Političen list za slovenski narod. foiti prejema« velja: Za celo leto predplačan 1» gld., z% pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., z» en meBec 1 frld. 40 kr. T administraciji prejemati velj(i: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t za en meseci 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in e¿špedicija, Semeniške ulice št. 2, II., "28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i5*tev. 144. V Ljubljani, v sredo 20. junija 1889. Letnilt XVII. H €* o§ si k i s Deželni /bor kranjski je bil po GJetni rse za vero, rtom, cesarja" složno stopite na volišče in jednoglasno volite: V kmetskih občinah: 1. Za okraj okolice ljubljanske in Vrhnike: Dr. Karol vitez Bleiiveis-Trsteniški, bivši deželni poslanec.*) 2. Za okraj Kamnik in Brdo: Janko Ktsnik, bivši deželni poslanec. 3. Za okraj Kranj, Tržič in Loka: Oton Deteta in Karol Klan, bivša deželna poslanca. 4. Za okraj Radovljico in Kranjsko goro: dr. Josip Pokliikar, sedanji deželni glavar. 5. Za okraj Postojino, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico: Hinko Kavčič in (lr. Josip Vosnjak, bivša deželna poslanca. e. Za okraj Vipavo in Idrijo: Matej Lavrenčičbivši deželni poslanec. 7. Za okraj Novo mesto, Kostanjevico in Krško: Viljem Pfeifer, bivši deželni poslanec. 8. Za okraj Trebnje, Zatičino, Žužemberg, Mokronog, Litijo in Radeče: Jj-uka Svetee hi (lr. Franc Papež, bivša deželna poslanca, pa Tf/nacij Žitnik, komi vikar in vrednih Slovenca v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnico: Primož Pakiš, bivši deželni poslanec*) 10. Za okraj Črnomelj in Metliko: Anton Aleš. dekan v Semiču. *) Za mesta in trge odbor razglasi kandidate kasneje. ... ... **) Druzega kandidata odbor sedaj ne more priporočati, ker so volilci o njem še niso zedtmli. V LJUBLJANI, 25. junija 1880. Narodni volilni odbor. „Matica Slovenska/* LXXXIII. odborova seja. Navzočni gg.: J. Mam, predsednik; A. liartel, dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. A. Jarc, J. Kersnik, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Leveč, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik, L. Ro-bič, S. Rutar, I. Šubic, I. Tomšič, J. Vavrii, Fr. "VViesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki); E. Lah (lapisnikar). Skupaj 22. Po overovateljih profesorju Bartlu in katehetu Kržiči pregledana zapisnika o LXXXII. odb. seji in o XXIV. obč. zboru vzameta se brez ugovora na znanje. Predsednik naznanja, da je drugi dan po zboru odšla čestitka dr. Miklošiču, kateri se je mej tem zahvalil v pismu do predsednika: „Srčna hvala Vam in „Matici" za prijazno voščitev." Volitve v odbor so se častno zvršile. Kar je rekel Slomšek o neki družbi, spolnuje se v „Matici". Pomladila se je z novo izvoljenimi, po starih pa se v lepem redu ohrani. Nova dva gg. Rutar iu dr. Lesar bosta lahko mnogo delala „Matici" na korist. Velike zasluge ima že g. Navratil. Pozdravljam vse, in prosim, da starosta dr. Zupanec prevzame predsed-ništvo ter vodi volitev novega predsednika. To se zgodi, in po nasvetu prof. Levca se z vsklikom izvoli dosedanji predsednik častni kanonik Marn. Ta se zahvaljuje za častno priznanje in o spominu, da prihodnje leto pride sploh v novo volitev, bode takrat prosil, naj se „Matica" izroči mlajšemu in krepkejšemu voditelju. Prosi gospode odbornike, naj ga vrlo podpirajo, da bode vzajemno delovanje „Matici" na čast, narodu slovenskemu na korist. Nato se po nasvetu predsednikovem tudi z vsklikom izvrši volitev obeh podpredsednikov, ¡h potem drugih upraviteljev, kakor je bilo že po-ročano. Najprej sklene odbor o pozivu slavnostnega odbora za zgradbo Vodnikovega spomenika, naj bi se „Matica" vdeležila z drugimi narodnimi društvi venčauja Vodnikovega groba in pa spomenika dne 29. in 30. t. m., da pooblasti svoje zastopnike v slavnostnem odboru in pa tajnika, da njegove dotične sklepe zvrše ter v vsem pristojno namestujejo „Slov. Matico". (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 26. junija. 