i ifT“>46,
Naročnina za Jugoslavijo:	H	lg&	H	Mg	VUV	^Hb	MW^ H	H	H	^M	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- HB	BWL- BI	JeSm	WBBW	_	B«1	Hi W BB	BB	BB	^B	Gregorčičeva ulica 23. Tel
zemstvo: 210din),za '/ileta BB Ks-jj HL	mMsjg	H!!«®?	BBm ^BV Bk«	H	BH	25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za ‘n leta 45 din,	VV	^BB	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo.—
Izdaja za celo leto 60 din.	m	•	.	-	_	■	•	»	_	*	_•	»	w	_	Račun pri poStnl hranil-
lzuaja z.«* Lciu leto ou um.	•	_	•	• a	m	m	m	m	m	•	m	m	w
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovinof industrijot obrf in denarništvo
nici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja ^,pyiS5___________________________ ponedeljek	23.	decembra	1940	Cenas^”^n	fSO
Srečne in vesele božične praznike želi vsem naročnikom in bralcem
»Trgovski list«.
Kie ie konec T
Da rastejo v sedanjih izrednih časih državni izdatki, se ne more preprečiti. Pač pa ni treba, da bi rasli prav vsi državni izdatki, temveč bi se mnogi mogli tudi znatno znižati. Ni mogoče zniževati izdatkov, ki povečujejo obrambno sposobnost države ali ki so posledica izrednih razmer po svetu. Ni pa treba povzročati novih nepotrebnih izdatkov s postavljanjem novih ustanov, ki niso nujno potrebne. Nepotrebne pa so zlasti ustanove, ki le slabo prevzemajo delo, katerega so dosedaj mnogo bolje in brez vseh stroškov za državo opravljali zasebniki. Ce je že treba nekatere državne izdatke zvišati, potem se mora za vse druge izdatke uvesti čim večje varčevanje, da se na ta način vsaj do neke mere najde kritje za nove izdatke.
Hkrati pa je treba pomagati si tudi s posojili, in sicer s pravimi posojili, ne pa le z boni. V izrednih časih si mora vsaka država pomagati s posojili in tako tudi naša. Bilo je sicer dosti govora o velikem notranjem posojilu, ki da se pripravlja,.toda v zadnjem času so te vesti znova utihnile.
Gledati pa se mora tudi na to, da se poveča varčevanje ljudi, kajti čim več denarja bo v hranilnicah, tem laže se bo tudi našlo kritje za povečane državne izdatke. Varčevanje pa je potrebno tudi zato, da ljudje v begu od denarja ne zapravljajo svoj denar z nakupovanjem nepotrebnih predmetov ali pa po pretirani ceni. Takšni nakupi zmanjšujejo kupno moč denarja in pospešujejo inflacijo, iz katere je izhod le z radikalno ter zelo nevarno operacijo.
Da bi se pri nas skušalo na ta način čim bolj omejiti nevarne posledice rastočih državnih izdatkov, se ravno ne more reči. V glavnem se skušajo izravnati drž. izdatki z dohodki le na ta način, da se uvajajo nove in zvišujejo stare davščine. Pri tem pa se zlasti zvišujejo davščine, ki imajo velik vpliv na cene življenjskih potrebščin. Posledica tega je, da draginja znova naraste, zaradi večje draginje pa znova narastejo tudi državni izdatki, zaradi teh pa znova davščine in to se ponavlja kar naprej. In ni videti, kje je konec tega podraževanja.
A konec se mora napraviti, ali pa zalezemo v vedno večje težave ni v popolno razvrednotenje denarja. Na tej poševni ploskvi, ko drči vrednost denarja vedno bolj navzdol, se moramo zaustaviti čim prej, ker po fizikalnem zakonu gre gibanje navzdol tem hitreje, čim dalj traja. V začetku se je ustaviti še nekako lahko, kasneje pa vedno teže. Zato pa je treba tudi čim prej napraviti potrebni napor, da se navzdolno gibanje ustavi.
To pa se mora zgoditi na vsej črti in boj proti draginji ne sme biti dolžnost le za malega trgovca, temveč tudi za vse proizvajalce, zlasti pa za državo in vsa samoupravna telesa. Novi občinski proračuni se ne smejo v nobenem
primeru zvišati, še manj pa dovoliti nove davščine. Od prirastka prebivalstva imajo občine itak večje dohodke, prav tako pa tudi od zvišanja državnih davkov. Zato ni treba, da bi uvajale občine še nove davke ali pa da bi zviševale razne občinske pristojbine. Nasprotno bi se morale razne trošarine in uvoznine na neobhodno
potrebne predmete znižati, da bi se vsaj nekje začelo s pocenjeva-njem življenja. Tudi pogonska sila se na noben način ne sme z občinskimi dokladami več podraževati, temveč se mora poceniti. Ce se od slehernega gospodarskega človeka zahteva, da si zviša dohodke s povečanjem prometa, oz. da omeji svoje izdatke na minimum, ne mo-
re veljati za samouprave izjema. Prav tako pa tudi ne za državo.
Na vsak način se mora ustaviti usodno kroženje, da se z izgovorom na draginjo povečujejo davščine, ki direktno povečujejo draginjo. Temu kroženju se mora napraviti konec, ker bo sicer draginja absolutno zavladala z vsemi svojimi usodnimi posledicami.
Industriici	počas
dr. Korošca
Seia uprave Zveze industriieev
V petek 20. decembra popoldne je bila redna seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino. Seji je predsedoval predsednik Zveze Avgust Praprotnik. Navzoč-ni so bili domala vsi člani uprave in njihovi namestniki.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik Avgust Praprotnik s toplimi besedami počastil spomin prerano umrlega predsednika senata, ministra prosvete in bivšega predsednika ministrskega sveta gospoda (lr. Antona Korošca. G. predsednik Praprotnik je izvajal:
»Vsi brez razlike stanu in strankarske pripadnosti se dobro zavedamo velike izgube1, ki jo pomeni prezgodnja smrt tako velikega državnika ne le za Slovenijo, temveč za vso Jugoslavijo. Bla-gopokojnemu dr. Antonu Korošcu so bili poleg njegovega slovenskega programa vedno na srcu sploš-
ni interesi naše zedinjene domovine. Bil je med najzaslužnejšimi stvaritelji naše državne skupnosti, od vsega srca in vse duše vdan Jugoslaviji in naši narodni dinastiji Karadjordjevičev.
Kot industrijci pa dolgujemo velikemu pokojniku posebno hvaležnost za njegovo zanimanje za gospodarska vprašanja. Kadar koli smo potrebovali njegovo vplivno pomoč, nas je rad sprejel, se zanimal za težnje in potrebe našega gospodarstva ter nam je pomagal, kolikor je bilo v njegovih močeh. Z dr. Korošcem smo izgubili velikega sina slovenske matere, a obenem velikega in navdušenega Jugoslovana, ki si je pridobil ne-venljivih zaslug' za jugoslovansko stvar.«
Vsi navzočni so stoje poslušali spominski govor g. predsednika Praprotnika ter vzkliknili velikemu pokojniku trikratni »slava«.
Predsedstveno
Avgusta	Pra
G. Avgust Praprotnik je podal nato svoje predsedstveno poročilo. Zveza industrijcev se je morala v svojem delu prilagoditi izrednim razmeram, v katerih živimo, ter zahtevam, ki jih stavlja sedanji čas na delovanje gospodarskih organizacij. Zveza mora po svojih predstavnikih sodelovati na neštetih sejah in konferencah, na katerih se obravnavajo važni gospodarski problemi. Žal se pri ureditvi raznih gospodarskih vprašanj ne upoštevajo v zadostni meri interesi gospodarstva ter se morajo zato naknadno izvrševati neprestane spremembe že izdanih ukrepov.
V svojem nadaljnjem poročilu
se je bavil g. Praprotnik z vprašanjem finansiranja izrednih državnih izdatkov. V notranjem posojilu, ki naj bi nudilo podpisnikom primerne ugodnosti, vidi v načelu pravilno ureditev tega vprašanja. S tem bi se doprineslo k stabilnosti naše narodne valute. Obenem bi se pa moral pritegnifl tudi tezavrirani denar ter mu zopet odpreti pot k pravilni in za narodno gospodarstvo koristni naložbi. Končno naglaša predsedstveno poročilo zahtevo, da se pri bližnji reorganizaciji delavskega zavarovanja zagotovi tudi industriji primerno zastopstvo v samoupravnem organu delavskega zavarovanja.
CeneraBni tainik dr. Golia
je podal nato obširno poročilo o delovanju Zveze industrijcev v zadnjem poslovnem razdobju. Poslovno poročilo omenja uvodoma znaten porast tekočih zadev, ki se obravnavajo po želji in v interesu posameznih podjetij. Spričo težav, ki so v zvezi s sedanjimi izrednimi razmerami, so neposredni stiki med Zvezo in njenim članstvom vedno tesnejši.
