja je morala preokreniti svojo smel. Ker pa je bila vladna ladja mnogo večja, so bile tudi njene kretnje pri obračanju mnogo bolj počasne. Zato je Osbourne s svojo ladjico med tem časom bil že precej daleč. Tako je Osbourne svoje zasledovalce dolgo vodit za nos. Končno pa je vladna ladja le vrgla vrv na pobeglo ladjo in jo naglo pritisnila k sebi ter jo tako aretirala. Sedaj so policisti naglo poskakali na krov zaeledovne ladje in vse štiri pomorščake aretirali. Pri tej priliki je kapitan Osbourne strašno preklinjal. Pa vse skupaj ni nič f>oinagalo, ampak so vse štiri zaprli v policijske luknje.
Gospa Nečimurna je pretaknila vso trgovino, la bi dobila čevlje, ki bi se prilegali njeni nogi. Nazadnje pa je vsa nejevoljna rekla: »Vi imate pa res slabo izbiro! Ali morda sploh nimate moje številke v zalogi?«
Prodajalec je nadvse uljudno odgovoril: »To pač, spoštovana gospa! Toda takega čevlja pa res nimamo, da bi imel znotraj številko 40, zunaj pa le številko 38.«
»Motite se, gospa, nisem zdravnik, ampak profesor glasbe!«
»Vem, saj prav zato sem prišla k vam po svet. Strašno mi poje po ušesih.«
Sedaj pa je sledila nova senzacija. Lastništvo pobegle ladje je namreč izjavilo, da ne želi kazenskega zasledovanja zoper posadko pobegle ladje, ker je bila ladja zavarovana pri zavarovalnici »Lloyd« za 2400 funtov, katere je zavarovalnica lastnikom že pošteno plačala. £ato lastništvo sedaj nima več nobene škode in se ne briga več za to zadevo. Ladja je sedaj last zavarovalnice »Lloyd«. Tako sedaj angleške pomorske oblasti ne vedo, kaj bi s to ladjo, ki je zaplenjena v luki Georgetown. Ker so lastniki izjavila, da ne želijo kazenskega preganjanja zoper moštvo, so morale policijske oblasti sedaj vse aretirance izpustiti iz zaporov.
Pač pa je voditelj ribiške družbe, ki je bil pobegli parnik riena last, izjavil, da ima ta beg ladje tako zanimivo ozadje, da bi ves svet strmel, če bi se to kdaj objavilo. Škoda, da 6vet tega ne zve. Nekateri sodijo, da je moštvo ladje s svojim begom po svetovnih morjih igralo le komedijo, da pa je v resnici pri tem opravljalo skrivne naloge v interesu angleške tajne službe.
»S kakšnim uspehom smo zaključili letošnjr leto?«
»Položaj je letos precej ugodnejši kakor je bil lani, gospod šef! Naš letošnji primanjkljaj je za 100 dinarjev manjši!«

V soboto 24. junija 1876.
ZMAGA — CEGAVA BO?
Blaženi mučenec Andrej Bobola je prerokoval, da se bo zadnjo četrt XIX. stoletja velika vojska vnela med šestimi narodi in da v njej naposled zmagala bode cerkev katoliška. Narodi ti so: Turki, Angličani, Francozi, Nemci, Ta-lijani, Rusi; Avstrija prištevala se je tedaj med Nemce.
To znamenito prerokbo je priobčila bila »Ci-vitta Catolica« 1. 1854, nedavno pa jo je ponovila v svojem listu s pristavkom, da z ozirom na to^ kar se kuha na vzhodu, vzlasti v Turčiji, pomenljiva utegne postati vsej Evropi. Ako se vname, česar Bog varuj, taka velika' vzajemna vojska^ v koliko revo, v kolike nadloge prišlo bi ubogo človeštvo! Več kot sedem milijonov natanko izurjenih vojščakov bi se z groznim vsakovrstnim orožjem bilo in klalo, streljalo ter mesarilo med seboj.
Po sedanji vredbi ima gotove vojne Nemčija 1,300.000; Anglija 460.000; Francija 1,200.000; Italija 824.000; Avstrija z Ogersko 1,200.000; Rusija 1.363.000; Turčija 383.000. Koliko je imajo nektere male, pa na boj vse pripravljene državel Razun tega imajo omenjene države velikansko brodovje, ktero šteje sedaj 1722 bojnih ladij z 22.332 topovi ali kanoni, in med njimi Anglija sama 621 bark 1 9158 kanoni.
60 let Slomškove šole v Mariboru
60 let poteče letošnje leto, odkar je bila v Mariboru ustanovljena dekliška meščanska šola, ki je najstarejfia šola te vrste v Mariboru.
Porodila se je iz oeemrazredne dekliške osnovne šole, o kateri trde, da je nje početek že okrog 1. 1452. V uradnih spisih je omenjena šele med 1. 1778—1814. Nastala je na ta način, da se je 1. 1876 pričel v višjih treh razredih strokovni pouk. Prvotno je bila še pod vodstvom upravitelja osnovne šole g. ravnatelja Alojza Habjanitscha.. L. 1880 je sledil g. Jožef Riedler iz Gradca. Rav-nateljeval je 32 let ter vzgojil več generacij. Cenili ga niso samo kot izvrstnega ravnatelja in učitelja, nego tudi kot izbornega, zlasti mladinskega komponista. L. 1886 se je šola po večkratni menjavi prostorov stalno naselila v novo zidanem hranil-ničnern poslopju na sedanjem Slomškovem trgu. Po smrti ravnatelja Ridlerja je dobil ravnateljsko mesto g. Jožef Dorfmeister, ki je ostal do prevrata. Ves učiteljski zbor je bit vsa leta nemški, le med kateheti je bilo nekaj Slovencev, med njimi vele-ugledni monsignor Ivan Vreže, ki uživa svoj zasluženi pokoj v Mariboru.