3iotranje dežele. „Vaterland" poroča iz Trsta: Tržaški in goriški listi poročajo, da bo tržaški namestnik baron Pretiš uinirovljen in na njegovo mesto imenovan fml. baron Kraus. Baron Pretiš opravlja svojo dosedanjo službo blizo deset let; pod njegovo vlado se je irredenta razvila tako, kakor nikdar poprej, ter je dosegla svoj vrhunec leta 1886, ko si je protiavstrijska stranka vzlic nasprotnim naporom pridobila tako v mestnem kakor tudi v deželnem zboru vse sedeže, akoravno poprej niti ni imela večine. Pretiš ima že 40 službenih let. — Škoda, da jih že mnogo poprej ni imel. Staročeška stranka je že izdala volilni poziv, ki najprvo razpravlja naloge prihodnjega deželnega zbora, potem pa naglaša potrebo, da se doseže spo-razumljenjo mej Cehi in Nemci. Konečno odločno pobija mladočeške nakane, opiraje se na to, da je treba nerušene sloge mej Oehi. Poziv priporoča za 38 kmetskih in 25 mestnih okrajev staročeške kandidate; za nekatere okraje se bodo slednji še-le pozneje imenovali. Vnanje dr žare. Vsi učitelji vseučilišča Lavala v Quebecku (Canada — Severna Amerika) so podpisali udanostno adreso papežu Leonu XIII.; v njej odločno zahtevajo, da se da sv. Očetu zopet posvetna oblast. Pričakovali 80 od dne do dne, da se bo zboljšal papežev položaj, toda ta se je le shujšal ter je postal nestrpen. Ker je papež sedaj omikanim narodom predložil to zadevo, morajo odgovoriti vlade. Zadnji čas je že, da papežu poraorejo k pravici in tako vladarji v lastnih deželah utrdijo svojo veljavo. Toda kakoršnikoli bodo odgovori vlad, na svoje kanadske sinove se more sv. Oče vedno zanašati. Papež je na to adreso odgovoril ter rekel mej drugim: „Kar nas pa posebno tolaži, je okoliščina, da Nam bodo vendar Vaše molitve pridobile božjo pomoč, čeravno Vas je varala nada glede človeške pomoči ; pomoč božjo, ki nam bo prej ali slej pripomogla k zmagi zoper ljutega sovražnika." Bolgarski princ Ferdinand in princesinja Koburška sta se s svojim civilnim in dvornim spremstvom preselila v Tiruovo, kjer bodota ostala več tednov. Od tam se bodeta čez Kazanlik, Kalofer iu Plovdiv povrnila v prestolnico. Ukaz ruskega carja določuje, da je zakon carskega princa neveljaven, če se je sklenil poprej, predno je nevesta pristopila k pravoslavnemu vero-izpovedanju. — Car bo nemškega cesarja obiskal v dobi od dne 15. do 20. avgusta, in sicer na morji in ne v Berolinu. Kakor trdijo, ima car veliko mržnjo zoper potovauje po železnicah, odkar se je pripetila nesreča pri Borkiju. — Po uradnem izkazu so letos v prvem četrtletji 1889 znašali dohodki 212,675.000 rubljev (lansko leto 192,427.000 ru-bljev), troški pa 224,806.000 (lani 221,385.000 rubljev). Dnč 22. t. m. se je v monakovski katoliški kazini vršilo posvetovanje o bavarskem katoliškem shodu. Prišli so odličnjaki iz vseh delov Bavarskega; zastopani so bili vsi stanovi. Skoro enoglasno se je sklenilo nastopno: Bavarski katoliški shod naj se vrši kmalu, iu sicer še pred deželnim zborom in v Monakovem. Razpravljalo in sklepalo se bo: 1. o bodočem postopanji nasproti spomenici škofovstva in pismu sv. Očeta nadškofu monakov-skemu; 2. nasproti dotičnemu vladnemu odgovoru; 3. protestna izjava v rimskem vprašanji; 4. ista zoper slavnost Giordana Bruna. Priprave so se izročile ožjemu odseku. Po končanem katoliškem shodu bodo vdeleženci romali v Altotting. V pojasnilo zlate prostosti v Nemčiji se poroča iz Wartenburga v pruski Šleziji: Knjigotržec Buchholz je napravil nad svojo prodajalnico poljski iu nemški napis. Kakor piše „Pjelgrzym", pozvalo je redarstvo Buchholza, naj odpravi takoj poljski napis. Deželni sovet je potrdil redarstveno naredbo, toda Buchholz se je sedaj pritožil konečno pri vladi. — Prostokonservativna „Post" čenča o „socijalno-demokratskem shodu", kateri namerava sklicati Švica v varstvo delavcev. „Beri. Volks-Tribiine" dostavlja k temu: „List mora imeti ali prav neumne čitatelje, ali pa bedasto vredništvo." Menda je obojno prav. „Times" svarijo Nemčijo, naj ne izdd prisilnih naredb zoper Švico, kar bi lahko spravilo evropski mir v nevarnost in bilo povod Švici, da bi se vrgla Franciji v naročje: ob enem pa opominja list Švico, naj dobro uvažuje opomin Nemčije, Avstrije in Rusije. „Novoje Vreinja" pravi k zadevi WohIgemuthovi: „Zdravi človeški pameti nasprotuje, da bi bila nevolja Nemčije zadosten vzrok k rušenju švicarske nevtralnosti, tem manj, ker je Šviea