Nato govori poslovno poročilo o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Glede gospodarskih reform, ki se napovedujejo in deloma že izvajajo, zastopa Zveza načelo, naj se izvajajo te le v okviru stvarnih potreb našega gospodarstva, upoštevaje pri tem tudi zmogljivost našega administrativnega aparata. Poslovno poročilo govori o delovanju Zveze zaradi preskrbe industrije s surovinami. Predstavniki Zveze sodelujejo v posvetovalnem odboru za tekstilno
industrijo. Z ozirom na pritožbo pletilne industrije je Zveza predlagala spremembo ključa glede dodelitve domačega bombažnega prediva podjetjem pletilne stroke. V zvezi s težavami glede preskrbe tekstilne industrije z bombažem, je postalo pereče vprašanje uporabe nadomestnih surovin ter je Zveza po svojih zastopnikih sodelovala v mešani nemško-jugoslovanski strokovni komisiji, kateri je bila poverjena sporazumna ureditev vprašanja carinskega in davčnega tretiranja stanične volne.
Znatne težave so nastopile za lesno industrijo in trgovino v zvezi z novimi predpisi o kontroli izvoza. Zveza industrijcev je z vsem poudarkom zahtevala spremembo že izdanih ukrepov, ki so povzročili velike neprilike našemu lesnemu izvozu, ter je s svojimi zahtevami takorekoč na celi
črti uspela. Zldsti je važno, da se od specialne kontrole po Direkciji za zunanjo trgovino izvzema rezan in tesan les, ki je zaradi sedanjih razmer že itak izgubil važna tržišča ter imamo največji interes na tem, da izvozimo čim večje količine na one zunanje trge, ki so nam ostali še odprti.
V preteklem razdobju se je morala Zveza baviti z važnimi soci-alno-političnimi vprašanji, tako z vprašanjem nove določitve minimalnih mezd za nekvalificirane delavce ter določitve minimalnih plač za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje. Zveza industrijcev je mnenja, da utegnejo previsoke minimalne mezde neugodno vplivati na zaposlitev začetnikov in tudi na zaposlitev ženskih delovnih moči.
Veliko pozornosti je posvetila Zveza vprašanju zboljšanja gmotnega položaja rudarskih upokojencev teT je sodelovala pri tozadevnih posvetovanjih, ki so dovedla do popolnega sporazuma med delodajalskimi in delojemalskimi zastopniki.
Poročilo se nato obširno bavi z načrtom pravilnika o banovinskem skladu za izredno podpiranje delavcev in nameščencev industrijskih podjetij. O tem pravilniku se je izvršila pismena anketa med članstvom Zveze industrijcev. Z ozirom na rezultat pismene ankete je uprava predlog za ustanovitev omenjenega sklada v načelu usvojila. Končno omenja poslovno poročilo živahno delovanje posameznih strokovnih odsekov, zlasti odseka usnjarske in čevljarske industrije, ki se je na ponovnih Sestankih bavil z vprašanjem ureditve prometa s surovimi kožami ter z izdelanim usnjem. Tudi drugi odseki, tako odsek lesne industrije, odsek predilnic in tkalnic, odsek pletilne industrije ter odsek iddustrije gradbenega materiala, so se v preteklem razdobju sestali ter razpravljali o stvareh, ki se tičejo interesov navedenih strok. V seznamu članov je bilo v preteklem razdobju vpisanih devet, brisanih pa H podjetij, tako da šteje Zveza industrijcev po sedanjem stanju 401 člana.
Po kratki debati je vzela uprava poslovno poročilo z odobravanjem na znanje.
Davki	se	zvišaio
Iz Beograda se poroča, da se bodo s 1. januarjem zvišali razni davki, takse in pristojbine. Zvišanje se utemeljuje s tem, da so se zaradi povečanja draginje povečali tudi državni izdatki. Kritje višjih izdatkov pa je mogoče le z zvišanjem davščin. (Višji davki pa bodo seveda znova dvignili draginjo, ta zopet davke in tako naprej, da bo položaj vedno težji.)
Po zatrdilu »Jugoslovenskega Kurirja« bodo zvišani naslednji davki: splošni davek na poslovni promet se bo zvišal za 20%, t. j. od 2‘5 na 3 odstotke. Zvišanje tega davka bo imelo za posledico, da se bo za 20% povečal tudi skupni davek na promet. Zvišal pa se bo tudi luksuzni davek, da bo znašal namesto dosedanjih 15—20% v bodoče 15-40%.
Zvišale se bodo tudi razne državne trošarine.
Nadalje se bodo zvišale prenosne takse in takse na vloge.
Poroča se tudi o nameri zvišanja carinskega ažija od 14 na 15 dinarjev za 1 zlati dinar.
Listi tudi že poročajo o znatnem zvišanju železniških tarif za tovorni promet.
Mnogo se govori tudi o zvišanju cene nekaterih monopolnih predmetov, zlasti tobaka in tobačnih izdelkov.
Končno pa je treba računati tudi z znatnim zvišanjem proračunov mestnih občin. Dosedaj je bil sicer objavljen šele zagrebški proračun, ki izkazuje za 50 milijonov več izdatkov. Objavljene so tudi že bile nove davščine, ki jih nameravajo uvesti v Zagrebu, oz. zvišati stare.
A tudi s tem še vse nove davščine niso izčrpane. Tako n. nr. so predlagali slovenski župani uvedbo nove socialne davščine za preskrbo revnih rodbin z živili.
Istočasno pa se napoveduje tudi podražitev raznih neobhodno potrebnih življenjskih potrebščin. Tako se poroča o nameravanem zvišanju cen za cement, vijakov, a pričakovati je treba tudi zvišanje cen agrarnih proizvodov, nato pa seveda tudi drugih.
Boj proti draginji postaja torej vedno bolj neučinkovit, kar pač jasno dokazuje, da se bo moral začeti voditi čisto drugače, kakor pa se je vodil dosedaj. 0 tem smo sicer že večkrat pisali, kakor pa kažejo najnovejše napovedi o zvišanju davščin, se pri nas še ne misli kreniti na novo pot. ti V* t n, c n«.	4	■
Si. . j j,/af h, jM jčO*« r*.v« i > »
■ c’ v -V «:'-ra 'r>‘p\ c- 0"	/
Stanovska čast zahteva |
|! da vsak trgovec Čestita svojim odjemalcem I
I SREČNO NOVO LETO I
v novoletni štev. »Trgovskega lista«
I
Inserate za novoletno številko sprejemamo do 30. decembra opoldne!
I
Minister dr. Andres O novi I morskega pravilnika - Odločbo o trg. pogodbi z Romunijo I °Pro9titvi gospodarskih zadrug od
plačevanja takse iz tar. post. 37. zakona o taksah (Tekoči računi so takse prosti) — Načelno pojasnilo ministrstva za finance pri razla-
Ob sklenitvi nove trgovinske pogodbe z Romunijo je dal trg. minister dr. Andres naslednjo izjavo:
Nova trgovinska pogodba je bila sklenjena namesto prejšnje, ki je ugasnila 30. novembra in ki se •ni mogla več podaljšati, ker ni •ustrezala novo nastalim problemom medsebojne trgovine. Z novim sporazumom se mnogo bolje organizira gospodarska izmenjava *med Romunijo in Jugoslavijo. Mi smo dali Romuniji večje možnosti,
da se oskrbuje z našim blagom, I Gospodarstvo se razvija povsod -mi pa smo si zagotovili potrebne po istih zakonih in načelih in za-količine nafte. Pri tej priliki je to je naravno, da se tudi na vseh bilo tudi rešeno vprašanje likvi- zborovanjih gospodarskih organi-dacije salda iz prejšnjega jugo- zacij, pa naj bodo ta v kateri koli slovansko-romunskega kliringa, in banovini, ponavljajo vedno iste za-sioer na ta način, da bo 70% upo- htevc in kritike. To se je znova rabljeno za izvoz našega blaga v videlo na seji industrijske zbor-Romunijo. Tu gre predvsem za nice v Zagrebu. Načela, ki jih je nasoljeno ribo, kaškavalj, mlinske tu navajal predsednik dr. Cekuš, kamne in nekatere kemične pro- 90 popolnoma krijejo z načeli, ki izvode.	|	so jih navedle ostale gospodarske
zbornice v državi kot pogoj za Naš dolg Nemčiji se znova I pravilen razvoj gospodarstva. Ta
stitvah zemljišč — Spremembe in dopolnitve pravilnika o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, kolkov in taksnih papirjev, umetnih vžigalnikov, kresilnikov in kremenov za
njih prižiganje — Popravek številke razpisa o prodajnih cenah bencinske mešanice — Določbe o usposobljevanju in postavljanju laikov-preglednikov klavnih živali in mesa.
Intervencija oblasti in gospodarstvo
Stališče hrvatskih industrialcev
zvišal
iz naslednjih številk	(vse v	mili-
jortfli dotične valute):		
Aktivni kliringi:	15.12.	8.12.
