\ gospodarske, obrtniške m narodne ** Izhajajo vsako sredo po cea poli. Velj tiskarnici jemane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol 4 gold pol 2 gold. 40 kr., za četrt 2 gold.y za Četrt leta 1 gold.; pošilj 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 17. julija 1872. Obseg: Razglas živinorejcem na Kranjskem. Določbe o premijah za konje. O letošnjem svilodnem pridelku. lovu belih metuljev. Poročilo o XXV. skupščini MatiČinega odbora 9. julija 1872. razprave o nj ej v odborovi seji 6. julija. Ozir po domovini. (Konec.) Dopisi. K Matična tiskarnica in pa Novicar. Gospodarske stvari. dobro na Kranjskem. rejene, dokler imajo na sebi lastnosti dobrih kobil plemenic in storijo lepo žebe , ki še sesa ali pa je že odstavljeno. — Le kobilam z žebetom, ki so te- Razglas živinorejcem Iz državne subvencije za povzdigo reje goveje tudi že v 4. letu premije dati. škega (noriškega, pincgavskega) plemena se utegnejo živine se bodo tudi letos kupili biki Miricodolskega 2 Premija se sme dati takrat če zj j. v liiu ou wuuv vclvli iv kw kj ttv^/lu Kf a auu ivvuvíuuv^hj w . 1. ivllilj« ou ouiv vicch jlu v c* íy x Ok 1/ , je ; j.iu-1 «. humlil»« «« ^/lv/iujjv ^^v/ul, vu uu iv uv/ivuíju p v^ o^i. 1u Prošniki za ovne in ovce pa naj povedó: ali rav- županstva, ktero je potrjeno od politične gosposke. koliko drobnice navadno čez najo že ovčjo rej o, zimo imajo in ali je veliko ovác v njihovem okraji. Kdor je že kterikrat prosil za to ali uno, pa 2. Žebice do- bile 7 ktere so kakor take enkrat premijo do- i\UUI JC Zjv2 ivtuiiniai von £Jcm tu an uuu ^ pa uu Zi ZiCUCLUlJ zdaj nič še dobil, utegne svojo prošnjo ponoviti. Vsakdo odstavljeno. smejo prihodnjič premijo dobiti samo kot kobile z žebetom, če imajo lepo žebe, ki še sesá ali je že pa mora svojo prošnjo pismeno potrditi dati po predstojniku podružnice kmetijske svojega okraja in po svojem županstvu. Glavni odbor c. k. družbe kmetijske v Ljubljani 15. julija 1872. Določbe o premijah za konje. Kar se tiče žebiČkov, smejo premijo dobiti: 1. Eno- in dveletni žebički, naj so od cesarskih ali licenciranih druzih žebcev ali od žebcev tistemu gospodarju lastnih Čegar so žebički, če so dobro izrejeni in kažejo, da bodo enkrat dobri žebci plemenjaki. Da so ti žebički od cesarskega ali od licenciranega druzega žebca, to se mora dokazati z brejilnim listom. Žebički ------- „ r-----0— -- ----a twx, ki so kot enoletni premirani bili, Po razpisu c. kr. ministerstva za poljedelstvo se utegnejoJ;udi še drugo leto kot dvoletni premijo dobiti. imajo letos pa tudi vprihodnje, premije po sledečih do- ločbah deliti. Premije iz državne blagajnice se bodo delile: kteri so premirani bili kot dvo- Žebički taki letni in se prihodnje leto zopet k premiranju pripeljejo, se utegnejo zdaj , ako imajo izvrstne lastnosti, ali od kobilam z žebetom ž ebicam 5 ali pa žebičkom in žebcem. Kar se tiče kobil z žebetom, veljajo sledeče določbe : vlade kupiti za deželne žebce plemenjake dobij o iz cesarske blagajnice denarno podporšcino, če se jim dá za prihodnje leto licencija za spuščanje. Kar se tiče žebcev, smejo premijo dobiti: Licencirani domaći žebci, ki so dobro rejeni, zdravi in krepki, in na sebi imajo lastnosti dobrega nega Kobilam z žebetom se dadó premije od nje- žebca plemenjaka sploh, še posebno pa dobre lastnosti leta naprej tako dolgo, dokler so krepke, zdrave za tisto pleme, ktero se izrejuje v dotičnem kraji. Lastniki takih žebcev } ki za premijo prosijo j Pridobila je Matica 4 ustanovnike; so Vales komisiji predložiti na tanko po předpisu pisani Marko, ki je izmed letnikov pristopil med ustanovnike i&aôisnik, iz kterega je razvidno, kako se je spuščal in knjižnici učiteljski v Kozjem in v Breži- ec. r • Žebec ki je enkrat že premijo dobil ni lz- O» ZJCUCV; j JVI jc cuiviat /JC J^ICLUIJU uuun ^ 111 IÛ" ključen, da ne bi smel prihodnje leto zopet premije prositi. cah, knjige gradu. letnikov. Naj slavni zbor vse sprejame! (Odbor pritrdi.) temi ravno sprejetimi novimi udi je številka glavne kterima je bil odbor lani podařil došlé izdane , in Josip vitez Žvegel, general konsul v Cari- Vrh teh se hoče Matici pridružiti še 99 novih Premije pa ne dobi žebec tak, ki se je od države dal kakemu gospodarju proti podporščini, pa tudi knjige poskočila na 2287. Matica je pa tudi nekoliko taki žebci plemenjaki ne, ki so že dobili od države udov z gub il a. Izmed njih, ki jih je pokosila njena podporščino (subvencijo). (Kon. prih.) kosa 7 imenujem nektere, in sicer : Jož. Blaznika letošnjcm svilodnem pridelku. Ant. Cepona, Rajm. Melcerja, dr. Mat. Volfa 7 nika. 7 Preloga in Ant. ki so bili ustanovniki, in letnika Blaža Potoč- Sveti jim vecna luč! Ljubljane. Večletna nehvaležna reja sviloprejk je veliko starih svilorej ce v oplašila, da so jo močno zanemarili ali celó 26. junija t. 1. je Matici od Matice v Novem Sadu ki ga tajnik od besede ..na sa- pustili u Iako tudi meni godilo, vzlasti ko so mi lani loprejke iz priporočanega izvirnega celičneg se- mena izrejene za tragljivostjo (zaspanostjo), namesti se predati, poginile, da-si ravno se je reja natančno po Haberlandovem navodu izvrševala. Letos smo jih navadno — brez ozira na gorkomer ravnali, ko so se vdrugo přespal e 7 in dobro so se po došel dopis od ,3. junija t. do besede prebere, v kterem omenjena Matica stanak i dogovor u Osek na dan 3. (15.) avgusta o. G. vabi Matico našo. Naj sl. odbor o tem dopisu izreče svoje mnenje. tej stvari se je mnogo govorilo ; nekteri odborniki so sve-tovali, naj se Matica udeleži tega shoda po svojem poslanců; nekteri so bili zoper udeležitev, in obveljal je nasvet: „naj se srbski Matici odgovori, da se naša Matica ne more udele-žiti tega shoda".) 