Tečaj XX. gos oda obrtniš List 13. aro i'lW * K> Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane zj pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol celo leto 3 fl. 60 kr 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr pol leta, 1 fl. 80 kr. za ćetert leta 90 kr dn V Ljubljani v sredo 26. marca 1862 Mili rojaki! Le z národními močmi se zamore doseći narodni namen, zapisniki, ter manjše zmiraj enake odloke v slovenskem natisu in da se take morajo Slovencom razpošiljevati. Na dalje je bilo od ministerstva naznanjeno, da je za- zato je potreba, da se narodne moći zbudé in učvrsté. povedalo ob enem, da se mora pri dajanju vradniških služb sredstvo za probud narodnih moči je narodni posebno gledati na to, da prosivei znajo slovenski jezik in da se imajo le taki priporočevati ministerstvu za tište službe Poglavitno jezik. y Rodoljubom mora biti tedaj prva skrb, da se postavi ktere ono daje. narodni jezik vez eelega naroda, hram narodnega duha V poglavitnem je pa ministerstvo v svojem odgovoru pravice zastran vpeljave slovenskega jezika v sodnijah kakor so bile za moravsko deželo oglašene 22. junija 1861 in znamnje narodne osobnosti — v svojo vrednost in veljavo oćitno spoznalo in izreklo, da Slovencom ne odrekuje enake v občnem življenji. Kar se je slobodno ustanovila naša država, v kteri noi YUI M I I V £Jl* IIIUIUTD1VU UpIMOVIlV H) ht. J U ti IJ « 1UUI, grejo vsem narodom enake pravice, potegovali so se rodo- ali da zdaj še ni mogoće slovenski jezik enako kakor ćeski na Moravském popolnama vpeljati. Ljubezen do slovenskega naroda in dolžnost najnega tega odgovora spregovoriti milega ljubi slovenski za veljavnost in vpeljavo našega jezika v sole in uradnije. Pravična ta tirjatev je zbudila mnogo neprevdarnega, pokliča nama veljuje, zastran nepoštenega in krivićnega nasprotovanja. Uzrok nekaki tega sledeće: lezi v preteklosti, v nesvobodí poprejšni, v tisoćletni navadi tujčevanja, v pomanjkljivem izućenji v maternem jeziku in Y mnogih drugih razmerah in zadevah; nikakor pa ne izvi-ra iz nezmožnosti našega prekrasnega in dostojno izobra- ženega jezika. Res je m ocitno, da v tem odgovoru nam djansko zdaj še ni podeijena enaka vpeljava narodnega jezika, kakor drugim narodom v njih domovini, ali spoznalo je ministerstvo vkljub nemilim in neprijaznim sporoćilom nekterih nižjih in vik/ih sodnij, da je potreba, da se od začetka vpelje vsaj zavere. Zadelo je tedaj prizadetje rodoljubov na upore in deloma slovenski jezik v naše sodnije, da pa to nima za zmiraj, ampak le za zdaj veljati, in da nam kakor drugim Zgodovina rodoljubnega truda in borjenja poslednjega narodom enaka pravica zastran uradniškega jezika gré. Iz tega izvira, da zdaj je naša naloga in skrb, da se dostojno in brez kratenja od ktere si bodi strani neprestra-Da pri sedanji vredbi naših sol narodnega izobraženja, šeno poslužujemo dodeljenih pravic, da zahtevamo od naših casa znana je. Znano je, kako malo se je ali celo nie doseglo zastran šolstva. razvitka in blagostanja doseći ne moremo, je gotovo in do- sodnij pošteno spolnitev omenjenega ministerstvenega ukaza kazano. Najimenitniša naloga ostaja tedaj rodoljubom v da jim pokažemo z svojimi v vseh pravdnih in nepravdnih prihodnje v tem obziru. Znano je na dalje vprašanje, ktero se je postavilo na y > sploh v vseh zadevah cisto in razumljivo sostavljenimi vlo- da je mogoće v slovenskem jeziku opravljati gami, ministerstvo pravosodja zastran vpeljave slovenskega jezika vso pravniško službo in da po slovenskem jeziku v sodnijah v pokrajinah slovenskih ; in danes dajo na znanje manji navarnost žuga za razmere pravniške y yy odgovorilo, jem jeziku, z jedno besedo, da se jeziku ne Novice" odgovor ministerstva. Ministerstvo je da je že dalo ukaz na vikše sodnije v Gradcu in Trstu, dati nezmožnost ali nesposobnost za rabo pravniško. v kterem je zapovedano: kakor po ptu-more nakla- I. Na dalje pokažimo, da nase prošnje niso prazna zmi Da morajo sodnije, kadar imajo s Slovenci obrav- šlija, ampak živa potreba pravičnosti. Tirjajmo te novati, zatožence in priče v kazenskih rečeh, kar koli je daj od sodnij, da nam , v slovenskem jeziku zasliševati in njih odgovore v slovenskem jeziku. razpošiljajo odloke, povabila i. t. d. mogoce vsaj zastran poglavitnih delov v slovenskem jeziku pisati v zapisnike. Ce bodemo mi svojega milega maternega jezika v ti meri, kakor je zdaj djansko dovoljeno, posluževali se y II. Zapisniki zastran priseg, ki jih imajo Slovenci smemo upati, da hočejo naše sodnije tudi previditi, da se prisegati, morajo se karkoli je mogoće po slovenski pisati v ustavni svobodni državi slovenskému narodu zastran vrad in vsaj besede prisege same morajo v slovenskem jeziku za- niškega jezika ne sme in ne more pravica kratiti, da naš slo pisane biti. venski jezik je sposoben; in v tem spoznanji bode se zelja III. Mora se na to gledati, da pri kazenskih in pri naša, da se počasi v vsem in popolnama vpelje slo konenih obravnavah z obdolženim, ki je Slovenec, sodniki, venski jezik v vradnijah, potrdila uradniki državnega zastopništva in zagovorniki so sloven- vprihodnje vresničila brez izjemka. y in ce Bog dá skega jezika popolnama zmožni, da se čisto slovensko Upati se tudi sme, da naši pravoljubni advokati in obravnuje in da se razglasujejo razsodbe in če je mogoće notari bodo v blagor in korist naroda se poprijeli v vseh tudi nje uzroki v slovenskem jeziku. IV. pismih, vlogah, prošnjah, sploh