'Bolgarska din	175	175
Francija fr, fr.	6'36	6*34
Franc, kolonije		
fr. fr.	2‘68	•2*68
Nizozemska fl.	2*46	2*65
Pasivni kliringi:		
Madžarska din	75*92	75*24
Poljska din	1870	18*70
Romunija din	4*11	4*35
Slovaška Ks	28*44	27*24
Ceško-Moravska Kč	51*80	49*55
Turčija din	20*15	19*77
Nemčija RM	50*37	45*92
Italija din	18*91	12*34
Važno za neregistrirane izvoznike
načela so zato našim čitateljem v glavnem že znana, vendar pa jih Dočim so (»o zadnjem izkazu o znova ponavljamo, ker se morajo stanju naših kliringov ostali naši pa£ tako dolgo naglašati in po-aktivni kliringi skoraj nespreme- Udarjati, da bodo tudi na vsej črti njeni, so se pasivni kliringi veči- prodrla. Dokler se ne bodo pred-noma znova povečali. Zlasti pa se iogi in zahteve naših gospodarskih je povečal naš dolg Nemčiji, da je organizacij v polnem obsegu upo-narasel že na preko 50*3 milijona števali, tako dolgo tudi ne bo do-'RM. Gibanje kliringov je razvidno | seženo zboljšanje.
Zunanji položaj našega gospodarstva
Ker je bila seja zbornice ob koncu leta, je podal predsednik Cekuš nekak pregled dela zbornice ter med drugim dejal:
Zaradi vojnih dogodkov je bila naša industrija tako rekoč odrezana od velikih svetovnih trgov, na katere je bila navezana radi nabave surovin in polfabrikatov, na 27'24 | drugi strani pa tudi sama ni mo-49*55 Igla na ta tržišča s svojimi proiz-19'77	vodi. Zaradi	vedno novega vstopa-
45*92	nja držav v	vojno je postalo naše
12'34 | gospodarstvo navezano v glavnem na Nemčijo in Italijo. Edina nova možnost za trgovinsko izmenjavo je bila ustvarjena s trgovinsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo, Direkcija	za	zunanjo	trgovino je I vendar pa	smo od izdatnejšega
objavila	že	več	naredb	o	režimu	izkoriščanja	te možnosti še daleč,
kontrole uvoza za določene pred- Odrezana od mnogih surovinskih mete. Po predpisih teh naredb ni- trgov se je morala naša industri-so bili nekateri uvozniki več zare- ja prilagojevati novim surovinam, gistrirani in so zato tudi izgubili ki so ji na razpolago in ki jih pravico, da se bavijo z uvozom more dobili iz Nemčije in Italije, dotičnih predmetov. Več primerov A tudi te surovine so nam le v pa je, da so ti uvozniki dobili bla- omejeni količini na razpolago. Žago pred uveljavljenjem teh na- to je naravno, da se je pokazala redb. Tako se je te dni takšno bla- potreba, da se ukrene potrebno go pojavilo tudi na naših trgih. Da ra(jj sistematičnega izkoriščanja se to vprašanje definitivno reši, I surovin, ne le onih, ki jih uvažale sedaj Direkcija za zunanjo trgo- temveč tudi onih, ki' jih sami vino sklenila, da se morajo vsi proizvajamo. Takšni ukrepi so se takšni primeri takoj prijaviti. V morajj izdati. Vendar pa je zbor-.prijavi se mora nedvomno dokaza- Hjca ve(jno n£lgiašala, da se moli, da je bil sklenjen zaključek o rajo j. ujirepj jzdati v soglasju naročilu tega blaga pred objavlje- -n p0 zaslišanju gospodarskih njem dotičnih naredb. Če bo I zbornic in organizacij, žal pa so dokaz podan, bo izdala Dire cij ge t- ujjrepj re(jno izdajali brez za zunanjo trgovino dovoljenjema | (figa SOg]asja jn sodelovanja ter
je bilo gospodarstvo vedno postavljeno pred izvršena dejstva.
Nadzorstvo uvozne in izvozne trgovine
, Izredne razmere so tudi zahte-Klemenčič Berta & Co., »Moiko« yaje uvecj|K) kontrole nad uvozom je odpravljen, ker je bila razdelje- jn jzvozoni Sistem tega nadzorna vsa masa.	I s^va pa ge nj izdelan in še vedno
se išče način, kako bi se izvedel »Službeni list«	z najmanjšimi motnjami za naše
; kr. banske uprave dravske bano- gospodarstvo Zbornica je stalno ' vine z dne 18. decembra objavlja: zastopala stališče, da se kontrola Uredbo o spremembi točke 7. §54. uvoza in izvoza omeji na najmanj-finančnega zakona za 1. 1939./40. so nujno mero ter da se ne usta-Uredbo o nagradi pogodbenega navijajo nobene nove orgamzaci-osebja državnih narodnih gleda- je ali ustanove z nekim mono-liŠČ v mobilnem in vojnem stanju polnim položajem. Vsi potrebni — Odločbo o uporabi kontrole cen ukrepi naj se izvedejo v okviru za kmetijske priprave im druge obstoječih organizacij. Isto stali-predmete — Razširitev postopni- šče mora veljati tudi za našo no-ka C št. 51.999 na škrniclje, vreče, tranjo trgovino. Tudi tu naj se i in vrečice, izdelane iz papirja kot omeji nadzorstvo samo nad pred-■zunanji ovoj — Dopolnitev navo- meti, v katerih je resnično podil za uporabljanje carinsko-po- I manjkanje.
Posebno mesto zavzema danes v našem gospodarstvu
sistem nadzorstva cen.
Vsi ukrepi zaradi cen so bili izdani, da se zaščiti prebivalstvo pred draginjo in pomanjkanjem blaga. Vsi ti ukrepi pomenijo pa tudi popoln vdor v zasebno gospodarstvo. Pri tem pa so bili izvedeni le polovičarsko. Da bi moglo biti nadzorstvo cen res učinkovito, bi se moralo izvesti od praproizvodnje pa do finalnih izdelkov, ker je nemogoče brez škodljivih posledic postavljali pod nadzorstvo samo cene končnih proizvodov, ne pa tudi cen osnovnih proizvodov. V tem je tudi razlog, da je bil ves boj proti draginji brezuspešen in da raste ta še nadalje. Ta dvig draginje pa povzroča nestalnost in negotovost v gospodarskih in socialnih odnosa j ih.
Nato je govoril predsednik Cekuš o socialnih davščinah in naglasil, da je potrebno, da oblasti pri reševanju socialnih vprašanj ne upoštevajo samo socialnih, temveč tudi ekonomske momente. Zlasti pa se ne bi smela reševati ta vprašanja brez ozira na razmere v drugih banovinah.
Sedaj smo v mesecih, ko se izdelujejo proračuni občin. Industrialci se zavedajo svojih dolžnosti do občin, vendar pa se mora naglasiti, da so bremena, naložena industriji, dosegla že vrhnjo mero znosnosti. Z novimi bremeni naj se industrija nikar ne obremenjuje, ker bi nekatere industrije teh bremen ne prenesle več.
Gen. tajnik dr. Bauer je* nato poročal o gospodarski izgradnji banovine Hrvatske. Pri tem igra posebno važno vlogo industrija, ker pomeni s svojimi investicijami znatno kumulacijo kapitala, poleg toga pa daje znatnemu številu prebivalstva zaslužek, kar je za dvig števila prebivalstva velike važnosti. V prvi vrsti je naloga industrije, da predeluje domače surovine našega kmetijstva, rudarstva
in gozdarstva ter da krije potrebe domačega prebivalstva. V tem je tudi zveza industrije s kmetijstvom in njegovo proizvodnjo. Industrija polaga največjo važnost na to, da se podpre vsako prizadevanje, ki stremi za zboljšanjem kmetijske proizvodnje in da se ta dvigne kvalitativno in kvantitativno. Seveda pa je treba za industrializacijo dežele ustvariti tudi potrebne pogoje. Med temi je na prvem mestu pogoj cenenih kreditov za industrijo. Nadalje se ne sme industrija tudi preveč obremenjevati z davščinami. Gledati se mora na to, da so bremena, ki se nalagajo industriji, v mejah njene gospodarske sile.
Končno je poročal tajnik dr. Pandakovič o intervencijah oblasti na gospodarskem polju. Navedel je glavne načine te intervencije ter ukrepe, ki so bili že storjeni ter njih vpliv na gospodarstvo. Ob koncu svojega govora pa je označil kot tri glavne zahteve gospodarskih ljudi glede državne intervencije na gospodarskem polju sledeče:
1. Vse intervencije na gospodarskem polju naj se izvrše edino v namenu, da se pospeši gospodarsko življenje in aktivira gospodarstvo. Vse, kar more ovirati gospodarski razvoj, se mora opustiti.
2. Vsi ukrepi naj se izdajo le po zaslišanju gospodarskih organizacij in v sodelovanju z njimi
Tudi praktično izvajanje teh predpisov naj se izvede le s sodelovanjem gospodarskih ljudi.