Zavod se je razvijal, imel je vedno več razredov. Pričeli so primanjkovati prostori. Zaradi tega so se v šolskem letu 1916-17, ko je bilo doseženo najvišje število učenk v vseh 60 letih obstoja, preselili štirje razredi v novodograjeno šolsko poslopje v sedanjo Cankarjevo ulico.
Kakor vse druge mestne šole, je bila med svetovno vojno tudi I. dekliška meščanska šola — kot se je od 1. 1917 imenovala — občutno prizadeta. Ali je bilo v njej nastanjeno vojaštvo, ali pa je morala deliti prostore z osnovnimi šolami, ki so morali svoje prostore prepustiti vojaštvu.
Po prevratu koncem aprila 1919 je prevzela ravnateljske posle prva slovenska učna moč na
zavodu g. Zora Klavžar, vadniška učiteljica iz Gorice. Istočasno z njo sta bili nameščeni še dve slovenski učiteljici, Rozman Marija in Bajt Rožica. Ostali učiteljski zbor je bil še nemški.
Prvotno je bila po prevratu I. dekl. mešč. šola namenjena nemški, II. dekl. mešč. šola (v Cankarjevi uliefr) pa slovenski ženski mladini. Z odeelitvijo Nemcev pa se je število učenk tako skrčilo, da je višji šolski svet. v Ljubljani tudi tej šoli dovolil sprejemati učenke slovenske narodnosti. Dočim je v šolskem letu 1933-24 bil prvi slovenski razred na zavodu* so bili že v šolskem letu 1925-26 vsi razredi slovenski l Kakšno je bilo delo na šoli v prvih povojnih letih, to morejo prav razumeti le oni, ki so istotako doživljali preustrojitev nemškega zavoda v slovenski. Mnogo takta je bilo treba, mnogo vztrajnosti in delavnosti, pa tudi dobrega tovarištva, da so se premostile vse ovire. Od lanskega leta nosi šola naslov: državna dekliška meščanska šola Antona Martina Slomška in pomembno je, da slavi svoj dvojni jubilej: 00 letnico obstoja in 50 letnico bivanja v lastnih prostorih ravno v dneh, ko se vrše tudi velike svečanosti na čast mnogozasluž-nemu slovenskemu knezoškofu Antonu Martinu Slomšku.
K razvoju šole je mnogo pripomogla mestna občina, ki je šolo vedno izdatno podpirala. — Letos, ko praznuje šola svoj 60 letni jubilej, lahko s ponosom zre v preteklost. 60 let kulturnega dela je doba in v tisoče gre število onih, ki so iskale izobrazbe na tem zavodu, da jim je omogočil priti do boljšega kruha. Gotovo se marsikatera nekdanja učenka hvaležno spominja naše meščanske šole in nje učiteljev in učiteljic. Zavodu pa iz srca želimo, da bo še nadalje kulturno središče, naše ženske mladine.
18 vlomov imata na vesti
Ljubljana, 23. junija
Policija zaključuje preiskavo proti vlomilski tolpi, ki eo jo tverili Leopold Podobnik in Jakob Čimžar ter Podobnikova žena in Čimžarjeva ljubica. O prvih, prav presenetljivih uspehih te preiskave smo že poročali. Medtem pa je policija razkrila celo vrsto novih vlomov, katere sta zagrešila Podobnik in Čimžar. Višji pol. nadzornik g. Matija Močnik je proučil spise m prijave o še nepo-jasnenih vlomih za več mesecev nazaj ter je ugotovil, da je mnogo pogrešanega blaga med veliko grmado plena, ki sta ga oba vlomilca nakradla, sedaj pa jima ga je policija odvzela. Poleg vlomov, o kterih smo že poročali, je policija ugotovila še naslednje vlome, ki sta jih oba vlomilca tudi priznala:
V noči od 13. na 14. maja 1.1. sta vlomila skozi odprto okno poštnega uradnika Žnidaršiča v Ipav-čevi ulici. Tam »ta ukradla več obleke, lepo posteljno pregrinjalo, za katero je policija dolgo ugibala, » odkod ga ima Podobnik, moško srebrno uro in druge predmete. Deloma je policija ukradene stvari že našla.
Vlomilca sta obiskala tudi več hiš v Tomaževem. Poleg Finžgarjeve gostilne sita obiskala v noči od 15. do 16. maja hišo posestnika Ivana Kobala ter tam spečima domačima sinovoma odpeljala dvoje koles, vrednih okoli 1400 Din. S tema kolesoma sta se v naslednji noči odpeljala v Kranj. Maja in junija, dokler ju niso zaprli, sta sploh redkokdaj izpustila kakašno noč, da ne bi kje česa ukradla ali kje vlomila. Sledila je zopet cela vrsta vlomov v Kranju. V noči na 19, maja sta po lestvi splezala skozi odprto okno v podstrešje restavracije Kar-line Vozel poleg kolodvora ter od tam odnesla ze-
leno moško obleko, nekaj perila in drugih malenkosti. V žepu hlač, ki so bile last stanovalca Mirka Gujiča, pa sta našla gotovine 4500 Din, tako da je znašala skupna škoda 6000 Din. Vse pokradeno blago je policija sicer sedaj našla, ni pa našla denarja, ki sta ga oba vlomilca že zapravila. Še isto noč kakor pri Vozlovi, sta vlomila v Kranju v kuhinjo železniškega uradnika Leopolda Pavliča ter od tam odrfesla več parov čevljev, dva plašča, štiri dežnike in še nekaj drugih predmetov, med temi tudi zlat prstan in srebrno uro. V noči od 5. na 6. junija sta vlomila pri posestniku Antonu Voršiču v Kozarjah ter od tam odnesla nekaj kuhinjske posode, več živil, nahrbtnik z več predmeti in dve žepni uri v skupni vrednosti 500 Din. Pri vlomu v Podmilščakovi ulici v Ljubljani sta odnesla za okoli 6000 Din obleke.