v vseh zadevah slovenskega Morajo sodnije v slovenskih pokrajinah vloge v jezika. Gotova jim je zahvala naroda, ki bode spoznal, slovenskem jeziku pisane sprejemati in kar ie mogoće Slo- kolika dobrota in varnost v pravniških razmerah se mu je vencom davati odloke ali rešitve tudi v slovenskem jeziku, skazala s tem, da more razumeti pravniške pisma, v kte- V. Ustanovljuje se, da se imajo po potrebi preskrbeti rih shranuje premoženje, čast, svobodo in celo življenje. razne povabila, varhni (jerobni) dekreti, obljubili in smrtni Sploh pa naj vsi rodoljubi ljudstvu našemu razodevajo 98 zapopad, obširnost in vaznost ministerstvenega ukaza do domá, in kar imam, to imamo mi vsi. Vsaki gospodar, ki naših sodnij in da naj mu zbude zaupauje, da obljuba na- ima zeno, otroke in družino, mora vediti, da to ni vse nje-šega milostljivega Cesarja, po kteri vsim narodom, tedaj tudi govo, kar on glešta; ampak da en del je ženini, en del našemu grejo v vsih zadevah enake pravice, bode se vres- govo, otroški, in za družino tudi mora misliti; zato ne sme za ničila všemu nasprotvanju vkljub. Toliko smo dosegli dozdaj, da v naši deželi v naših pravljati po lituših, in tam pojedati in pijančevati a 10. Dober gospodar je tudi pošten. Poštenje in sodnijah naš jezik ni več ptujec in da se ne sme iz njih dobra vest mu je več, kakor pahati, kakor da bi mu ne šla nobena pravica. vse posvetno blago. On je pošten v besedah in tako govori, da nikogar ne pohujša in Če se ne more na enkrat vse zgoditi, tako moramo ne razžali; on govori resnico in se nikomur ne laže. V pomisliti, da vsaki začetek je težek, da v naravnih posta- vsem je mož beseda. On je zvěst v svojem zakouu, ne misli vah se skokoma ne more doseći gotov in stanoviten uspeh, za drugimi. Pošten mož vé , da je vsak člověk poštenja Kadar se poglavitno nam samim prepušča in naklada, vreden; zato pa tudi vsakega spoštuje. Ćiovek brez po • t • V r I 1 • 1 • V f I 1 V I • « ♦ 1 • t l « m m m da razvijemo svoje moči y moramo tudi, neboječi se truda y stenja si misli začeti važno delo, in veselili se bodemo poslednjič svojega podere. je drevo brez korenin , prvi veter ga lastnega uspeha, ki bode nam potem najgotovejsi ; saj vsaki se zamore najbolj zvesto zanesti le na svoje moči. 11. Dober gospodar je tudi mir o ven. Mirovnost je ena prvih lastnost dobrega gospodarja. On vé z vsakim Obljubimo si pa, da hočemo stopinjo za stopinjo kora- mir imeti, vé s pametno besedo svajo odvrniti in mir ob kati naprej, dokler da pridemo na stan, na kterim so drugi narodi. dizati. S svojo ženo se lepo pogaja in mirno f živi y Vsak naj tedaj v svojem obziru, pokliču delà v y ve in oji porazumeti, ce ona kaj prav ne pové ali prav ne storí jo s čedno besedo poduči. Med svojimi otroki on tudi vé on sam se mirno do njih obnaša, jim pa- y službi zastavi vse moči, da se v sodnijah vseh slovenskih lepi mir obdržati krajev vpelje slovenski jezik in pokazal se bode kmali metno daje strah in jih lepo uči, da tudi med družino ne-obilni prid, ki ga iz serca želeti mora vsak rojak svojemu mira ne delajo in jih hudo nimajo, temuč jih morajo spo- Tudi s sosedi in z vsakim človekom se narodu. štovati in bogati. Da se pa spolnijo naše gorke in pravične želje y po on zná pogajati in v miru živeti, da se med seboj potrebu magaj Bog! Na Dunaju na dan svetega Jozefa 1862. Dr. Lovro Toman. Ant. Cerne. Dober gospodar (Konec.) 8. Dober gospodar je moder. Modrost y čednost in jejo, in da jih Ijubezen bližnjega veze. On vé ljudi v razdvoji pomiriti in jim dobrega sveta in nauka dati, kako bi se razuineli in v miru živeli. Miroviten gospodar je tudi pravičen sosed pri mejah; on ne prestavlja mejnikov in ne sega čez mejo. On dobro vé, da je vsako stanje in vsako zemljiše še enkrat več vredno, če ima dobrega soseda poleg sebe. Zato pa je že ajdovski vojvoda Alcibiad, ko je svojo lastnino na oddajo oklical, toto zlato lastnost oznanilu pri- Tota reč še se zato imenitna kaže, da ima dobre pametnost obdavajo in ravnajo dobrega gospodarja. On si stavil: vse tako gospodari, kakor je prav in dobro, in da večji gosede!^ hasek ima. On tisto delo prvo opravlja, ktero je bolj po trebno, in vsako delo pred opravi y V . preden drugo zacne, in tako ravna, da njegovi Ijudje in živina imajo ponoći mir in pokoj. 1 12. Dober gospodar je tudi dober hišen oče. brotljivost hišnega očeta posebno ljubeznjivega delà. Do On On redi toliko živine, kolikor je hraniti more. penezi (dnarji) si moder gospodar tudi vé tako ravnati, S da oskrbuje svoje otroke z vsem, cesarjim je za časno in vecno jih ne dava za prazne in nepotrebne reci, ampak za dačo in domaće potrebe, in da dalje ž njimi segne. On ne hodi po krčmah in ne igra. On ni zato ubožeu gospodar, srečo potrebno. Dober oče jim dava tudi hasnovitne nauke za gospodarstvo: „Moja detca! jim pravi lenobe se varite; ce bolje bote dělali y bote skrbeli, vec bote imeli; ce ne bote zapravljali vec si bote pripravili; če bolje ne bote y ce dolgé ima ali more dolgove delati, kajti k temu ga pogosta stradali ; bodite složni in bogajte, in vse bote lože in boljše nesreča sili. Al dober gospodar skrbi dolge splatiti in opravljali; kajti sloznost pripravlja, nesložnost zapravlja u se resiti jih. Posebno v dobrih letih skrbi kaj na stran djati i ktero živinče prirediti in oddati y da bi dolg odrinil. Pameten gospodar si vé tudi marsikako reč sam napraviti pri hramu, da mu je ni treba kupiti in mu tako penezi v mošnji