3. S temi ukrepi se ne sme ustvarjati neenakost v pogojih nabave surovin, proizvodnje in raz delitve surovin med posameznimi pokrajinami v državi.
Kakor se iz vsega vidi, so predlagali hrvatski industrialci same samo po sobi razumljive stvari in vendar se niti te ne morejo doseči. Ni čuda, če ne pride do zboljšanja v gospodarstvu in da je bila dosedaj državna intervencija tako malo uspešna.
morejo dotični uvozniki prevzeti to blago.
loBknrzi^poravnm
Konkurz o premoženju tvrdke
Politične vesti
O odstopu Lavala sporoča diplomatski sotrudnik londonske agencije AFI Pierre Maillaud naslednje podrobnosti. La valov načrt je bil, da se olajša vojaška pomoč Italiji in naj bi v ta namen dovolila Francija prehod nemških čet skozi nezasedeno francosko ozemlje, nadalje pa naj bi se Francija mnogo bolj naslonila na Nemčijo, čeprav bi se zaradi tega zapletla v vojno z Vel. Britanijo. Francija naj bi odstopila Nemčiji vojno luko Tou-lon, da bi ta služila za oporišče nemškim podmornicam in letalom, nadalje pa naj bi tudi odstopila Nemčiji svoje vojne ladje. Francoska vlada pa naj bi se preselila v Pariz ali Versailles. Laval je te svoje načrte zaupal nekaterim svojim kolegom v vladi in tako je zvedel za te načrte tudi Petain, ki je bil nato že zaradi odpora francoske javnosti proti Lavalu prisiljen nastopiti proti Lavalu. Nemškega pritiska pa se Petain s tem še ni rešil, ker je tudi Flandin v zelo dobrih odnošajih z Nemci. Nekatera poročila pravijo, da bo maršal Pčtain, če bi Nemčija pri svoj ih zahtevah vztrajala, odstopil ter imenoval za svojega naslednika generala Weyganda ter njemu prepustil, da ukrene, kar se mu zdi potrebno.
Po ameriških vesteh, ki pa uradno še niso potrjene, je maršal Petain odklonil nemško zahtevo, da bi postal Laval zopet član vlade, notranji minister im pravosodni minister pa da bi odstopila.
Predsednik Roosevelt je poslal po novoimenovanem ameriškem veleposlaniku pri vichyjski vladi osebno poslanico maršalu Pčtainu Sodijo, da je ta poslanica v zvezi z Lavalovimi načrti.
Maršal Petain se je s posebnim pismom obrnil na kancelarja Hitlerja. Vsebina pisma ni znana.
Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je inozemskim novinarjem v Berlinu izjavil, da nem ška vlada zelo resno presoja pomoč, ki jo nudijo Združene države Sev. Amerike Vel. Britaniji. Združene države kažejo veliko prijateljstvo do Anglije, proti Nemčiji pa veliko neprijateljstvo. Takšen položaj postaja sčasoma nevzdržen. Zlasti pa mora svariti Nem čija pred nameravanim odstopom Vel. Britaniji trgovinskih ladij, ki so last od Nemčije zasedenih držav. Ameriški novinarji dostavljajo temu poročilu, da je bila izjava zastopnika zunanjega ministrstva nenavadno resna. Istočasno so začeli vsi večji nemški in italijanski listi poudarjati pomen berlinskega pakta ter naglašati, da je naperjen ta pakt proti vsaki državi ki bi napadla eno od podpisnic pakta.
Ameriški listi ostro reagirajo na izjavo zastopnika nemškega zun. ministrstva ter naglašajo, da se zaradi te grožnje ne bo niti najmanj zmanjšala ameriška pomoč Angliji. Minister Hull je izjavil, da se politika Washingtona ne bo spremenila.
Predsednik Roosevelt je napovedal na konferenci tiska ustanovitev posebnega produkcijskega urada, ki naj pospeši vse ukrepe, ki so v zvezi z ameriškim oborožitve nim programom.
Rooseveltov posebni odposlanec
e dobil nalog, da se sestane z generalom Weygandom in gen. No-guesom, ki sta odločilna generala v Francoski severni Afriki.
Za naslednika veleposlanika Lo-thiana v Washingtonu bo baje imenovan lord Halifax, namesto njega pa za zunanjega ministra lord Eden.
Londonska vlada je naročila v Združenih državah Sev. Amerike vojnega materiala v vrednosti 3 milijard dolarjev. Med drugim je naročila 12.000 letal in 2500 tankov. Poleg tega je kupila Anglija v Združenih državah 60 parnikov po 8000 ton, katere je plačala vnaprej. Za parnike je dala 60 milijonov dolarjev.
Ameriško mornariško ministrstvo sporoča, da so ameriške čete že krenile v Novo Fundlandijo, da zasedejo vojno oporišče, ki ga je prepustila Združenim državam Anglija. To je prvo oporišče, ki ga zasedejo ameriške čete.
Italijanske podmornice so dobile tajno povelje, da brez predhodnega opozorila torpedirajo španske trgovinske parnike. Tako trdi angleška admiraliteta na podlagi originalnega povelja, ki so ga dobili v uničeni italijanski podmornici. Povelje da je bilo podpisano od admirala Farangole.
Po tridnevnem odmoru so se zopet začeli nemški bombni napadi na Anglijo. Zlasti je bil znova bombardiran Liverpool. Angleži pa so bombardirali Berlin.
Angleži so začeli oblegati trdnjavo Bardio in jo bodo napadli šele takrat, ko bo zrela za napad, ker nočejo po nepotrebnem žrtvovati ljudi. Italijani v Bardi ji se krepko upirajo in imajo zadostne zaloge vsega potrebnega blaga. Angleške čete med tem nadaljujejo očiščevalno akcijo ter poročajo, da so pri tem zajeli še 900 vojakov in 4 tope.
Pred Bardio je položaj še nespremenjen, vendar pa so angleške čete že zavaele prvo italijansko obrambno črto. Pred Bardio so prišle nove britanske čete. Po nekih vesteh zbirajo Italijani v bližini Tobruka veliko vojsko, ki šteje okoli 200.000 mož in s katero bi izvršili Italijani protiofenzivo.
Angleži so zasedli oazo Džara-bub, ki ima velik strateški pomen.
Angleške izgube v Zapadni puščavi znašajo dosedaj 72 ubitih in 738 ranjenih vojakov.
Italijani poročajo, da štejejo britanske dete v severni Afriki 420 tisoč mož, da imajo 1500 letal in skoraj 1000 tankov.
Nemci napovedujejo bližnjo italijansko protiofenzivo v Albaniji. Italijanom da se je posrečilo zbrati veliko število čet, s katerimi da so tudi že zaustavili grško prodiranje proti Hlmari ta Tepelenlju.
Nemci še nadalje zapuščajo Grško. Te dni je prišla v Gjevgjelijo četrtina skupina Nemcev, ki je zapustila Grško.
Angleška admiraliteta je objavila poročilo, da sta dve skupini angleških vojnih ladij pripluli v Jadransko morje ter bombardirali mesta Bari, Valono in Drač. Na Valono so vrgli 100 ton granat. Angleško brodovje ni na vsej poti po Jadranskem morju srečalo nobene italijanske ladje, kar poročilo posebej poudarja.
Z albanske fronte poročajo Italijani, da so ustavili vse grške napade. Italijanske bojne ladje so bombardirale grške pozicije ob albanski obali.
Grki poročajo, da so grški rušilci pod poveljstvom admirala Ka-vadiasa prišli v Jadransko morje ter mimo otoka Saseno pred Valono. Na poti niso srečali nobene italijanske vojne ladje.
Položaj italijanske vojske na do-dekaneškem otočju je postal po grških vesteh zelo težaven, ker je začelo vojski primanjkovati živil.
Italijanski listi poročajo, da bodo oporišča za italijanske podmornice v franc, lukah ob Atlantskem oceanu skoraj dogotovljena m da italijanske podmornice iz teh oporišč že uspešno napadajo angleške trgovske ladje.
Preki sod je bil v evropski Turčiji podaljšan za 3 mesece.
Za novega romunskega zun. ministra je imenovan dosedanji berlinski poslanik Greceanu.
V Romuniji se morajo bivši politiki zagovarjati, kako so prišli do sedanjega premoženja. Listi poročajo, da je med temi politiki na prvem mestu bivši besarabski poslanik Inkulec, ki je zapustil 459 milijonov lejev. Na drugem mestu je Kalinescu s 366 milijoni, nato Ta-tarescu z 202 milijonoma lejev itd.
Švicarska vlada je znova poostrila ukrepe proti tuji propagandi.
Predsednik Roosevelt 3® sklenil, da zviša odstotek letal, ki se izroči Veliki Britaniji, od 50»/» vse izdelanih letal na 70°/o.
Množe se vesti, da so nemške čete v Italiji in da je del teh čet namenjen za Albanijo, del pa za Afriko. Rimski pristojni krogi pa še vedno zatrjujejo, da so te vesti neresnične.