V noči na 11. junija pa sta izvršila prav predrzen vlom v Zgornji Šiški, tn sicer sta se splazila skozi odprto okno mitničarja Ivana Žiberta v Zgornji Šiški. Žibert je spal v isti sobi, toda vlomilcev ni slišal. Vlomilca »ta odnesla hlače, listnico z več legitimacij ter nekaj gotovine.
Skupno sta oba vlomilca zagrešila okoli 16 vlomov, ki so doslej že pojasnjeni in sta jih oba tudi že priznala. Vlomilca pa sta priznala še dva druga vloma. V Kosezah sta namreč vlomila v neko samotno hišo in tam odnesla hlače, denarnico z nekaj drobiža ter posteljno odejo sinje barve.
V	Kranju pa sta na Gašteju vlomila v neko hišo in od tam odnesla rjavo moško baržunasto obleko.
V	obeh zadnjih primerih ima torej policija krivca, ima tudi blago, ne ve pa za oba oškodovanca, ki naj se zglasita viš. krim. nadzorniku Močniku na kriminalnem oddelku ljubljanske policije.

Javna zahvala
Odbor »Svete vojske«
čuti potrebo, da se javno zahvali vsem, ki so pripomogli, da je treznostno zborovanje preteklo nedeljo tako lepo in plodovito uspelo. Ni bilo nameravano veliko ljudsko zborovanje, marveč le javna anketa, dostopna vsem, ki se zanimajo za moralo našega naroda. Namen ankete pa je bil ta, da zbere zastopnike vseh prizadetih oblasti, korporacij in društev k vzajemnemu delu, in da zberejo ti ves materijal, vsak v svojem področju, za to vzajemno delo ln ta namen se je popolnoma dosegel. Bilo je 16 kratkih in krepkih referatov z obilico stvarnih, konkretnih predlogov. Pogrešali smo samo par referatov nekaterih oblasti in delavskega.
Posebna zahvala gre mestnemu županstva ljubljanskemu za toliko konkretnih predlogov, predvsem za to, da se ustanovi v Ljubljani posvetovalnica za alkoholike in njih svojce. Ta posvetovalnica naj bi bila celica vsega našega gibanja. Dalje posebna zahvala kmetijskemu oddelku banske uprave, katerega zastopnik je podal izvrsten referat o brezalkoholnem gospodarstvu, in posebej še zahvala za njegovo izjavo, da brezalkoholno gospodarstvo (kolikor je seveda mogoče) našim vinogradnikom in ljudstvu sploh ne bo v gmotno škodo, temveč le r korist. In posebej še zahvala zastopniku lavantinskega knezoškofij-stva, ki je storil na naše zborovanje najdaljšo pot. V zahvalo hočemo čez nekaj časa prirediti podobno zborovanje v Mariboru. Napravili bomo Slomškov treznostni dan, — Tudi ženskim organizacijam za njih ljubeznive simpatije, za izvršeno in obljubljeno pomoč, prisrčna hvala!
Anketa nam je dala obilico materijala. S tem je dan širok temelj za naše delo. Če se bo na tem temelju zdaj dalje gradilo, ni dvoma, da bodo sadovi lepi. Naš odbor bo storil vse, kar bo mogel. Prosimo pa nadaljnje naklonjenosti in podpore vseh prizadetih oblasti in korporacij kakor tudi posameznikov, ki jim je na srcu treznost, nravnost in dostojnost našega naroda.
Lepo uspela turneja Rančigajevih harmonikarjev
Ljubljana, 23. junija.
Kadar se pojavi pri nas kaka nova stvar, najsi kaže še tako zdrave poganjke, je veliko dvomov in spotike. Tako tudi Rančigarjevemu zboru malih harmonikarjev ni bilo prizanešeno s hudim, a je šel preko vseh ovir in zmagal s svojo mislijo, da
JAMA« />M !M iiinrvmiJ tnnl^l/i itneniri^nn a !./->
nt
jurjti ob Taboru, v Grajski vaši, na Ciroblji, v Prekopi, v Kranju, v Stražišču pri Kranju, na Vrhniki, v Trebnjem, kjer gre vsa hvala g. dekanu, v Kamniku in Mengšu, so dali tako lep dokaz smotrnega kulturnega dela na glasbenem polju, da mora biti vsak dvom o vrednosti moderue harmonike izpodbit, razen tega ja pa zbor na lepi umetniški višini.	..,..„
Naši vrli malčki so povsod zaigrali 40 narod nih in umetniških pesmi z redko otroško poglob ljenostjo in s polnim obvladanjem instrumenta.
Pozna se jim, da imajo prav tako nežno otroško dušo kakor potrebe podeželskega ljudstva, ki v današnjem času životari v svoji zapuščenosti skoraj povsem odtrgan od kulturnega prizadevanja mesta.
Dasi je prvi Rančigajev namen narod spet zbuditi iz kulturne omrtvelosti, širiti med njim lepo narodno pesem, mu jo prav za prav vrniti, ima s svojim prav nič lahkim delom veliko zasluge tudi v tem, da spet zbližuje deželo z mestom m tako poglablja narodov čut za veliko skupnost, ki naj narod dvigne k samozavesti, da bo čim tvornejše. In kar se marsikomu ni posrečilo z velikim aparatom in pompom, je njemu uspelo s skromnostjo in s svojimi tridesetimi malčki in z mojstrskimi solisti, od katerih je najmlajši star 4 leta, najstarejši še ne dvanajst. Zbral je narod okoli mladine, f)o-klical ga je s harmoniko, s tem starim, danes tehnično izpopolnjenim instrumentom — in priteklo je staro in mlado in se zgnetlo v svoje preproste prosvetne domove, da vidi in sliši ljubljanske otročiče ter da sliši spet lastno pesem, da občuti ob njej danes svojo tako trpečo dušo. Ljudstvo se je strnilo z mestno mladino in solze navdušenja so tu pa tam oblile marsikakega slovenskega očanca in slovensko mamico, ko so naši malčki s pesmijo slavili domovino in njenega pridnega, dobrega človeka.