ostanejo. Tako vé modra glava povedati in podučiti vsakega, tudi vse pametno kako se ima vesti in tako vsako delo naj boljše in naj lepše opraviti. On vé vsakemu dobrega nauka dati in dobrega sveta. Zato pa Ijudje tudi takega inodrega moža spoštujejo; daleč je njegov glas in Dava jim tudi nauk za gospodarstvo, ki je lastna skušnja ga učila in nauk dobrih bukev in časnikov. Dober hišen oče ne pozabi ne telesne ne dušne sreče svoje družine. Za vsako družinče skrbi kakor za svoje dete, in tudi v betegi ni zapušeno. Svojim ljudem dober hišen oče včasi tudi kako veselje napravi s kako pošteno gostijo, da se razveselijo in pa k delu boljšo voljo imajo Vsakemu delavcu dá nje daleč njegovo ime slovi ; od vseh krajev ga hodijo za dober svčt prosit. govo pravico in vsakemu cloveku se skazuje dobrotljiv iu pravičen. Posebno siromakom in sirotám je dober oče; njegova roka najde za vsakega kak dar. S. 9. Dober gospodar je t rez en. Cena živinske ali crne soli v Ljubljani. v • Krajnska kmetijska družba, vesela, da je sol za živino Mernost in treznost ste njemu kreposti, ktere on spoštuje. On je ztneren v jest-vini in pitvini. Nima slabe navade, da bi skrivoma poje- daval ali popijal zvun obroka ali miznega časa, da bi žena, dober kup, česar je želela tako dolgo in za kar se je po- detca ali družina ne bi vedli; temuč on drži red, in vsi ganjala veliko let, je izprva mislila, zalogo te soli si kupiti vkup jejo in pijejo, kar imajo, ob svojem času. On spozná in jo kmetovavcom prodajati na svojem vrtu na Poljanah, časne reci in vsako dobro za božji dar, in se za vse Bogu kakor je pred nekimi leti prodajala prejšno živinsko sol. lepo zahvaljuje, posebno s tem, da vse merno troši in po- Al ker je ljubljanski kupec, gosp. Peter Las nik, ki trebnim pomaga. Maloskrbnim in radožejnim sosedom je ima svojo štacuno pred mostom špitalskim, se lotil tudi tota njegova zmernost na poti, in marsikrat mu kdo te prodaje, in ker je družba vidila pravi : y „Kako moreš ti tak biti, da nikoli ne greš v krčmo ne privošiš krčmarju krajcarja in si ničesa ne vukšaš. bi si lahko vsaki dan kapljico vina privošil, sai imaš s čim" da je ceno , kolikor Ti je mogoče, nizko postavil, priporoča to štacuno vsem, ki si želijo živinske soli kupiti. Prodaja jo po 2 gold. nov. dnar. cent, ali funt po 2 nov. krajcarja, toda vsak ima On pa takega zavrne rekoč: 53 Kar je meni treba, to imam za posodo, zakelj ali kaj druzega skrbeti, kauior kupljeno 99 sol spravi, ker tega trgovca ni mogoče dodati pri tako tišti obrezani in ne obrezani gospodje nje najveći sovražniki nizki ceni. kte" razne narode proti eden drugemu hujskajo in motijo ? zraj ta Da je cena po 2 gold, cent res nizka, vsak sam lahko da se sveta cesarska beseda hitro do zadnje pike ne ____- V V . • 1« f i j ï 1 rk^ t ____/A_• _________l !____ _____J___• a. J • ____tc * « • « pol V solarnici tržaški velja cent 1 gold. 20 kr za nuje: „Qui provocat iras, producit discordias." Avstrijanska fakine in vožnino iz města na kolodvor tržaški se plača blizo povestnica od leta 1848 se bo mnogo stoletij tega priča 16 kr. od centa; na železnici iz Trsta v Ljubljano 35 kr cent; vožnina iz kolodvora ljubljanskega v mesto, 4 vozni ne taki u Morda kdo porece: „Vsi Němci pa vendar niso Tudi jaz pravim, da niso vsi taki, jih pa tudi ni žaklji itd. še tudi vzamejo nekaj. Tedaj je očitno, da pri treba vseh, le malo, in ze jih je pi 2 gold, ima prodajavec v Ljubljani celó pičel dobiček, al ki ga se vendar bilo, ako bi se bil kdo od tolike podobilo bi ne nemške mu vsak rad pnvositi Mohar dobra klaja 9 ktero so „Novice" lanskega ^^^HHHmi leta novembra se dobiva na vrtu kmetijske družbe ljubljanske na Poljanah mernik (pol vagana) po 4 gold., bokal pa po 25 kr. En mernik moharja je dovolj na 1 oral (joh) njive, en bokal pa za 100 sežnjev (klafter). Seje se v začetku mesca majnika. kulture vzdignil in se za uboge Slovane, posebno za nas Slovence potegnil. Toda razun tistih časnikov, kteri sicer se v nemškem jeziku, pa od slovanskih vrednikov izhajajo je kaj takega le čuda malo slišalo! Molčali so kakor miš in še molčijo, in iz ke nam Slovanom ne kaj p w J politik se j vse dopuščal k se j 1 delati hotl » Qui tacet, consentire videtui dobička Pa nič za to; včs dosedanji peresni boj ni bil brez y zdi se mi pa i da se bo mnog priložnosti braniti Tudi smetéh dobro zraje naše pravice. Naj pa pride, kar Bog hoče: „Slovani! le vselej in povsod kakor dozdaj pravično in pošteno! Nikomur !" Da! Celovški „Slov. Prijatel" ne kratimo pravic, niko ne crnimo in ne zdajajmo je v svojem poslednjem listu pravično in pošteno, da se bo tudi vprihodnje kakor dozdaj • j 1 • ê á % « i m * • • V . » od slov. meje" povedal resnicne besede v tem-le Nasprotniki omike slovenskega jezika in njegove povzdige v šole in pisarnice (in to je, okoli česa se vsa narodna naša politika suče), so zares nadležni, zlasti jí reči smelo: „Slovenska omika je žlahneja po vsi pr od nemške, če tudi po širokém ne šloví." „Zmaga je tova ' " ? kajti pi ? Bog go světli césar na naši strani stojí « i pa nekteri nemški časniki, koji si na vso moc prizadevajo, Slovane pred celim učenim in omikauim svetom črniti in ob poštenje spravljati; tako jih pa silijo se krepko braniti. Al Basni t Po Pfeffel-nu to nebratovsko obnašanje ima pa vendar dokaj dobrega, celó koristnega za Slovane. 