pripravljena, deloma premeniti določbe o inozemskih agitatorjih. Upati se sme tedaj, da se bo mirno rešil ta slučaj. Vse je le od tega odvisno, ali se hoče Nemčija v resnici zavarovati zoper zarote v Švici živečih agitatorjev, ali pa v tem vprašanji zasleduje tajne politične namere." Francoska zbornica je potrdila proračun vojnega ministerstva ter prešla v razpravo miuister-stva javnih del. Senat je potrdil načrt o popravah pristanišč Cherbourg, Brest in Toulon. — Sodišče v AngoulPme-u je Deroulede-a oprostilo upora zoper redarstvenega komisarja, a obsodilo ga je zaradi razžaljenja javnega poslovnika v globo 100 fraukov. Laguerre je bil obsojen zaradi pretenja zoper uradnike v isto kazen. linmunski kralj, kraljica in prestolonaslednik so dni 23. t. m. zapustili Bukarešt. Kraljevi ukaz pooblaščuje ministerski sovet, da mej kraljevo odsotnostjo izvršuje vse upravne čine in imenovanja, vendar pa s pridržkom, da jih bo pozueje potrdil kralj. Izvirni dopisi. Iz vellko-laškega okraja, 24. junija. (Ne vero je tno ali vendar resnično.) Čakal sem dolgo, da se bo kdo drugi oglasil in kaj naznanil o volilnem gibanji v našem okraji. Ker se do zdaj še ni nobeden oglasil, torej sprejmite v Svoj list nekatere vrstice. Drug druzega poprašujemo, kam bomo prišli ? Tako hudo le niso še nikdar pritiskali na nas. Kaj nameravajo liberalci? Čujte in strmite! Vreči hočejo g. P. Pakiža, moža, ki ima popolnoma zaupanje pri nas kmetih, moža, ki je veliko storil v korist našega okraja. Gosp. Pakiž si lahko misli: Nehvaležnost je plačilo svetli. Še bolj je pa čudno, da, obžalovanja vredno, da neki višji gospod dela proti g. Pakiž u in velečast. g. dekanu Sku-bicu za gg. Lenčka in Višnikarja. Gospoda Višnikarja naj volijo kočevski meščani in ribniški tržani, katerim je bil do sedaj za poslanca! Še bolj čudno se pa nam kmetom zdi, da je isti gospod , ko je vodil volitve na Robu, vzel saboj nekega gospoda učitelja. Ta g. učitelj bi bil moral tisti dan doma poučevati. Moram reči, da je na nas kmete napravilo to prav slab vtis. Predragi kmečki volilei! Izberimo si poštena in krščanska moža za poslanca, dajmo njima glasove! Z Notranjskega, 24. junija. Neki dopisnik iz tega kraja se je v „SI. Narodu" št. 141 t. 1. prav nekako čudno zavzemal nad našim kandidatom č. g. župnikom Podbojem. Oziraje se na njegov objavljeni program v „Slovenci" piše med drugim: nI)a tak program vsak lahko napiše!" Ne, gospod „Narodov" dopisnik, v tem ste zašli v napačno misel. Vprašam Vas, ali bi ga Vi? Po mojem mnenju nikakor ne; saj ste precej v prvih vrsticah pokazali svoj modri razum, ko ste obsojali Podbojev program pišoč: Ne jedne gospodarske misli ni v njem razodete. Opomnim in vprašam Vas, kako da ste prezrli v programu z debelimi črkami tiskane besede: Vse za vero, dom, LISTEK. Vidov d a n. Dne 27. t. m. praznovala bode Srbija petstoletnico krvave bitke naKosovem polji, kjer se je na dan sv. Vida, ki je po starem koledarji dvanajst dni kasneje, razrušilo tedanje srbsko carstvo pod carjem Lazarjem in to vsled domačega prepira in iz tega izvirajočega izdajstva! Toda, predno pogrejemo tii vže po srbskih narodnih pesnih večinoma znani dogodek na K o so ve m, ozrimo se nekoliko nazaj v dvanajsto stoletje, sredi katerega je bila Srbija prva država na balkanskem poluotoku. Car Dušan Silni je sklenil na podrtinah posamičnih hirajočih balkanskih držav ustanoviti ve-liko-srbsko državo in si je v ta namen vse svoje politične korake po tem sklepu vravnal. Ker mu je bila poleg osebnega junaštva tudi sreča mila, podvrgel si je kmalu več manjših državic in celo mogočno bizantinsko cesarstvo jelo se je prodirajočih Srbov in Dušana bati. Vže je videl mogočni car, da dan ni več daleč, ko bode Srbija sama gospodarila na Balkanu, kar ga pobere smrt. Za kar se je ves čas svojega življenja trudil, tega mož ni do- čakal. Sedaj so prišli za Srbijo žalostni dnevi. Stari slovanski podedovani greh, s katerim se povsod odlikujemo, prirojena nam nesloga, bruhnila je med narodom na vseh krajih h krati na dan, ko je Dušan komaj dobro oči zatisnil, in mogočna država je jela razpadati, kakor trhla stavba, ker ni bilo več tiste krepke roke, ki jo je do sedaj vzdr-žavala in