Oenarstvo
Zaščita denarnih zavodov na Hrvatskem podaljšana
Ban banovine Hrvatske je izdal uredbo o pooblastilu.bana, da podaljša zaščito denarnih zavodov. Vsi zavodi, ki žele, da se jim zaščita podaljša, morajo do 10. januarja 1941. vložiti posebne prošnje. V prošnji morajo navesti, do katerega roka prosijo za podaljšanje zaščite, razloge, zakaj prosijo za podaljšanje ter te tudi utemeljiti. Zavodom, ki vlože to prošnjo, se zaščita avtomatično podaljša do rešitve njih prošnje. O prošnjah odloča banska oblast po svobodni presoji. Prošnje, ki bi se vložile po 10. januarju 1941. se ne bodo upoštevale.
Tečaji so se dvignili
Čvrsta tendenca, ki je vladala že od srede decembra pri vseh drž. obveznicah, se je nadaljevala tudi pretekli teden. Najbolj pa je napredovala vojna škoda. Zaradi večjih zaključkov je sicer proti koncu tedna napredovanje tečajev nekoliko popustilo, vendar pa so v primeri s prejšnjetedenskimi tečaji vendarle višji. Gibanje tečajev kažejo naslednje številke:
13.12.	20.12. 2”6% voj. škoda	453'—	456'—
1%	investicijsko	100'—	100—
4%	agrarne	58.—	58'—
6%	begluške	79‘50	80-50
6%	dalmatinske	75-25	76-25
6%	gozdne	74'—	74'50
7%	Blair	97-—	98—
8%	Blair	105—-	106-50
~%	Seligman	103'—	103'—
1%	stabilizacijsko	97-—	97'—
Ves promet v vrednostnih papirjih je znašal 4,250.000 din, za 2,450.000 din več ko v prejšnjem tednu.
Delnice Narodne banke so se podražile za 150 na 6750 v ponudbi in 6650 v povpraševanju, zaključene pa so bile po 6700 din.
Na deviznem trgu je ostal tečaj funta nespremenjeno na 217-50 din, zaključkov pa ni bilo. V dolarjih je bilo zaključkov za skoraj pol milijona dolarjev. Tečaj je ostal nespremenjeno na 5500. Ženeva je bila po 1276,10, švedska krona pa po 1.311,19.
Zelo živahna je bila kupčija v nemških klirinških markah. Skupno je bilo sklenjenih po starem tečaju RM za 2,53, po novem tečaju pa za 0,43 milijona.
Sofija se je utrdila od 0.55-20 na 55-72. Grški boni so bili po 42.
Skupni devizni promet je znašal 82,5 milijona din, za 15,3 milijona več ko v prejšnjem tednu.
Mednarodni devizni trg
Na njujorškem deviznem trgu zopet notira francoska deviza, in sicer izplačilo Lyon. Tečaj devize je 2-22 dolarja za 100 frankov. Druge devize so ostale v glavnem nespremenjene.
Na švicarskem deviznem trgu so se tuje devize večinoma okrepile, razen francoske. Razvoj tečajev ka-
žejo na curiški borzi naslednje
številke:
13.12.	20.12.
Pariz	8'70	8'55
New York	4'31	4'31
London	16'30	16'45
Milan	2170	21'75
Berlin	172'50	172'50
Na švicarskem valutnem trgu je fr. frank znova padel, in sicer od 4'20 na 4'—, ameriški dolar je
padel od 4'29 na 4'26, britanski funt od 8'70 na 8'30, nemška registrska marka je narasla od 53 30 na 53'75, dočim je trgovska padla od 38'50 na 35'50.
•
Atenska borza je bila v petek po izbruhu vojne prvič znova odprta. Vlada pa je določila maksimalne in minimalne cene.
Siamska vlada je prepovedala vsak izvoz zlata iz Siama.
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatin da so se po zgodovinskih p>'dat kih prebivalci o^ohce /a . asa lakote v 301etni voini izogibali, piti to vodo, ker i m ie povzročila prevelik tek.
Izvoz o gl/a v Švico
Okrožnica Osredniega lesnega odteka pri Zvezi trgovskih združeni
Direkcija za zunanjo trgovino je poslala Osrednjemu lesnemu odseku to okrožnico:
Na podlagi sklepa konference z dne 3. decembra 1940. je določeno s sporazumom s Švicarji, v katerih kvalitetah in po katerih cenah se bo izvažalo oglje v Švico.
Zaradi tega se bodo izdajala odobrenja za izvoz oglja v Švico samo na prošnjo, ki temelji na prodajah v spodaj opisanih kvalitetah in po spodaj navedenih cenah:
I. za enkrat vilano bukovo žgano oglje, brez ilovice in zemlje, suho, dobro izžgano minimalna cena 1700'— šv. fr„ maksimalna cena 1800-— šv. fr.
II. za enkrat vilano mešano žgano oglje, brez ilovice in zemlje, suho, dobro izžgano minimalna cena 1600'— šv. fr., maksimalna cena 1800'— šv. fr.
III. za bukovo retortno oglje, minimalna cena 1700-— šv. fr., maksimalna cena 2000-— šv. fr.
IV. za oglje v prahu 1400-— šv. fr. vse za 10 ton franko vagon pariteta Buchs.
Izvozniki, ki žele izvažati oglje v Švico, morajo torej svoje prodaje in prošnje prirediti za zgornje pogoje in cene. To velja tudi za tiste izvoznike, ki so že prej pred-ložili prošnje IMrekeiji.
Prošnje za izdajo izvoznega potrdila (uverenja) se predložijo Di-rekciij za zunanjo trgovino, Beograd, poštni predal 818. Vsebovati morajo te podatke:
1. ime in sedež (natančen naslov) domačega izvoznika;
2. ime in sedež (natančen naslov) tujega uvoznika;
3. datum pogodbe (sklepa) in rok, do kdaj mora biti dobava izvršena;
4. kvaliteta;
5. količina v tonah, za vsako kvaliteto posebej;
6. prodajna cena (za vsako kvaliteto posebej);
a)	v dinarjih fco jugosl. meja oz. fob jug. luka,
b) v švicarskih frankih, fco vagon pariteta Buchs;
7. vrednost izvoza v dinarjih;
8. nakladalni kraji;
9. ali je blago lastne produkcije;
10. izhodna mejna postaja ali luka v državi;
11. način plačanja blaga;
12. če je za predmetni izvoz v švico že izdano uvozno dovoljenje, številka in datum tega dovoljenja.
K prošnji morajo izvozniki priložiti:
1. kupoprodajno pogodbo za do-tični izvoz v originalu;
2. pismo pooblaščenega denarnega zavoda, naslovljeno na Direkcijo za zunanjo trgovino za Devizno direkcijo Narodne banko, s katerim se zahteva odobritev za izdajo valutnega potrdila (uverenja) za dotični izvoz.
Izvozniki morajo zahtevati izvozna potrdila samo za dejansko prodane količine in za blago, s katerim oni efektivno razpolagajo v trenutku, ko predlože prošnjo.
Direkcija za zunanjo trgovino bo dostavljala izvozniku obenem svoje izvozno potrdilo in odobrilo Devizne direkcije Narodne banke. Na podlagi teh dokumentov bo iz-
voznik zahteval in dobil od pooblaščenega denarnega zavoda valutno potrdilo, ki je poleg izvoznega potrdila Direkcije za zunanjo trgovino potrebno za izvozno carinjenje. Devizna direkcija Narodne banke ne bo več izdajala deviznih odobrenj za izvoz oglja na prošnje, ki ji bodo dostavljene mimo Direkcije za zunanjo trgovino.
Prošnje, poslane Direkciji za zunanjo trgovino, morajo biti taksirane z 10 dinarji in z 20 dinarji za vsako potrdilo, ki se v tej prošnji zahteva. Pismo za Devizno direkcijo Narodne banke ni podvrženo taksiranju.
Ob izdaji izvoznih potrdil Direkcije za zunanjo trgovino se bodo plačevale posebne takse, predpisane z odločbo ministra za trgovino in industrijo. Te takse znašajo za oglje:
po toni
oglje v kosih	din	15
oglje v prahu	„	7
briketi od oglja	„	20.
Predsednik:
Franjo Škrbec s. r.
Tajnik: dr. Irko Pustišek s. r.
Zapo$!eno$t delavstva v oktobru
Po podatkih OUZD
število moških zavarovancev se je dvignilo v oktobru v primeri z lanskim oktobrom za 12.253 na 74.976, ženskih zavarovank pa za 244 na 36.376, skupno vseh pa 12.497 na 111.354. Visoki dvig je nastal, ker so bili lani v oktobru mnogi vpoklicani pod orožje.
V primeri s septembrom 1940. pa se je število zavarovancev znižalo za 1966.
Število bolnikov se je znižalo za 197 na 2.615 ali za 0'49% na 2'35 %.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je v primeri z lani pri mo-
ških narasla za 5'99 na 34'41 din, pri ženskah za 3'47 na 23'19, skupno pa za 5'51 na 30'75 din.
Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla za 928.812 din na 3,423.657 din.
V primeri z lanskim oktobrom se je zaposlenost povečala zlasti pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb (-j- 7051), v gradbeni stroki (+2376), javnem prometu (+ 1035), gozdno-žagarski industriji (+ 900) ter gospodinjstvu (+899 zavarovancev).
V primeri s septembrom pa je najbolj padla zaposlenost pri grad-
nji železnic (— 2099), industriji kamenja in zemlje (— 506), javnem prometu (— 149), dočim se je zvišala v oblačilni industriji za 363, predelovanju kože za 189, kovinski industriji pa za 165.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika Velenje
sprejema do 30. decembra ponudbe za dobavo mlina za barve, jeklene vrvi, dvigalnih vint, medeninaste varilne šipke, litoželeznih omar, osi za vitelj, zakovic, matic, vijakov, navadnih elementov, gumijevih cevi ter zračnic za avtomobile.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 30. decembra
ponudbe za dobavo brusilnih kamnov, bencinskih svetilk, koiotur-nikov, raznega orodja.
Mestno poglavarstvo v Tuzli sprejema do 29. decembra ponudbe za dobavo transformatorjev in struj omeiov.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 30. decembra ponudbe za dobavo aparata za štetje in signalizacijo, valjkastih ležajev in do 6. januarja za dobavo izolatorjev.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 31. decembra ponudbe za dobavo jeklene vrvi ter strojnih ročnih žag.
Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do 29. decembra ponudbe za dobavo raznega orodja; do 31. decembra za cevi, gumenih brtev, polnil za gasilske aparate.
štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. decembra ponudbe za dobavo jeklene vrvi; 2. januarja jeklene vrvi ter dieselmotorja.
Štab pomorske obalske komande v Splitu sprejema do 30. dec. ponudbe za dobavo drv za kurjavo.
LICITACIJE
Dne 28. decembra bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu licitacija za dobavo: kotlov za centralno kurjavo, kompletno centralno kurjavo, plinovoda, topli in hladni vodovod, kanalizacijo, sanitetno napravo, parno kuhinjo in parno pralnico.
Dne 28. decembra bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Petrovgradu ofertna licitacija za oddajo gradbenih, tesarskih, kleparskih, mizarskih in drugih del za novo zgradbo.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Amerika na prehodu
Ch. A- in M. B. Bcard
(Nadaljevanje.)
Kako so te liste delovale, je kazalo pismo z dne 1. februarja 1929. gospodu W. H. VVoodinu. V tem pismu je neki član morgan-ske hiše ponudil tisoč alleghenskih delnic po kupni ceni 20 dolarjev za kos in pripomnil, da misli, da se te delnice prodajajo na trgu po 35 do 37 dolarjev ter da jih Woodin lahko proda kadar hoče. Skratka, ponudil mu je dobiček .15.000 dolarjev ali še več. Ko so pisca tega pisma vprašali med zasliševanjem, kdaj da je sam prodal svoje alleghenske delnice, je odgovoril, da se res ne spominja. Nato so mu predložili kopijo njegove odmerne prijave dohodninskega davka za leto 1929., iz katere je bilo razvidno, da je tisto leto prodal 8145 takih delnic z dobičkom 229.411-32 dolarja.
Finančni odbor je odkril tudi metode, s katerimi so bančniki pripravljali občinstvo do nakupa ničvrednih delnic. Neka chicaška investicijska tvrdka je plačala poseben radimprogram, v katerem je tako zvani »stari svetovalec«
dajal ljudem nasvete. Preiskava je odkrila, da je bil »stari svetovalec« profesor chicaške univerze, ki je dobival za svoje radio-delovanje po 50 dolarjev na teden, in da je bilo vse, kar je govoril, napisano v uradu iste investicijske banke, ki se je-na ta način res kmalu znebila »vrednostnih papirjev«, ki so bili dejansko skoraj brez vrednosti. — Daleč na pacifični obali je deloval neki drugi profesor kot »stari svetovalec«, in v svojih radio-pogovorih hvalil papirje neke njujorške družbe, ki je pozneje bankrotirala in upropastila na tisoče malih vlagateljev.
Ze prodajna umetnost raznih profesorjev je vzbudila precej razburjenja. Še bo)j pa so razburila javnost odkritja o »zastrupljanju« finančnih poročil tudi v velikih listih. Kmalu potem, ko je začel poslovati senatni odbor, mu jč Ficrello H. La Guardia prinesel poln kovčeg senzacionalnih dokazov o tem, da je bilo sleparjenje javnosti z napačnimi poročili reden tržni posel.
Možje, ki so pripravljali udarec na borzi, so bili plačevali velike zneske piscem gospodarskih stolpcev v listih, res da včasi brez ved-
nosti glavnih urednikov. Pojavljale pa so se take novice v najboljših listih, kakor so: *Wall Street Journal«, »New York Times«, »He-rald Tribune« in »Ewening Post«.
Nekatere banke so imele poseben sistem prodajanja vrednostnih papirjev. Prirejale so med svojimi prodajalci razpečevalne tekme, pri katerih so dobili agenti, ki so prodali največ delnic določene vrste, velike nagrade. Pregledovali so sezname avtomobilskih registracij, davkarij itd., da so našli imena novih možnih odjemalcev oziroma, kakor se je pogosto izkazalo, novih žrtev.
Značilen je primer gospoda Edgarja D. Browna iz Pottvvillea v Pennsylvaniji. Mož si je bil s skrbnim gospodarjenjem prihranil kakih sto tisoč dolarjev, ki jih je imel naložene v dobrih vladnih papirjih. Zaradi bolezni je sklenil, preseliti se v Kalifornijo. Po oglasih enega največjih njujorških zavodov »National City Co.« se je obrnil na to družbo in jo pooblastil, da v tem času upravlja njegovo imetje. V začetku je vztrajal pri tem, naj kupujejo obveznice, ne delnic. Toda ko so po različnih spletkah na trgu začele te
obveznice padati, so ga prepričali, naj rajši kupuje delnice. Septembra 1929. pa je opazil, da tudi delnice padajo. Obrnil se je takoj na podružnico te družbe v Los Angelesu, da bi s prodajo še rešil kar bi bilo mogoče. Toda v uradu kompanije niso hoteli o tem niti slišati. Družba ni hotela dejansko prodati nič njegovih delnic, dokler je imel še nekaj upanja, da jih reši. V finančni krizi oktobra 1929. je izgubil vse svoje imetje in moral potem pri štiridesetih letih in s hudo jetiko sprejeti službo malega pisarčka, da je preživljal rodbino.
Pri tem ustvarjanju poolov, ustanavljanju sindikatov, pri tem, ko so idajali prijateljem priliko za nakupovanje delnic pod tržno ceno ter pri kupovanju naklonjenosti časniških reporterjev so prišli nekateri bančni upravniki do prepričauja, da so njihove zasluge tako velike, da zaslužijo še posebne nagrade, še preko redne plače, ki je pri večini dosegala višino 25.000 dolarjev na leto (nad 1 in % milijona dinarjev). V nekaterih primerih so bile nagrade izplačane v obliki bonov, v drugih
primerih, kakor pri podjetjih-dvojčkih »National City Bank« in »National City Company«, so si pa ustanovili še poseben »upravni fond« iz določenega odstotka dobičkov. Vsakega pol leta so si visoki uradniki ta fond med seboj razdelili. Med leti 1923. in 1930. sta oba zavoda skupaj na ta način razdelila več ko 19 milijonov dolarjev.
*
Tudi znani švedski vžigalični kralj Ivar Kreuger se je udeleževal teh kupčij. Na podlagi svojega poslovanja na Švedskem, v Franciji, Nizozemski in v Združenih državah je Kreuger organiziral nad 140 družb. Za Ameriko sta biil posebno važni »Kreuger in Toll Kompanija« in »International Match Corporation«. S tema družbama so izdali zadolžnic za 250 milijonov dolarjev. Nekaj najbolj trdnih ameriških družb je jamčilo zanje. Že v finančni krizi 1929. leta so pa ti papirji izgubili vsako dejansko vrednost in po samomoru Ivarja Kreugerja, marca 1932., so odkrili pregledovalci njegovih knjig polno goljufij.
(Dalje prihodnjič.)
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide v petek kot tedenska številka. Novoletna številka »Trgovskega lista« izide v torek, 31. decembra.
Uradni dan zbornice . zaTOI
v Mariboru odpade ta teden radi božiča. Prihodnji uradni dan, hkrati tudi poslednji v tem letu, bo v torek, na Silvestrovo, kar naj interesenti upoštevajo.
»Narodni obrambni fond — vlaganje prijav za odmero za leto 1941.«
Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša:
1. Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi nekolkovane prijave vsi moški davčni zavezanci, stari nad 30 let, ki imajo predpis po neposrednih davkih, in to samci, oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in sedaj nimajo nobenega otroka, prijav ni treba vlagati.