1. V tem peresnem boju je bila tištim Nemcom, kteri so se med Slovani kakor omikonosne hvalisati, zraven pa pod neznanim imenom obrekovavne članke v bečke in druge Slovanom zoperne časnike posiljali, sema z lica potegnjena; spoznana je bila njih toliko hvalisana kultura, ktera pa druga ni, kakor nek zunajšni lik, spoznano je njih orožje, namreč predrznost, laži in obrekovanje. Zraven je pa pokazala se čudna otrpnost, da jih kovavce po nemških in slovenskih časnikih oklicujejo. Spoznala se je njih plit va učenost in hud ob ni namen, Slovane za svoje sužne imeti, kakor so jih že tudi imenovali. ni sram, da se za lažnjivce in obre ? Znajdlo se je, kdo so tisti žlahni gospodje, kterim v prid je bilo treba nemščine tako skrbno se učiti, namreč taki kteri so od slovenskih žulov sebe, ampak ziveli, Slovence pa ne zraven pod seboj imeti hotli. . V ti papirnati vojski se je slovanska kri krojivno zmesila, se mešati in greti začela; Slovenija seje zavedla in se bojevaje u ter ju je. Bi nam bili Nemci našo ljubo slovenščino mirno in na tihem v šole in pisarnice spustili mi bi še zdaj mirno spali sanjaje od svetih nemških nebes prevelikega darů pravega učivnega temelja, svojega jezika, bi 7 ne pozuali in se ga tudi prav po vrednosti poslužiti ne vedili. Po svoji volji bi ga nam Nemci lahko in skoraj tudi s pravičnim izgovorom zopet nazaj vzeli ter — nikdar več dali. Kaj je le neki nemška politika delala, da ni tega zvohala? Dobro je, da se Slovenija meša, lahke in sognjite so- rodne in n eso rodne pleve bodo splavale ali se pautonile, in tako od dobrega zrna odločile. Ze se po vseh krajih slovanské zvezde prikazujejo, zberajo se v citavnice, besede, pravne in učene društva, v kratkem bo stala po vseh slovanskih deželah čudno moćna, nepre-magljiva duševna armada v boju n aro dnost. 7 za v e r o, p r e s t o 1 in Osel. Podobě osla si želí Bogatega veljaka hcí, Narisa jo nek Anželo, Dobi brz; petsto kron za njo. To vidši živi osel kar (Podobo namreč in denár) Se baha : „Sem že v po dobi čeden Le koliko sem živ še vreden !" Dr oglavni orel. Nekemu dvoglavnem' orlu Řece unkraj Rena stric: „Bratec, kdo je dal ti dvoje Nezedinjenih glavic?" „Ali slep si, ali znorel!" Ga zavrne boter orel, Tacih nezedinieni ? h Na ilij imam jih!" Hrast in lavorika. „Verh moj sili do nebá Moj korén predere tlá, Naj Me divjá se tak vihár ne zmaga ikadár ? Nisi drevo. nisi grm ne In postave si tak revne Da najmanjša sapica Te zasuče alj zruvá!" Tako, sebi le na čast Lovoriki blodi hrast. „Ena pa te vendar peće Lavorika hrastu reče > u i 5? Sad tvoj prasci jedajo > L moj im pevce venćajo!" Dopisi Hilarius V 3. V tej nekrvavi bitki se je pokazalo, kteri da so Na Dunaji 21. marca. M. Ravno doteka leto, pravi sovražniki avstrijanskega prestola. Avstrija trdna odkar so se zadnji izmed 20.000 podpisov postavljali na in srečna le takrat obstati zamore, ako se vsi narodi po znano slovensko peticijo, ktera, dasi je bila od cele poštene bratovsko okoli svitlega cesarja zberajo in si v lepi zastop- slovenske inteligencije podpisana ali vsaj pohvaljena m nosti Ijubeznjivo roke podajajo: „Iu multitudine populi dignitas regis; in paucitate plebis ignominia principis u potle slovesno izrocena, na zadevnem mestu, kakor je po-Po tem so doba, vendar ni bila posebno čislana. Toda zadovolimo se z nje moralnim uspehom, kajti je pokazala narodu, česa ktere priprave (na pr. naprava formularjev *), preme mu je treba, in je povisala rodoljubu srcnost in veselj dečemu toliko množico edinomiselnikov. vi stitev sluzeeih itd.) so potrebne za nje izpeljanje. Ni nara dopadlo, kakor tisto V ti prošnji je visoka vlada spoznati mogla zahteve Slovencov vedno zvestih, kterih se oni drzé letos kakor gotovo nobenemu bravcu „Novic" ne, vedno ponavljanje, daje slovenščina pomanjkljiva, ne omikana, v vsaki vaši različna itd., ceravno skušnja povsod ce Bog in pravica gospodari, tudi lani in kterih spolnitev doseći morajo. Ena teh želj je zadevala rabo slovenščine v cesarskih pisarnicah, zlasti pa pri sodnijah, kakor je bravcom drugaci kaze tistemu, kteri viditi hoče. Res je, na pr y da „Novic" dobro znano, vila. med tem ostalo vse kakor je od nekdaj bilo. in je bila oprta na cisto umne pra-A1 v cesarskih pisarnicah po slovenskih krajih je v Istri in po kvarnarskih otocih stanujejo Hrvatje, kterih govorica se loči od govorice tržaških in goriških Slovencov; al iz tega ne sledi, da se nima dati enakopravnost ue Hr vatom ne Slovencom, ampak da se ima v polni meri dati obema, vsakemu svoje. Ministerstvu se ni resnica povedala Nato je přišel 22. julija I. 1. na dan razpis ministerstva pravosod- nega, ki je moravskim sodnijam zastran českega jezika veleval ravno to, za kar so bili Slovenci prosili. Rodoljubni slovenski poslanec gosp. Cerne je toraj o sredi mesca septembra zastavil ministerstvu pravosodja interpelacijo : ali misli ono tudi za slovenske dežele izdati enakošen pravičen če se sploh govori, da slovenske občine (soseske, komuni) pošiljajo nazaj slovenske postave, želeči nemških, med tein, ko se je to zgodilo le v nekterih občinah tam na slovensko nemški meji unstran Marburga in na Koroškem (pa še tam Bog vé po k ako š ne m manoevru!). Ministerstvo ni resnice zvedilo, če trdi v odgovoru, V • razpis? Dolgo smo čakali odgovora, pa smo ga, če tudi ne brez opomina od straui gosp Č e r n e t a, vendar dočakali da je na Slovenskem lože do biti člověka, ki tolmači nemške pisma, kakor pa tacega, ki bi znal slovensko pismo razložiti, in da Slovenci ne čutijo ^^■■■■■■■■■M Ni 17. dan t. m. Ta dan je