ki je do tedaj notranje prepire in boje dušila. Cetrtstoletja za Dušanom vladal je Srbijo car Lizar, poslednji tega dostojanstva. Lazar je bil sicer vrlo nadarjen vladar, pogina države pa vendar ni mogel več zabraniti, ker je bila vže preveč oslabljena, gnila in tako rekoč na kraju propada. Turški polumesec si je v tisti dobi vže precej sveta na Balkanu prisvojil. Leta 1365 priborili so si Turki Drinopolje in ga takoj zasedli, odkoder so svoje boje in plenitve dalje raztezali. Podjarmili so si vže Bolgarijo, Tesalijo in Macedonijo. Konečno sklenili so tudi Srbe podvreči. Da bi Turke če mogoče prehitel, skliče Lazar vse balkanske Slovane na pomoč proti njim in res so prihiteli silni junaci od iztoka in zapada, od juga in severa skupaj, da se združijo pod Lazarjevo carsko zastavo za vero in prostost! Prihiteli so Bolgari, Bošnjaki, Albanci in Srbi skupaj in čuda jih je bilo ob reki Si t niči na Kosovem polji zbranih, katere vse je navdajala le jedua želja, ali slavno zmagati ali pa častno umreti. Mnogo je bilo ondi v boji osivelih, v boji utrjenih jnnakov, kakor na pr. stari Jug in deve-torica njegovih sinov Jugovičev, V. Brankovi č, Miloš Obilič, bosanski kralj Tvrdko in čuda druzih slavnih vrlin ! V uk Branko vič iu Miloš Obilič sta si bila svaka po svojih ženah. Le-ti dve, četudi sestri, sprli ste se nekega dné zaradi svojih mož. Mara, Vu kova žena, povzdigovala je čez mero hrabrost svojega Brankoviča, Vukosava, soproga Obili-čeva delala je istotako z junaštvom svojega Miloša. Konec prepira je bila gorka zaušnica, ki jo je Braukovičevka Obiličevki založila. Vukosava hiti k svojemu Milošu Obiliču, kjer se mu britko pritoži o nezaslišanem postopanji svoje sestre Mare. Miloš gré iu Vuka na dvoboj pozove, kjer ga premaga, s konja vrže, osramoti ter s tem dokaže, kdo izmed njiju je večji junak. Vuk je jel od te dôbe Miloša smrtno sovražiti in je le na priliko prežal, kako bi se mogel grozno maščevati nad njim! Sam vrag prišel mu je v turški koži na pomoč. Kakor smo namreč vže omenili, je bila med Srbi in Turki vojska napovedana iu Turki, katerih je prihrulo, kakor listja in trave na Kosovo, si vendar niso bili zmage svesti. Zato so poslali svoje može v srbski tabor izdajic iskat. Naleteli so na Brankoviča in mu obljubili srbsko carsko krono, če •cesarja? Da potrebuje naša Notranjska silne pomoči, to Vam vsakdo pritrjuje. Kake pomoči pa? V prvi vrsti pomoči, da se kolikor mogoče hitro odpravi lažiliberalnost iz naše Notranjske, in za to imamo nekoga drugega na vrsti. Vi pravite, da naša Notranjska inteligenca ni brezbožna, ni nasprotna sveto živečim božjim služabnikom itd. V tem, g. dopisnik, sem jaz, čeravno priprost kmetovalec, vendar dovolj preskušen v jednakostih, zato mi nikakor ni mogoče Vam pritrditi. Rad Vam verjamem, da se govori, da je duhovščina kriva, če vera peša. Vendar ni še nihče dokazal, da bi to res bilo. Ali je? Dalje pišete: Naša poslanca sta in ostaneta g. dr. Vošnjak in g. Kavčič. Vedite, gospod, da tudi mi osobno ne sovražimo omenjenih gospodov; že večje spoštovanje dosegla pa bodeta takrat, kedar bodeta postala ka-toliško-konservativna. Iu ko bi to zdaj bilo, verjemite mi, da Vi ne bi imeli v „Narodovih" predalih z g. Podbojem opraviti. Na Vaše besede, da se gosp. Kavčič župniku Podboju rad umakne, ne moremo Notranjci ozira jemati, kajti čujemo preveč agitacije. Ponosni pa bi bili notranjski kmetje na svojega deželnega poslanci Kavčiča, ko bi bil storil toliko njim v korist po času izvolitve do sedaj, kolikor je storil ravno v tem času g. duhovnik Podboj svojim duhovnijanom v zadnji službi. Torej smemo biti ponosni po vsi pravici na svojega kandidata g. župnika Podboja; čeravno je še mlad, vendar ga poznamo, da je popolnoma utrjen iu sposoben za deželnega poslanca. G. župnik Podboj je zmožen, to je pokazal že pri mnogih prilikah. Delal je v svojem ozkem delokrogu jako koristno in vspešno. Iz Ihana, 24. junija. — Letos je tudi uaši fari došlo milo osrečeuje, da smo v našem bolj samotnem kraji gledali višjega pastirja ljubljanske škofije, milostljivega gospoda knezoškofa; v resnici se ubogemu trpinu veselja topi srce, ko toliko imenitnega gospoda vidi v svoji samoti, iz