Povsod je bil uspeh popoln, dvorane z eno samo izjemo v Mengšu, nabito jx>lne. Otročici so ustvarjali iz koncertov ljudske praznike — hkrati pa spoznavali svojo domovino v vsej njeni raznolikosti zemlje in njenih ljudi.
In poskrbljeno je bilo tudi za lejx) slovensko besedo. Da nikjer ni bilo prepada med dvorano in odrom, da je ljudstvo živelo z mladino, mladina z ljudstvo, je poskrbela gospa Štela Poljančeva. S svojo krasno govorjeno besedo, je poslušalce zmi-raj sproti seznanjala z vsako točko obširnega sporeda, zdaj šaljivo, zdaj dobrotno ali pa tudi resnobno. Bila ie pravi jiosredujoči angel med mladino in narodom. S polnim čutom umetniške odgovornosti je premotrila vsak prepad in dala slovenski besedi vso moč izraza, tvornosti in samonikle lepote.
Tako so bil vsi koncerti res v vs'akem pogledu prava ljudska doživetja, umetniško zreli in so povsod dosegli svoj namen, zbuditi narod k njegovi umetniški tvornosti, inu dati f>esem njegove velike duše, mladino seznaniti ž njo, da pojde močna in z zaupanjem v lepšo bodočnost.
Vsa čast in iskrena hvala g. profesorju Pavlu Rančigaju za njegovo delo med narodom in za naš najmlajši rod! Bog mu plačaj!
£|ublfansltc gledališče
-•iniiHiiiHniiiitNiiMimmiiii
MUiiiNiiiMiimniiiiii
OPERA: Začetek ob 20.
Sred«. 34. junija: Carmrn. Rod Srivln. Oet.rtok, 25. junija: Vrttrla vdova. Red A. Petok, 26. Junija: Othcln. Red B. Clostuje Marij Si mene.
Zndvr predstave tn abnnente v opernem gledali iču v totoMUji sezoni »o: dravi --Vesela vdova, /.a red C, 7.H abonma Sreda v medo «('a.rnien<, /A abonma A v četrtek iVesela vdova* ln 7„i red B v petek »Ol.lielo s kalero predstavo se zaključi letošnja operna seviiun Obenem nim -irjanio t u-! i ust petkovo poslovanje M" rija Šimenca.
Nogometne tekme za jugoslovanski pokal
Ne samo v slovenskem, temveč v vsem jugoslovanskem nogometu že delj časa ni nekaj v redu. Večne spremembe, zakulisne borbe in ne vemo kaj še vse, kar športu, v tem slučaju nogometu, samo škoduje. Nezadovoljstvo tu, prepiri tam, na kratko' človeku se zdi, kakor da se prav nalašč dela tako, da bi naš nogomet ostal na mrtvi točki.
Tako je tudi z letošnjim državnim prvenstvom, s katerim se klubi ne strinjajo. Ravno zato so se te dni sestali v Zagrebu zastopniki onih klubov, ki so igrali v ligi, z namenom, da se osnuje tekmovanje za jugoslovanski pokal. Tega sestanka so se udeležili zastopniki klubov: BSK, Jugoslavije in Baska iz Belgrada, Hajduk iz Splita ter zagrebški khibi Concordia, Gradjanski in Ilašk. Ljubljane ni bilo, ker so zagrebški klubi odločno proti temu, da
bi tudi Ljubljana sodelovala. Oni v Zagrebu namreč pravijo, da bi bila edino Ilirija, ki se je lansko leto plasirala kot osmi klub za drž. ligo upravičena, da igra v tem kupu. Ker pa Ilirija ndma več nogometne sekcije in ker je Primorje spremenilo — tako namreč pravijo — svoje ime v Ljubljano, zato slovenski nogomet nima pravice do sodelovanja za ta pokal. BSK pa je nasprotno vztrajal na tem, da tudii SK Ljubljana sodeluje.
Značilno je postopanje zagrebških klubov; sicer pa dobro vemo kaj naj to pomeni. Naia nogometna podzveaa naj bi glede na to skrbela, da bomo tudi v nogometu Zagrebčanom enkrat pošteno zagodli, kakor se je to zgodilo že v marši-kakem drugem Športu.
Prvenstvo Maribora v otimp. desetoboju
Tabela rezultatov olimpijskega desetoboja za prvenstvo Maribora
Atlet
Hlade	Železničar
Kleut	Železničar
Guttmayer	GAK, Graz
Venutti	Železničar
Smerdel	Maraton
Ledinek	Železničar
Vidic	Maraton
Košir	Maraton
Herič	Železničar
Bergant	Maribor
član kluba
100 m
12.3 536
12.4 517 12.-597
daljava
5.63
474
5.93
541
5.90
534
11.8} 5.39 640 j 423 12.8 5.75 447 500
13.-414
12.3 536 12.6 481
12.4 517 13.6 326
5.09
361
5.20
383
4.75
294
4.83
310
4.74
291
krogla
10.70 517 11.34 561 9.08 373 9.18 381 9.92 440 8.22 308 10.81 515 7.53 257 7.67 267 7.78 275
višina
400 m
1.45 414 1.50 462 1.55 512 1.45 414 1.60 563 1.40 368 1.40 368 1.40 368 1.35 323 1.45 414
56.3
574
58.6
490
58-
511
56.6
561
58.6 490 60.8 420 57.6 525 59,-477 73,-146
zapreke
disk P' lu
lca
kopje
20.6 346 21,-322 18.4 511 20,-386
19.8 400
21.9 272
36.54 612 1 33.29 497 29.17 418 129.09 418 32.56 504 25.11 322
2.50 ' 332 2.60 364 | 2.60 364 2.20 240 2.70 397
40.37 420
1500 m
4.54 450
39.03 5.21.2 398 j 304 35.83 5.59.3 348 | 155 27.- 5.20.3 217 308 34,58 328 25.96 4.51 202 469
točke
4.675 4.456 4.323 3.986 3.579 3.206 2.222 1.925 1.894 1.452
Mesto
I.