namreč gosp. minister Lasser v zbornici poslancov naznanil, da je ministerstvo , spoznavši misli od 103 sodnij o ti reci, izdalo na graško in tržaško dežeino višo sodnijo poseben razpis o rabi sloveuskega jezika potrebe, da bi slovenščina v pisarnicah gospodarila! res, pravim, vse to, ker je tisočkrat že nasprotno doka zano, in ker tisoč in tisoč podpisov kmetiških ljudi na pri s o d n i h o p r a v i I i h na Trzaskem , Goriskem, Kranj-skem, Stajarskem in Koroškem (dan je razpis 15. t. m.). Povejmo jo pred vsem drugim, da gospod minister bi nam bil lahko dosti neugodnejše odgovorit, če bi se bil omenjeni peticii nasprotno spričuje. — Premalo je zadnjič, če v razpisu pri podeljevanju cesarskih služb se veleva paziti posebno tudi na znanje slovenskega jezika« ker to znanje bi imelo biti conditio sine qua non za vsako visoko ali nizko službo na vsem Slovenskem. Iz Prage 12. marca. L. M. G. Ker sem Vam v držal zgolj na to, kar so gospodje s o d n i k i svetovali. Od 103 sodnikov 1. stopuje je samo 5 na Kranjske m ska-zalo se, da so pravi prija tli slovenščine in narodnih pravic slovenskega naroda, kterim se je pridruži! na 2. stopuji še en svetovavec v Gradcu. Slovenski narod naj te poštenjake vedno v hvaležnem spominu hrani! Zmenimo se naj- svojem prve m dopisu obljubil, da Vam bom v svojih pri-hodnjih pismih obširniše popisaval tukajšne zadeve, mislim, da ne bo napak, ako Vam dopisujem posebno zastran takih reci , ki bi jih bilo dobro tudi pri nas posnemati, če nočemo, da nas bo sram predv drugimi slovanskimi narodi. Rekel sem že uni dan, da so Cehi veliko več narodne ravnopravnosti pred zato, kar nam odgovor daje ugodnega. Odgovor dosegli, gosp ministra oznanuje, da kar je za Moravsko biio kakor mi Slovenci, in da imajo to večidel zahva liti le svojemu čvrstemu in živému rodoljubju. Tukaj se najprostejsi kmetici cutijo in zavedajo svojih narodnih pravíc ukazano, to je edino umno in pravično in mora m vsaki dan kažejo, da so pripravljeni za narodno korist toraj biti cilj in konec, za kterega se je treba povsod, torej tudi v slovenski deželi pogan jat i, čeravno se že za sedaj ni ukazalo vse to, kar se je mo- ravskim sodnijam. Karkoli pa se V ze sedaj izpeljati dá, naj tudi kaj storiti. Znano je že našim bravcom, da nedavnej je trohica čeških sosesk v sedanjih težkih časih zbrala do 800 fifold., ter jih izročila svojemu junaškemu brambovcu o dr. Riesrerju , da naj jih obrne za narodno korist, kakor bo JL 4/ 1 i/ l M» • JLWIV^VIJU VI XA, tlUJ J 111 UMIIIV SA. 11M1UUII \J 11V/I IO V« I1UI1V1 MU se že tudi sedaj stori po pravilih v omenjenem razpisu 8p0znal, da je prav, in sleherni dan se beró v tukajšnih postavljenih. Ministerstvo samo si je toraj postavilo za cilj novinah prineski in doneski sedaj iz tega, sedaj iz uuega in konec, vpeljati tako uredbo sodnijskega opravljanja pri kraja češke dežele, sedaj za Zdenko Havlíčkovo, sedaj za nas, kakorsno velja po Moravském; in ce bi za naprej kak urednik délai zoper napredovanje slovenskega opravilnega ali službenega jezika, délai bi očitno zoper ministerstvo, mi nistro v narodno gledišče, sedaj za Hankov spominek itd. Sicer je zoper cesarsko vlado, kteri služi. Dalje odgovor tukajšni deželni odbor sklenil zidati v Pragi česko gledišče tega kaj na deželne troške; ker se pa ne vé, kdaj bo iz y je glediščini odbor sklenil brez zamude lotiti se zidanja. in razpis od 15. marca očitno govori, da kar Slovenci Dobro bi bilo, da bi se tudi v naših slovenskih mestih, po tirjajo zastran jezika, je pravično („um den be- sebno pa v Ljubljani stvar zastran gledišča sprožila, ker za visokejšo društveno rechtigten Bestrebungen Rechnung zu tragen" ) ; tudi pravi odgovor, da je že leta 1850 bil slovenski jezik spoznan za službeni jezik, čeravno so nekteri gospodje še letos tega neobhodnega sredstva brez uljudnost in omiko ne bomo mogli dolgo ostati. Upati smemo sedaj da bo prihodnji kranjski deželni zbor storil svojo --------- -- - j ~---- j ------ --- --------- ---1'----./ — ~ ~ -----------Dl/UUJ , U« MU U11I1UU1IJI IVI M UJO IVI UUiiV/llll MJKfU I OIU1II nasprotno — tedaj laž trdili. Z eno besedo: slovenšćini dolžnost o tej za napredek naše narodne omike imenitni so sedaj odprte duri do pisarnic in sodivnic. zadevi. Najočitniši dokaz pa, kako razširjeno je češko ro- Torej, narod slovenski, posluži se pravic, ktere doljubje, je to, da v sami Pragi se tiska od novega leta se ti dajejo; rodoljubni gg. notarji, advokati in vsi 6 čeških politiških novin, ki vse lahko shajajo, razun služ- drugi z a c n i t e ! Res, da je novému ministerskému raz pišu v vsakem členu pristavljeno „nach Thunlichkeit ali ali ker je v slovenšćini vse ali skoraj vse Moglichkeit", 6 ceskih politiskih novin, ki vse lahko benih „Pražskih Novin" in skrivnoslužbenega „Časa", ki zagovarjata centralizacijo preteklih let, ki pa nimata nek še mogoce, kar je mogoce v hrvaškem ali českem jeziku » ta po 100 naročnikov 5 tedaj dobivata podporo od dunajské vlade. „Národní Listy" imajo čez 6000 naročnikov. V přístavek ne more ji kratiti nobene pravice, če le hoćemo; tej stvari bi mi Slovenci imeli Čehe najbolj posnemati, ker kajti mi razumemo tukaj samo objektivno mogocost, ne menda nihče ne bo tajil, da smo saj enega političnega pa subjektivno v urednikovi osebi ; ker ured (gosposka) časopisa tako potrebni kakor vsakdanjega kruha. „Novice" je zavolj naroda postavljen in ne narod zavolj ureda. w Povejmo pa sedaj V se tudi to, ker