svoje koče, v domači farni cerkvi! Ljudje so prav pridno pripravljali potrebno za dostojen sprejem; gospod knezoškof so se K nam pripeljali čez Vir; iu po ihanski fari so stali po vsej dolgi cestni črti po nekolikih daljavah mlaji, kazoč Vzvišenemu pot proti cerkvi. Prišel je nam ta veseli trenotek. Voz se ustavi, in gospod knezoškof izstopijo. Zbranih je mnogo ljudij in gospod učitelj s šolsko mladino, iz katerih družbe milostljivega gospoda prijazno ogovori de-klica-šolarica in podari pripraven šopek, kateri knez blagovolijo prijazno sprejeti; nekoliko bližje proti cerkvi pričakuje cerkvenega vladiko domači gospod župnik z gospodom dekanom moravškim v družbi desetih duhovnikov-sosedov. Običajni sprevod je končan. Sv. opravilo se prične, in povem naj, da smo jako pazljivo poslušali prekrasni cerkveni govor, v katerem so vzvišeni govornik v znani poljudni učenosti govorili o svojem kanoničnem potovanji; ljubeznjivo so govorili starišem in otrokom, naj vsi ti podpirajo s svojim življenjem v besedi iu dejanji delo duhovnikovo, delo božje, delo apostolsko. Meni se je videl ta govor kot najkrasuejši umotvor misijonske pridige jim na kakoršenkoli način pomaga Lazarja premagati. Brankovič, ki je bil silno častilakomen, se to-lišnji skušnjavi nikakor ni mogel ustavljati iu je obljubil carja Lazarja izdati. Ob enem sklenil je pa trdno strašno maščevati se tudi nad Milošem in to na ta-le način: Šel je k carju Lazarju, kjer je Miloša kot izdajico ovadil in mu vse podtaknil, kar je sam nameraval izvršiti. Ker je bil Vuk carjev ljubljenec, si Lazar niti mislil ni, da bi ta stvar morda vendar-le kaj drugačna utegnila biti, in srce ga je bolelo zaradi tolike Miloševe nezvestobe. Predno pa je kaj druzega strožjega ukrenil, sklenil je Miloša javno prijateljski ljubeznivo posvariti. Na predvečer krvave bitke, ko so se srbski vojskovodje okoli carja k večerji zbrali, vzame Lazar čašo vina in napije na zdravje Milošu, če prav ga ta misli jutri sovražnikom izdati. Kakor je bilo očitanje Milošu grozno in ne-umljivo, vendar se ni opravičeval, ker se mu sploh ni potrebno zdelo, temveč je odgovoril: „Hvala ti, car, za napituico, nikdar pa ne za drugo besedovanje. Jutri na bojnem polji boš videl, kdo ti je zvest drug in kdo kukavica!" Po teh besedah Miloš vstane in družbo zapusti. Nekaj silno predrznega šinilo mu je v glavo, s čemur, če se mu posreči, bo sijajno vsako sumujo izdajstva odločuo od sebe zavrnil. (Konec sllidi-) in vidi se mi sedaj kot najpripravnejša beseda k uresničenju župnikove želje in misli, da povabi v teku leta v Ihan gospode misijonarje. Pravim: „pripravna beseda!" Kajti med drugim pregloboko sega v srce poslušalčevo tudi ta lastnost škofovega govora, da vzvišeni govornik govori vedno v prvi besedi; to de sladko! Po končanem vsem cerkvenem opravilu smo sedli k zmernemu kosilu, kakoršuo napravljati je knezova želja. Kaj ljubo in urno nam je potekel čas okrepčevanja, ko smo sinovi med svojim očetom očetovsko prijaznost in ljubezen okušali. S Šenturške gore, 24. junija. Minolo sredo, t. j. 19. t. m. bila je v Cerkljah volitev volilnih mož. Zbralo se je volilcev 8, rečem celih osem z g. županom vred. S tem so pokazali Cerkljanci, kako so politično izobraženi, koliko se brigajo za volitve. Volili so 7 volilnih mož. Zmaga je bila sijajna, kajti volili so drug druzega in razen enega so bili vsi navzoči enoglasno izvoljeni. Nam župljanom na Šent-urški gori, ki spadamo v cerkljansko občino, dan volitve ni bil nič naznanjen, zato se tudi volitve nismo vdeležili. Vprašal je pisalec teh vrstic včeraj občinskega slugo Ločaua, zakaj ni oklical volitve in dan naznanil tudi nam na naši gori, in odgovoril je: zato ne, ker mi župan nič ukazal ni. No, g. župan mora že imeti tehtne vzroke, zakaj ni tega storil. A mi Šenturčani protestujemo zoper tako enostransko volitev in s svojo gorjansko pametjo mislimo, da je bila nepostavna, tedaj je tudi neveljavna, in tako dne 19. t. m. v Cerkljah izvoljeni volilni možje nimajo nobene pravice, najmanj paše v našem imenu voliti 4. dan bodočega meseca v Kranju poslanca v deželni zbor. Ako pa ni nič na tem ležeče, je li se volitveni dan naznani ali ne, naj drugi pot g. župan