2. Vlože naj prijave tudi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti. Te prijave morajo biti kolkovane z (lin 10'—. V prijavi se morajo navesti imena in rojstni podatki otrok ter mora resničnost podatkov na prijavi potrditi mestno poglavarstvo.
3. Prijave naj vlože tudi oni davčni zavezanci, ki imajo skupen predpis na zgradarini ali pri-dobnini. Vsi solastniki naj vlože skupno prijavo, naj bo razvidno, koliko solastnikov je, s kakim deležem je kateri soudeležen in podatki pod tek. št. 1. in 2.
4. Davčni zavezanci, ki plačujejo samo uslužbenski davek, naj teh prijav ne vlagajo.
Prijave se morajo vložiti v času od 1. do 31. januarja 1941. Prijave, vložene po 31. januarju 1941 se pri odmeri obrambnega fonda za leto 1941. ne bodo upoštevale. Tiskovine za prijavo se dobe pri davčni upravi Ljubljana - mesto. Vodnikov trg 5/1, soba št. 3, za ceno 1 din.
Vprašanje cen za svinje
Zvišane trošarine in uvoz-nine v Zagrebu
Da se zvišajo dohodki zagrebške občine, se zvišajo trošarine in uvoznine s 1. januarjem za celo vrsto predmetov. Tako postavke za jedilno olje od 25 na 100 (za 100 kg), drugo olje od 10 na 90 (oboje uvoznina), za likerje, rum, konjak in druge alkoholne pijače od 5 na 15 od hl°, pivo od 100 na 120 (za hi), gnjat od 120 na 300, koks od 0-40 na 6, drugi papir od 0 na 8, srednje fini papir od 0 na 17, karton in pisarniški papir od 0 na 25.
Zadnje čase se v javnosti raz-motriva o cenah za svinje, ki so se ponekod nekoliko pocenile. Razglablja se tudi o tem, ali se bodo cene svinjam in masti držale na sedanji višini, ali bodo nazadovale, ali pa zopet nadaljevale staro pot, t. j. navzgor. 0 tem za široke plasti prebivalstva tako važnem vprašanju smo dobili s poučene strani tale dopis, ki bo zanimal zlasti naše trgovce z živili:
»Na vprašanje, kaj je moje mnenje glede razvoja cen svinjam, odgovarjam kot mož, ki ima v svojem poklicu s tem več kot dovolj posla, tole:
Kadar se zadnje čase govori o pocenitvi svinj, gre v glavnem le za svinje-slaninarice, ki jih pa pri nas ni. So to takozvani »bakonci« ali »bagonci«. Ime izvira ali iz madžarske pokrajine Bakonyi, kjer se v veliki množini goji ta vrsta svinj, ali pa iz angleške besede »bacon«, ki pomenja slanino. Razlaga drži v obeh primerih. So to svinje, ki jih goje v prvi vrsti zaradi slanine, in vsa krma se ravna po tem vidiku. Krmijo se večinoma le s koruzo, ki je za slanino najbolj redilna. Bagonec ne uspeva v vsakem podnebju in zahteva predvsem mehko ozračje. Zato ga tudi pri nas ni, ker ne uspeva. Na Hrvatskem ga goje le v Vir ju v srednjem delu banovine, potem pa v Slavoniji. Glavna domovina je Vojvodina, toda tudi le na nekaterih mestih.
Večinoma prihajajo za slanino v poštev le mladi bagonci ženskega spola, tako nekako okrog enega leta. Teža je različna, vsekakor pa precej večja kakor pri naših svinjah, takozvanih pršutarjih, kijih goje v prvi vrsti radi mesa. Mlad bagonec okrog enega leta starosti mora imeti, če je količkaj dober, najmanj 150 kilogramov, dobiš jih pa tudi po 200 do 250 kg težke in še več. Srednjedobri bagonci imajo nekako 05% do 70% slanine, ako so dobro in pravilno krmljeni, najboljše kakovosti pa tudi do 85% in obstajajo torej skoraj iz same slanine, ki je tudi na hrbtu debela do 15 centimetrov in tudi več.
Ko se mlada žival ob dobrem krmljenju noče več debeliti, postaja zrela za zakol, ker bi imel rejec sicer z njo le izgubo. Ker ima begonec le zelo malo mesa in skoraj samo slanino, ima tudi ma-
S it »vanje aprovizacijskih uradov
Po zgledu mest, za katera je bila prvotno izdana uredba o snovanju aprovizacijskih uradov ozir. odborov, so začele sedaj, ko se je na-redba raztegnila tudi na deželo, ustanavljati take institucije, ki naj preskrbe prebivalstvo s potrebnimi življenjskimi potrebščinami, v iprvi vrsti z živili in kurivom, tudi podeželske občine. V prvi vrsti se to opaža v okolici večjih mest, kot Maribora, Celja, Ptuja itd., kar se tiče severne Slovenije. V okolici Maribora prednjači velika občina Studenci, ki si je te dni že ustanovila prehranjevalni urad, ki začne te dni poslovati, ko bodo vse priprave končane. Za finansiranje bo morala, dokler ne more dobiti kredit v smislu uredbe pri Priv. agrarni banki, skrbeti občina, ki pa je tudi v škripcih in bo morala kje dobiti primerno posojilo.
lo mišic in zato le s težavo hodi. Vsak napor ga takoj izmuči. Zato je tudi transport, zlasti z železnico, kolikor toliko riskanten, posebno poleti, ko hoče slanina v vročini svinjo vsak hip zadušiti. Zato mora mesar, ki kupuje take svinje, računati, da jih bo, zlasti v gorkejših mesecih, na transportu nekaj poginilo. To izgubo mora vkalkulirati v prodajno ceno, sicer je posel nerentabilen. Zato je tudi slanina teh svinj precej dražja kot od navadnih, je pa neprimerno izdatnejša.
Letos je imela naša država izvrstno letino koruze in zato so tudi dobro krmili bagonce. Ker je tudi izvoz nekoliko zastal, je bilo kmalu precej blaga na razpolago in cene so morale popustiti, to pa se opaža le pri onem blagu, za katero je manj povpraševanja, torej za srednjo in slabšo kvaliteto. Kmetje v Vojvodini in Slavoniji v tem času prodajajo živali in zato so vedno cenejše. Po novem letu pa se navadno opaža polagoma podražitev bagoncev. Tako bo verjetno tudi letos in zato, kakor vse kaže, cene ne bodo dolgo nižje. Slabše svinje, t. j. razmeroma lahke v teži okrog 100 kg, stanejo sedaj franko tehtnica v kraju prodaje nekako 11—12 din za kilogram žive teže, srednje blago dobiš nekako po 14—15 din. Najboljše pasme, »fajferice« ali celo »mangalice«, pa ne boš kupil izpod 16—17 din kg. Ker daje taka svinja največ slanine, ki je od mesnih delov najdražja, so te živali tudi neprimerno dražje kot pršutarji ali pa n. pr. kmečke svinje, križane ali tudi ne.
Iz tega razloga je treba razumeti, zakaj je banska uprava dovolila nekaterim trgovcem in podjetjem, ki predelujejo meso, višje cene za slanino in mast, kot je splošno določena v Sloveniji. Svinjsko meso se bo morda še malo pocenilo, ker pač izvira od domačih svinj, slanina pri naših Špeharjih je tudi cenejša, ker so domače svinje cenejše, ne inore pa se cena znižati za slanino in mast fajferic ali celo mangalic. Dokler bodo kmetje in svinjski trgovci zahtevali visoke cene za slaninarioe, ne more nihče od našega mesarja in trgovca zahtevati, da bo prilagodil cene za izdelke iz bagoncev cenam proizvodov od domačih svinj.«
A. B.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje izpremcm-be in dodatki:
Jos. Lorenzi nasl. lesna trgovina v likvidaciji. Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Likvidatorji so: Grassi Peter, Re-schitz Anton in Hieng Ernest, vsi trgovci v Ljubljani.
Maritcx, družba z o. z., Pobrežje pri Mariboru v likvidaciji. Na izrednem občnem zboru je bila sklenjena ustavitev likvidacije in sprememba družbine pogodbe. Besedilo firme odslej: Maritex, družba z o. v Mariboru. Obratni predmet je odslej nakup tvorniških objektov zaradi ustanavljanja tekstilnih tovarn, nabave strojev, nakup in prodaja tekstilnih surovin, polfabrikatov in fabrikatov zaradi nadaljnje prodaje in predelave, izdelovanje tekstilnih polizdelkov in izdelkov, zlasti izdelovanje tekstilnih tkanin z mehaničnim tka njem, barvanjem in apretiranjem zaradi prodaje ter ustanavljanje podružnic. Družbo zastopa poslovodja samostojno. Izbrišejo se:
a) dosedanji poslovodje Karel Špe-glič, Josip Ošlak in Otmar Meglič,
b) zaznamba likvidacije, c) likvidator Meglič Otmar. Vpiše se novi poslovodja Jože Majcen, indu-strijec v Mariboru.
Blaž Sodin, Spodnja Hudinja.