nam v odgovoru ni so že večkrat zastran te potrebe govorile in zadnji čas se je večkrat kazalo, kakor da bo kaj iz tega; al še ni nič M dopadlo. Da je ministerstvo sploh vprašalo sodnije: ali se dá pri nas izpeljati enakopravnost in kar iz volje ni poslanci zahtevajo, namesti da bi bilo le vprašalo: kaj, Sicer se „Novice" in „Danica", „Slov. Prijatel" > r> Glasnik" Res , kaj delajo obljubljeni formalarji gosp. dr. Razlaga? Pie 101 in „Solski Tovarš" krepko poganjajo za narodne pravice; nekoliko besedic do Vas govori!. Neka nedopovedljiva ža lost napada člověkovo srce, ako se ozre v přetekle leta in al kdor natanko prevdari naše narodne potrebe in pozna žilavost naših zoprnikov, bo tudi pritegnil k temu, da listi, se spominja taistih nesrečnih časov, v kterih so naši pred dedje > dasiravno so bili zdrava vejica nekdaj tako imenit nega slovanskega stebla, na kterem so krotkost, prijaznost ki samo enkrat na teden ali na mesec izhajajo , v našem času ne morejo vsemu kaj. Pred nekoliko časom ini je pisal neki tržašk rodoljub, da bi se v Trstu lahko ustanovil po- in zadovoljnost cvetele, in pod težkim jarmom tujih narodov litišk 8lovensk časopis; da bi bilo vsega, samo za vrednika zdihovali. Obnebje jim je bilo vedno prepeto s temni mi je nek kriz in tezava. Meni bi se nekako čudno zdelo, da oblaki, kteri so jim solnce svobodě zakrivali. Ai še veča bi res ne bilo v Trstu za to stvar pripravnega člověka, pa radost se čuti v srcu, ako se sedajnost nekoliko prevdari, mislim, da če bi bilo res sicer vsega, bi se vrednik mogel ktera našemu narodu stare rane, ki mu jih je bila nemila tudi od kod drugod dobiti. Politično-kupčijsk list v sloven- osoda časov vsekala, spet ozdraviti obeta , in Slovence k skem jeziku v Trstu ustanoviti bi bilo po moji misli v mar- srečnemu napredku in sikterem oziru res pravo delo; al pravo središče za slo- predlanskega leta blagostanju prijazno vabi. 20. oktobra se zaglasi z mogočnega cesarskega pre vensko novinarstvo je po moji misli vendar le sama Ljub- stola tolazbepolna beseda, ktera pravice vsem avstrijanskim ljana. Prvi god 26. februarja se je tukaj malo obhajal. narodom enako zagotovlja, in kakor blisk se razdelijo nad prijazno přišije z raz-s svojimi milimi žarki zamrz- Naš kardinal knez Schwarzenberg ni za dobro spoznal, da nami temni oblaki; solnce svobodě in ogreje se rabijo duhovne opravila naše svete vere za politične de- jasnjenega neba, monstr a ci je, in pri tem je tudi obstál. Pa tudi ni čuda, njene srca Slovencov, da se jim začnejo tajati od domo da o taki demonstracii ne morejo Slovani potegniti z Nemci, vinske ljubezni. Včs narod se prebudi iz mnogoletnega ako se pomisli, da na Ceskem je Cehov še enkrat toliko spanja; vse se začne gibati; vse hrepeni po napredku ? kolikor Nemcov; volitni red patenta 26. februarja pa je omiki. Brat bratu prijazno roko tak, da na deželnem zboru imajo meuda Neinci ravno toliko glasov kolikor Cehi. Že to edino samo brez dru- po druzega k slozuosti in delavnosti nagovarja podaja ; eden Narod se začne spozna-vati, v veselih družbah se zbirati, in s sladkim domoljubjem kar smo v dunajském državnem zboru dosihmal in v domaćih veselicah si srce ogrevati. Glejte! tudi do nas tominskih Slovencov je solnce svobodě prisijalo ; tudi nam zega, doživeli, dosti očitno kaže, da Slovan ako ni hinavec, se ne more udeležiti demonstracije, ki jo je sprožila nemska tukaj na izhodu ..Mrz le ga Vrha" se vnema v srcu » Unikrat sem Vam pisal zastran preseljevanja gorka ljubezen do nase mile matere Slave. In nam .stranka. y Cehov na Husovsko: danes sem v stanu k temu še ki smo tukaj na meji benečanskih Italijanov, od kodar mar kansko-ceskega časopisa ^SlovanaU5 ki nekaj dodati, kar bi znalo mikati vec kot enega bravca sikdaj sovrazna sapa pripiha, ostaja srce vselej stanovitno Novic". V začetku februarja je bil tukaj vrednik ameri- v zvestobi in vdanosti do našega vladarja. Nastopili smo se mu pravi Mraček, slavni bratje! tudi mi pot omike na domaći zemlji; hodimo Prinesel je od amerikanskih Cehov pismo, v kterem se bere tedaj krepko po nji naprej ; saj nismo sami; saj je več kakor ljubezen in spoštovanje za Palackega, Riegerja in druge en milijon naših slovenskih bratov, ki pred nami in za nami korenjake českega naroda. Zadnjih 15 let se je preselilo hodijo; prijazno si eden druzemu roko podajaje, in nikogar čez 60.000 Cehov v se ver no Ameriko. Mislili so namreč se ne bojmo; saj Bog in cesarjeva beseda sta z nami! Da reveži, da je v Ameriki res tako dobro in prijetno , kakor zares po napredku hrepenimo, nam dokazuje ta novi koristni se je včasih pravilo; al zdaj vidijo, da v Ameriki se zbira drhal vsega sveta, da na tej zemlji ni ne prave vere, zavod, kterega ne pravega poštenja; boje se, da bi se njihovi otroci ali otrok ceniti, je treba, da nekoliko prevdarimo njene namene otroci ne popačili, da ne bi zgubili slovanské narodnosti, in kterih je ustanovljena. Glavni nam je domoljubje nekterih castitih mož napravilo. Da pa borno vedili to našo napravo tudi spodobno , po že vsakemu namen, kakor je zato so se Amerike naveličali, pa bi se radi na Rusovsko izmed nas znano j je ta da se svojega domaćega jezika preselili. Zato popotuje nek rečeni gosp. Mraček na troske vedno bolj izučimo, in se v njem izobrazimo in ornikamo. rusovske vlade nekam deleč tjè na konec svetá, na nekako Da pa dosežemo ta namen, treba nam je dveh reci: prvic, veliko reko, ki se ji pravi Amur. To