kar sam izvoli volilne može, vsaj bodo navadno le isti izvoljeni, katere on želi. Dnevne novice. (I)eželnozborske volitve na Goriškem.) Včeraj so se vršile volitve na Goriškem. V Tolminu sta izvoljena dr. Anton Gregorčič in dr. Nikolaj Ton-kli; v Sežani dr. Ab ram in Rajmund Mahor-čič; v goriški okolici dr. Josip vitez Tonkli in semeniški profesor Toma Cerin proti dr. Rojicu in prof. Berbuču, ki sta dobila po 44 glasov. (Deželnozborske volitve v Istriji) so se včeraj vršile. V Pazinu sta soglasno izvoljena narodna kandidata dr. Dukie in dr. Matko Laginja; v Kopru profesor Spinčič in P lego, v Krku za Io-šinjski okraj kanonik dr. Volaric in J. Seršič, ta namesto odstopivšega dr. Trinajstima; v Voloski Slavoj Jenko in Mate Mandič. V puljskem okraji sta izvoljena italijanska kandidata J. Wassermann in Dominik Doblanovich. (K deželno-zborskint volitvam.) Iz laško-ribniškega okraja se nam poroča od več strani, da v o ditelj c. kr. okrajnega glavarstva, g. Thomann, deluje za g. sodnika Višnikarja in g. notarja Lenčka. V laškem sodnijskem okraju je gospoda ob volitvah volilnih mož spremljal tamošnji gosp. učitelj I. V občini Rob so izvoljeni vsi po volji graščinske gospode, kjer posebno marljivo deluje gozdar g. S. Kakor se nam poroča, delajo gospodje na to, da bi razdvojili narodnjake in da bi pri volitvi odločevali Kočevci. Treba je torej našim možem dvojne pozornosti. (Valentin Vodnik), prvi pesnik slovenski. Slovenski mladini spisal Peter Bohinjec, kapelau. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda"; III. zvezek. Tisk Blaznikovih naslednikov, 1889. Cena 15 kr. — S tem naslovom je šla zopet krasna brošurica te naše tako priljubljene šolske družbe med svet. In če kdaj katero o pravem času, dobili smo to knjižico uprav te dni o pravem času. Pred nami se namreč že dviga sredi Ljubljane ob naši gimnaziji za sedaj še zagrnjena Vodnikova soha. Ta knjižica pa nam prva kaže sliko tega Vodnikovega kipa v lepem odtisku, in ob enem odgrinja ta knjižica Vodnikovo žitje in bitje pred našimi očmi le nekaj dnij prej, predno bo brezdvojbeno najpopularnejši mož našega naroda v svoji ljubi osebnosti za vselej stal pred bivalci bele Ljubljane — v srcu Slovenstva. V tej knjižici boš v prav vzvišeni besedi bral o Vodniku-dijaku, ka-pelanu, učitelju, mrliču, pesniku, pisatelju, slovni-čarju, zgodovinarju, starinarju ter nabiralcu narodnega blaga, človeku in značaju, in koncema o Vodniku slavljencu svojega ljudstva. Veliko novega ti bo povedala knjižica za šolo, če si učenec; neznan» ti Vodnikovo živenje pa ti bo razkrila, če ti ni bila sreča, v šolah se poučevati o našem slavljencu. Vzemi jo koj, koj, še pred slavnostjo v roko, ter tako vstrezi tudi družbi sv. Cirila in Metoda, katera si z izdavanjem svoje „knjižnice" dela velikih, a pač opravičenih troškov. — Koncema bi pripomnili ob tem novem družbinem zvezku radi le še tega dobrega znamenja za trudaljubivost našega mladega svečeništva, da je pisatelj te knjižice, kapelau Peter Bohinjec, ne še pred enim letom zapustivši ljubljansko semenišče, — vendar bil v stanu, že letos podati nam plod svojega hvalevrednega truda, pričujoči životopis. (Muzejsko društvo kranjsko) je imelo sinoči občni zbor. Prečitani ste bili poročili odborovo o delovanji in klagajuikovo. Preostanek v blagajnici iznaša 200 gld. Vladni svetovalec g. A. Glob o č ni k je bil izvoljen za predsednika, gosp. kustoz profesor Alf. Milil ner za odbornika, (Deželni glavar štajerski) ekselenca grof Wurm-brand se je na Telovo vdeleževal pri slovesnej procesiji v Gradcu. Pozneje podal se je v Brežice, da si ogleda prenovljeno deželno bolnišnico tamošnjo. Odtod je obiskal svojo sestro blizo Celja in dne 23. t. m. dospel na Dobrno, kjer je, kakor se nam piše, razgledoval topliški zavod, ki je lastnina dežele. Sledečega dné ga je knez Windiscligraetz vzel seboj v Konjice. (V Celji) je c. kr. okrajno sodišče v mestnem poslopji. Država je plačevala 700 gl. najemščine. Letos so morali vnajmiti še nekoliko prostora, in se bo od novega leta iz državne blag3jnice plačevalo 800 gld. (Strela) je udarila, kakor se nam poroča iz Št. Vida pri Vipavi, dné 24. t. m. popoludne v tamošnji zvonik, kateri so že