II.
izv. konk.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII. IX.
Dodatno k poročilu v »Poned. Slovencu« prinašamo točno listo rezultatov. Uspehi nekaterih tekmovalcev so izvrstni. To je dokaz, da se je marljivo in redno treniralo. Desetoboj je disciplina, ki je zelo težka in ki zahteva veliko izenačenost v vseh panogah lahke atletike. Ob tekmovanju je bilo opaziti zelo dobro razpoloženje vseh tekmovalcev in lepo športno drugarstvo. Nekateri atleti, ki so prvi dan tekmovanja dosegli dobre uspehe
Pred produkcijo plesne šole Mete Vidmarjeve
»A , Nw.a, Priznana plesna pedagoginja in umetnica Meta Vidmarjeva priredi v soboto, 27. t. m. produkcijo svoje plesne šole v dramskem gledališču
Meta Vidmarjeva je učenka Mary Wigmanove, najmočnejše umetniške osebnosti v dobi modernč plesne umetnosti. Vidmarjeva je pijonirka nove, še rhlade plesne renesanse med Slovenci. Vklijub Ogromnim težavam, ki se stavijo na pot večini slovenskih umetnikov, je ustanovila v Ljubljani svojo plesno šolo. Je prva plesna j>edagoginja, ki hoče s svojimi učenkami ustvariti Slovencem plesno kulturo in tradicijo, osnovano na elementih slovenske narodne plesne umetnosti, ujeto iz diha naše lej* zemlje in izkristalizirano v najčistejši plesni formi.
_ Program, ki ga bodo izvajale učenke in umetnica sama, je zamišljen v stilu plesne ure in obsega tri glavne dele. Označa ga rajalni element, ki je predvsem povdarjen v rasti iz prvega v drugi del, iz osvajanja prostora v širino do varijacij v globino in višino pri špirali. Prvi del se izlije v solo ples: »Drevo«, samotna, živa rast sredi poljane kot nemi jx>srednik med zemljo in nebom. Drugi del ves razgiban plane v sunkovito »Co-pernico«, bitje, ki išče, teka, hoče, noče, sovraži. V tretjem delu se telesa sproste, umire in 12 zlitih akordov umirjenih linij vzklije ples umetnice: »Dolenjska«. — Zamisel tega večera označa organsko vraslost in enotnost linije.
Škocijan pri Mokronogu
Vihar, naliv in toča. To, kar je bilo prošli petek na drugih krajih, se je v nedeljo popoldne zgrnilo nad našo dolino. Kmalu po dvanajstih so se začeli zbirati grozeči oblaki in zagrnili nebo. Ulil se je naliv, ki je preplavil pota, tu in tam pa se je zasvetilo debelo zrno toče. Uničena je trta v gornjem delu tevške gore; naliv je na več mestih utr-
so bila v nedeljo službeno zadržani (Vidic, Bergant) ter bi sigurno dosegli prav ugoden končni place-ment. Organizacija prireditve je bila zelo dobra, kar je zasluga požrtvovalnih sodnikov (Starašina, Smerdel, Perin in drugi. Obisk občinstva je bil zelo slab. Mariborski atleti so torej dobro pripravljeni za državno prvenstvo v deeetoboju, ki ga izvede SK Železničar v dneh U. in 12. juliji 1936 pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske.
gal zemljo in odnesel plaz s seboj. Mnogo škode jc tudi na sadnem drevju po vrtovih. Žito na njivah je vihar razmešal in uničil, tako da je pogled po polju zelo žalosten. Strni je itak že škodovalo spomladansko deževje.
Stev. 7675/1936.
Razglas
Mestna občina celjska razpisuje ofertalno dobavo kuriva odgovarjajoče kvalitete za dobave v proračunskem letu 1936/37, in sieer:
100 ton premoga kosovca za peči nradnih prostorov. šol in mestno uhožnice;
150 ton premoga kockovca za parne kotle r parnem kopališču in v mestni klavnici;
80 ton koksa za centralne peči r osnovni šoli in v uradnih prostorih.
V kolkovanih ponudbah, M jih je predložiti do vključno 2. julija do 16. ure je navesti ceno za 1 tono kuriva franko Celje posamezna skladišča kuriva. V tej ponudbi je navesti tudi event. nižjo ceno za slučaj, da bi se tekom proračunskega leta izkazala potreba povišane dobave kuriva če* razpisano množino. — Ponudbe se morajo predložiti mestnemu poglavarstvu v Celju v zaprtih kuvertah z napisom »Ponudba za dobavo kuriva«. Ponudniki morajo staviti posebne ponudbe za dobavo premoga in posebne za dobavo koksa. - Ponudniki so na ponudbe vezani do 31. julija 1936 ter bodo do tega dne o event. sprejemu ponudbe pismeno obveščeni. — Podrobnejši dobavni pogoji se izvedo pri mestnem poglavarstvu, soba Št 23, II. nadstr. dvoriščnega trakta med uradnimi urami.
Mestno poglavarstvo Celje, dne 16. junija 1936.
Predsednik: Mihelčič, s. r.
MESARJI POZOR!
Dne 26. junija 1936 ob 10 dopoldne se ho prodalo na javni dražbi
komplet, mesarsko podjetje DOLENC v Novem mestu
obstoječe iz sledečih naprav: Hiša s hladilnico, klavnico, garažo ter delavnico i vsemi »troji za mesne izdelke.
V lokalu se nahaja kompletna oprava in dve novi Berkel tehtnici. Tozadevne informacije pri: dr. Moro v Ljubljani, in dr. Ivanetič, Novo mesto.
+
Vsem prijateljcam in znankam naznanjamo tužno vest, da ie danes po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere umrla gospa
Marija Selan
vdova po poštnem uradnikn
Pogreb ho v četrtek, dne 25. junija 1936 ob pol 4 popoldne iz mrtvaSnlce Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. junija 1936.