reko in svet, ki ob slovenski njej leži, si je pridobil pred 6 leti rusovski car od kine- veseljem učiti. • V jezik prav spoznati; drugic, Pogostoma se sliši okoren, neotesan, ubožen, in škega cara brez vse vojske po prijaznosti, zakaj kineški jezik se ga pridno in z očitanje, da je slovenski da nima zadostnih besed i y car ima toliko sveta, da ne vé kam z njim. Ker je pa da bi izrazil občutila človeškega srca. Da je vse to le prazno amurski svet rodoviten, da nikdar tega in ima malo malo obrekovanje, in da slovenski jezik ni otesan in okoren prebivavcov, vabi rusovski car siromake iz druzih deželá v temveč da je gibčen in gladek, najbolj prepriča mili in pri-te amurske kraje in jim ponuja zemlje na izbero, kjer, kolikor in kakoršue si kdor želi. Rečeni gospod bo tedaj strmijo. In da naš jezik ni ubožen, nam pravi naš tako to zemljo pregledal in potem bo amerikanskim Cehom, obširni nemško-slovenski besednjak, v kterem se lahko za jetni glas slovenskih pesem, nad kterim mnogokrat celo tujci ki so ga poslali, še le povedal, kaj in kako. Ce bodo vidili i da vsako nemško besedo primeren slovensk izraz dobi. Poka jim bolj kaze kakor v Ameriki, se bodo dogovorili z rusov- zalo nam je to krasno delo bogati zaklad našega domaćega skim carom, pa se preselili. — Vsem pa, ki jih mika ali rev- jezika. Nekteri imenujejo slovenski jezik „kmetišk" jezik; ščina jih naganja, preseliti se iz svoje domovine v neznane al to oponašanje je le starému diiarju podobno, kteri je daljne kraje, naj bode to na srce položeno: Varite se i da sicer nekdaj med ljudstvom tekel, ki je pa dandanašnji svojo ne priđete iz vajsnic na slamo, iz dezja pod kap! Ni vsa- veljavo z cr ubil. kemu sreća mila! Res je, da se je nekdaj gospoda tega le kmetje govorili; al jezika sramovala, in da so ga skorej Iz Tomiiia U. sušca. Přetečeno nedeljo je imela nekdajnost in sedajnost ste dve sestri, ktere ste si mnogo-nasa citavnica svojo drugo „besedo. Društvo, ktero so nam krat v mislih in delih zlo zlo nasprotne. Kar prva napcnega bili tudi nektere f • gospe in gospodične pomnožile so posla napravi, ji večkrat druga podere. V oblasti teh dveh sester vili s svojo nazočostjo danes tudi naš mnogospoštovani g je bil in je tudi naš slovenski jezik. On se dá primeriti a. kr. okrajni predstojnik s svojo rodovino in ženo. Srčno rožici, ktera se je nekdaj le v bornih kmetiških izbicah na-nas je veselilo, da so nam že o prvem začetku te naše na- hajala; dandanašnji pa so začele se dvorane imenitnih go-prave tako prijazno svojo roko podali in s svojim podpisom spodov in palače slavnih žlahnikov s to rožico kinčati. Kako prvi kamen v temelj nase citavnice vložili. vse v pravem redu, se vstopi na oder tajnik čitavnice V. drevo L u z n i k in Ko je bilo je slovenski jezik mogočen in razširjen, nam kaže staro slovanskega jezika, ktero ogovori društvo s sledecimi besedami: „Po iia-ročilu gosp. vodja bom jaz danes njih mesto namestoval in je s svojim semenom zemljo skorej krog in krog nasijalo, in nam je tako iz tega se- mena : slovenski, hrvaški češki, poljski » ruski, srbski in vec — 102 To bodi kratek pre dražih sorodnih jezikov prirastlo. vdarek o spozna nj i našega jezika, rekel, da se ga imamo pridno in z veseljem učiti, siravno je slovenski jezik naš materni jezik, se nam ga je pri vsem tem ravno tako učiti treba, kakor se uči Nemec Iz Vrhnike na sv. Jožefa dan. Bere se v „Novicah", Drugo je, sem da si prizadevajo domoljubi po vseh krajih mile Slovenije Da za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in kancelijah in po tej djanski poti za njegovo čedalje večo omiko in oliko; vsake baže pisma tudi prošnje in tožbe se izdelujejo svoj nemški, Talijan svoj talijanski jezik. Slovenski jezik po slovensko, in uradnije jih prejemajo in jih vprihodnje je bil skoraj do današnjih časov le malo čislan. Kjer je bil bojo še bolj sprejemale brez over. Kaj pa to, častitljivi se je mogel zatiran siromak precej kolikaj imeniten sedež, iz njega umakniti in tujcom prostor napraviti. Polje sloven o* ts> ospodje 5 da skega jezika se je začenjalo vedno bolj in bolj s tujščino od nekdaj najiskrenejši podporniki slovenščine? Naj bi vendar krstni, mrtvaški in poročni listi se še vedno v nemškem jeziku pišejo, dasiravno so gospodje duhovniki v • « •■ • « v V « zarašati in naše domače žito dušiti. Tujci so z mirno vestjo pomislili gospodje, kako nerodno je to advokatom in notar ta plod na našem polji gledali, in zraven še želeli, da bi jem y ako morajo prošnje na podlagi v raznih jezikih zvr le skoraj celo slovensko zemljo zarasil in naše domaće senih pišem izdelovati in tudi uradovati. Vigilantibus jura ? seme pregnal. Zdaj pa so časi nastopili, v kterih se za- Ravnopravnost naj povsod veljá! čenja unanja šara iz domaćega blaga trebiti. Kjer se pa steblo izruje, mesto prazno ostane, treba ga je z novim r> Quod vis, ne fiat tibi :u itd. Dr. 0... y Novo seme ima tudi novo ime; treba semenom namestiti. se nam ga je zapomniti. Število stvarjenih reči je neizre čeno, in vsaka stvar če biti s svojim posebnim imenom zaznamovana. Tehnični izrazi, ki se po uradnijah in v učenih spisih rabijo se dajo prisvojiti le s pridnim učenjem. Vse to nam jasno dokazuje, kako potrebno je, da se učenja domaćega jezika z veseljem in marljivo primemo. — Slavno društvo ! Zadnjič še to izrečem, da je moja srčna želja Iz Ljubljane, Najimenitniša novica preteklega tedna bila je za nas: odgovor gosp. ministra