letos tako mislili popravljati. Zvonik je bil doslej brez strelovoda, in ta udarec je že tretji, kater pamti sedanji rod. Nevarnost je bila za ves zvonik, ki je že prej bil precej razrušen, še večja pa za cerkvenika, ki je šel ravno uro navijat; vendar je ostal nepoškodovan. (Osebne vesti.) Okrajni sodnik v Kranjski gori, g. Karol Ekl, je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Ljubljani. — Nadsodniški svetovalec v Gradcu Edmund pl. Schrey je poklican k najvišjemu sodišču na Dunaj. — Gosp. St. Primožič, začasni učitelj na Dobrovi, je s pričetkom i prihodnjega šolskega leta premeščen v Postojino. (Znani učenjak dr. Ivau Frischauf,) profesor na graškem vseučilišči, nam naznanja, da je o Bin-koštih potoval skozi Št. Jernej na Gorjance mimo nove cerkve sv. Nikolaja in razrušene cerkve svete Jere v Sošice, nekdanje važno mestece žumberških uskokov, in odtod skozi Ozalj v Karlovec. Potovanje je bilo jako zanimivo. Dr. Frischauf hoče tudi nemške turiste opozoriti na zelene Gorjance, odkoder se odpira krasen razgled na vse strani. (Franc Hafner iz Kranja) je kot trgovski pomočnik služil v Gradcu. Onidan so ga v njegove sobi našli mrtvega v krvi. Komisija, ki je dne 21. t. m. preiskovala mrliča, pravi, da je bil preboden s stiletom v hrbet skozi srce. Sumi se, da ga je nekdo umoril zavratno iz maščevanja. (Obravnava proti petardistu.) Dné 4. julija se bode pričela v Gradcu porotna obravnava proti znanemu petardistu v Trstu, mesarskemu pomočniku A. Mar ki c h u. Zatožen je veleizdaje, kalenja javnega miru in razžaljenje veličanstva. (Slovanstvo v svojih spevih.) Znani skladatelj Ludovik Kuba v Podebradih je ravnokar izdal 3. snopič VII. knjige, v katerem je na trdnem papirji lično tiskanih z napevi 17 slovenskih narodnih pesni. Slovenske pesni bodo obsegale 8 snopičev; naročnina za celo zbirko iznaša 3 gld. 20 kr., snopič s poštnino 40 kr. Slovenci, prijatelji petja, se-zite po tej zbirki. (Vojaška godba) bode svirala 1., 8., 15. 22. in 29. julija pod Tivolijem, 4., 11., IS. in 25. julija v „Zvezdi". Začetek ob 1/a7. uri zvečer. Raznoterosti. — Kralj Friderik II. je nekemu častniku o mirovnem času podelil velik red. „Veličanstvo", je rekel svojeglavni častnik, „kaj takega morem le v vojski sprejeti." Smeje se mu je odgovoril kralj: „A kaj, le obesi si to-le okrog vratu in ne bodi norec, zaradi tebe vendar ne morem pričeti vojske." — Iznenadenje. Oče: „Hčerka moja, sedaj sem dobil nekoga, ki je kakor navlašč za Tvojeira moža." — Hči: „Kolika sreča! Ali je plav?" — „Ne!" — „Kostanjast?- — „Ne!" — „Prosim Vas, kakošne pa ima vendar lase?" — „Nobenih!" — Dobro znamenje. Žeua rokodelčeva: „Sosediuja, ni dosti, da moj mož uoče delati, sedaj me je začel še pretepati." — Sosedinja: „Tako! Pretepava Vas? Bodite veseli, to je znamenje, da se mu vrača ljubezen do dela." — Dragi spomini. Žena (svojemu možu, ki pospravlja v svoji pisalni mizuiei): „Kaj pa je v tem-le zavojčku?" — Mož: „Ljuba žena, to so dragi spomini z najinega ženitovanjskega potovanja." — Žeua: „Kako rahločuten si, ljubi mož! Kakošni pa so ti spomini?" — Mož: „Razni — gostilni-čarski računi." Telegrami. Dunaj, 25. junija. Danes se je zbral proračunski odsek avstrijske delegacije, da sprejme poročilo ministra Kálnokyja o zunanji politiki. Kálnoky oporeka, da je mir v nevarnosti, čeravno je položaj negotov in premenljiv. Rumunija ni Avstriji sovražna, tudi v Srbiji bo prenehala sedanja razburjenost. Srbija gotovo nima zadostnih sredstev za prodiranje. Zoper poskus, da bi se tam ustanovilo ognjišče za vstaj 11 o izpodkopavanje, smo se morali pa vendar po dolžnosti braniti. Vzrok splošnji negotovosti je nezadovoljnost narodov z evropskim pravnim stanjem in sistematično vzbujanje narodnostnih strastij. Vlade se boje vojske že zaradi neizmernosti današnjih vojsk. Avstrija gotovo ni kriva, ako se bo rušil mir. Odnošaji k Nemčiji so gorki. Tudi je minister prepričan, da bo sovražno ščuvanje v Italiji izgubilo svoj vpliv. Ki je države, izvzeta tudi ni Rusija, s katero bi 110 bila Avstrija v prijateljskih razmerah. Belgrad, 25. junija. I »ne 14. junija st. st. bo prišel kralj v Kruševac. Dne 18. se bo peljal v Kraljevo ter tu ostal do 20. dne, kateri