Žalujoče prijateljice.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa
'Marija Gospodaric
anes, po daljšem trpljenju mirno in boguvdano umrla. - Pogreb hlagopokojnlee ho v četrtek, dne 25. junija ob pol šestih popoldne iz hiše žalosti, Holzapflova ulica št. 7, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša zadnšnica bo v petek, 26. junija, ob 7 zjutraj pri sv. Petru. Prosimo lihega sožalja. Ljubljana, dne 23. junija 1936.
Žalujoči soprog Jožef Gospodaric, uradnik drž. žel. r pok. Mici, Rosi in E r n a, hčore. 1) o 1 i n a r J o s., ban. svetnik, Likar Stane. viš. kontr. drž. *el„ šefa.
Tinček in Tonček kot detektiva
88.
Tinček že ve, kuj dela.
Morska pošast je iztegnila svoj dolgi vrat in šavsnila po Tinčku. Pa je vso to reč premalo preudarila, kajti so jo tedaj zgrabile železne šape gorile, da je od presenečenja kar izbulila oči.
Tinček pa je kljub vsej nevarnosti in smrtni stiski našel v sebi še toliko poguma, da se je pošalil:
»No, če pa ta pošast misli, da naš ubogi balon lahko sprejme še enega potnika na krov, se ji je gotovo zmešalo! Saj je še za nas premalo prostora.«
3eS1 feg-
Med morsko pošastjo in gorilo se je vnel strašen boj, boj na življenje in smrt. Pošast je otepala z repom in se zvijala v železnem gorilinem objemu kakor črv, kadar stopiš nanj.
Dečka sta z upom in strahom sledila boju. Zdajci se je Tinček domislil, da je na zadnji strani košare pritrjena še ena vreča peska. Nemudoma jo je odvezal in začel sipati pesek v morje. »Zdaj se bo balon spet dvignil k je slovesno rekel.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienltovanjskt oglasi Din 2'—, Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prtloSitl znamko.
ilužbodobe
Prodajalce
za Slomšekove spominke sprejme tvrdka S o k 11 č, Maribor — Aleksandrova št. 43.	(b)
Natakarico
slovenskega ln nemškega jezika zmožno, z večletnimi spričevali, sprejmem. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru št. 953. (b)
Stalno zaposlitev
kot nakupovalec po mestu ln deželi ter prosto sta-novnaje dobi moški srednjih let, ki poseduje kolo. Potrebna kavcija 500 Din ali osebno jamstvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9164.	(b)
Kmečko dekle
od 15 do 20 let, krščanskih staršev, pridno ln pošteno, sprejmem kot pomoč gospodinji. Lampe-tova ulica 13 (Trnovo) -Ljubljana.	(b)
Pošteno dekle
vajeno kuho ter vseh hišnih del, ljubiteljico otrok - sprejme dobra obltelj za takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 9167. (b)
Knjigovodkinjo
zmožno slovenske in nemške korespondence, Išče veletrgovina moke. One, ki so že službovale v tej stroki, Imajo prednost. -Nastop takoj! - Ponudbe pod »Takoj« št. 9169 na oglas. odd. Slov.	(b)

H GOSPODU IN DOBREMU PASTIRJU JE PO MNOGEM TRPLJENJU, DNE 23. JUNIJA OB 12. URI ODŠEL PO VEČNO PLAČILO PRECASTITI GOSPOD
MIHAEL ZEVNIK
ŽUPNIK V POK. IN BIVŠI ŽUPNIK V BEGUNJAH PRI LESCAH
POGREB POKOJNEGA GOSPODA BO V KRANJU, DNE 25. JUNIJA OB DESETIH DOPOLDNE.
KRANJ, DNE 23. JUNIJA 1936.
DUHOVŠČINA V KRANJU
Pametna služkinja
dobi mesto pri mladem zakonskem paru. Ponudbo pod: »Poštenje« 913 6 na upravo Slovenca. (b)
Dekle
vajeno samostojnega gospodinjstva, takoj sprejmem. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Poštena ln zanesljiva« št. 9175. (b)
EES23I
NafbolfSe tamburice
ln moJstrBke kitare ln mandoline z Jamstvom priporoča slovita rokodelska tvornica tam-burlc
Stjepan M. Gilg
Slsak br. 14, Jugoslavija. Oglejte si veliki Ilustrirani cenik tamburlc, ki ga na zahtevo pošljem vsakemu brezplačno. Odlikovan s tremi zlatimi kolajnami ln diplomami. Dobavitelj tamburlc za vsa sokolska društva v državi kakor tudi vsa naša društva v Ameriki, Avstraliji ln Novi Zelandlti
Plise, entel,
ažur, gumbe
gumbnice, monogramc — izvrši takoj Matelc & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. Zepnl robsl, plenice, ročna dela. (t)
Olimpijada
»Ljubljana — Berlin —-Hamburg« obroke kupi Knezova Jugo-Lutz, Ljubljana - Slška.	(L)
Morsko in klimatično kopališče POD GOR A.
Hotel Restaurant »ADRIANSKOG MORJA SIRENA« - Dalmacija.
P o d g o r a pri Makarski med Splitom ln Dubrovnikom je najlepši kraj srednje Dalmacije, zgrajen na morsko skalo. Iz sobe v kopalni obleki v morje. »Sirena« razpolaga nad 45 lepih modernih sob s tekočo vodo. Pensijon od 50 do 70 Din dnevno. Naslov: Direkcija hotela »Sirena«, Podgora, ali Grajska klet v Mariboru.	(L)
I
Automofor
i
Ariel
500 ccm OHV s	prikolico proda Rupena — Lutz,
Ljubljana-šiška.	(£)
Objave
Preklicujem
žaljive besede, ki sem jih radi napačne informacije govorila o dr. Zupanu Francetu Iz Ljubljane, ker sem se prepričala, da so neresnične. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kaz. pregona. — Nada Holčeva, Ljubljana.	(o)
Vaše terjatve
pri hranilnicah ln posojilnicah vnovčujem hitro ln pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno in priložite znamke. — Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d)
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice v Radovljici prodam. Ponudbe na oglas. odd. »Slovenca« pod šifro: »Radovljica« štev. 9170.	(d)
Obavlja vse denar, posle
vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planinšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14'1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor.	(d)
Za 50.000 knjižic
včlanjenih v »Zadružni zvezi«, kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Takoj gotovina« št. 9168.