7 nesle gorkot da vřeme ni bilo kaj ugodno. Navadna Gospá Lujiza Tomanova je Matici rokopis ranj- bila 14 do 16 stopinj 40 dneh je bilo cega dr. Lovro Tomana , in sicer njegove se nena- vse delo končano Dr Orel lovu belih metuljev. tisnjene pesmi, izročila s pristavkom, da jih přepustí zastonj in s prošnjo, da se, ako jih Matica sprejame in 200 odtiskov natisne na lepši papir dá na světlo 100 Roba 10. julija. Ker je za letošnjo spomladansko dobo lov belih metuljev končan, naj po „Novicah" naznanim, da se je tudi našim šolskim otrokom precej spomladi naročilo in pesmim pridene pesnikov životopis. V ta namen hoče gospá nekoliko z denarji pripomoći ter s sestrami To-manovimi izročiti nekoliko podatkov za življenjepis. Po dovršenem natisu ima se rokopis vrniti gospé Lujizi Odsek za izdavanje knjig zbraň 25. maja Tomanovi. naj pridno metulj so nosili drugo pol šičke, šteli, vendar aleg po drevji obiraj Tudi mi je sklenil, ta rokopis izročiti odseku treh odbornikov y 7 do sedaj pa metulj meseca maj nika metulj me v šolo Mešičkov nismo da izrekó svojo razsodbo ; v ta odsek je izvolil Marna. sr. Pleteršnika in g. Praprotnika. J. pa metulje, kterih šolska mladež, ako Okrajno šolsko svetovalstvo Goriške okolice je ravno jih tudi ni bilo veliko, vendar 32.000 nalovila, ter tako lepo število požrešnih gosenic pokončala. Ob ljubil sem otrokom za te metulje pri konecletni ocitni preskušnji vsakemu nekoliko soldo v dati, da bodo bolj veseli, ker ni druzih i 7 • • premij Avg. Adam 7 učitelj Znanstvene stvari. Poročilo o XXV. skupščini Maticinega odbora 9. julija 1872. Skoro pično ob 6. uri popoldne se v Matičnih sobah snide 23 odbornikov, in sicer 20 ljubljanskih (gg. dr. J. Bleiweis, dr. Costa, L. Jeran, Fr. Kandrnal, P. Kozler, prosilo nekoliko odtiskov knjige „Štirje letni čaši* Rojanska čitalnica pa za vse došlé izdane knjige. Vstreglo se je oběma prošnjama. Ljutomerska čitalnica Matici hvalo izreka za podarjene jej knjige, ravno tako Rojanska čitalnica, ktera pa vrh tega tudi naznanja, da hoče za Trst in njegovo okolico prevzeti poverjeništvo ter marljivo delati na to, da Matici pridobí mnogo udov. Njen dose-danji trud kaže dober vspeh. Včeraj pa nam je došla prošnja za Matične knjige od Senožeške čitalnice, kteri se je tudi že vstreglo in darovalo knjig za 10 gold. Toda ne samo dajala, ampak tudi přejela je Matica nekoliko darov. Gosp. Peter Kozler jej je 15. marcija 100 odtiskov svojega zemljovida „slovenskih dežel" najnovejšega iz- A. Lésar Marn A. , x,A„x íí , M. Pleteršnik, dr. J. Pogačar, Praprotnik, dr. R. Razlag, Fr. Ks. Souvan, J. Šolar, Iv. Tušek, Iv. Vávrů, Iv. Vilhar, dr. Vončina, dr. Voš- , dr. Zupanec in M. Žakelj) m pa grof Barbo, Bož. Raič in Dav. Trstenjak) in jamejo se danja od 1871. 1. podařil v ta namen, da ga vrh Ma tičnih knjig dá šolskim in občinskim knjižicam, ki odslé njak pristopijo k Matici. 28. aprila smo mil. knezoškofoma Krškemu in La- vnanji (gg. vantinskemu „Schoedlerjeve knjige prirode' c došlé iz dane snopiće, „Pokornijevo rastlinstvo" s podobami, potem, koje g. predsednik dr. Costa pozdravil odbor- „Koseskijeva delà" in „Letopis" za 1871. leta poslali s nike zlasti vnanje, obravnavati stvari dnevnega reda. prošnjo, naj bi blagovolila omenjene knjige sprejeti v 1. Zapisnik XXIV. odborové skupščine se potrdi. svoji knjižnici ter pospeševati blagi namen slovenske " dr. Va- to« le : Tajnik (prof. Lésar) o važnejših stvaréh poroča Matice. Prečastiti knjez in škof Krški 77 Slavni odbor Od XXIV. skupščine pomnožil imenik Matičnih udov, zlasti Je zdatno Rojanska čital je, kar je udov oglasilo v Trstu prevzela poverjeništvo, mnogo novih lentin Wiery — so zahvalo izrekli za poslane jim knjige ter svoji zahvali pridjali 20 gold, v dar. — Od preč. knezoškofa Lavantinskega še nismo přejeli odgovora. lmperatorska universiteta v Varšavi Matici pošilja svoja „izvestja"; zato nasvetujem: „naj Matica z ime- 229 novano universiteto stopi v djansko zvezo knj vzájemnosti ter njeni knjižnici v«1 • posilj svoje knjige izprositi od g. predsednika , ker dopis iz Ljubljane v „Slov. Nar." 2. julija, temu listu na čélo postavljen,*) (Odb oglasno pritrdi.) 77 m julija temu listu na čélo postavljen da sem kot zase- Tretj opič slo venskega atlanta (Afrika, Avstra danj u in ljanskim udom 511U pi (31U y VUBllV^W M WWiJ l/M , ii» uvv, J ------j---j - , i^UilW!^ " pska Rusija) je došel in se razposlal ljub- skuša pred sejo odborovo mamiti o d b o r n i k 7 gama „rastlinstvo" in „živalstvo" , vnanjim jame razpošiljati se s knj ki ste tudi že dovr tako tem perfidijo podtik 14 tukajšnjih odbornikov ranžiral, z laž mi pa druge m 7 da so mnogi bralci mi razodeli svojo nevolj 7 o šem, a do danes ne še došli v Ljublj pisku 7 Ozir ravno omenjenih knjig naj si. odbor sprejame po 1 ođtisek vsake knjige 26. junija pred- l ter sam potrebo izrekel in je v prijateljskem pismu g. dr. Ulag 7 da se 77 pa P°J da občinstvo ve podbij vest, da smo atica ne bode imela škode" ; pri čem oni da je dop 7 m ali da ložili c. kr. deželnemu šolskemu svetu kranjskem Ko je tedaj v seji julij prosili, xi«j Wi«èv T viu -------------------j-q vis. c. kr. ministerstvu za uk priporočiti, da ju postavi uuot, med iste knjige, ki se smejo rabiti v nižih razredih pridrža ___*______ ___ _ 1__' l __* ^^ ^ _11 1 ^ mtan 1 