dan bo maziljen v samostanu Žiči. Dnó 27. se bo povrnil v Belgrad. Berolin, 26. junija. „Nordd. Allg. Ztg.": Ko je leta 1878 postala postava zoper soci-jaliste pravomočna, preložili so vodje svoje delovanje v Švico, odkoder so socijalni vstaj-niki v Nemčijo razširjali tiskovine. Pritožbe nemškega zastopnika so bile brezvspešne. Še le leta 1887 je zavezni sovet izgnal naj-znanejše vodje novega ščuvalnega lista, ki je napadal tudi švicarske osebe, kar pa ni oviralo rogoviljenja in listovega razširjanja v Nemčijo. Madrid, 26. junija. V zbornici je neki republikanski poslanec predlagal, naj se stanje armade določi na 60.000 mož. Vojni minister se je izjavil, da Španija potrebuje mnogoštevilno vojno, ker mora opazovati, ne da bi s kom iskala prepira. Predlog se je z 209 proti 46 glasovom zavrgel. Umrli ho: 21. junija. Jožef Vidmar, sin izdelovalca dežnikov, 5 dni, Stari trg 20, božjast. 23. junija. Marija Petrič, delavčeva vdova, 74 let, sv. Petra cesta 43, pleuritis. — Luka Numar, delavec, 29 let, Poljanski nasip 50, meningitis. — Janez Kos, kmetovalec, 67 let, Kravja dolina 11, erysepelas faciei Dementia. 24. junija. Jožef Šerik, krojač, 23 let, Florijansko uliee 15, jetika. 25. junija. Feliks Itorštnar, kondukterjev sin, 8','» leta, eesta na Rudolfovo železnico 12, davica in škarlatica. V bolnišnici: 22. junija. Ivana Sojer, cerkvenikova hči, 11 let, krč. — Matevž Ureear, delavec, 48 let, septikemija. Vremensko »poročilo. C ci O Cas Stanje Veter Vreme « u a 3 ~ ■c ^sî s O (M » S rt E opazovanja zrakomera v mm toplomera po Colziju 7. u. zjut. 737-0 16-0 si. svzh. oblačno 25 2. u. pop. 735 9 23-3 si. szap. jasno 000 9. u. zvec. 736 4 180 M del. jasno Srednja temperatura 19'4°, in 06u nad norinalom. I)uuaj.sk» borza. (Telegratično poročilo.) 26. junija. rna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) S3 gl. 75 kr. Srebrna „ 5% „ 100 ., .,16 % „ 83 „ 50 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . 109 „ 20 Papirna renta, davka prosta . . . 85 Akcije avstr.-ogerske banke . . . . . . 906 „ __ Kreditne akcije ....... . . 301 „ 50 _ Francoski napoleond....... • • 9 „ 46' Cesarski cekini ........ 5 „ 67 Nemške marke ........ . . 58 „ 25 P. ii. Ljubljanskim meščanom! Imenitna slavnost se bode praznovala v Ljubljani dne 30. junija 1889. Odkril se bode spomenik Valentinu Vodniku, prvemu slovenskemu pesniku. Ljubljana bode pokazala ta dan, da tudi ona proslavlja probudi-telja Slovencev, kateri jo mnogo let živel v Ljubljani in tukaj izdihnil svojo blago dušo dne 18. januarija 1819. leta. Odbor se torej obrača do gg. ljubljanskih meščanov s prošnjo, naj okrasijo hiše z zastavami. Ljubljana, dno 26. junija 1889. Odbor za Vodnikov spomenik. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Z)id*lEtofo&, c. kr. izklj. priv. glasbeni inštrument, s kojitu more vsakdo kmalu svirati in peti (cel nivod na Četrt pôle papirja) stane na tri oktavo samo «rlimaji VII., ZieglergaMNe 27. Zastopnik FlilllC KnicklHT. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumL stole, baldahini, zastave itd., kakor tutli eell ornMi* T u j c i. 24. junija. Pri Mat.iču: Tomas, c. kr. stotnik, z Dunaj». — Engelman, hranilnični uradnik s soprogo, iz Kočevja. — Walker, s soprogo, iz Reke. — Witting in Toifel, z Dunaja. — Lieberntan, Weis, Kolin, Ekart, Herzog in Geringer, trgovci, z Dunaja. — Oton Kuster iz Celja. Pri Slonu : pl. Flick, c. kr. nadporočnik, z Dunaja. — Rudolf iz Grad ► ► ► Diseldorfske oljnate barve v tubah. Akvarelne barve mokre in suhe. < = ■n ABOLF HAUPTIUIANN, prva kranjska tovarna *~oljiiatili barv, firneža in laku-* v Ljubljani. * Pisarna in zaloga: Šolski drevored «> (semeniščno poslopjo). Filljala: SI o nove nlieo lO-fJ priporoča slikarjem, (lijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, Ukinjeni kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje eenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalee, po znižanih cenah; v dozah od 25 klgr. naprej primerno ceneje. p.r.ianfl minprnlnn ► Kupovalccm večjih mnonn \ Vse - rste slikarskih in Perstene mmeralne ► prednostne cene. \ ,ikarskih čopi6e» in in kemične barve. ^ (S^feS 4 s|ikarske patrone. r- t ¿t x xjt-jt