020330
Kolesa
moška ln damska, po neverjetno nizki ceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križevnlške cerkve.
MALIN0VEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. P i c c o 1 !, LJubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Telefon 9059
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS n«di
Pogačnik
Bohoričeva ulica H. 5.
Pisalni stroj
Smlth Corona, še nov, z elegantnim kovčegom poceni prodam. — Matelič, Ljubljana, Emonska 10-a.
Vsa letna oblačila,
llster, buret, kaša, v odlični izdelavi dobite po ceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14.
VINA
vseb vrst kupite najugodneje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Šivalni stroj
pogrezljlv - z okroglim čolničkom, ki tudi štika, poceni naprodaj v Novi trgovini, Tyrševa c. 36. 1
,§lovenčeva* podružnica
Ljubljana Tyrševa cesa
(Palača Poštni dom)
Vnajem
IŠČEJO: Dobro idočo gostilno
vzame v najem ali na račun mlad, simpatičen pai s 1. Julijem, v prometnem kraju na deželi ali v mestu. — Naslov v upravi Slovenca št. 9163. (n)
ODDAJO:
Planinska koča
se da v najem na Storžcu. Pojasnila pri: Perčič, Polje nad Kranjem. (n)
Vinotoč
z vsem inventarjem in zalogo pijač, na prometni točki, se takoj odda radi nujnega odhoda. Potreben kapital nad 20.000 Din. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9166.	(n)
liti pitno
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem do najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Aparat za faradiranje
(Faradisationsapparat) -takoj kupim. - Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Elektrika« št. 9155. (k)
Posestva
wT»WV	W W *
Oroben oglas y • Stertiuv* posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denar] m pai kupca ti s knjižico ita.
Dve stanovanjski hiši
v Mariboru ugodno naprodaj, tudi proti knjižicam. Informacije pod : »Meljska cesta« gtejv,jS.966 upravi »Slovenc^jtjpif p (p)
Tovarniški objekti,
blizu Maribora, v-4obrom stanju, z lastnim industrijskim tirom, ugodno naprodaj tudi proti knjižicam. - Pojasnila pod: »Tovarna na upr. »Slovenca« v Mariboru. (1)
Vsem, ki ste jo poznali, naznanjamo, da nam je Sava vrnila truplo gospodične
Cirile Kožuh
trgovske nastavljenke pri Novi založbi
Pogreb pokojne bo danes, dne 24. t. m. ob pol šestih iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. Počivaj v Gospodu! Ljubljana, dne 23. junija 1936.
Uslužbenci.

L Ganghoter:
117
Srad Hubertu*
Roman
»Vsaka minuta je dragocena, in ta pošast nama zapravlja čas s svojim naguljenim čenčanjem!«
Prišli eo do visokega sivega zidu, na katerem se je poznalo še nekaj saracenskih arabesk. Čez zidni rob se je videla zmešnjava cipresnih vrhov in drevesnih krošenj. Med gostim zelenjem se je prikazalo poraslo zidovje, siv nadzidek, stolp z mavriško galerijo in črno zijajočimi okroglimi okni — čudno skrivnostna podoba.
Prešli so temen preduh in cicerone se je ustavil pred majhnimi železnimi vrati. »Tu je palača Rufalo.«
Gundi Kleesberg se je globoko oddahnila, zmedeno pogledala Kiti in potegnila za zvonec pri vratih. Zamolklo je zazvenelo po vrtu. Drsajoči koraki so prihajali proti vratom. Ko so se odprla, so stari tečaji zaškripali. Vratar, čemeren starec, je sprejel dami, da bi jim razkazal palačo, dočim je ostal cicerone zlovoljen sam na ulici.
V hladnem, vlažnem zraku je dišalo po cvetlicah. Gosto listje, ki je rastlo z obeh strani ozke poti, ni dopuščajo nobenega razgleda. Zdaj se je pot razširila in za starim ogromnim drevesom se ie prikazala razvalina mavriške zgradbe z lepo zaokroženo kupolo. Nekaj otožnega je dihalo iz teh starih, vsega okrasja oropanih zidov. Videli so lepe čase, pa je prešla V6a moč in sijaj — in zdaj je žalovalo tu samo še golo kamenje nad grobovi. Prav tako otožen je bil tud: senčnati vrt okoli razvaline: med resnimi črnikastimi cipresami in ostro dehtečimi poprovci so bile majhne grede z ognjeno cvetočimi orhidejami, iz rožnih grmov so kukali marmorni ostanki, razbite sohe. prevrnjeni stebri. Pritajeno so žuboreli skriti vodotoči, včasih je sladko cvrkutnil ptič, rahla sapica se je po-
igravala z rožnimi lističi, ki so bili raztreseni po vseh poteh in so podobni drobcenim ladjeam plavali po lihih, malih tolmunčkih. Sanjava pravljič-nost se je širila pod temi drevesi, v tem mraku. Zdaj je zrastlo pred njimi spet sivo zidovje, in njihovi koraki so odmevajoče zabobneli na kamenitem tlaku, preduha, ki je vodil v najsvetejše teh razvalin, v mavriško stebrišče.
Tri lože, ki oklepajo mračno, globoko dvorišče, se vrste lahkotno in zračno ena nad drugo. Po golih stenah vise samo še ostanki marmornega opaža, toda nepoškodovani so vitki, dvevretni ala-bastrni stebrički, z ljubko zaokroženimi in lično okrašenimi loki nad njimi. Tu in tam še sled obledele barve in zlatitve.
Kitina lica so gorela, njene oči sijale. Občutila je nepremagljivo moč spomina, ki je govoril iz teh nemih zidov. Zamaknjena v davno minule čase, je vstajala podoba za podobo pred njeno sanjajočo dušo. Meči so žvenketali in beli plašči prhutali, kopita so odmevala in lutnja je pela. Tako razločno je čula strune, kakor bi ji resnično brnele na uho — toda ne, ni bila sanja, saj je res čula strune! Glasovi so prihajali skozi odprto okno v palači, Nekdo je z redko umetnostjo igral na mandolino, ki jo je spremljala kitara. Kiti je poznala napev. Bila je barkarola, ki jo je čula v Sorrentu, nežna pesem, ki ji je segala v srce:
Pridi, predraga, pridi na morja čar, pridi, da vidi tvoj te mornar!
In spet — v tej pravljični okolici še bolj — jo je prešinilo vroče hrepenenje, ki ga je bila občutila pri tej pesmi že na »orrentinski obali. Urno, kakor bi hotela uiti tem čarom, ki so se je po-laščali v skrivnostni senci, je zbežala ven na svetlo sonce.
Med cvetlicami je žuborel vodomet in marmorne stopnice so vodile na ploščad, ki so ie kri-
žale zelene senčine in s katere je bil nad strmimi vinogradi lep razgled na salernski zaliv.
S trpko črto okoli ustnic je stopila Kiti pod eno teh senčin. Iznenada ji je strah zadržal nogo. Kri ji je udarila v srce in se ji vroče razlila spet po licih. Loveč sapo, si je zakrila z roko oči, kakor bi moralo, kar je zagledala, izginiti spet v sledeči sekundi kot prevara njenih čutov.
Sredi 6enčine je bila zagledala slikarsko stojalo s platnom, ki je kazalo sveže ba. ve nove slike. Mar se je mladi umetnik utrudil že ob začetku svojega dela? Sedel je na marmorn' klopi s paleto v počivajoči roki, in zrl sanjavo v praznino Tedaj je nekdo kriknil, da se je vzpel — Ivan Forbeck. Njegova postava je dozorela, dobit je bolj široka pleča. Črna brada je bila bolj gosta in južno sonce mu je ožgalo resno čelo.
Ko je zagledal Kiti, je pobledel in paleta mu je padla z roke. Tako sta si stala nasproti in gledala eden drugemu v oči. Vendar njun strah in dvom ni trajal dolgo. Njune ustnice se niso premaknile, govorili sta njuni srci, govorilo hrepenenje, ki je bilo rastlo z vsakim novim dnem, s slednjo brezpokojno nočjo. Brez besede sta si zletela nasproti in se v objemu združila v poljub, ki ga ni hotelo biti konca.
Pri marmornih stopnicah je stala Gundi Klees-berg kakor zadovoljna boginja usode malo baročnih oblik.
Tedaj je za vrtično sečjo zazvenel moški glas: »Ivani«
Forbeck in Kiti nista čula. Vse okoli njiju je izginilo v opojnem veselju njune mlade nebeške sreče. Tem bolj se je pa prestrašila Gundi Klees-berg in sc začela tresli po vseh udih, ko je spoznala ta glas.
»Ivan! Pridi za trenutek sem k meni!«
Nekaj časa je bilo tiho, potem je škrtnil v esku korak. Zdaj je oživela tudi gospodična leesberg. Stegnila je roke, kakor bi hotela za-braniti, da bi kdo ne motil mladega para v njuni
£
! sreči, in je oddrobila proti seči. Pred njo je obstal j profesor Werner, brez besed od presenečenja.
»Werner!« je vzkliknila. Nič ga ni pozdravila, j rekla nič drugega. Samo za roko ga je prijela in | potegnila tako daleč v senčino, da je moral za-gledati mladi par. In ko je bolj od strahu ko od veselja pritajeno vzkliknil, ga je potegnila nazaj za seč in ga ponovno pogledala, »To srečo, Wer-ner -— to mlado srečo sem jima pripravila jaz, Gundi Kleesberg! Za svojo srečo sem bila pre-strahopetna. A za ta ijva otroka sem imela dovolj poguma. In ne samo poguma, bila je tudi moja dolžnost. Kiti nadomeščam njeno mater. In ko sem videla, kako je žalostna in kako sahne, sem si rekla: »Gundica, zdaj moraš! In sem zamisel izvršila in odšla za vama in vaju iskala, v Capriju, v Sorrentu, v Amalfiju, dokler vaju nisem našla. In zdaj, Werner — ta lepa ura ni vrnila zdravja in sreče samo moji žalostni in koprneči revici — osrečila je tudi tvojega sina!« Solze so se ji usule po licih in zarezale dve brazdi po belem pudru. »Tvojega sina!«
Profesor Werner ni utegnil v tej plohi besed kaj spregovoriti. Majaje z glavo in v skrbeh je gledal Gundi Kleesberg prei seboj. Njena zadnja beseda ga je nekoliko spreobrnila. Ni ugovarjal kakor na Hubertovem. Molče je pogledal teti Gundi v oči, prije! za njeno majhno, debelo, drhtečo roko in jo poljubil.
»Le brez skrbi, Werner! Le brez skrbi za obi otroka! To prvo uro sem morala izsiliti. Zdaj naj si iščeta nadaljnjo pot sama! Kar je na njem, vem, da bo storil vse za njeno in svojo srečo. Sicer bi ne bil tvoj sin. Tak je ko ti: zvest, pošten ir močan. Osrečil jo bo!«
»Da, Gundi, to bo!« Wernerjeve oči so se zasijale.
»In ona? Werner, poznam jo. Ni takšna, kakor sem bila jaz. Pogum ima, da si bo priborila svojo srečo — svojo čisto srečo! Prava sestra je svojega brata Tasila! Ne bo popustila!«
Za »Jugoslovansko liskamot * Ljubljani. Karei Cefc,
izuajaieu. Ivan iiakoveo.
UiedJUk. Viktor Ceučič.