Obratni predmet: parna žaga, lesna industrija in trgovina ter mizarstvo. Vpiše se naslednja izpre-memba: a) obratni predmet: parna žaga, lesna trgovina in industrija,
b)	izbriše se zaradi smrti ženitna pogodba z Ano Karolino Sodin, roj. Gajšek, prej vdovo Koželj.
Čmak Ivan, parna žaga in lesna trgovina ter stavbeno podjetje, Stravsenek pri Gomilskem. Obratni predmet: nakup in prodaja lesa ter izvrševanje stavbenih del. Besedilo tvrdke odslej: Cmak Ivan, tesarstvo in stavbeno podjetje. Obratni predmet: Prevzem raznih zgradb in v to spadajočih del.
Iz zadružnega registra
Vpisale so sc naslednje zadruge: Nabavna in prodajna zadruga v Brežicah, Nabavna in prodajna zadruga v Dobovi, Nabavna in prodajna zadruga v Duplici, Nabav-Ijalna zadruga delavcev in nameščencev Ljubljani, Nabavna in prodajna zadruga z o. z. v Pobrežju, Strojna zadruga v Škofji Loki, Trgovska nabavna zadruga v Tržiču. Slednja ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja za nje na debelo deželne pridelke in kolonialno blago. Poslovni delež 1000 din (petkratno jamstvo za družnikov). Člani upravnega od bora so: Jože Vidmar, predsednik. Lavš Mirko in Košir Janko, vsi trgovci v Tržiču.
Doma in po svetu
Novi predsednik banovinskega odbora JRZ v Ljubljani dr. Kulovec je odpotoval v spremstvu bana dr. Natlačena v Beograd. Obiskal je podpredsednika vlade dr. Mačka ter imel z njim daljši razgovor. Nato je obiskal tudi predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča. Tudi z njim je imel daljši razgovor.
Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je sprejel v avdienci dr. Kulovca in bana dr. Natlačena.
Listi, zlasti hrvatski mnogo razpravljajo o spremembah v vladi v zvezi s smrtjo dr. Korošca. Hrvatski listi pišejo, da zahtevajo Slovenci, da dobe eno važno resorno ministrstvo in še eno ministrstvo, čeprav brez listnice. Splošno imenujejo kot naslednika dr. Korošca vladi dr. Frana Kulovca. Podpisana je bila uredba, po kateri prevzame predsedstvo senata min. predsednik Dragiša Cvetkovič. t Vojni minister general Pešič je objavil božično čestitko katoliškim vojakom ter jim izrekel svoje priznanje za vestno opravljanje vojaške službe.
Upokojen je bil pomočnik prosvetnega ministra Boško Bogdanovič.
Glavna letna skupščina Glavne zadružne zveze je bila 21. decembra v Beogradu. Po počastitvi spomina pok. predsednika zveze dr. Korošcg je podal podpredsednik Djordjevi« obširno poslovno poročilo. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor od Slovencev (v oklepajih kot namestniki): dr. Kulovec (dr. Krek), dr. Basaj (Bog. Remec), Milan Mravlje (dr. Marušič), Miloš Štibler (Ivan Deržič), v nadzorni odbor pa Fran Gabrovšek (Anton Kralj).
Teden Zimske pomoči bo od 29. decembra do 5. januarja. Zbiralna dneva bosta na Silvestrovo in prvo nedeljo v januarju.
Zupan Beograda Tomič je izjavil, da je Beograd založen z živili do prihodnje kampanje. Občina je nakupila zadostne količine živil.
Po izjavi predsednika Prevoda g. Snoja se tudi Sloveniji ni bati, da bi ji manjkalo živil.
Na Sušak so neznana tuja letala vrgla v nedeljo ob 1.30 zjutraj dve bombi, ki sta tudi eksplodirali. Posebno veliko Škodo Je napravila bomba, ki je padla na stopnišče sušaške gimnazije. Posebno hudo je bila poškodovana hiša inž. Ma-rinoviča. Daleč naokrog so popokale vse šipe. 8 ljudi je bilo ranjenih, med njimi ena žena zelo nevarno.
Končana so bila nemško-jugoslovanska pogajanja o obmejnem IJrometu ter preprečevanju tihotapstva.
S prvim januarjem 1941. se bodo zelo zvišale železniške tovorne tarife. Baje za 25 do 50 odstotkov.
Plovba po vsej spodnji Donavi je zaradi ledenih plošč ustavljena.
Tovarniška cena jedilnega olja je znižana tudi izven Hrvatske od 20'79 na 19 58 din, da je sedaj v vsej državi enaka.
Trg. minister je dovolil ustanovitev delniške družbe »Srbija« v Beogradu, katere obratni predmet je nakup in prodaja vseh agrarnih proizvodov, zlasti živine ter ustanavljanje in nakup industrijskih podjetij, izkoriščanje gozdov in rudnikov ter uvozna in izvozna trgovina. Delniška glavnica znaša 6 milijonov dinarjev.
Peklenski stroj je eksplodiral v upravi »Hrvatskega dnevnika«. Kdo je pcelal stroj, ni znano.
Tvomica za dušik v Rušah je zmzala ceno za apneni dušik od 176 na 140 80 din. Popust velja samo do konca tega leta ter le za večje pošiljke.
Bivši predsednik Finske Kallio je umrl zadet od kapi. Pokopan bo na držayne stroške. Za novega predsednika Finske je bil izvoljen Ryti, dosedanji ministrski predsednik Finske.
Zdravstveno stanje grofa Csa-kyja se je poslabšalo in so ga morali prepeljati v bolnišnico, ker je zbolel tudi na ledvicah.
V bolgarskem sobranju je bil vložen zakonski načrt o uvedbi starostnega zavarovanja za kmetovalce. Vsak kmetovalec bo po tem načrtu letno vplačeval po 100 levov, po 60 letu starosti pa bi dobival po 300 levov mesečne rente.
Poljski maršal Radz Smigly, ki je bil interniran v neki vasi v Karpatih, je pobegnil. Orožniški kapitan, ki je bil poverjen s stražo nad maršalom, je bil aretiran Romunska policija in nemške vojaške oblasti so izvedle strogo preiskavo, da izslede maršala.
Vse irske luke so sedaj pod vojaškim nadzorstvom, da bi se j tem laže preprečila sovražna invazija na Irsko.
Po sovjetskih vesteh so nastali v
romunskem petrolejskem ozemlju novi veliki požari.
Švica je za božične praznike odpravila obvezno zatemnitev.
Ker si je s ponarejenimi dobavnicami pridobil več stotov masla in masti ter nato blago prodajal naprej brez živilskih nakaznic, je bil v Nemčiji obsojen na smrt trgovec Karl Winter. Blil je obglavljen.
JL	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah “v,.”!;
itd. Škrobi in svetloliba srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6. Šelenburgova ul. S Teleton št 22-72.
Vinski sejem v Ormožu
združen z običajno vinsko razstavo, letos ne bo, kakor navadno, j v mesecu decembru, temveč šele 15. januarja 1941. Vzorce sprejema Kletarsko društvo v Ormožu. ' Kljub slabi letošnji vinski letini j se vina dobro in prav zadovoljivo j razvijajo in je računati s harmonično in pitno pijačo, tokrat sicer.
nekoliko manjšim odstotkom alkohola, vendar s prav dobrim okusom. Zaradi počasnega razvoja vin, zlasti pa zaradi zakasnele trgatve, vina sedaj še niso godna za razstavo, ki se je morala zaradi tega za približno mesec dni preložiti. Prijavnice za udeležbo na razstavi, ki je posebno ugodna za vinske trgovce, se dobe pri Kle- > tarskem društvu.
Močno povečanje rudarske proizvodnje v Turčiji
Turška proizvodnja premoga je zadnjih 16 letih skoraj neprestano rastla. Povečala se je od 597.499 ton v 1. 1923. na 2,696.397 ton v letu 1939. Proizvodnja premoga se je torej skoraj početvo-rila. Letos se je 'zlasti povečala turška proizvodnja rjavega premoga, ^ovečala se je tudi proizvodnja bakra. V 1.1939. je znašala vsa proizvodnja bakra 6.736 ton, letos pa je bila že v prvih 8 mesecih dosežena ista proizvodnja. Nazadovala pa je proizvodnja kroma. Leta 1938. je znašala 208.405 ton, 1939. 191.644 ton, letos pa samo še 105.771 ton.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 21. decembra objavlja: j Uredbo o pooblastitvi ministra za promet, da dovoli Zvezi nabavljal- j nih zadrug državnih uslužbencev ] posojilo iz gotovine pokojninskega sklada za delavce državnih prometnih naprav — Pravilnik o uslužbencih bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji — Znižanje terminalnih brzojavnih taks v medsebojnem razmerju med Jugoslavijo in Turčijo —* Odredbo o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih — Razglas o potrditvi proračuna Zbornice za TOI v Ljubljani za leto 1941.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
JMaJatelJ »Konzorcij Trgovskega ltata«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.