n n 1 tt a n n i wl linm 1YI \Tn i C naj bi blagovolil tudi ta natis imenovanih knjig poročilo o Matični tiskarni prebral nost v si Pl gosp. , bila tajnik L é je moja dolž debati prvi poprimem besedo 7 gimnazij, jezikom" realnih gimnazij in ealk s slovenskim učmm tudi v poznej ih razpravah govoriti, in iz 77 Po prebranem tem porocilu predsednik vpraša, želi kdo kaj opomniti o tem porocilu? Nikdo se ne ogl ali je vi ki „klub, Ui piskov navedem besede ki delà po 77 kot edanj a Bleiweis - Costa - Lesar 7 tako čudno postopanje Mat na k itd.) 7 Na to gosp. prof. J. Marn izroči prvi spis o slo vanskem narodop a lijo moje poštenje, kterega si nobenemu člověku na svetu skruniti ne dam, naj manj pa dr. V o š nj a k u Slov Vavrû-a razsodbo o njem z nasvetom , naj se JJÍiXl 11 IZílUV^l |J1 Y1 OjJlO \J „DIV- venu lia ĎVCIU OIVI Ulilli líc Udili, JLL OJ U1 11J Ul. v U slovanstvo — ter svojo in prof, po gori navedenem Virgilijevem citatu. Za pisarij^ ~ -««tt^™ oû xr«.. a se sicer nisem nikoli změnil, kajti od 1. 1843. sem posij prof. Majciger-ju, in knjiga ne začne tiskati, dokler ne doj dej o vsi spisi prvega delà. Gosp. Lésar iz pisatelj evega odp (Odb Nar že dosto utrjen prenašati pušice bombe vladnih in od soglasno pritrdi.) nevladnih, nemŠkutarskih in mladoslovenskih, lačnih in sar izj uisctieijcveg» uu^ioí» vu. v. t. m. objava, oitiii notuv , jvi ou i Raiču prevzemšemu spis o „Bolgarih" koj po sestavkom je drug sitih listov ki SO da je sprejeti listnici me pisal 7 7 a ne se da odgovora, sicer pa da nikakor ne dvomi, predmetu. — Gosp. prof. Suman pa, ki je prevzel „ vence", do sedaj še ni mogel dovršiti spisa, da obeta do přejel pisatelj delà na prevzetem gosp. Vošnjak reče 7 da letele pisatelj ? s tem „Narodovim" teg sestavka naj ne 7 nj ak če more — je dr. Voš sam íst v on uns u z oj o firmo priznaval rekši, „der Artikel Tedaj imam jaz kot odbornik Matice zato konca meseca dognati ga dbornikom dr. Vošnjakom besedo sem mu moral na Matičnem mestu ; m dunajské razstave 1873 točki: „naj se Matica udeleži vsesvetne meni povabljenih odbornikov vpričo vseh po najprej dr. Costa ob moje javi povabilo deželne razstavne komisije, potem da se junija ni da bílo nekterim odbornikom v razgovor 27. dne odlocno povedati bilo kot je odsek za izdavanje knjig razgovarjal o tej stvari in 'se omenjene razstave s ampak čit pism sklenil odboru priporočati, da na bej) kupném listu (ne po skrivnih listkih vsacemu pose , in to se mije potrebno zdelo zato Matič sobo \J±JL11 y UU UUl li J i l/x y vímí KJ\J w ua. j xmiîjwvmi t ' svojimi knjigami udeleži Matica, kteri se hoče tudi g. ker sem bil jaz, ki sem stavil v pošlednjem Matičnem Kozler pridružiti z všemi natisi svojega zemljovida občnem zboru sprejeta predloga; moja skrb je torai slovenske dežele". Po tem razgovoru je Matica že morala biti, da se naprava tiskarnice temeljito in o m -m m m m m • i w « 1 • 1 * • * m -î • ^ —. %J sicer naznanila komisiji svoje udeleštvo 7 ker Je obrok za taka oglasila stavljen do 3. julija, to oglasilo dnj vseh strani prevdari in pretrese, predno pride v odbo rovo obravnavo nihče » ugiaoii«oit%»ijuu LKjvvj uuiayuaruj ximwcř se ni »mi, n mut; zičtveziHi, naj nikakor še ne veže, ampak se še lahko glasuje v odboru tako ali tako. Povabljenim gospod )m silil nihče zavezal pravi pa naj prekliče, ako odbor Razprave stenjak, rekoč danes drugače sklene gosp Tr o tem predmetu se vdeležujejo da se Matica ne more s čem ponašati, rekel P mene v od odbornikom moral sem priliko dati boru pričati, ako ni bilo to tako, kakor sem ravno Al hč e mi ni očital DH3JUJ etrv, x tauu , va» ou xuwwvm uv ujuiv o ^/VUMIOMUI^ 1CRC1. XXX a 11J v u uii 111 uuibai „Zakotnegí* íaStJUťllJ ker smo reveži; gosp. Raič rekoč: nikar ne pošiljajmo „Na povabilu sta prva bila podpisana gg. dr. Bleiw knjig edanj (C 7 ker bodo kega jezika, zato ostanimo. Za vdeležbo pa govorijo jevalci tujci, ki ne znajo sloven- in Lesar; nekteri izmed povabljenih odbornikov pridobimo časti, rajši toraj domá niso na tanko pogledali pisma, mislili so, da so pokli ki 7 dr Pogačar, Pleteršnik dr. Bleiweis Lésar, Solar, Marn, in sicer v d Nar a , ampak ne bodo presojevalci knjig slovenskih, tem smislu, da se ne gleda, koliko se posij kaj ; — da tuj eJ To je Matičnega odbora" — piše dalj 77 et nriča Slov ktere se lahko vsak pre ako gré v Matično pisarnico pogledat vab il a z sem podpisal vabilo, ki sem nektere odbornike ampak taki, ki znajo slovenski, in da se Matici ni treba prosil na pogovor, ker so se z Blaznikovo smrtjo nekoliko bati nečasti, ker je za čas svojega obstoja že dala spremenile okoliščine ; vsi drugi in tudi predsednik mnogo knjig slovstvene vrednosti na světlo (Odbo 16 glasovi pritrdi odsekovemu predlogu.) (Dal. prih.) ablj da dr. Cost borove ne skličuj ej o s p bili Sicer pa menda vendar vsak odbornik vé, je predsednik in da se redne seje od- pôl e med po Matična tiskarnica in pa razprava njej abljenimi ništa bila dr. Razlag in dr. Vošnjak čemur se pisalec pritožuje), zgodilo se je to zato y odborovi seji 9. julija. dr. Razlag je bil dotičnega odsek mi je bilo že popolnoma znano u 7 ker čegar mnenje "il. KJJLX\S MJk\J UVLfUillVJLUC« ^UCKUU | - Ul • Felix, qui potuit rerum cognoscere causas (Virg.) akcijonarsko mnenje pa mi ne veljá nič dr. V o šnj ak Srečen, kdor zna stvarém pogledat na dno. Tako srečen sem jaz v prepiru: ali Matič ti 5 vsaJ mi on> ki tudi mene ne kliče v svoje konference, tega za zlo vzeti ne bi mogel skarnica ali pa delniška? „Narodne" jaz ne morem no- izmami bene imenovati. To sem dokazal v pošlednjem občnem Trstenjaka in posebno dr. J. Vošnjaka (morebiti Ta moj odkritosrčni govor je razdražil Raič zboru Matičnem brt nij a in druzeg rekši 7 nič da vsaka tiskarnica je še nektere druge), ki so me zavračali ki ima 7 nek kakoršneg v seji Matičneg XXI Ui liftCgft JLIIV» , IVI IO LdlVVJ VlUIgU O Y UJ dokler ima za pošteni obstoj zadostneg Tem več pa sem bil jaz prim tako dolgo svoj obsta- časnikih pisari, ne gré v odb 7 da to 7 kar se v delà 77 Novicah" odgovorim ; kar sejo ; naj jaz v mi ni prav itd Gosp koli odbora dne t. m besede si *) RevSčina tvarine ,,Slov. Nar." se kaže prav s tem, da mora dne članke rabiti take dop Vred. 230 stenjak je celó odločno rekel, da odbor ni odgo- tako vstrezati lastna tiskarnica kakor lastna društvu voren za to, kar kak mazač piše Jaz pa si nisem sv. Mohora. dal besede ustaviti z viharnimi ugovori, kajti dr. Voš- njak je sam ___.. ~ „u .*. ne vprasan trdil : Tako stojim popolnoma neodvisen od vsake 77 von uns 7 in v tem članku je moja čast žaljena; on der Artikel ist špekulacije, na ktero naposled vendar vsak delnićar m se kter drug jj»uu uuo jv^ vuwvi uia., vuwvi j tedaj po takem moj forum; pred njim se moram opravičiti zoper natolcevanje in laži „Národové". Da mi tiskala zemljovide, ktere zdaj po svetu tiskat pošilja itd „Novice" še tudi ostajajo za obrambo mojega poštenja, Popolnoma prost in v nobeno delniško to sam dobro vem in se bom tega tudi poslužil; von uns u je odbornik odbor je gleda, da vsaj vloženega denarja ne zgubí, in sem skozi m skozi prepričan, danarodnemu društvu Matice bilo bi gotovo na korist, ako si napravi tiskarnico, ki bi tudi če bratovščino zapisan sem tedaj v poslednjem odboru Ma- odbornik ali odborniki nimajo toliko morále v sebi, tičnem govoril in glasoval za to, naj si Matica napravi da bi odbornika ali odbornikov po krivici ne sra- lastno tiskarnico. in sem temvec moral na korist Ma-motili očitno po časniku, primoran sem bil 7 lastno tiskarnico, in sem temvec moral na v odboru tici glasovati zato, ker je gosp. Souvan se poroka p oro- opraviciti se in po dr. U lag o v ih besedah spodbiti in proti vsaki zgubi Matični v seji zavezal • f . • • 1 • -1 1 V* I t • V 1 • V » fl 1*1 v • • V 7 ktero razjasniti oni dopis, da občinstvo vé, ťJw^x* ^ j^. o u r ^ — u«, o^^x v ^mo j^v^jv^** Jaz nikdar nikoli in vsa moja leta, kar delujem za denču" dr. Vošnjaku ni bilo po godu zato narod, nisem kakor krt rul po skrivnem, zato sem tudi Souvan vajen, brez ovinkov govoriti. Ce komu moja odkrito-srčnost ni po volji pri cem da Je stvo pa na sméh velike većine pričujočih 77 mla- 7 ker .Ie star"! v a u --tai . To se mi je očitno napadenemu potrebno zdelo naj si pomaga kakor more 7 jaz očitno povedati. Dostavljam še to da > se nisem ostanem, kakor sem bil: odkritosrčen prijatelj prijatlom mogel dosti načuditi temu, kako da oni gospodje od svojim, poznam pa tudi svoje nasprotnike in jim zmirom borniki, ki so kot delničarji tiskarnice „Národové" - te daj strancarji zoper Matično tiskarnico s poti hodim, naj kuj ej o to ali uno. Ko sem si. odboru* brez ugovora razložil zgodo-vino onega razgovora, ki je dopisniku „Slov. Nar." se bili z drž ali glasovanja. niso mogli toliko se žrtovati parlamentarnemu običaju, da bi „zakotno zasedanje , rvou ^.u naj dá po zapisniku konstatirati, da je laž u bilo prosil sem predsednika Dr. Bleiweis. 7 ako 7 se da pravi, da ni „Matica" bila prva, ki je začela delati za novo tiskarnico in da „delničarji" so bili prvi, ki Ogled po domovini. so 77 začeli težavno trudno delovanje Kaj tacega, da so kolovodji u delniške" tiskarnice Devet jézer v enem dne vu. (Konec.) „prvi začeli težavno trudno delovanje a Prvo jezero je kakih 4 do 500 korakov dolgo in „Narodu" piše, vabiti in klicati jih na plačilo, se vendar menda ne Je kakor se široko, drugo je krajše in ože, tretje pa še precej 1 i • v • v tt1 «i •) 1 • 1 1 . • • brez ozira na to, da delničarje manjše. Kedar pride veliko vode, so vsa tri jezera skupaj zlita. Vže s Tičarice sva slišala meni ne- 77 krvav pot potiti" pravi da ta, kdor je to pisal, je bil ali sam ' , ' - ---------"" » KM j-xvcvxxvv^ utu ulikjml»« xxx v» xx. x t-l je tako velikánská laž, znane klice. Primož pravi, da kak BovČan zgubljene gluh in slep ali v*«. via,, x^wx jv ^rxv^x , -------o---- ------xt pa si je druge misiil slepe ali gluhe od 9. svecaua 1871. ko je bil v Matičnem odboru enoglasno si večkrat koze išče, ker so skale tako strgane, da večkrat kaka koza noter pade in ven ne more; tudi krave ali konji noge zlomijo. sklep storjen, prositi vlado za do voljenje Matične naprej skakala in prišla ob Po teh strganih skalah sva 3 tiskárně, ki je bila od onega časa skoro pri vsaki od-borovi seji na dnevnem redu brez „pomislikov" " 4 77 77 pomisliki", kteri so se rodili še le potem delniška" tiskarnica začela snovati, in to je bilo ko m s se je . 110- lašt e pri pedanj debela plošča, 8 pednjev dolga in 7 široka. Na levo stran sva mi z i" Na kamnitem podnožji leži uri „na čez pustila Bovčanske koče „pri uti pod Gradom' ( 7 vrnivsi vembra 1871. leta, ko je „Slov. Nar." prvikrat (v štev. 129) začel „bobnati" za tako imenovano „narodno" ti- se spet v dolino in prišla k jezeru „Močivcu pri „4-:u tu u,™«: oni» To jezero je komaj 200 korakov dolgo skarnico, tedaj 9 mesecev pozneje čisto kakor kristal, mrzlo pa, da voda komaj bolj ta Kdo tedaj je bil prvi, ki je začel s tiskarnico: ali u ti ozko stopinj gorkote ima; jako dobra je za pitje, Primož mi ki td J IVI J 6 UH %J. o V U l;aUO) - etil. LCil y XXI J &-TJLJL • • vembra? Brez onih „pomislikov" bila bi Matica davno lahko imela tiskarnico, ker ima že vladno do- bil svečana ali ta ki Je bil 4. no- Je rekel da to so „arcnije". Od dalec nas gleda Bov V ze čan „fest fant" v cokljah; jaz ga povabim nama; en- ali malo boječ pride in pové, da je kozo zgubil, ktere Zraven jezera smo vsi skup sedli in v ze dva dni •y y isce. 77 delniška" tiskar- okrepčali se s klobasami in kruhom, ter pili dobro vodo voljenje in premo že nje, nica ima uno in to, ni mi znano. Da je vkljub všemu „arcnijo". BovČan se zahvali in gré doli xxxvi« xx^xm. ^xxv xxx w) xxx xxxx ~xx«,xxv^. — j ~ * -----------------,,------. —. temu že „v življenje stopila", kakor „Narodov" pa gori naprej jaz in Primož dopisnik trdi, je cinizem, ki se mora opirati le na to ; da je sledů 77 delniška" tiskarnica kryptogam, ki živi 7 pa ni ni tiru Kmalu prideva do Škrvanta, studenca za kočami „pri uti". Tukaj S a ví ca izpod skal izvira, pa koj na- o njem Kdo tedaj je přišel drugi da je o vire dělal praví vsaj z enim m jamo kopal prvému, — leži prav očitno pred svetom, dvakrat srkne To sem zahteval, da se konstatira v seji od- toplote. tolikošen potok, da bi lahko gnal mlin tečajem; voda bistra je tako mrzla, da jo člověk komaj 7 ne vem 7 ali ima tri do štiri stopinj e borovi, da svét zvé, kaj je pravo, kaj pa la,ž. Gosp. predsednik se pozivlja na ravnokar pre- plazov Odtodi naprej je dolina polna snega, večidel od z gorá, ktere na desno skor v nebo segajo Ko- brano tajnikovo poročilo, v kterem je popisana vsa rajžno koračiva po snegu naprej , ki je bii gotovo 10 zgodovina Matične tiskarnice, in iz kterega je raz- sežnjev globok; na tem mestu — pravi Primož vidno, daše nihče drug ni ne mislil na napravo kake medved pred tiskarnice v Ljubljani, ko je Matični odbor že prošnjo vladi za dovoljenje. podal par letoma kar 10 jarčev Jje na enkrat pomoril; dragi bralci sami lahko uganejo, da take pri- tem sem bil zadovoljen, povedke samotnega popotnika malo stresejo. Potovaje Moj drugi glavni razlog, ki sem ga povedal gosp. naprej zagleda Primož zelen hribček ter mi naznani, da /\ n li lr /\ i /\ 4*11 rl i v\m rvv%i /\5rn 1 vt n i i n v. Tvi ifA« in KJIa • naj vzamem zadej ob 3 za njim je „urno jezero na 10. prišla sva tje. In res je bilo tako Rapocu, ko je tudi pri meni koledoval dělnic pri akcijonarski tiskarnici, zakaj se je ne udeležim, je bil ta, da Blaznikova slavnoznana tiskarnica meni zadostuje v vsem popolnoma, Matici pa utegne ravno je nekoliko še sneg zakrival in ledene plošče s snegom. Jezero to je precej veliko; na zgornjem kraji ga 231 Ker krite plavale so po njem; zeló globoko je in zmirom enako, voda njegova se vidi čisto črna. Na skali nad glava" obiskovati, naj povem, da sva lánsko leto 18 Je čas přišel našega slovenskega velikana „Tri jezerom našel sem napis : Pavich, Bolle, Sest 1871. Še naprej gori, že prav pod Vršacem ki septembra z gosp. Jeločnikom za vodnika imela Šesta ga je in njegovo hčer R o z alko. Sli smo iz Srednje vasi, naš Vodnik ves íkKi pí Ol V UUll v X O U U U LU , JTV. I. ^ (Al J U iU, llp^VH; liv vl J.I» 1/ C« 1 O. U. navdušen velikanskega gorenskega prenoćili na Belem polji ličio » VUUilV J v uo xx141 r u. y* o v. sveta, tako krasno popisal, je „Ruj avo j ezer o" koj zraven njega zadnje jezero „na portnah za timenom m na vrhu ii ? doli } od smo šli čez „Sedlo a do 10. ure smo bili •vi* pnsli in „Krmo" in ) pa nisem šel pogledat, Ker so, Ka&or mi je gon kterih omenjeni Bovčan ker kakor ob 5. k „Smercu" v Moj strano. Ob 7. uri zvečer se železnica iz Dovjega proti Ljubljani odpelje. se rekel, še pod snegom. Tedaj pozdrav- Pot na Triglav je toliko popravljena da se povsod ïj LLLC/L1J O 111 JJU Y vjclu. JL UIV^I j OV> jwfU^L OLLUUj Vy ULI • JL VjUM/ j jjkjsj^ll cb y - X. v/U xxoti Xll^lMiT J^ tUlllVU 1. Cit V IJ LxCu y vjlcal O V-ž jJU f O Ijen mi bodi za danes ti velikanski Vrš ač z oběma lahko in brez nevarnosti gré. Iz Ljubljane se v jezeroma! Drugi pot se vidimo, kajti ura je že 10., ob dnevi h lahko cela pot dovrši. Tedaj le gori na gor Drugi pot se vidimo, kajti ura je v ze 10. ob pa moram biti na Bleškem jezeru. Ali bo to mogoče vprašam Primoža. „Predolgo sva se povsod mudíla __ft « A A . . i m m TĚ dnevi h lahko cela pot dovrši. y Tedaj le gori na goro France Kadil nik. ? vendar, gospod, če ta najhitrejšo narediva, sva ob 3. uri v Srednji vasi". In Primož jo je zadel, kakor se sploh, kedar sem ga vprašal, koliko je ura, nikoli^ni Dopisi. zmotil za Gvaško brdo minut. « sva Jela prišla sva res Gorice hitro hoditi. k ..Beli skali" 3//l na Ćez 12. julij ('Casnistvo naše in im preparan (lija.) Kdor bo hotel popisati natancno zgodo „VJVciOtW Uiuy ove* pioi«! XV „x^»uxx o xv cm l l / 4 xxc* -xw. Navzdol gredoč pa zavpije Primož: „Ježeš! moja koča ško zaradi ? ne bo smel pozabiti leta 187 y ki gori V gori; ravno ni samo važno mnogih prestvaritev v naši Gorici, nego je tudi vrše- rišča, vidi va, da je požar pogrebu prideva!" Ko prideva do pogo- imenitno zaradi literarnega in političnega gibànj pokončal celo pohištvo; samo čega se v našem lepem mesticu. Časniki rastej y tram je bil še dober, spet je naš „bohinski prijatelj" to napravil! In milo zdihne Primož: „Pa le ga kakor gobe iz a Silim mlj —x~ in povrh tega, u« imamu ^ - venske in 2 i talijanska časopisa, je včeraj italijanski da imamo tukaj slo- ker pomagati ni nič več on se zmirom le nazaj prec, au x uumw^ww XAX U.u T VW , ozira in toži: „moja koca, moja koča"! Res hudobno tako srce, kteremu se ne smili ubogi Bohinec! Ura je bila 12. Ker pri maši nisva mogla biti. mi mora biti beralni humoristični list „II Pettine" prilazil na beli dan. Osoda pa mu je bila brž pri rojstvu tako nemila l. kj v^vaui m« JO UHO) kr l íi pí X XUJOLVU. 1/ C* IV \j iivLLillc., da je bil zaradi neke satirične podobščine konfisciran, Prvi „Glasov" list je 5. dne t. m. izišel Vse kaže da - ura JC Uličt 16. XV Cl JJll ULLčtoi JLllOVč* JLUU^ia U1L1 , 1X11 x t x ,, y íezero jako nemirno, iuu«j xxu»uu, a^tv ov« ju xc«jx ne« v^v-^j«^.. , «v »j»" ^/xujuxx j-muvu ujw^w» evi strani za jezerom potegnila in prišla, sicer^ srečno, Neka imenitna oseba je neki omenjenemu pripravniku tedaj nevarno; zato sva jo raji na omenj . je pripravnik, so vsi jih přejeli razen njega „Sie hâtten das Stipendium auch bekommen, wenn gereicht hâtten". Prašamo tedaj, ali ni to očitna pa vsa mokra ob 3 V4. uri v Sred nj 0 vas k Sviću. Malo kosilce se mi je zdaj kaj dobro priieglo. rekla Sie Slovó sem vzel od poštenih Bohincev s srčno željo, naj krivica? In zopet drugemu pripravniku niso hoteli nič jih pravični Bog reši kmalu hudih nadlog! Iz polnega grla zavpijem: „Na zdravje!" z Bogom! — in se od-peljem. 0b 6. uri sem bil na Bleškem jezeru „pri ? dati in pa kaže, ceš y da je ados t dost prem pr em <7. a n ? ! F ripravnik Kakor se dosedaj reč Petranki". Tako sem v enem dnevu obhodil devet jézer pričakovati imamo malo od sedanjih tukaj šnj ih pripravniko v posebno v letu je večen ravs in kavs od 5. ure zjutraj do 6. popoldne. Morebiti te moje crtice še koga druzega napotijo, ouxx ou jc*ui*uju om r c«wx , j^x ULUJ-fClUl Xl/iX. XXIX xxtuxuixxu jyxxv. da ne ostane samo pri Bleškem jezeru, temveč da gré kovati od takih ljudi, da bodo kedaj sposobni odgoj med Slovenci in Lahi. Nekteri Lahi omenj enega leta so celó tako predrzni in surovi, da vpričo profesorj šoli se jamejo suvati, pretepati itd. Ali moremo priča v -ogledat čudapolnih krajev, o kterih naš Vodník poje: Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen biť želím, teli molčijo ? nježne mladine? Zakaj učitelji o teh dogodbah Čiste sape sred' mej krogom Gradca 7. julija. A konservativni-politični list „Grazer Volksblatť Menim, da že v neb' živim! Zdaj pa še nekaj : maja policija konfiscirala zarad Resnicomil Tukaj šn j i katoliško- članka neke0 „Modus vivendi", v kterem je ministra Stremayr-a zarad 232 tega in uriega pikal. Deželna sodnija te konfiskacije ni njegov denar?! Ko so meščanje svojo pravično ne policija je rekurirala do nadsodnije a ni potrdila; tudi ta je konfiskacijo ovrgla. Čudno se tukaj marsi- volj pokazali nad tem, stisnil je komu zdi, celó tudi liberalnim Nemcem da L y V^ÇIU L UU1 llL/biaiLll ill XI ^LUV^LU y \XCAi j^Tâ^GS* J^f \J V JL lij U 11111 • ki mnogokrat grdo psuje duhovščino, cerkev, malo denarj kakor se reče rep med noge in 40 gold, (ali koliko) je bilo povrnjenih. Kdo pa povrne vse drugo? Mesto ima smesno m se s tem Gač, „dobri gospodar' poste tukaj šnj ega škofa itd., nikdar ne zadene enaka osoda. nespametnem šari. In ko bi ga tudi imelo veliko í ? po saj tUl\aj0 11 j VgCV oauici HIDlUUI XIV/ V/UUI\Ci UOV/UMI« AiVU^M/UJUlUViJU »OCU i« JLli. KSX gt« fcltVXl JLJJLIU1\J ¥ V/11 i\U y J To kaže, da policija z drugo mero meri „Tagespošto", ima še več potřeb ; in marsikteremu meščanu bi se z kakor „Volksblatt". Ker že o „Volksblattu" pišem, naj mestnim denarjem storilo več v ~ povem še eno. Ta list donese svojim bralcem vsakih 14 posebno prilogo „Sonntagsbote", ktera je pisana po- se je gel za pogreb dobrega, kakor s tem, da e nekaj Kostanj je mesto. Pa ker je imela sebno za kmetiške ljudi in je po srednjem in gornjem takošne gospodarje, kakoršen je Gač, zato ni imela Štajarskem med prostim ljudstvom najbolj razširjen list. tržnih dni. Ko bi bil Gač dober gospodar za mestno Ker iz haj a le vsakih 14 ni ? zato po postavi ne potre- f buje kolka. Al priŠel je nedavno v administracijo finančni komisar in zahteval, da se mora tudi od tega čast dobi dobo moral bi bil reči se 7 da ima tržne 77 dni" m Koštanje vica je mesto ( bi se bil trudil Ko bi bil A KJXL M uuu 7 dober gospodar za mestno , spo- da jih lista kolek plačati. Ko se mu je prav dobro zavrnilo, moženjc da tudi tukajšnji „Steirer Seppel", ki tudi vsakih 14 'tržnine dni izhaja, ne plača kolka, je neki rekel — komaj verjetno ! trudil, da jih dobó. — da postava se dá iztegniti in skrčiti, kakor se hoče. pognal za tržne dni Ako je tako govoril cesarski uradnik, vprašamo očitno: kterim je kaj mar za mestno čast in za mestno premo , moral bi bil reči : „Naše mesto bi lahko' kaj dobilo, ako bi imelo tržne dni" in bi se bil dobri gospodar" se ni Pa 7 77 Pognali so se pa meščanj 77 gleiches Recht fiir Aile !" (vsem enaka pravica). Kje si? da bi pri tej Lozíc pri Ipavi. (Konec.) Ne morem si priliki neke hude nanake pograja 7 ki kaj, je po zenje. gospod In kdo je bil zoper tržne dni? Porečete morebiti: kako to? Cujt 77 trgovec; trži z vsem, s čemur se more dobri je s suknom in s Na sv. Ivana platnom, z bičem in s torbo, z maslom in s slanino, 3 vsej Ipavi domaća, očitno ne večer je po vsi dolini tako pokanje z možnarji, kakor kašo in z ješprenjem in s koruzo itd. itd. Tržni dnevi da bi Prusi Pariz bombardovali. In kdo strelja in poka, bi bili mestjanom in mestu v dobiček da se krog in krog razlega, da od očaka Nanosa od- škodo ; zatoraj : ne smejo biti ? nj em pa v In vendar jih imamo meva? Sami 8- do 121etni pastirji — pobalini — nosijo vkljub vpiranju „dobrega gospodarja"! Tako poštena pri sebi Jl K? KJ X P 0 JL. V X Vili tv Y ULUVVAUlUi« J MUI^JVJ V Ail UUUVVtJJ V WW f f MVAVJ JUUJt«^ možnarje. Prašam zato: ali je to varno, ali je to pa- Gačev ustavljalo funtov smodnika, bašejo in smodijo stvar vselej zmaga preje ali kasneje, če bi se tudi deset 7 metno, da župani kaj takega privolijo? .Letos so se pri Zato 7 bodite v štacuni: tam znate dobro go tem neumnem streljanji silne nesreće pripetile. Na Vr- spodariti. Skrbi za mesto pa prepustite drugim možém hovih je nekemu fantalinu možnar ves obraz razmesaril; kteri imajo kaj srca do mesta! pri nas se je drugemu pastirju smodnik zažgal; obleka Pa to je čudno! Meščanje se otepljejo dobrega go se mu je vnela; predno so ga ljudje resiti mogli, se je spodarja, kakor da ni po životu hudo opekel, in zgorel bi bil siromak bilo pomoči blizo. Dva druga bosta pa na obrazih njegovo „dobro" gospodarstvo živina obada, zabavljajo Čez-nj in Gač 7 slep in gluh, ne vidi nič, ne sliši pa 7 dokler bosta UUK1C1 UUOia Z1V& y ZiUaiiiUllja ilVOliC« j £J«lVOtliC% OU UUOIC« Ml £J C% pui AC«IX JLJVJ£jJ1UL OU jj LIO tili y lA svoje peruti spravila, ze grozno presedajo, in zlasti zato Mandel K. KI kaplan in , poštar in gospoda Bercic v Starem trgu v Vip faj mošter v Sturj Po vš< Rateške, go-učitelja Janez , in pa gosp. ; gosp. Leop. KI y y ker bi ta koterija v svoji zlobni prekanjenosti utegnila vse te dogodke tako presukniti, kakor da bi jih uganjala ( Veliká besedau narodna stranka, zato so se (gardisti, se podali aprila bila vrsten, izvrstno petje naših gospodov p pomoc nesretnim Cehom) je sijajna na vsako stran: prolog gosp. Noll -a lz-in iz- mestjani tna godba voj ašk ve da vsi trije šarži) v Krško ter so ondi vse tudi najviše gospôd okrajnemu glavarju odkritosrčno razložili, zlasti o Podboj u rekli , — gostov okoli lOOO stanov in Čistega dohodka pa 345 gld ondi ni miru y y m da ga tudi odkar je on v Kostanjevici 'ix V xjluo IjCAiLI j i^vuji , ga £-1C4. V vjoií , ua J SJ dokler se ne odstrani, tom na Českem ne bo y Zadovoljen je vsak zapustil prostorije čitalnične v sladki zavesti, da je nekoliko pomagal nesrecnim svojim bra- Grof Chorinski se je čudil popisanemu rogovilstvu Pod- Sokolovega izleta v Loko, o kterem bomo ob bojevemu zlasti tudi Gačevemu in obljubil to reč Širneje prihođnjič porocali, se je blizo U00 Ljublj prihodnji uradni dan v Kostanjevici natančneje preiskati. čanov vdeležilo Upati se sme, da ta reč zaspala ne bode, akoravno Kakor so mizarski delavci (kseli) v _ ze pred ne- se žalibog! v njej do danes še nič ni zgodilo. Koštanje- kimi tedni odpovedali svojim mojstrom delo, tako so viškega župana g. Severja pa, ki se sam udeiežuje storili v pondeljek vsi tesarski delavci. takih početij, kakor je bilo zlasti ono v gostilnici pri bomo o tem uporu delalcev, ki so ga v Ljubljani prvi y Drugi pot Bučarji véliko soboto večer y vprasamo : ali 28. srenjskih postav, ki veleva županom skrbeti za red, in kedaj da misli razpisati nove občinske volitve, ne pozná začeli krojači (žnidarji), kaj več govorili. (Glasoviti voják Prelesnik), umetnik v ponare-janji bankovcev in v pobegu iz jetnišnic, je v soboto ktere mu deželni zbor, na prošnjo kostanjeviških ob- sopet všel iz zapora v ljubljanski kosarni skozi 3 straže y žan- Čanov razpisati veleva? Miroljubni in za blagor našega v pondeljek so ga lepo oblečenega v neki krčmi mesta zavzeti možje vsi od prvega do zadnjega so do darji vjeli v Zatičini in v Ljublj ano pripeljali trdo zve- grla siti tacega županstva! Ljubljane. Za prihodnjega deželnega gla- zanega. Zdaj ga imajo, dokler je zopet ne bode popihal. (Siloviti morivec Drmastija), nekdaj strah vsi varja na Kranjskem imenuje včerajšnja stara „Presse" gorenski strani, ki je pred dvěma letoma v gozdu v dr. viteza Zavinška. kr deželni predsednik grof Aleksand Smeledinski okolici grozovito umoril samotno dekiè je v nedeljo v jetnišnici na ljubljanskem gradu , y se v sa- A uersperg je přetekli teden prevzel predsedstvo motnem záporu, z jermenom, ki ga je imei okoli pasa, vladno in sprejemal poklone uradnij, korporacij, društev sam zadavil. ~ Prav in posamnih oseb Je (Deželni odbor) je v seji dne t. m. sklenil tako, kakor je živela! ' i! V I« y IVI O J Aix&vw vyloví* da taka pošast gré iz življenja (Pobirki iz časnikov.) Grozo viti ravs se je po da se s skladno cesto, ktera se vsled sklepa deželnega časnikih in posebnih brošurah vnel o tem: ali naj se ___železnica do len ska pelje po Krški ali Temeniški najbolj pa kriČijo nekteri NovomešČani in njim ki so v konsorciju Vilken- Kar bi se bilo gotovo zgodilo , ako bi bil zastavonosee v nadlajtnant ovo hišo zavil, ker za zastavo bi se bili pa udarili, čul se je kakor en glas med gardisti. Pis. dolini na čelu so vem. gz Langer, pogledamo v stenografični zapisnik dežel 234 nega zbora kranjskega leta 1866., beremo na str. 384. govor gosp. Kape le-a, takrat deželnega poslanca iz Dolenskega, da je gorko priporočal železnico skozi Movičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Pres vi tli cesar je 11. dne t. m. pri- Krško dolino čez Žužemberg, potem čez Čr m o š- Jazno sprejel deputacijo, ki mu je iz Zagreba pri nesla adreso hrvaškega deželnega zbora. Več o tem nice skozi Semiško goro čez Me tli ko ali Crno-melj itd., ki jo predlaga zdaj deželni komité ljub- ljanski, in čujte! gospodje Langer, Klemenčič m nihče ne ta- zdaj Rozman so bili poslanci 1866. zbora krat ne pozneje ni nasprotoval omenjeni črti pa je nemškutar Langer prvi trompetar zoper ta načrt in sramoti poštene ljudi, ki ne trobijo v njegovega „konsorcija" rog in Vošnjakov „Slov. Nar." mu po- maga Kdor misli sprava mogoča ? naj da bere j Je s 7 Tagblattovsko" koterijo kaj umazani ta list o izletu 77 in Sokola" Kranjsk. in Ljubljansk. v listu 159. in 160. piše, naj nam pové 7 ali je mogoče še bolj surovo pisariti kakor je to-le: „Der hiesige Turnverein hat sich heute friih abermals unter Trompetengeschmetter, Hahnenge-krâh und Hundegebell um den von der Čitalnica ent-liehenen nationalen Lappen gescharrt, diessmal, um die Gegend Lak's durch seinen Besuch unsicher zu machen" ! ! In to in enake psovke se smejo tiskati pod mmistrom Auerspergom II.?! In takému listu pomaga" mestni župan in deželni odbornik g. Dežman! Gospoda dr. Jan. Bleiweis in dr. E. Costa sta vredništvo prosila, naj v današnji list sprejme sle- deče pismo, ki sta ga danes izročila predsedstvu 77 de- želnega komiteta za železnico dolensko": Slavno predsedstvo ! t Konec leta 1865. se je na poziv rajnega dr. Lovro Tomana ustanovil deželni komité v Ljubljani, ki naj delà na to, da se naredi železnica iz Ljubljane v Beljak. Po sklepu kranjskega deželnega zbora v seji 29. ja-nuarija 1866. dobil je deželni odbor nalog, da izmed sebe posije enega odbornika v ta komité; pisanega mesto ljubljansko je zastopano v tem komitetu odbor je mene, pod- dr. J. Bleiweisa, za to odlocil. Da tudi glavno 7 sem jaz > bil dr. Costa, ko tadanji mestni Župan, poslan v ta komité. Ko je za deželo našo jako važna in koristna go- renská Železnica (ljubijansko-trbiška) bila srecno dota komité sklenil y misliti na drugo nic manj gnana, j e važno naše tudi v Železnico dolensko (Ljubljansko - karlovŠko), in poprijel se je brž zacetníh del. Edini cilj in konec tega} da sva se podpisana marljivo udeleŽevala delovanja tega komiteta, bil je ta, da bi po svoji moči pospeŠila korist domovine tem narodno-gospodarskem oziru. Podoba je zdaj, da se utegne tudi dolenska železnica narediti; al hudo strastni boj, lahko se řece, boj na Življenje in smrt, se je v tem hipu vnel med zastopniki in med zagovorniki dveh nasprotnih si potov. Ker tudi deželni komité v tem boji mora svoje sta-UŠČe trditi, pripravil je ozir na te do g o db e nají podpisana deŽelna poslanca in deŽelna odbornika na to, da — v p opol no brambo svojega obj ektivneg a stal iŠČa — neprikliclj iv o stopiva iz deželnega komiteta. Naj slavno predsedstvo ta najini izstop blagovoljno v vednost vzame in tudi naznani ostalim gospodom udom tega komiteta. zagotovilom velicega spoŠtovanja spodaj. Vladni časniki pišejo, da se deželni zbori ne začnó že meseca oktobra 7 7 ampak se novembra meseca, ker bote delegaciji imele 6 tednov delà. — Za prihodnje leto bodo stroški za vojaštvo 6 milijonov viši kakor so bili letos. Minister vojaštva še veliko več zahteval, pa tinančna ministra sta rekla, J* da nivdenaria. Cesko. dne t. m. je spet nektere kraje češke dežele zadela huda nesreća povodnje po vtrganem oblaku, in skor še huja ko uni dan. Iz Prage pišejo liberalni listi mnogo iz zasačene zarote" zoper življenje ces. namestnika generala Kol- 77 lerj a x v x j at, in to kar naravnost podtikujejo voditeljem državnopravne opozicije ! ! Preiskava sodniška bode ka- da tako natolcevanje je grozno perfidno m bodo zala odkrila resnico. HrvaŠko. Iz Zagreba. — V zadnjem listu smo naznanili, da je po dogovoru z narodno stranko po dr. Rački-u osnovano adreso deželni zbor z veliko većino sprejel, izpustivši le — na odločno željo Njegovega Veličanstva — oni stavek, ki se oštro pritožuje zoper vlado poslednjih let. Ker je Njegovemu Veličan stvu zdaj ta pritožba prislana znanje, lahko so narod-njaki ta stavek koneČno iz adrese izbrisati dali. Adreso je na Dunaji predsednik Mazuranic izročil kralju z nagovorom v hrvaškem jeziku, v kterem je posebno povdarjal potrebo predrugačenja sedaj medHrvaško in Ogersko obstoječe pogodbene postave in pa celokupnost trojedne kraljevine. Njegovo Veličanstvo kralj je milostno sprejel adreso in je v nemškem odgo- obljubil, da bode dal nálog ogerski kraljevinski delegaciji za obravnavo onega predrugačenja Dalmaciji odgovor kralja nič ne omeni. Deputacija voru O se je zadovoljna vrnila v Zagreb. 15. dne t. m. je imel deželni zbor sopet se začeti, pa ga ni bilo zato, ker nikogar ni, ki bi zastopal vlado ! ! Zmerni baron Prandau je tako srečen posredovalec med magj arsko in narodno stranko, da se magjaronska stranka ze zeló ruši in „Narod", Rauchov hlapec, jo zato že hudo psuje Iz Dalmacije. — Velikansk tabor se snuje letos zato 7 da v razgovor přidej o narodne zadeve slovanské, jani se že zdaj tresejo strahú. Itali- Ogersko. Volitve v zbor so končane. Deakovci (vladni) so z neizmerno silovitostjo si priborili 23 poslancev več, kakor so jih imeli v poslednjem zboru. Na voliščih je pa neki 15 ljudi mrtvih obiežalo. To je magjarska „ritterlichkeit" ! V Žitna cena V Ljubljani 13. juiija 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 50. banaške 7 fl. 5 tursice 4 fl. 40. sorsice 4 fl. ovsa 2 fl. 10 ječmena 3 fl prosa 4 fl. 20. 5 fl. 20. ajde 5 fl. 20. rži Krompir 3 fl. 20. V Ljubljani 15. juiija 1872 Dr. Jan. Bleiw eis, Dr. Etb. Costa Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaji 13. juiija 1872: 40. 88. 83. 67 14 89. 52. 67. 89. 38. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 27. juiija. Odgo vrednik: Janez M arnik Natiskar in založnik: Joief Blazilifeovi dcdi v Ljublj