Lasserja zastran ladko, da bi clovek mislil, val, noter do konca pažljivo tukajšne „Tagesdebatten" obravna poslušal, čeravno je poldrugo y ga bojo tudi drugi lahko brali. Več se nam ne spodobi o tem reci. V Ljubljani. Ceterta šestka mojih pesem je ravno da že odnekdaj se je fizika in kemija le slovensko učila, uro trpěl. Ker pride govor v natis Lepa pripomoć za učenje slovenskega jezika je te dni tukajšni šolski mladini došla po 34 iztisih našega veli-kega nemško-slovenskega slovni ka, ki jih je daroval nek tiskana in prinese sledeče pesmice: zjutraj, zvečer, ljubemu, Vodniku, moja le bo! in ne udaj m o se i Prihodni mesec izhaja 5. šestka, ki bo donesla pesmi: domoljuben gospod, čigar zlahna rodovina ze zdavnej za pisana stoji v zlatili bukvah naše domovine. Slava ! Volitve za mestni odbor so končane. Izvoljeni orač, plevica, kosec, grabljica, ženjica in mla so bili razun že unidan imenovanih še gospodje: Stedri t. V ic. y Na prodaj jih ima gospod Lerher v Ljubljani, pa tudi dr. Pfefferer, L. Lukmau, Anton Krisper, dr. Cuber, Jan. pri meni in pri strežaju v čitavnici se dobivajo po 50 kr Pajk (predstojnik c. k. okrajne gosposke) in dr. Mitteis. Tagespošta" in „Triesterca" veselja poskakujete, da je liberalna nemška" stranka v poslednjih dveh razredih zma- n. zvezek. Miroslav Vilhar. yy yy Ne vemo, ali je to gala, ,,ultra slovenska" pa je padla, „ultra", če se kdo poteguje za dva obče spoštovana moža (gosp. prof. Poklukarja in dr. Kavčiča), ki sta odbornika novice. Novičar iz domaćih io ptujih dežel. Danes nam ostaja le malo prostora za važniše politične V državne m zboru je gosp. minister Lasser dosihmal bila in sta v mestnem odboru že veliko de la la, odgovoril na vprašanje gosp. Cerneta zastran obveljave slov. tedaj si zahvalnico, ne pa nezaupnico zaslužila; al saj to jezika v sodnijah, ter rekel, da ni hotel le z prazno vemo, da tudi duhovni stan ima pravico nadomestovan biti besedo odgovoriti, ampak z djanjem. Kaj je minister od- natanko rečeno v 1—5 točkah dr. Tomano razglasa, pa tudi v dopisu iz Dunaja govoril, je ze v vega in Cernetovega v mestnem odboru in je bil res tudi nadomestovan dosihmal zmiraj. Sedaj po silnem napenjanju nasprotne nemške stranke ni to obveljalo, — mi „ 1 jivi za tako zmago, ktero s temi besedami po svetu trobi: Die liberale deutsche Partei hat einen Sieg iiber v dnarstvenem odseku je bilo enoglasno sklenjeno, zahtevati die Ultranationalen erfochten, welche gern den in vorigen odgovornost ministrov, ker brez te bi pretres dnarstve- Tagespošti" nismo nevoš- in Ljubljane; tedaj bravce svoje zavračamo na one strani. Zbornica poslancov še ni prišla do pretresa dnarnih zadev; yy devertretung gesehen hâtten." Jahren g;ewâhlten Geistlichen wieder in der Gemein- v Ce bi bistrumni pater Abraham še živel, bi pač rekel: „Merks Laibach !" Med mnogo sodrgo nih zadev zadel na velike tezave. Presvitli cesar se boj nek še le prve dni prihodnjega mesca iz Laškega na Dunaj in menda cez Tirole Na Ogerskem, Erdelj y vile yy Tagesp. u m yy ki ste jo přetekli tedni obilo spra- skem in Hrvaškem je vse še pri starem; o sklicu dezelnih Triesterca" na dan, moramo svojim zborov se še nič ne sliši N La skem v deželah sar u bravcom povedati le to čisto novo novico, da „Tagespošta je že avanzirala tako deleč, da ima večino k rajnske dežele na svoji strani!! Ko je na drobno prerajtovala, da vrednik „Novic" od 49 volicov, volitve mestnega odbora, ni přejel 100 glasov, sklepa da s is t ein ,,s ch I a g e n d e r" Beweis, dass ki so se udeležili po dinske vlade se je pod novim ministerstvom začelo neko gibanje, ki ne obeta mirú; Garibaldi je zdaj tù, zdaj tam; tudi Košut spet glavo povzdiguje. — Na Gr šk em se je tudi bati še hujih prekucij ; vlada angležka in avstrijanska ste poslale po troje bojnih ladij v primorje grško, da, ako bi nevarnost žugala,: sprejmejo državljane angležke in av- die ultraslovenische Partei eine Minoritàt im Lande bildet. strijanske. Kaj sicer mislijo vlade evropejske početi o tem tem tako-le : Wer d i e s e r Partei entgegen tri tt y wic die „Tagespost" . die y wegdisputiren der vertritt die Majoritàt und hat eine Berechtigung ihr dr. Bleiweis und seine Kaplane nicht konnen !" povekšamo. ako bi se utegnil siriti, ni seznáno; francozka vlada kterem se druge vlade ne smejo Res je treba , da skorej našo n o r n i š n i c o pontu, se hoče pravila držati, po vtikati v domače zadeve kake dežele. — Na Turškem ) menda uneli hudi boji; saj na to kažejo priprave se bojo Turkov, pa tudi priprave Herce Bošnjak y Cl Beseda v nedeljo v čitavnici naši je bila spet prav gorcov in Srbov; sliši se, da bode Omer paša prevzel ar po volji vsem pričujočim. Z lepim češkim korom A. Jelenov madno poveljstvo zoper Hercegovince y Srbi bivaj v dru yy Milenka" je začela se beseda. Za tem nam je igrala mlada zih deželah , hitijo domů v brambo domovine svoje gospodična Melania Hohnova na klavirji tako lepo, da je vsem poslušavcom srce radosti igralo zlasti pri drugem predmetu „Les Hirondelles", po kterem so toliki slavaklici doneli po dvorani, da ni bilo pred miru, dokler se ni še enkrat vsedla in zbor razveselila še z eno igro. Mlada nade-polna gospodična je danes pervikrat stopila na ocitni oder Kursi na Dunaji 24. marca. 5 o roetaliki 70 fl. kr. Narodno posojilo 84 fl. kr. Ažijo srebra 35 fl. 35 kr Cekini 6 fl. 74 >/4 kr. Odgovorni vrednik: Dr. J&nez BleiweiS. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik«