Na licejske polu Trubar Gregorčič j| nič več izletov in suplenc
V četrtek je bila v Prosvetnem domu na Opčinah žalna seja v spomin na Oskarja Kjudra
/8
Na knjižnem sejmu živahna »zamejska« debatna kavarna
Intervju z bivšim trenerjem Triestine, ki zdaj sedi na klopi Catanie v A-ligi
Primorski
dnevnik
SOBOTA, 24. NOVEMBRA 2012
Št. 2ii (20.600) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Iz haaških zaporov v Banske dvore ali celo na Pantovčak?
Rado Gruden
Primer hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Mar-kača, ki sta se po oprostilni v Haagu iz na dolgoletne zaporne kazni obsojenih vojnih zločincev nenadoma spremenila v hrvaška nacionalna junaka (za marsikoga sta bila to že prej), je še naprej v ospredju pozornosti hrvaške javnosti, manj pa se o tem piše drugod. Največji slavospe-vi so namenjeni Gotovini, enemu od vodij in junaku Operacije Nevihta avgusta leta 1995, s katero je hrvaška vojska uničila samooklicano Republiko Srbske Krajine in praktično zaključila vojno na svojih tleh.
Posledica te velike vojaške akcije so bili številni mrtvi, uničeni domovi hrvaških Srbov, celotna Krajina pa je postala domovina duhov, kjer so ostale samo še požgane in zbombardirane hiše. Več kot 150 tisoč Srbov je pobegnilo v Bosno in Srbijo, od koder se jih velika večina še danes ni vrnila. Velik del Krajine tudi dobrih 17 let kasneje spominja na takratne dogodke in v slučajnega popotnika kot velike mrtve oči zrejo ožgana okna na hišah brez streh.
Mednarodno sodišče v Haagu je na prvi stopnji oba generala spoznalo za kriva in obsodilo na 24 oz. 18 let zapora, po pritožbi pa oprostilo. Gotovina in Markač sta torej za sodstvo nedolžna in to je treba sprejeti. Nekoliko težje je razumeti, da za zločine v Nevihti ni nihče kriv, kot je tudi nerazumljiva evforija na Hrvaškem, kjer častna meščanstva za oba generala kar padajo z neba. Še manj pa bo razumljivo, če bi se v bližnji prihodnosti eden ali drugi (govori se predvsem o Gotovini) naseliti v Banskih dvorih, k jer ima sedež hrvaška vlada, ali celo na Pantovčaku, kjer domuje hrvaški predsednik.
EU - Proračun za obdobje 2014-2020
Evropski voditelji niso dosegli dogovora
Van Rompuyju in Barrosu mandat za iskanje kompromisa
BRUSELJ - Voditelji članic EU so pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 včeraj končali brez dogovora. Proračunska usklajevanja naj bi vrh unije nadaljeval decembra ali januarja. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ocenil, da je dogovor možen v začetku 2013. Vrh EU je tako Van Rompuyu in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu podelil mandat, da v naslednjih tednih nadaljujeta pogovore s predstavniki članic.
Vrh unije je ocenil, da obstaja na podlagi dvostranskih pogovorov med voditelji posameznih držav in Van Rom-puyem ter Barrosom ter v luči razprave med voditelji "zadostna raven potencialnega zbližanja stališč", da je dogovor možen na začetku prihodnjega leta.
Na 11. strani
GORICA - V konferenčnem centru tudi Frattini
EZTS GO predstavil javnosti svoje prve načrte in cilje
GORICA - O številnih projektih, za katere se bo zavzelo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), je tekla beseda na včerajšnjem dogodku »Tvoj glas v EZTS«, kjer so predstavili dosedanje delo štirih stalnih odborov, ki delujejo v okviru novega instrumenta občin Gorica, Nova Gorica in Šempe-ter-Vrtojba. Udeležence in goste, ki so napolnili dvorano konferenčnega centra, sta pozdravila vršilec dolžnosti direktorja EZTS Marjan Pintar in goriški župan Ettore Romoli, nagovoril pa jih je tudi predsednik Franco Frattini.
Na 14. strani
TRST - Včeraj popoldne na prefekturi
Predstavniki Slovencev pri tržaški prefektinji
TRST - 10 ljudi v priporu in 63 osumljenih
Z lažnimi zaposlitvami
do izkoriščanja priseljencev
TRST - Sto dvajset finančnih stražnikov je včeraj pred zoro začelo izvajati hišne preiskave in priprlo deset ljudi. Prizorišče zgodbe o goljufijah, spodbujanju nezakonitega priseljevanja in izkoriščanju je prav Trst, čeprav se je preiskava dotaknila tudi Gorice, Benetk, Piemonta in Toskane. V priporu je deset tržaških podjetnikov oz. lažnih podjetnikov, ki so na pobudo kriminalnih združb vlagali prošnje za zaposlitev tujih državljanov. Slednji so se tako dokopali do delovnega vizuma in vseh potrebnih dokumentov, bližnjica za zahodni svet pa ni bila tako poceni, saj jih je v Italiji čakalo izkoriščanje - delo na črno in prostitucija.
Na 5. strani
GORICA
Kinoateljejev poklon viziji Karpa Godine
GORICA - Kinoateljejev četrtkov večer v Kulturnem domu je bil prepleten s spomini. Nostalgija se je mestoma prelila v ganjenost. Pozornost je bila zato še večja, besede in filmske slike so padale na plodnejša tla. Nagrado Darko Bratina - Poklon viziji so med večerom izročili slovenskemu režiserju Karpu Godini. »Ne morem je imenovati nagrada ... Je neke vrste topel, neviden stik, ponovno, z Darkom Bratino,« je publiki zaupal režiser.
Na 13. strani
Ministrica Novakova pri Slovencih v Porabju
Na 2. strani
Kangler presenečen zaradi izključitve iz SLS
Na 2. strani
»Vsiljeni« uplinjevalnik buri duhove v Trstu
Na 4. strani
Na šolah v Trstu konec samouprave
Na 5. strani
Judovsko pokopališče, minister ogorčen
Na 12. strani
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
bč V
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
2
Sobota, 24. novembra 2012
ALPE-JADRAN
/
luka koper - Obračun poslovanja v prvih devetih mesecih
Kljub občutnemu povečanju dobička, poslovni izid
zaostal za pričakovanji
KOPER - Skupina Luka Koper je v prvih devetih mesecih po nerevidiranih podatkih poslovne prihodke na letni ravni okrepila za dva odstotka na 108,1 milijona evrov, čisti dobiček pa za 168 odstotkov na 8,3 milijona evrov. Ladijski pre-tovor je znašal 13,2 tone, kar je pet odstotkov več kot med januarjem in septembrom lani in ustreza načrtom. Poslovni prihodki skupine so kljub letni rasti za načrti zaostali za tri odstotke oz. 3,3 milijona evrov, je skupina včeraj objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Poslovni izid iz poslovanja skupine je v prvih devetih mesecih letos dosegel 14,8 milijona evrov, kar je sedem odstotkov oz. en milijon evrov manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Razlog za to je posledica višjih stroškov z naslova pomožnega materiala in izvajalcev pristaniških storitev ter povečanja rezervacij. Dosežen poslovni izid iz poslovanja je tudi nižji od načrtovanega, in sicer za 14 odstotkov oz. 2,3 milijona evrov. Kot razlog za to so v Luki Koper navedli nedo-seganje načrtovanih poslovnih prihodkov.
Čisti dobiček skupine v prvih devetih mesecih kljub velikanski letni rasti v višini 168 odstotkov ni izpolnil načrtov. Za njimi je zaostal za 18 odstotkov. Lanski čisti dobiček je sicer vključeval odhodke z naslova slabitve finančne naložbe v družbo Intereuropa v višini 6,3 milijona evrov.
Družba Luka Koper je medtem med januarjem in septembrom letos zabeležila 100,5 milijona evrov poslovnih prihodkov (v enakem obdobju lani 99 milijonov evrov). Poslovni izid iz poslovanja je znašal 12,7 milijona evrov (v enakem obdobju lani 13,3 milijona evrov), čisti dobiček pa 7,2 milijona evrov (v enakem obdobju lani 1,7 milijona evrov).
V sporočilu za javnost so v Luki izpostavili tudi pretovor. Pri blagovni skupini generalnih tovorov je družba v obdobju prvih devetih mesecev letos dosegla enako količino ladijskega pretovora in prihodkov kot v primerljivem lanskoletnem obdobju. Pretovor v kontejnerskih enotah (TEU) se je v obravnavanem obdobju na letni ravni zmanjšal za tri odstotke, prihodki pa so narasli za odstotek.
Kljub 7,6-odstotnem upadu prodaje avtomobilov na evropskem trgu je avtomobilski terminal zabeležil osemod-stotno porast pretovora in 19-odstotno povišanje prihodkov. Skupina sipkih in razsutih tovorov je porasla za desetino, vendar so bili prihodki dva odstotka nižji od lanskih, in sicer predvsem zaradi hitrejšega obrata tovora in posledično nižjih skladiščnin.
Kljub velikanski rasti dobička v Luki s poslovanjem niso povsem zadovoljni
Uprava družbe Luka Koper na osnovi devetmesečnih rezultatov poslovanja matične družbe in skupine ocenjuje, da se gospodarske razmere na ključnih zalednih tržiščih še ne izboljšujejo. Na manj-
šo dobičkonosnost poslovnih prihodkov v letošnjem letu bo po njihovih besedah vplivala tudi rast cen energentov, predvsem dizelskega goriva, in višji stroški vzdrževanja.
hrvaška - Po oprostitvi v Haagu
Častna meščanstva za Gotovino in Markača
SPLIT - Splitski mestni svet je včeraj upokojenega generala Anteja Gotovino v znak zahvale za vse zasluge med vojno in po njej razglasil za svojega častnega meščana. Gotovina je bil med vojno tudi poveljnik operativne cone in zbornega območja Split, med zmagovalno operacijo Nevihta pa je vodil sektor Jug. Kot je pojasnil splitski župan Željko Kerum, je Gotovina vodil organizacijo, opremljanje in izvajanje vojaških operacij na širšem območju Dalmacije, od Velebita do Prevlake, kar je prispevalo k osvoboditvi celotnega ozemlja države, ki je bilo v njegovi vojaški pristojnosti.
Po vojni je bil Gotovina glavni inšpektor hrvaške vojske, nekdanji predsednik Stipe Mesič pa ga je izredno upokojil leta 2001 skupaj z enajstimi generali, ki so nasprotovali politiki takratne levosredinske vlade do vojne in sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Haaško sodišče je proti Gotovini leta 2001 vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov med in po operaciji Nevihta. Po štirih letih na begu so ga prijeli decembra 2005 na Kanarskih otokih. Sojenje se je začelo leta 2008, prejšnji petek pa so ga, skupaj z generalom Mladenom Markačem, oprostili vseh obtožb.
Medtem so pobude za razglasitev Gotovine in Markača za častna meščana sprožili še v Osijeku, v Koprivnici pa za Markača. Tovrstne pobude se vrstijo tudi v nekaterih drugih hrvaških mestih in občinah. Danes bodo Gotovini izročili listino častnega meščana Zadra na podlagi lanske odločitve mestne skupščine. Tudi Markač je pred oprostilno sodbo haaškega sodišča postal častni meščan Durdevca in Lipika.
Minister za veterane Predrag Matic je napovedal, da sta generala kandidata za najvišje vojaško odlikovanje, ki ga bodo kmalu uvedli na Hrvaškem - red domovinske časti Blago Zadro. (STA)
slovenija - Po četrtkovi izključitvi iz Slovenske ljudske stranke
Kangler presenečen
MARIBOR - Župana Maribora Franca Kanglerja je presenetila odločitev vodstva SLS o izključitvi iz stranke, o čemer je bil obveščen prek medijev, saj pravi, da ni imel možnosti predstaviti svoja stališča. Kot je dejal, je predvideval, da bo na torkovi seji izvršilnega odbora lahko podal svoje stališče, a je bil ta sestanek odpovedan. Ob tem je izrazil začudenje nad očitkom predsednika SLS Radovana Žerjava, da dela škodo stranki. Spomnil je, da je bila SLS v preteklosti vselej stranka z daleč največ državnimi svetniki. Danes ima le enega svetnika, ob njem in Petru Vrisku, ki so ga prav tako izgnali iz stranke. Zato bi se bilo po Kanglerjevih besedah dobro vprašati, zakaj je temu tako.
Odločitev v skladu s statutom SLS sicer sprejema, a pravi, da dobiva tudi podporo iz vse Slovenije. S kolegi iz mestnega odbora SLS je namreč ves čas na zvezi. Po njegovem mnenju je tudi precej mogoče, da jih bo kar nekaj izstopilo iz stranke. Mestni odbor SLS Maribor je kasneje tako že napovedal kolektivni izstop iz stranke, če bo sklep o izključitvi ostal nespremenjen.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je včeraj pojasnil, da je SLS Kanglerja pozvala, naj sam izstopi iz stranke in jo s tem razbremeni, ker tega ni storil, je bila to prisiljena storiti stranka. Kot je dejal, je SLS že v nekaj primerih pokazala, da zna "pometati tudi pred svojim pragom", ob čemer meni, da bi to morali početi vsi v politiki. Žerjav je poudaril tudi, da v SLS ne želijo prejudicirati odločitev pristojnih organov glede očitkov županu in razvoj dogodkov. "Če bo sodišče reklo, da župan ni ničesar kriv,
bomo to morali vsi sprejeti. Tisti, ki so peljali take postopke, pa se mu bodo morali tudi opravičiti," je bil jasen. Obsodil je tudi proteste in vandalizem v Mariboru. Upa, da ti nimajo političnega ozadja in ocenjuje, da bo Kangler župansko funkcijo težko opravljal naprej glede na pritisk ulice. Kot je dejal, pritisk ulice zavrača, nadaljnje županovanje pa je odločitev župana.
Ker se je na začetku tedna omenjalo, da bi včeraj lahko bil nov protest, so policisti za kakšno uro zaprli dostop do sedeža občine. Pred stavbo se je v večernih urah zbralo nekaj deset ljudi, večinoma radovednežev in novinarjev, a dejanskega protesta ni bilo. V tem mesecu je sicer prišlo že do treh protestnih shodov proti Kanglerju, naslednji pa se napoveduje za ponedeljek, ko se pričakuje največjo udeležbo doslej. Tako imenovana 2. Mariborska vstaja naj bi se začela ob 16.30 na Trgu svobode.
Ob zadnjih dogodkih v mariborski občini strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj opozarja, da imajo župani v Sloveniji premočan položaj in pooblastila. Pravnik Miro Cerar pa meni, da zakonska podlaga za sankcioniranje koruptivnih županov obstaja, a dodaja, da je sodna praksa sodišč premila, da bi bila lahko učinkovita.
Zakon o lokalni samoupravi razrešitev župana predvideva le v primeru, če ta ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore. Županu, podžupanu ali članu občinskega sveta pa preneha mandat le v primeru, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. (STA)
SLOVENIJA-MADŽARSKA - Pred obiskom Orbana
Ministrica Novakova na obisku pri Slovencih v Porabju
MONOŠTER - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je včeraj v Monoštru srečala s predstavniki slovenske manjšine v Porabju. Delovni sestanek je bil namenjen seznanitvi s trenutnim položajem Slovencev v Porabju pred uradnim obiskom madžarskega premiera Viktorja Orbana v ponedeljek.
Na delovnem sestanku na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru so med drugim sodelovali generalni konzul Dušan Snoj, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, ravnateljica dvojezične osnovne šole v Gornjem Seniku ter urednika časopisa Porabje in radia Monošter, so sporočili iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Osrednje teme pogovorov so bile položaj dvojezičnih in narodnostnih šol po uveljavitvi nove šolske zakonodaje letos poleti in razreševanje vprašanj dvo-jezičnosti v šolah in v javni upravi na območju, kjer živi slovenska manjšina. Govorili so tudi o položaju slovenskih medijev in drugih vprašanjih, ki so povezana predvsem z uveljavljanjem novih ustavnih zakonov na Madžarskem.
Ob tej priložnosti je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu uredništvu slovenskega narodnostnega programa Slovenski magazin tudi podelila priznanje ob 20. obletnici ustvarjanja slovenskih televizijskih programov, ohranjanja slovenskega jezika in kulture ter pomembnega povezovanja slovenske narodne skupnosti na Madžarskem.
Obisk je ministrica zaključila z ogledom stanja pri projektu vzorčne kmetije na Gornjem Seniku in projektu Upkač, ki je namenjen ohranitvi in razvoju travniških sadovnjakov, predvsem pa trajnostnemu razvoju Porabja.
Madžarski premier Viktor Orban bo v ponedeljek prvič uradno obiskal Slovenijo. Kot so sporočili iz kabineta pre-mierja Janeza Janše, je namen obiska krepitev odnosov med državama in poglabljanje gospodarskega sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena tudi odprtim vprašanjem manjšin, živečih v Sloveniji in na Madžarskem.
Slovenska manjšina v Porabju živi v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske ter jo pesti pomanjkanje finančnih sredstev. Govor bo o položaju dvojezičnih šolo, pa tudi o slovenskih medijih in drugih vprašanjih, povezanih predvsem z uveljavljanjem novih ustavnih zakonov na Madžarskem. Nedorečeno ostaja tudi za-
po obsodbi
SDS pričakuje da bo Marinič vrnil mandat
LJUBLJANA - V Slovenski demokratski stranki (SDS) pričakujejo, da bo njihov poslanec Branko Marinič vrnil poslanski mandat, so sporočili iz te stranke. Sami namreč v sporočilu za javnost navajajo, da je včerajšnja sodba ljubljanskega višjega sodišča, ki je potrdilo obsodilno sodbo kranjskega okrajnega sodišča, pravnomočna, čeprav je Marinič napovedal pritožbo.
Marinič je v izjavi po odločitvi sodišča je dejal, da ga je ta presenetila, in napovedal, da bo izkoristil "vsa pravna sredstva", da bi dokazal svojo nedolžnost. Ocenjuje še, da je sodba krivična, saj da ni kriv očitanega mu kaznivega dejanja.
Kranjsko okrajno sodišče je Mari-niča aprila letos zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine spoznalo za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin in obsodilo na pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta, kar je včeraj višje sodišče potrdilo.
Odstop Mariniča pričakuje tudi predsednik DZ Gregor Virant.
Ljudmila Novak
stopstvo slovenske manjšine v madžarskem parlamentu, prav tako kljub obljubam še vedno ni zgrajena za manjšino zelo pomembna cestna povezava med Verico in Gornjim Senikom. (STA)
Istrabenz v devetmesečju prepolovil čisto izgubo
KOPER - Družba Istrabenz, ki je v prisilni poravnavi, je v devetmesečju ustvarila 402.417 evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čista izguba se je na račun višjih prihodkov od prodaje nepremičnin, nižjih stroškov poslovanja ter odhodkov obresti, znižala za 52 odstotkov na 2,63 milijona evrov. Izguba iz poslovanja (EBIT) se je na račun realiziranih drugih prihodkov iz poslovanja, ki so v devetmesečju znašali 1,25 milijona evrov, znižala za 88 odstotkov na 150.000 evrov, so zapisali v nerevidi-ranem poročilu za prvo letošnje polletje, ki ga je družba objavila prek spletne strani Ljubljanske borze. Finančni dolg Istrabenza je konec septembra znašal 195,1 milijona evrov, kar je manj kot konec lanskega leta.
Najmanj dva od četverice obsojenih v zadevi Balkanski bojevnik v priporu
LJUBLJANA - Dva od štirih obsojencev v zadevi Balkanski bojevnik, Marko Bublič in Dejan Zupan, sta v priporu, kar sta potrdila njuna zagovornika Roman Završek in Irena Ferme. Po poročanju medijev naj bi bila v priporu tudi Sandra Udrih, Anesa Selmana pa naj bi policisti še iskali. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so potrdili, da so o zahtevi tožilstva za podaljšanje oziroma odreditev pripora že odločili.
Četverica je bila v torek spoznana za krive neupravičenega prometa z mamili in hudodelskega združevanja v Italiji. Selman je bil obsojen na deset, Bublič na osem, Zupan na sedem let, Udrihova pa na štiri leta zapora. S sodišča so sicer vsi odšli prosti, saj tožilstvo ni zahtevalo pripora, včeraj pa naj bi izvensodni senat odločil, da se morajo obtoženi vrniti v pripor, Udri-hovi pa naj bi hišni pripor odpravili in odredili pripor.
Kljub štirim obsodilnim sodbam je namreč sodišče v razsodbi odpravilo pripor. Predsednik senata je v razsodbi pojasnil, da je bilo sodišče to dolžno storiti, saj tožilstvo v končni besedi podaljšanja pripora ni predlagalo. Še isti dan pa je okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar pojasnila, da je tožilstvo to storilo že v obtožnici. Na vprašanje, ali bi obsojeni lahko pobegnili, pa je po poročanju medijev odgovorila, da verjetno ne bodo bežali, saj so prepričani, da so obsojeni po krivem, oziroma so se vsaj tako ves čas zagovarjali pred sodiščem.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 24. novembra 2012
3
trst - Predstavniki Slovencev v Italiji pri novi tržaški prefektinji
O vlogi skupnosti in odprtih vprašanjih
TRST - Dejavnosti in vloga Slovencev v Italiji, izvajanje zaščitnega zakona, mednarodne pogodbe, novi volilni zakon, financiranje slovenskih ustanov in vloga vladnega omizja: o vsem tem se je govorilo na včerajšnjem popoldanskem srečanju med člani skupnega predstavništva slovenske narodne skupnosti in novo tržaško prefektinjo ter vladno komisarko za Furlanijo Julijsko krajino Francesco Adelaide Garufi.
Srečanja, ki je potekalo za zaprtimi vrati in za katero je dalo pobudo skupno predstavništvo, so se udeležili senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (Slovenska kultur-no-gospodarska zveza) in Drago Štoka (Svet slovenskih organizacij), deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič in deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Slednji so novi pre-fektinji orisali delovanje kulturnih organizacij in ustanov Slovencev v Italiji ter vlogo naše skupnosti pri čezmejnem povezovanju ter ustvarjanju pozitivne klime v obmejnem prostoru, obenem pa opozorili tudi na odprta vprašanja. Eno od teh je izvajanje zaščitnega zakona, kjer enajst let po sprejetju marsikaj še ni storjenega, dalje je bilo predmet pogovorov tudi vprašanje financiranja slovenskih ustanov, glede katerega člani predstavništva menijo, da bi moralo postati sistemsko. Govor je bil tudi o vprašanju sprejemanja novega volilnega zakona in možnosti zajamčenega zastopstva za predstavnike manjšin, pa tudi o potrebi, da vladno omizje za slovensko manjšino pri italijanskem notranjem ministrstvu, ki mu predseduje podtajnik Saverio Ruperto, postane trajno in da skuša reševati odprta vprašanja.
Prefektinja Francesca Adelaide Garufi, ki se je prav prejšnji teden srečala z Rupertom in se seznanila s problematikami Slovencev v Italiji, je zagotovila svojo pozornost do omenjenih problematik in izrazila pripravljenost, da postane posrednik med Rimom in manjšino, ki jo je po njenih besedah treba obravnavati kot kulturno bogastvo in kot tako tudi ohraniti. Pri tem je tudi sama opozorila na pozornost vlade in notranjega ministrstva, pri katerem deluje tudi omenjeno vladno omizje za Slovence v Italiji, ki naj bi se po zadnjih vesteh znova sestalo 14. decembra, obravnavalo pa naj bi vprašanji volilnega zakona in šolstva.
Na srečanju so med drugim poudarili tudi pomen vladnega omizja za Slovence v Italiji, ki bi moralo postati trajno
KROMA
ssg - Sprememba
Predstave Srce
v breznu ne bo!
TRST - Upravni odbor Slovenskega stalnega gledališča je sklenil, da je zaradi finančnega položaja, ki je iz meseca v mesec bolj negotov, primoran odpovedati koprodukcijsko uprizoritev Srce v breznu - The movie v režiji Sebastijana Horvata. Študij je bil načrtovan v tem obdobju in predstavlja najvišjo finančno postavko v programu letošnje sezone.
Da bi nadomestili odpovedano koprodukcijo in spoštovali obveze do abonentov, gledališkemu kolektivu pa omogočili neprekinjeno delo, se je vodstvo odločilo za uprizoritev, ki jo bodo z minimalnimi materialnimi stroški v celoti pripravili igralci in sodelavci, zaposleni v SSG-ju. To bo uprizoritev besedila Jean Luc Lagarca Samo konec sveta, ki jo bo režiral Vladimir Jurc, so zapisali v tiskovnem sporočilu SSG.
ljubljana - Debatna kavarna v organizaciji ZTT in Mladike na knjižnem sejmu
Ko spregovorijo tržaški ustvarjalci
Spoznaj samega sebe je moto preročišča v Delfih in ta misel bi lahko veljala tudi (p)opis izhodišča zamejsko obarvanega debatnega popoldneva
M. Kafol, I. Mezgec, I. Škamperle in A. Kučan
N. Roncelli, I. Škamperle, J. Horvat, M. Pirjevec, E. Umek in M. Brecelj
R.S.
LJUBLJANA - Spoznaj samega sebe je bil napis in osrednji moto preročišča v Delfih in omenjena misel bi lahko veljala tudi kot ustrezen (p)opis idejnega izhodišča zamejsko obarvanega četrtkovega
politika - Demokratska stranka
Slovenci v DS pozivajo na primarne volitve
TRST - Jutri, 25. novembra, se bodo v Italiji na pobudo Demokratske stranke odvijale primarne volitve leve sredine. Gre za izredno pomemben dogodek, ki bo močno vplival na bodoči politični scenarij v državi in še posebej na dinamike znotraj leve sredine, piše v tiskovnem sporočilu Koordinacije Slovencev v DS.
Po drugi strani predstavljajo primarne volitve nezamenljivo sredstvo za ovrednotenje demokracije in soudeležbo državljanov, saj jim nudi možnost, da neposredno izbirajo kandidata za bodočega predsednika vlade. To lahko prispeva tudi k ponovnemu zbližanju med politiko oz. strankami ter italijanskimi državljani ter premoščanju fenomena anti-politike, ki se odraža v prvi vrsti v nizki volilni udeležbi. V teh težkih časih, ki jih zaznamuje predvsem velika negotovost glede bodočnosti, predstavljajo primarne volitve leve
sredine neko perspektivo, neko upanje, da se lahko stvari le spremenijo, poudarjajo Slovenci v DS.
Tudi Slovencem v Italiji ne more biti vseeno, kaj jih čaka v prihodnosti; zato je koristno in primerno, da se poslužijo možnosti, ki jo nudijo primarne volitve. »Slovenci v Demokratski stranki, ki smo v teh tednih aktivno sodelovali v raznih odborih in pri pripravah na primarne volitve, pozivamo slovenske volilce, da se množično udeležijo primarnih volitev ter oddajo svoj glas kandidatu, za katerega so se odločili. Doslej smo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti vedno dokazali, da smo aktiven del družbenega in političnega dogajanja v Italiji in da so nam pri srcu vrednote kot so demokracija, odgovornost in partecipacija; tudi tokrat bomo prav gotovo to dokazali z našo udeležbo na voliščih,« zaključuje svoje sporočilo za tisk Koordinacija Slovencev v DS.
popoldneva na 28. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Poglobitev v lastno notranjost, znati prisluhniti sebi, ob tem slišati drugega, sožitje človeka in okolja-na-rave, so tiste osrednje misli, ki bi jih lahko izpostavili kot stično točko tako predstavitve knjige tržaškega filozofa Igorja Škamperleta in fotografa Igorja Mezgeca v organizaciji ZTT, kot tudi debatne kavarne z naslovom Narodnostna in človeška emancipacija (Idejno-estetske vrednote slovenskih besednih ustvarjalcev na Tržaškem) v organizaciji Založbe Mladika.
Avtor Igor Škamperle je na predstavitvi svoje zadnje knjige izpostavil, da je ob nastajanju dela posegel daleč nazaj v notranji, intimni arhaični, zgodovinski svet mitov, ki, v kolikor jim dovolimo, spregovorijo o svetu, ki nas obdaja. Osrednjo pozornost je Škamperle namenil rastlinam, v prvi vrsti drevesom, ki posedujejo posebno mesto v kulturi. »Človek se od narave uči, jo povzema in prevzema ter ob tem v naravo projicira resnice človeka samega,« je na predstavitvi knjige Dotiki pokrajine med drugim dejal Škamperle. Fotograf Igor Mezgec je ob tem poudaril, da je bila nostalgija po krajih in ljudeh, ki so nekoč živeli in jih je kot otrok spoznal in srečeval na skrajnem robu Krasa, v Brkinih, tista, ki je bistveno pripomogla k nastajanju fotografij za omenjeno knjigo. »Pozornost do narave, prostora, ki smo jo v preteklosti že imeli, smo s časom izgubili. Človek je nekdaj znal prisluhniti prostoru in svoje mesto poiskal tu znotraj. V kolikor ne znamo prisluhniti drug drugemu, potem ne moremo znati prisluhniti niti prostoru,« je na predstavitvi knjige dodala krajinska arhitektka in gostja Ana Kučan.
Če je predstavitev knjige Igorja Škamperleta in Igorja Mezgeca pritegnila obiskovalce z nekoliko bolj introverti-rano filozofsko-kontemplativno dimenzijo pa sta knjigi prof. Marije Pirjavec z naslovom Tržaški krajevni razgledi in Jožeta Horvata Navdih in besede aktivneje posegli na širše interaktivno-sociološko področje. Knjigi sta namreč služili kot povod debatne kavarne z naslovom Narodnostna in človeška emancipacija. Idejno-estetske vrednote slovenskih besednih ustvarjalcev na Tržaškem. Oba avtorja sta si bila na predstavitvi enotna, da se knjigi medsebojno vsebinsko smiselno dopolnjujeta, saj nudita vsaka svoji perspektivi na literarno dogajanja tega področja. Marija Pirjevec je predstavila pregled specifik tržaške književnosti 20. stoletja in pri tem izpostavila, da se je ta močno uveljavila po letu 1945. Neposredno po tem letu, meni avtorica, so se pojavili avtorji, ki so še danes v vrhu slovenske literature. Pri tem je kot osrednji imeni izpostavila Borisa Pahorja in Alojza Rebulo ter kot osrednjo odliko njunih del zavzet odnos do jezika. Poleg zapletenega odnosa (ob)mejnega italijan-sko-slovenskega kulturnega področja je izpostavila še specifiko »mediteranskosti«, ki (slovenskim) piscem, med katerimi je posebej omenila Miroslava Košuto, prida pečat ekstravertiranosti oziroma odprtosti v svet. »Skozi pogovore, ki so nastajali lani jeseni in letošnjo pomlad z nekaterimi reprezentativnimi imeni na področju literature na Tržaškem, sem s svojim delom poskušal te zanimive avtorje predstaviti tudi bralcem v osrednji Sloveniji,« je o svojem delu in problemu pomanjkljivega poznavanja obsežnega dela tržaških ustvarjalcev dejal Jože Horvat. Igor Škam-
perle je v pogovoru potegnil miselno paralelo med intimnostjo jezika, specifiko tržaške lokalne ustvarjalnosti in navezanosti na celotni slovenski prostor in ob tem poudaril, da »čeprav se je Trst uveljavil kot italijansko mesto na meji, je slovenskost njegova druga duša.« Evelina Umek je dodala, da je identiteta kot obrušen ali neo-brušen diamant in če se odrečemo svojemu jeziku, narodu, svojim koreninam, nismo več samosvoji, naša samopodoba pa je okrnjena in pri tem omenila, da so prav to tiste ključne stvari, ki jih želi s svojim ustvarjanjem tudi kar najbolje osvetliti.
Ob zaključku debatnega popoldneva je spregovoril še Martin Brecelj in aktualiziral še vedno trajajočo polemiko, ki poteka na relaciji Dimitrij Rupel in Boris Pahor. Po njegovem mnenju korenini v daljnih sedemdesetih letih. Rupel tako Pahorja bodisi označuje kot kritika slovenske avantgarde, ki je prežet s starimi nacionalističnimi idejami (1971) ali pa kot čustvenega in nereflektiranega nacionalista (2003). V zadnjem letu naj bi se ta polemika le ponovno razplamtela. Brecelj se je pri tem javno spraševal, kako je mogoče pisatelju, ki je živel ob večletnem načrtnem poitalijančevanju in se sam zavestno odločil za ustvarjanje v izključno (z izjemo dveh del) slovenskem jeziku, kaj takega sploh očitati. V nadaljevanju je navedel številne primere slovenskih pisateljev, ki pišejo v slovenskem, po potrebi pa tudi v italijanskem ali celo nemškem jeziku, in pri tem dodal, da v tem vidi spe-cifiko obmejne identitete, ki jo ponuja prav mesto Trst s pluralnostjo in prehodnostjo med različnimi identitetami, ne pa pozabo slovenskosti.
RobiŠabec
/
TRST	Sobota, 24. novembra 2012	4
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
plinski terminal gas natural - Servisna konferenca se je pobrisala na negativni mnenji Občine in Pokrajine
»Vsiljeni« uplinjevalnik pravi puč!
Take upravno-politične kolobocije, kakršno je zakuhala servisna konferenca o načrtu za plinski terminal družbe Gas natural pri Žavljah, v Trstu ne pomnijo. Konferenca je odobrila zahtevano integrirano okoljsko pooblastilo »soglasno«, čeprav sta mu tako Občina Trst kot Pokrajina Trst nasprotovali! Deželni funkcionarji so namreč samovoljno razsodili, da stališči Občine in Pokrajine »nista relevantni« in tako na lastno pest spremenili negativni mnenji obeh krajevnih uprav o gradnji uplinjeval-nika družbe Gas natural ... v pozitivni.
Za tako vsiljeno potezo tiči zelo jasno politično ozadje. Pooblastilo bo sedaj romalo v Rim, kjer bo vlada izrekla dokončno besedo o gradnji terminala. Ko bi servisna konferenca ne izdala (pozitivnega) integriranega okoljskega pooblastila, bi se morala o načrtu izreči Tondova deželna vlada. Odločitev v predvolilnem času bi pa bila za desnosre-dinsko koalicijo sila kočljiva, saj bi si z morebitnim pozitivnim mnenjem odtujila konsenz vseh tistih (in ti so v velikanski večini), ki nočejo uplinjevalnika pri Žavljah. Zato so se deželni upravitelji pilatovsko odločili, naj si z uplinjevalnikom »umažejo roke« deželni funkcionarji. Odgovornost, pa taka!
Po neverjetnem razpletu seje servisne konference so tako občinski kot pokrajinski upravitelji vzrojili. Tržaški župan Roberto Cosolini je že napovedal priziv na deželno upravno sodišče. Pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia je razjarjeno ugotovil, da se mu v 35 letih delovanja v krajevnih upravah še ni zgodilo kaj takega, in najavil poseg na sodišču.
Priziv bodisi na upravno bodisi na kazensko sodišče sta napovedala tržaška občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli. V tiskovnem sporočilu sta se vprašala, ali je mogoče sploh še govoriti o demokraciji, če upravni organ spremeni mnenja, ki so jih iznesle krajevne uprave. Obenem pa sta se vprašala, ali je lahko mogoče govoriti o krajevni avtonomiji, ko pa si deželno upravno osebje prilašča pravico odločanja in se pobriše na zahteve ozemlja.
Gibanje 5 zvezd je pozvalo vse občane, naj se pridružijo manifestaciji, ki jo bodo priredili v prihodnjih dneh pred sedežem deželnega sveta v protest proti vsiljeni odločitvi o uplinjevalniku. Menis in Patuanelli pa tudi nestrpno pričakujeta sredino sejo občinskega sveta, na kateri »bomo znali primerno sprejeti deželnega predsednika Tonda.«
Za občinskega svetnika Unaltra Trieste Franca Bandellija je prišlo na servisni konferenci do »pravega političnega puča«, ki naj bi ga izvedla tržaška deželna odbornica za energijo, okolje in načrtovanje (namig na Sandro Savino je kar očiten ...). Trst tvega, da mu bodo z vrha vsilili plinski terminal, je ocenil Bandelli. Tudi on je pozval politične sile, združenja in organizacije na veliko manifestacijo, na kateri naj mesto ponovno izreče svoj »Ne!« uplinjevalniku.
Tiskovno sporočilo so izdale tudi svetniške skupine levosredinske večine v tržaškem občinskem svetu. Ponovile so svoje nasprotovanje uplinjevalniku, kar je občinska skupščina od leta 2006 dalje podkrepila s številnimi sklepi.
Bodo pri Žavljah zgradili plinski terminal Gas natural?
politika - Volici in volilke bodo izbirali med petimi kandidati levosredinske koalicije
Jutri primarne volitve
Bersanijevo kandidaturo podprla številna znana imena - Poziv SEL za Vendolo - V igri tudi Renzi, Puppatova in Tabacci
Volilci in volilke, ki se bodo udeležili jutrišnjih primarnih volitev v levosredinski koaliciji, bodo lahko izbirali med petimi kandidati. To so Pier Luigi Bersani, Matteo Renzi, Nichi Vendola, Laura Puppato in Bruno Tabacci. Kdor si bo zagotovil polovico glasov plus eno preferenco, bo premierski kandidat levosredinske koalicije na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Če ne bo nihče presegel praga 50 odstotkov (kar poznavalci tudi napovedujejo), se bosta prva dva uvrščena kandidata pomerila na balotaži v nedeljo, 2. decembra.
Tudi včeraj kot v prejšnjih dneh so se nadaljevale pobude in pozivi v prid raznim kandidatom. Tako je bila pozno popoldne na sedežu DS napovedana okrogla miza s podporniki Bersanijeve, Renzijeve in Puppatine kandidature. V neki kavarni pa je bila v prejšnjih dneh tiskovna konferenca, na kateri so Bersanijevo kandidaturo podprli znani intelektualci in kulturni delavci. Na srečanju so predstavili dva poziva na državni ravni. Poziva so podpisali Alberto Asor Rosa, Marco Bellocchio, Philippe Daverio, Miguel Gotor, Francesco Guccini, Ennio Morricone, Alfredo Reichlin, Ettore Scola, Giuseppe Tornatore in še drugi. Podpisniki so mnenja, da predstavlja kandidatura Pier Luigija Bersanija najboljšo možnost, da se tudi odnos javnih institucij do področja kulture in umetnosti bistveno spremeni. V to sta prepričana tudi pisatelj Pino Roveredo in psihiater Beppe DellAcqua, ki sta poudarila potrebo po različni politiki in željo, da bi lahko brez zadrege govorila z mladimi o politiki.
Tržaški odbor za Bersanija prireja danes ob 12.15 v Domu Brdina na Opčinah informativno srečanje o primarnih volitvah, namenjeno slovenskim volilcem, in poziva vse volilce, da se udeležijo nedeljskih primarnih volitev. Demokratska stranka v dolinski občini pa v imenu levosredinske koalicije še vabi k vpisu za primarne volitve. Predhodno vpisovanje bo še danes mogoče v gledališču F. Prešeren od 10. do 12. ure.
K udeležbi na primarnih volitvah so pozvali tudi nekateri somišljeniki stranke SEL in predstavniki civilne družbe in v isti sapi povabili volilce, naj izberejo Vendolo. To je človek z visoko moralno držo, z obširno kulturo in daljnovidno vizijo pri reševanju družbenih problemov, za katerega so zgovorni rezultati, ki jih je dosegel kot predsednik Dežele Apulija, pravijo podpisniki. Ta dežela je na prvem mestu glede BNP, inovacij, naložb
na področju obnovljivih energetskih virov ter politike smotrnega razvoja okolja in je edina dežela, kjer ni število delovnih mest upadlo, ampak je naraslo. Vendola je tudi edini vse-državni politični predstavnik, ki stoji na strani mladih, brezposelnih, delavcev in šibkejših slojev, ki so stalno pod udarom neoliberisti-čnih politik, prej Berlusconijeve in zdaj Montijeve vlade. Dalje zagovarja zaščito socialnega in zdravstvenega sistema, pomembnost javnega šolstva in kulture, laičnost, pravičnejši davčni sistem, ovrednotenje zgo-dovinsko-kulturne dediščine, smotrn gospodarski razvoj v skladu z upoštevanjem okolja, temeljito krčenje stroškov politike, vojaških stroškov ter spoštovanje pravic narodnostnih in jezikovnih manjšin, še pravijo podpisniki, po mnenju katerih je preobrat z Vendolo vendarle mogoč. Poziv so podpisali Igor Komel, Mario Lavrenčič, Fabrizio Dorbolo, Damjan Nacini, Danjel Jarc, Bruno Budal, David Peric, Paolo Vizintin in Nordio Gergolet.
A.G.
Bersanijevo kandidaturo podpirata tudi Roveredo in Dell'Acqua
davki
Dohodkovni test tudi v slovenščini
Agencija za prihodke obvešča, da bo kmalu na razpolago tudi slovenski obrazec tako imenovanega dohodkovnega testa. Gre za nov model, s katerim bodo lahko davkoplačevalci ocenili odnos med lastnimi dohodki in stroški v enem letu.
V dohodkovnem testu morajo davkoplačevalci nakazati število družinskih članov, letni dohodek, občino bivanja, nato pa stroške, porazdeljene v sedem kategorij: za stanovanje, za prevoze, za zavarovanja, za izobraževanje, za prosti čas in druge stroške (na primer investicije). Potem ko bodo vstavljeni vsi podatki, bo zeleni semafor potrdil, da so stroški povsem v skladu z dohodki, v drugačnem primeru se bo prižgal rdeč semafor. Davkoplačevalci si bodo lahko preskrbeli dohodkovni test po spletu.
primarne volitve - Od 8. do 20. ure
Kam na volišča
V tržaški in v okoliških občinah bo odprtih skupaj 16 volišč
Na Tržaškem bo jutri odprtih skupno petnajst volišč. V tržaški občini bodo prebivalci zahodnega Krasa lahko oddali svoj glas od 8. do 14. ure v gostilni Bita v Križu št. 401, od 14. do 20. ure pa v telovadnici na Kontovelu. Za vzhodni Kras bo volišče na sedežu Demokratske stranke v Domu Brdina na Op-činah (Proseška ulica št. 109). V Trstu bosta za prebivalce 3. rajonskega okrožja volišči na sedežu stranke SEL v Ul. Martiri della Liberta št. 18/b in na sedežu sindikata upokojencev Spi-Cgil v Rojanu v Ul. Stock št. 9. Za 4. rajonsko okrožje bo volilni sedež pod utico na vogalu med Ul. Dante in Ul. Genova. Za 5. okrožje bosta volišči na sedežu združenja ACLI na Šentjakobskem
trgu št. 15 in pri utici pri Stari mitnici. Za 6. okrožje bodo volišča v Ul. Pasteur št. 41 (Rocol-Melara), na sedežu ACLI pri sv. Aloiziju v Ul. Aldegardi št. 15 in na sedežu ŠZ Bor na stadionu 1. maja na Vrdelski cesti št. 7. Za 7. okrožje bo volišče pod utico v Ul. Flavia št. 5 blizu športne palače PalaTrieste.
V občini Devin-Nabrežina bo volišče na lokalnem sedežu Demokratske stranke. Za prebivalce v občinah Zgonik in Re-pentabor bo eno samo volišče, in sicer na sedežu krožka Rdeča zvezda v občinski knjižnici v Saležu. V dolinski občini bo volišče v Boljuncu v gledališču Franceta Prešerna, medtem ko bo volišče v miljski občini na sedežu SEL v Ul. Dante št. 17/a.
odbor danilo dolci - Palestina
Na Borznem trgu shod proti vojni
Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in številne druge mirovne organizacije bodo priredile danes ob 17. uri na Borznem trgu manifestacijo proti vojni. Povod zanjo so bili krvavi dogodki v Gazi in Izraelu. Kljub doseženemu premirju organizatorji opozarjajo, da je treba budno spremljati dogajanje in nadaljevati s prizadevanji, da bi se obleganje Gaze nepreklicno končalo. Prav tako si organizatorji prizadevajo za mir, pravičnost in enakopravnost palestinskega ljudstva.
Na manifestaciji bodo organizatorji predali predstavniku občinske uprave podpise, ki so jih zbrali v nedeljo na Velikem trgu pod pozivom krajevnim upravam, naj podprejo vključitev palestinske države v Organizacijo Združenih narodov. Skupščina Združenih narodov bo prav v četrtek, 29. novembra, na dan solidarnosti s palestinskim narodom (ki so
gabili oklicali prav Združeni narodi) razpravljala o vključitvi Palestine v osrednjo svetovno organizacijo.
Medtem je tržaška občinska svetnica Demokratske stranke Anna Maria Mozzi napovedala, da poteka priprava resolucije, s katero naj bi v mestni skupščini podprli prizadevanja za mir v Palestini. Že več levosredinskih političnih sil je najavilo, da bo podprlo dokument.
Sinoči je tržaški odbor združenja Salaam, otroci oljke, priredil v knjigarni Minerva predstavitev eseja V breznu, Palestinci, izraelska zasedba, zid in Arrigonijeva ugrabitev novinarja Micheleja Giorgia, ki je več kot dve desetletji poročal iz Jeruzalema za italijanski dnevnik Il Manifesto. Na predstavitvi je sodeloval novinar slovenske televizije Erik Valenčič, avtor knjige Obleganje Gaze, pokol palestinskega ljudstva.
/
TRST
Sobota, 24. novembra 2012
5
FINANČNA STRAŽA - Zaradi goljufije s priseljenci 10 priprtih in 63 osumljenih
Lažne zaposlitve v tržaških picerijah
Nezakoniti priseljenci niso samo osebe, ki tvegajo življenje na prenatrpanih plovilih sredi Sredozemskega morja ali pa se v tovornjakih brez svežega zraka peljejo čez Balkan. Pogosto je njihova pot v Evropsko unijo vsaj na prvi pogled zakonita, saj imajo v denarnici turistični ali delovni vizum. To so delavci, ki iščejo zaposlitev, prepogosto pa so že od vsega začetka žrtve izkoriščevalcev, ki z »uvažanjem« poceni delovne sile ustvarjajo dobiček. Tak je primer obsežne preiskave tržaške finančne straže z nazivom »Vzhodna vrata«, ki je včeraj pred zoro prešla v sklepno fazo. 120 finančnih stražnikov (z 42 vozili) je včeraj od 6. ure zjutraj preplavilo Trst, kjer je izvajalo hišne preiskave, kakor tudi v Gorici, Benetkah, Tu-rinu in drugih pokrajinah. Deset ljudi, bi-vajočih v Trstu, je od včeraj v priporu, osumljencev pa je reci in piši 63 (tudi ti so povečini iz mesta v zalivu).
Kot so pojasnili na pokrajinskem poveljstvu finančne straže, so kriminalci in sodelujoči podjetniki z lažnimi prošnjami za zaposlitev omogočili tujim državljanom vstop v Italijo. Pri tem so ogoljufali državne urade, hkrati pa preprečili drugim tujim delavcem, da bi se zakonito priselili in se tu pošteno zaposlili (na podlagi odloka, ki vsako leto določa število novih prišlecev). V zameno za varen prihod v zahodni svet pa priseljenci naposled delajo na črno, kitajski državljani predvsem v skritih delavnicah opuščenih tovarn v Firencah in Pratu. Več žensk pa je v tem času končalo v svetu prostitucije. Priseljence so »uvažali« iz Kitajske, Tunizije, Bangladeša in Tajske. Enoletno preiskavo, ki se še ni končala, koordinira državni tožilec Pietro Montrone, aretacije in hišne preiskave pa je na njegovo zahtevo odredila sodnica za predhodne preiskave Laura Barresi, in sicer zaradi suma ponareditve dovoljenj za prebivanje, overovitve lažnih vsebin ter spodbujanja nezakonitega priseljevanja in prostitucije.
Tržaški pokrajinski poveljnik Pier Luigi Mancuso je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da je finančna straža lani preverjala finančno stanje in davčne prijave nekaterih tržaških gostinskih podjetij, preiskava pa se je nato razširila. Pod drobnogledom je bilo več podjetij, ki v resnici niso bila več dejavna, druga pa skorajda nimajo dohodkov. Kljub temu so podjetniki v okviru zgoraj omenjenega odloka vložili prošnje za zaposlitev več tujih delavcev. Med prosilci je bila tudi škedenjska picerija Alla Ferriera, ki jo je pred desetimi leti uničil požar, nato pa je dejansko niso več odprli. Podjetniki so v nečedne posle vstopali na pobudo posrednikov kriminalnih združb, za vsako vloženo lažno prošnjo na prefekturo
Preiskavo so predstavili kap. Francesca Ghiotto (proseška finančna straža), pol. Claudio Bolognese (oddelek davčne policije), gen. Pier Luigi Mancuso (pokrajinski poveljnik) in major Gabriele Baron (tržaška finančna straža). Spodnji posnetek je z dne 11. januarja 2003, ko je požar uničil picerijo Alla Ferriera v Škednju;
picerija ni več dejavna, a vseeno »potrebuje« tujo delovno silo
KROMA
so prejeli tudi do 10.000 evrov. Vloženih je bilo najmanj sto prošenj, vsaj 28 teh pa so pristojni uradi sprejeli in s tem omogočili prihod tujcev, ki zdaj delajo na črno.
V priporu se je včeraj znašlo deset ljudi, vsi prebivajo v Trstu. To so 36-letni Trža-čan Emanuele Benedetti (nekdanji upravitelj picerije v središču Trsta), neapeljska brata Vincenzo Trocchia (52 let, nekdanji upravitelj picerije Alla Ferriera, zdaj pa picopek pri bratu) in Domenico Trocchia (50 let, upravitelj picerije Marechiaro na Trgu Canal), 45-letni Škedenc Andrea Druscovich (nepremičninski podjetnik, ki upravlja apartmaje v starem mestu), 38-letna kitajska državljanka Chunwei Chen (trgovka z oblačili), njen 27-letni rojak Baba Wang (natakar in nekdanji gostinec), 32-letna tuni-zijska državljanka Naima Samara (upravi-teljica pralnice), njen 40-letni mož Hatem Samara (gradbeni delavec in lažni podjetnik) ter 30-letni bangladeški državljan Mohamed Masum (lastnik klicnega centra v Ulici Roma). Desetega imena finančni stražniki niso razkrili, osumljenih pa je kot omenjeno 63. Hišne preiskave so opravili še pri 11 italijanskih, 7 kitajskih, treh bangla-deških državljanih, pa še pri tunizijskem, turškem in hrvaškem državljanu. Pravega šefa po besedah preiskovalcev ni, saj to ni hierarhična organizacija, temveč mreža različnih skupin in posameznikov, katerih skupni interes je, da zaslužijo na koži najšibkejših členov svetovne gospodarske verige, se pravi migrantov. (af)
Dežela FJK predstavila načrt za preobrazbo železarne
Deželna odbornica za okolje in za načrtovanje Sandra Savino je včeraj predstavila zastopnikom pokrajinskih sindikalnih organizacij Cgil, Cisl in Uil Adrianu Sincovichu, Lucianu Bordinu in Enzu Timeu načrt za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne, ki je danes v zelo hudi krizi. Program je izdelala deželna uprava skupaj z lokalnimi upravami, ki sta jih na srečanju z deželno vlado zastopala tržaški župan Roberto Cosolini in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Načrt predvideva »kontrolirano zapiranje železarne«, obenem pa izvajanje »socialnega načrta« za zaščito delovnih mest zaposlenih. Prav tako so v načrtu predvideni ukrepi za upoštevanje okolja. Tej prvi fazi bo sledila izdelava pravega načrta za preusmeritev produktivne dejavnosti. Ta bo osnova za izdelavo programskega sporazuma, ki ga bodo nato predstavili na pristojnem italijanskem ministrstvu v okviru omizja, ki bo pristojno za rešitev vprašanja železarne. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so si pridržali pravico, da proučijo dokument. Nova srečanja za poglobitev predloga deželne uprave so predvidena v prihodnjih dneh.
Od ponedeljka zaprta Ul. Valdirivo
Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo od ponedeljka dalje Ul. Valdirivo predvidoma za dobra dva tedna zaprta za promet, saj jo bodo na novo asfaltirali. Tako sporoča Občina Trst, katere cestna služba bo delo opravila v sodelovanju z družbo AcegasAps, ki tam popravlja li-toželezne plinske cevi. Poseg bo potekal v dveh fazah. V prvi fazi, ki bo trajala predvidoma sedem dni, bodo dela stekla na odseku v zgornjem delu Ul. Valdirivo med ulicama Carducci in Filzi (odsek bo popolnoma zaprt za promet, prav tako bo veljala prepoved parkiranja), obvoz pa bo urejen po ulicah San Lazzaro, Torrebianca in Fil-zi, kjer bodo po potrebi tudi prepovedali parkiranje. V drugi fazi, ki po potekala predvidoma osem ali deset dni, pa bodo dela stekla v spodnjem delu med Ul. Filzi in nabrežjem: v tem primeru bo prevozen le en pas Ul. Valdirivo. Popolno zaprtje ulice je potrebno, saj je zaradi prejšnjih asfaltiranj cestišče močno zaobljeno in izboklo, robovi pločnikov (slednje je občinska služba za ceste pred časom dala popolnoma prenoviti) pa so komaj dovolj visoki. O poteku del in prometu bo občinska uprava pravočasno obveščala občane na svoji spletni strani http://www.retecivi-ca.trieste.it/.
ŠOLSTVO - Protestne pobude
Konec samouprave Danes stavka in povorka
Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu se je včeraj samouprava končala. Dejansko je potekala le na Liceju Franceta Prešerna in na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, saj je na Humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju Antona Martina Slomška (tu se je del dijakov mudil na knjižnem sejmu v Ljubljani) in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana včeraj potekal reden pouk.
Na liceju Prešeren so v okviru zadnjega dne samouprave gostili predstavnike Slovenskega raziskovalnega inštituta, dalje zakonca Corbat-ti, ki sta predavala o alkoholizmu, medtem ko so petošolci orisali svojo izkušnjo enoletnega bivanja in študija v tujini, prof. Samo Miot pa je govoril o globalizaciji. Dijaki so prisluhnili tudi predstavnikom posebnega oddelka policije Digos, ki so orisali, kaj se lahko zgodi v slučaju izbruha nasilja na manifestacijah ter v primerih zasedbe šol, kako postopa policija idr.
Na zavodu Zois pa so dijaki po začetnem zborovanju prisluhnili predavanju o Italijanskem skladu za okolje FAI ter predavanju o vzhodni meji, o čemer je govoril dijak Sandi Paulina, posvetili pa so se tudi pisanju poročil, ki jih bodo posredovali medijem.
Danes pa bo na šolah pouk verjetno močno okrnjen ali pa ga sploh ne bo zaradi splošne stavke proti varčevalni politiki italijanske vlade na področju šolstva, ki so jo sprva oklicali vsi sindikati, na koncu pa jo prirejata le sindikat Flc-Cgil in avtonomni sindikat Cobas, pridružil pa se ji je tudi Sindikat slovenske šole. Ob stavki je predvidena tudi dijaška manifestacija s povorko po tržaških ulicah, ki jo prireja Združenje višješolcev, udeležiti pa se je nameravajo tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Začetek manifestacije je napovedan za 9. uro na Goldonijevem trgu. (iž)
FERNETIČI - Izročitvi
Eden odšel, drugi prišel
Eden odhaja, drugi prihaja. Tako lahko opišemo četrtkovo vzajemno izročitev dveh obdolžencev na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči. Slovenski organi so dopoldne izročili italijanski mejni policiji 26-letnega albanskega državljana T. T., ki so ga v Italiji iskali zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Mejni policisti so ga po prevzetju odvedli v koronejski zapor, kmalu pa naj bi ga preselili v Bari. Sodnik za predhodne preiskave iz apulijske prestolnice je januarja letos namreč izdal priporni nalog na Albančev račun, dolžijo ga združevanja v zločinske namene ter posedovanja droge z namenom razpečevanja. S skupino rojakov naj bi prevažal marihuano v severno Italijo in nato v druge države.
Italijanski policisti pa so slovenskim kolegom izročili 53-letnega slovenskega državljana A. M., ki je bil v priporu v Tolmeču. Sodili mu bodo v Sloveniji, dolžijo ga sodelovanja v kriminalni združbi s področja nezakonitega priseljevanja.
KLANEC CASTAGNETO - Dvojna tatvina
Gibčni tatovi plezali po balkonih
1	
Tatovi so včasih res iznajdljivi in gibčni. S cirkuškim podvigom so v četrtek pozno popoldne izpraznili dve stanovanji v klancu Castagneto 12 (foto Kroma). Policija je ugotovila, da so nepridipravi po balkonih splezali do dru-	gega in tretjega nadstropja stanovanjskega bloka, z izvijači so odprli balkonska vrata dveh stanovanj in ukradli več nakita. Poskusili so tudi v šestem nadstropju, a se vrata niso odprla. Do tal pa so se spustili s povezanimi rjuhami.
6
Sobota, 24. novembra 2012
TRST
/
GOSPODARSTVO - Sekcija trgovine na drobno SDGZ
O pričakovanjih openskih trgovcev in možnostih digitalnega sistema DBE
Na srečanju so se člani sekcije seznanili tudi z zadnjimi zakonskimi novostmi
V ponedeljek, 19. novembra, so se v prostorih podružnice Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Obrtni Coni Zgonik srečali člani in odborniki sekcije trgovine na drobno SDGZ. Poleg pregleda aktualnih problematik in zakonskih novosti je bila to priložnost za srečanje z vodstvom konzorcija Centro in Via - Skupaj na Opčinah. Predsednik sekcije trgovine na drobno Ervin Mezgec je pozdravil prisotne in predal besedo novemu predsedniku konzorcija Borisu Bogatcu, ki je prisotnim orisal delovanje konzorcija, ki si prizadeva za gospodarsko in siceršnjo oživitev Opčin kot razširjenega trgovskega središča na odprtem. S tem namenom se prirejajo razne pobude, od božičnega sejma do razstave cvetja in zaprtja ulice s prireditvami na prostem. Openski trgovci so nakazali, da je najbolj pereč problem pomanjkanje parkirišč. Slednjega bi lahko rešili z uvedbo parkirnih mest proti plačilu, kar bi omogočilo večji pretok strank. Problem predstavlja tudi urejanje pločnikov in krožišča, ki bo po dokončanih delih vrnilo Opčine krajanom in ostalim odjemalcem, za to pa je treba imeti potrpljenje, saj se te stvari rešujejo počasi.
Ostali prisotni člani, ki imajo svoje obrate v okoliških vaseh, so prav tako orisali svoj položaj in težave, s katerimi se ukvarjajo ter možne rešitve. Predsednik sekcije Mezgec je najavil, da je SDGZ že v stiku s tržaško odbornico Eleno Pellaschiar, s katero se bo v kratkem sestalo. Borut Sardoč je nato člane seznanil z zadnjimi zakonskimi novostmi (sprostitvijo urnikov trgovin, plačili kmetijskih in jestvinskih proizvodov, družinsko kartico FJK in možnostjo pridobitve subvencij za postavitev božične razsvetljave).
Sardoč je nato predstavil čez-mejni projekt Italija-Slovenija iCON in predavatelja Tomija Ilijaša, ustanovitelja in direktorja podjetja Arc-tur iz sektorja informacijske tehnologije, ki je prisotnim predstavil poslovni digitalni ekosistem (DBE-di-gital business ecosystem). Ilijaš je prisotnim podjetnikom prikazal možnosti, ki jih nudijo sodobne informacijske tehnologije s poudarkom na vzpostavljanju čezmejnih poslovnih mrež, komunikaciji med podjetji in sodelovanju pri skupnih projektih s ciljem izboljšanja medsebojnega sodelovanja ter odnosov med podjetji in osebami. Nakazana je bila možnost vzpostavitve DBE-ja kot sistema čez-mejne virtualne kartice zvestobe, s katero bi lahko male trgovine brez velikih stroškov vzpostavile sistem, ki bi deloval preko pametnih telefonov in služil kot sredstvo za trženje ponudb oz. proizvodov. Zamisel, ki je naletela na odobravanje prisotnih, bodo člani še preučili ter preverili možnosti oz. stroške, ki bi bili povezani z vzpostavitvijo takega sistema.
JUBILEJ - Sergij Lipovec (Lipo)
Brez šale, danes jih je sedemdeset
Isti hip, ko sem zvedel, da ima Sergij Lipovec (Lipo za prijatelje) danes sedemdeset let, sem podvomil, ali ni to še ena njegovih potegavščin. Te ga namreč od mladih let spremljajo vseskozi, kot nekakšen zaščitni znak. Z njim moraš biti vedno buden, kajti žrtev znamenitih Lipotovih »šker-cov« je veliko. Naj kot očividec opišem enega izmed najbolj nedolžnih.
Ustanovitelj in nekdanji ravnatelj Slori-ja dr. Karel Šiškovič-Mitko je imel navado, da si je, medtem ko je za mizo sedel na sejah, sezuval čevlje. Nekoč mu jih je Sergij neopazno izmaknil in jih nekam skril. Po končani seji je Šiškovič, črn od jeze, kar nekaj časa taval bos po dvorani, preden je dobil čevlje nazaj. »Kdaj boš zrasel,« je tarnal Šiškovič, čeprav je vedel, da je to utvara.
Sam sem vesel, da Sergij v teh, pogosto tesnobnih časih, še vedno ohranja svoj »zaščitni znak«. Tudi za praznovanje obletnice je pripravil presenečenje. Za nekatere še eno v vrsti njegovih znamenitih potegavščin, za druge edinstveno potezo, kakor jo kdo vzame.
Sicer pa je v javnem življenju naše skupnosti njegovo delo vgrajeno v številnih sredinah, organizacijah in ustanovah. Po končani trgovski akademiji ga kot mladega fanta najdemo v tedaj komaj zgrajenem tržaškem Kulturnem domu, v ekipi Stalnega slovenskega gledališča, ki v tistem času še vedno lebdi med avanturo in perspektivo ureditve svojega statusa. Sergij ima že dobre izkušnje, vsepovsod je aktiven, še najbolj pri tabornikih RMVin v športu, njegove organizacijske sposobnosti pridejo do izraza pri vseh večjih manjšinskih manifestacijah.
A kmalu ga pot zanese na študij v Ljubljano, na fakulteto za sociologijo. V Trst se poln elana in svež od študija vrne na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer ga skupaj s Karlom Šiškovičem najdemo na Referatu za raziskave SKGZ v Ulici Geppa, zametku pozneje ustanovljenega Slovenskega raziskovalnega inštituta. Odločilen zagon za ustanovitev Slori-ja pride z odmevne tržaške mednarodne manjšinske konference leta 1974. Sergij je skupaj s Ši-škovičem in Pavlom Stranjem gonilna sila uveljavljanja Slori-ja, ki pomeni za vso manjšinsko skupnost novo dimenzijo in občuten kakovosten skok.
Z leti pride trenutek drugačnih izbir in priložnosti. Sergij je imenovan za direktorja Založništva tržaškega tiska, ki je v tistem času založniško
podjetje Primorskega dnevnika, izdaja knjige in uspešno posluje tudi na področjih uvoza-izvoza in distribucije tujih listov po nekdanji Jugoslavi-ji.To so, na koncu sedemdesetih in začetku osemdesetih, za podjetje uspešna leta, ko si nihče niti predstavljati ni mogel, kaj se bo čez nekaj let zgodilo z Jugoslavijo.
V okviru SKGZ je Sergij aktiven že kot mladinec, kar tri desetletja pa je potem nosilec različnih odgovornih funkcij. Med drugim je vrsto let član izvršnega odbora, odgovoren najprej za šolstvo, potem za tisk, pa še za uveljavljanje slovenskega jezika in izobraževanje.
Njegova delovna pot se po nekaj letih ZTT usmeri drugam, v vodstvo tedaj še uspešnega podjetja Iret, ki proizvaja elektronske komponente in zaposluje številne Slovence. A položaj Ireta je za mnoge v Trstu in državi moteč, obrat so morali po zagonetnih spletkah obveščevalnih služb zapreti. Sergij je za nekaj časa zaposlen pri deželni svetniški skupini SKP-SIK in med drugim ureja časnik Iskra. Potem se vrne k stari ljubezni, Sloriju, ki ga v resnici ni nikoli zapustil. V letih obstoja inštituta je član njegovega vodstva, tajnik, blagajnik, v bistvu nosilni steber in po potrebi faktotum. Trenutno je član nadzornega odbora.
Sergij Lipovec je v okviru naše skupnosti poznan ne le po delovnih zadolžitvah in številnih odgovornih funkcijah, katerih nosilec je bil. Vseskozi je tako rekoč aktivist, človek z idealom in vizijo napredne družbe, ki mu za takšen cilj nikoli ni bilo škoda časa in energij. Predvsem pa je človek intelektualne poštenosti in velikega srca. Vsakdo, ki je imel ali še ima opravka z njim, lahko občuti njegovo humanost, nesebičnost, poštenost in avtentičen čut za sočloveka. To so odlike ki vselej, morda pa še posebej v času, ki ga živimo, veliko pomenijo. Še na mnoga leta, dragi Lipo!
Dušan Udovič
Danes praznuje okrogli jubilej dolgoletni družbeni delavec
Sergij Lipovec
Iskreno mu čestita
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Včeraj danes
d] Lekarne
U Kino
Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hotel Transylvania«; 19.50, 22.10 »Argo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.15 »Il sospetto«; Dvorana 5: 16.40, 18.20 »Un mostro a Parigi«; 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«.
□ Čestitke
Danes, SOBOTA, 24. novembra 2012
JANEZ
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26 -Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 3.07
Jutri, NEDELJA, 25. novembra 2012
KATARINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje C, zračni tlak 1021,3 mb raste, vlaga 77-odstotna, veter 4 km na uro vzhod-nik, jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje C.
SERJOSKO! Korakaj še dolgo, dolgo, strumno, zdravo in veselo. In s tabo mi vsi!
ROMANA se je dolga leta trudila, da bi Abrahama zapodila, on pa se danes po Briščkih sprehaja in ves dan Romani nagaja, mi pa se bomo z njo veselili in ji zvečer na mnoga leta nazdravili. Klapa fešte.
S Izleti
Sobota, 24. novembra 2012
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Go-ja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Avtobus bo odpeljal iz Sesljana ob 11.45, s Križa ob 11.50, s Proseka ob 11.55. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa).
AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 347-5292058.
SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 3337702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja).
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il sospetto«.
CINECITY - 15.00, 16.00, 17.25, 18.20, 18.30, 19.50, 20.40, 21.00, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 15.30, 18.30, 21.30 »007 Skyfall«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Hotel Transylvania«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Il peg-gior Natale della mia vita«; 14.35, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Paranormal activity 4«; 14.40, 16.30 »Un mostro a Parigi«.
FELLINI - 15.15, 16.45, 20.30 »Un mostro a Parigi«; 18.30, 22.15 »Dracula«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa promessa«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 17.20, 20.40 »Atlas oblakov«; 13.15, 16.10, 18.35, 21.05, 23.30 »Časovna Zanka«; 12.05, 14.05, 16.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 18.05, 20.05, 22.00 »Nahrani me z besedami«; 14.10, 16.30 »Nora dekliščina«; 13.20
15.30 »Pogum«; 18.30, 20.25, 22.25 »Poročni video«; 17.30, 20.30, 23.20 »Skyfall«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 16.50, 20.30 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il peg-gior Natale della mia vita«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Skyfall«; 18.30, 22.15 »End of watch - Tolleranza zero«.
SUPER - 16.10, 19.40 »Il matrimonio che vorrei«; 17.50, 21.30 »7 psicopatici«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »The
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040-299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v
Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št.2 (Strada di Fiume). Tel. 3356045771.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jam-ljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481419956.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
V	LONJERJU ima Gabrijel odprto osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek.
V	SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1
AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
/
TRST
Sobota, 24. novembra 2012
7
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA,
Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040-327522, www.asilonidomaja.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com.
Ü3 Obvestila
AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici.
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com.
QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet).
SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pa-riopportunitaduino.it, lavoro@comu-ne.duino-aurisina.ts.it. Referentka službe: Erica Tricarico ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Nabrežina 158, tel. 800-00-2291. Referent za podjetja: Alessandro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182.
JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 393-2327949.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia organizirata delavnice za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah: danes, 24. novembra, 15.00-18.00 »Ptičja krmilnica« (otroci naj prinesejo glinasto vazico srednje velikosti) v prostorih KRD Doma Briščiki (Briščiki št.77) ter »Mozaik iz semen« (otroci naj prinesejo semena vseh vrst) v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Prost vstop.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 25. novembra, 15.00-19.00). Ob 16. uri bo na sporedu pravljična urica za otroke iz vrtca in osnovne šole.
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah
od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se najkasneje do ponedeljka, 26. novembra, oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN MOSP vabita na predstavitev dokumentarca Jožeta Možina »Pedro Opeka - dober prijatelj«. Pe-terlinova dvorana, ulica Donizetti, 3 -ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na srečanje z Meto Starc in Petrom Špacapanom, ki nam bosta prikazala svoje izkušnje: »Med Trstom in Afriko: pogledi na misijonsko medicino«, v ponedeljek, 26. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje.
KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 26. novembra, potekala delavnica Razgi-bavajmo možgane, ki jo vodita prof. Vali Tretnjak in psihologinja Jana Pečar, v društvenem sedežu, ob 9. oziroma ob 11. uri. Tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
NA AD FORMANDUMU V TRSTU so v teku vpisovanja na tečaje. Splošno kmetijstvo: 150 ur, pon., sre. in čet., 18.00-22.00, prvo srečanje v ponedeljek, 26. novembra. Vodenje kmečkega turizma: 100 ur, pon. in sre., 18.0022.00, prvo srečanje v ponedeljek, 26. novembra. Božični jedilni list low cost: 5 ur, v torek, 11. decembra, 17.30-22.30. Začetni tečaj kuhanja: 15 ur, ob sredah (5., 12., 19. decembra, 17.30-22.30). Tečaji jezikov (slovenščina, angleščina) in računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 0405660360, ts@adformandum.org.
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE pri Skladu Mitja Čuk: prvo srečanje tečaja bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpisi in dodatne informacije: Maša 340-9116828, masha.pre-garc@gmail.com.
40-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v petek, 30. novembra, na večerjo, ki bo v gostilni na Pesku. Informacije in prijave na tel. št.: 349-3558109 (najkasneje do torka, 27. novembra).
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 27. novembra, ob 20.15 v svojem sedežu na Opčinah, Doberdobska ulica 20/3.
KRU.T - ob četrtkih, po predhodni najavi, individualna obravnava za dobro počutje in sprostitev s tehniko Qigong. Dodatne informacije in prijave v društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje zgodovinarja, prof. Aleksa Kalca »Trst in njegovi prebivalci v 18. stoletju«.
KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, otvarja v petek, 30. novembra, ob 20. uri predbožični razstavni sejem. Razstavlja 22 ustvarjalk. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambr-ce Ivan Suppani (kitara), Florjan Sup-pani (violina), Simon Kravos (klavir). Urnik: v soboto, 1. in nedeljo, 2. decembra, 10.00-13.00; od ponedeljka, 3. do četrtka, 6. decembra, 15.0019.00. V sklopu sejma bo v soboto, 1. decembra, delavnica za otroke od 10.
ure dalje, vodila bo Morena Forte; v torek, 4. decembra, ob 15. uri pravljica za najmlajše; v sredo, 5. decembra, sladki popoldan: razstava in ponudba domačih sladic.
KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na predpraznično likovno delavnico »Nona, nono, rišimo skupaj« v soboto, 15. decembra, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Pod mentorstvom umetnice Luise Tomasetig bodo udeleženci ustvarjali božične izdelke. Prijave do 30. novembra v sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 1. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono.
ŽUPNIJA REPENTABOR v sodelovanju z občino Repentabor vabi na slovesen zaključek 500-letnice repentabrske cerkve v nedeljo, 2. decembra, ob 16 uri. Slovesno bogoslužje bo obogatil mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Po maši bo imel še krajši koncert. Po slovesnosti bo sledilo prijateljsko srečanje.
DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. decembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.0018.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 348-4702070, 18.30-19.30 ali mercati-notao@libero.it.
PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00.
13 Prireditve
VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS -
CEO vabi na ogled razstave slik v Mav-hinjah št. 22/d.
KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa vabita na koncert bohinjskih zborov danes, 24. novembra, ob 17.30 v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu. Nastopata MoPZ »Franc Urbanc« iz Bohinjske Češnjice in CPZ iz župnije Srednja vas v Bohinju.
BAMBIČEVA GALERIJA vabi v ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige Pasji dnevi avtorice Jasne Jurečič z ilustracijami Jasne Merku. Avtorici bo predstavila prof. Magda Jev-nikar. Opčine, Proseška ul. 131.
NAGRADA DARKO BRATINA Poklon viziji 2012 v organizaciji Kinoateljeja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 uri v Gledališču Miela bomo vrteli filma Abesinija in Splav meduze. Prisoten bo dobitnik nagrade 2012 Karpo Godina.
REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč« do petka, 30. novembra, po sledečem urniku: ponedeljek in sreda 9.00-17.00; torek, četrtek in petek pa 9.00-13.00.
SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v sredo, 28. novembra, ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2013«, ki so ga izdale vaške organizacije, in na fotografsko razstavo Damjana Križmančiča »Cvetovi kraškega roba«, v sodelovanju s Fotovi-
deo80. Zapela in zaplesala bo folklorna skupina kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri na prvo predavanje iz ciklusa o odnosih v družini in družbi. Dr. medicine Sanja Rozman, strokovnjakinja za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, bo govorila na temo: »Živeti v sanjah ali v kvalitetnem odnosu? Sanje imajo svojo ceno!«. Pridite v velikem številu!
NARODNI DOM - do 30. novembra je na ogled razstava še neobjavljenih fotografij Maria Magajne ob 5. obletnici njegove smrti »Mario Magajna, fotograf svojega časa«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 10. do 12. ure (za skupine po predhodnem dogovoru). Vabljeni.
ZSKD v sodelovanju z društvom Tabor organizira v petek, 30. novembra, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«. Ljubitelji sodobnega in klasičnega plesa toplo vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov »Pesem jeseni 2012« v soboto, 1. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na premiero igre Na odprtem morju (avtor Slawo-mir Mrožek, režija Gregor Geč) v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel.
SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 2. decembra, od 17.30 dalje v notranje prostore Parka Hribenca na »Veselo popoldne« z nastopom MoPZ Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Guštin ter z glasbo v živo. Na razpolago bodo tipične jesenske jedi in po-kušnja novega vina domačih vinogradnikov.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE KILJAN FERLUGA IN ZADRUGA VESNA vabita na predstavitev publikacije »Novice z miljskega konca -O zgodovini Slovencev v miljskem območju« v ponedeljek, 3. decembra, ob 18.30 v dvorani Millo v Miljah.
ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gro-padi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
S Mali oglasi
V SAMATORCI pri balinišču se je izgubil tigrasti maček z belimi tačkami, ki odgovarja na ime Cefo. Kdor bi ga našel naj pokliče tel. št. 348-8721197.
AVTO skoda fabia wagon 1400, letnik 2009, prevoženih 16.000 km, edini lastnik, prodam zaradi bolezni. Tel. št.: 040-308675 (ob uri kosila).
DAJEM V NAJEM malo stanovanje na Kozini, prenovljeno. Najemnina po dogovoru. Tel. 392-2225821 ali 0038631260498.
GARAŽO dajem v najem v neposredni bližini SSG (Ul. Donadoni). Tel. št.: 040-213385.
IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 335-6445419.
IŠČEM SNEŽNE VERIGE za klasični fiat 500. Če jih kdo ima in jih ne potrebuje več, prosim, naj mi sporoči. Janko: 040-299632.
OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947.
PICKUP letnik 2009 prodam. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM 15 kamnitih starih stopnic. Tel. št.: 338-1182211.
ö Poslovni oglasi
PRODAM STANOVANJE v centru Opčin. Tel.040-2171146 ob uri kosila in večerje
IŠČEMO SLOVENSKO GOVOREČE TELEFONISTKE-TE iz Trsta za lahko delo telemarketinga. Delovni urnik 12.00-15.00.
Za razgovor klicati 040-367771 od ponedejka do petka med 12. in 15. uro.
PRODAM lončene pečnice za izdelavo peči visoke 2,5 m, široke 1,10 m, globoke 70 cm, sivo-zelene barve, skupno z vrati iz gize za kurjavo, za 250,00 evrov. Tel. št.: 349-8430222.
PRODAM skuter aprilia rs 125, letnik 2001, 13.500 km, prenovljen. Tel. št.:
339-1026752.
PRODAM diationično harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g. Tel. št.: 335-8123791.
PRODAM diatonično harmoniko, 1.300,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835.
PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631.
PRODAM stroje za pralnico in suho čiščenje po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3468321835.
RUŠČINO bi se rad naučil: iščem slovensko govorečo osebo, ki bi me učila enkrat tedensko. Tel. št.: 3284120196, raje popoldne ali zvečer.
V	BOLJUNCU na placu dajem v najem prostor 55 kv.m. Tel. št.: 348-3667765.
V	NAJEM dajem manjše opremljeno stanovanje v bližini nove univerze in zavoda Volta za krajše obdobje. Tel. št.:
340-5589342.
V	TREBČAH prodajamo kraško hišo potrebno prenove, 190 kv.m. in 2.500 kv.m. vrta. Tel. št.: 340-5706725.
Prispevki
V	spomin na partizana Ivana Slavca darujejo Drago Slavec 20,00 evrov, Jordan Kuzmič 20,00 evrov, Danica Smotlak 10,00 evrov, Nerina Žerjal 10,00 evrov, Jušti Žerjal 20,00 evrov, Roman Smotlak 15,00 evrov in Josip Lauriha 15,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg.
Ob priliki 50. obletnice poroke darujeta Pepi in Marija Stopar 250,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo in 150,00 evrov za Šentjakobski cerkveni pevski zbor.
Ob priliki 50. obletnice poroke Pepija in Marije Stopar darujeta Miranda in Gildo Zettin 250,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grob drage sestrične Stane Korošec vd. Salvi daruje bratranec Pepi z družino 100,00 evrov za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob drage sestrične Stane Korošec vd. Salvi daruje bratranec Silverio z družino 30,00 evrov za TFS Stu ledi.
V	spomin na drago Magdo Mokole vd. Kuk darujejo Radovan in Danica Še-mec 50,00 evrov, Sanja Adamič 20,00 evrov in Albina Vrabec 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	trajni spomin na Oskarja Kjudra darujeta Vasilij in Lisa 20,00 evrov za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na dragega sina Sergija Grudna daruje oče Stanko 100,00 evrov za združenje Amici Hospice Pineta del Carso in 100,00 evrov za združenje AIRC.
V	spomin na Sergija Grudna darujeta sestra Tatjana in Karlo 100,00 evrov za združenje Amici Hospice Pineta del Carso in 100,00 evrov za združenje AIRC.
V	spomin na Sergiota Grudna daruje Alberto Gruden 20,00 evrov za združenje Amici Hospice Pineta del Car-so in 30,00 evrov za združenje AIRC.
V	spomin na Emila Čuka darujeta Milan in Lidija 100,00 evrov za SKD Primorec.
V	spomin na Emila Čuka daruje družina Milkovič (Trebče št. 147) 50,00 evrov za SKD Primorec.
V	spomin na Emila Čuka daruje vnuk Robert 20,00 evrov za VZPI-ANPI Trebče.
8
Sobota, 24. novembra 2012
TRST
/
opčine - Predsinočnjim v Prosvetnem domu žalna seja
Vstajenje Primorske Oskarju Kjudru v pozdrav
Kolikšen ugled je v naši skupnosti užival Oskar Kjuder in kako so bili ljudje nanj navezani, je predsinočnjim pokazala nabito polna dvorana open-skega Prosvetnega doma, kje je ob prisotnosti vdove Milke, hčerk Jagode in Katje ter drugih svojcev potekala žalna seja v njegov spomin.
Za slovo od svojega legendarnega dirigenta so se na odru zbrali pevke, pevci in člani orkestra Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvo Pie Cah. Na odru si bile poleg mae-strovega potreta položene njegova ti-tovka, violina in harmonika. Po pozdravu Rade Zergol odjeknile note violine Mateja Santija ob spremljavi harmonikarja Fulvia Jurinčiča. Prvi se je na svojega profesorja z nagovorom spomnil violinist Žarko Hrvatič, prvi, ki je na Glasbeni matici diplomiral iz violine pod vodstvom Oskarja Kjudra. Hrvatič je vse življenje ostal povezan s svojim mentorjem, ki mu je kot človek in pedagog pomenil zelo veliko. Naletelo je, da sta imela tudi mestoma drugačne poglede, a družila sta ju bodisi ljubezen do glasbe kot pogled na svet. Nekdanji gojenec in pozneje uveljavljeni violinist je izpostavil velik Kju-drov glasbeni instinkt, obenem pa čustvenost, ki sta bila osnovni potezi njegovega značaja.
Rada Cergol je nato posredovala nagovor zaradi bolezni odsotnega predsednika TPPZ Igorja Pavletiča, iz katerega je prišla do izraza neverjetna energija, ki jo je Oskar Kjuder vložil v nastanek in razvoj partizanskega zbora. Tak projekt je lahko uspel samo nekomu, ki je bil do kraja prepričan v to, kar partizanstvo in partizanska pesem pomenita. Oskar je do zadnjega ostal neomajno zvest svojemu prepričanju.
Edvin Švab je v imenu pokrajinskega združenja VZPI-ANPI izrekel zadnji pozdrav partizanu in glasbeniku, ki je vsej skupnosti zapustil edinstveno dediščino. V imenu Stranke komunistične prenove pa se je od Kjudra poslovil Renato Kneipp, ki je izpostavil doslednost njegovega političnega prepričanja, saj je bil med pobudniki ustanovitve stranke.
Najbolj občuten pozdrav pa so svojemu dirigentu poklonili pevke in pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki so zapeli njegove najljubše pesmi: Hej brigade, Kjuderjevo Sla-vospev 1. in 2. Prekomorski brigadi, na koncu pa je vsa dvorana z oroselimi očmi gromko zapela Vstajenje Primorske.
Za slovo od svojega legendarnega dirigenta so se na odru zbrali pevke, pevci in člani orkestra Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvo Pie Cah.
KROMA
cerkev - Adventni niz srečanj Katedre sv. Justa
V krizi iz krize
Račun, ki ga bo moral Trst plačati zaradi krize, bo vsak dan bolj slan in brez družbene kohezije in solidarnosti bodo posledice lahko zaskrbljujoče, zato je temeljnega pomena povezanost institucij. Tako meni tržaški nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi, ki je včeraj dopoldne na škofiji skupaj z vikarjem za kulturo msgr. Ettorejem Malnatijem predstavil letošnji adventni niz srečanj v okviru pobude Katedra sv. Justa, ki bo tudi letos, tako kot lani, posvečen trenutni hudi gospodarski krizi in možnim izhodom iz le-te.
Naslov niza treh srečanj, ki bodo potekala v prostorih nekdanje hidrodi-namične centrale v starem pristanišču, se namreč glasi V krizi ... iz krize in je torej že drugič posvečen težkemu kriznemu trenutku, z njim pa krajevna Cerkev želi prispevati k razumevanju krize in spodbuditi odgovorne, da se najdejo rešitve, ki naj gredo v smer razvoja.
Prav razvoj je ključna beseda, ki zaznamuje teme vseh treh srečanj. Že ta ponedeljek, 26. novembra, bo srečanje z na-
Nadškof Giampaolo Crepaldi
KROMA
slovom Kriza, razvoj in Trst, o čemer bosta govorila glavni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni in tržaški župan Roberto Cosolini. O tem, kakšen gospodarski model potrebujemo, bo posvečeno drugo srečanje z naslovom Kriza, reforme, razvoj, ki bo 3. decembra, govorila pa bosta Stefano Zamagni, docent politične ekonomije na Univerzi v Bolo-gni in dekan tržaške ekonomske fakultete Gianluigi Gallenti. Tretje in zadnje srečanje bo 10. decembra, osrednja gosta pa bosta minister za okolje Corrado Clini in
predsednik Dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo, ki bosta govorila na temo Razvoj in okolje: odpravimo onesnaženost v Trstu, saj so organizatorji prepričani, da je v Trstu okoljsko vprašanje tesno povezano z vprašanjem razvoja. Vsa srečanja se bodo začela ob 20.30, na območju bivše hidrodinamične centrale bo možno parkiranje, vsekakor bo vsakič ob 20. uri izpred hotela Savoia odpeljal brezplačen avtobus, ki ga bo dala na voljo Pristaniška oblast.
Nadškof Crepaldi upa, da bo pobuda dobro sprejeta, prepričan je tudi, da tržaška Cerkev daje svoj doprinos k reševanju oz. blažitvi posledic krize (si-nočnje zasedanje škofijskega pastoralnega sveta je bilo npr. v celoti posvečeno problematiki zaposlovanja). V tem okviru je poudaril, da se končuje preureditev prostorov v župniji Blažene Device milostljive, kjer bo zaživel t.i. emporij solidarnosti, ki bo po nadškofovih besedah predstavljal inovativno obliko pozornosti do revnih. (iž)
občina trst - Bogat spored
Predstavili letošnje božične prireditve
Letošnji božič bo v tržaški občini bogatejše obeležen kot prejšnje leto. Lani se je Cosolinijeva uprava - tudi zaradi hude gospodarske krize - odločila za skromnejše praznovanje božiča, kar je izzvalo predvsem v vrstah desnosredinske opozicije ogorčeno nasprotovanje in proteste.
Letos bo - vsaj sodeč po včerajšnji predstavitvi božičnih prireditev - po vsej verjetnosti drugače. Župan Cosolini in občinska odbornica za trgovino Elena Pel-laschiar sta ob prisotnosti nadzornika Fundacije gledališča Verdi Claudia Orazija in predstavnikov stanovskih organizacij (med njimi tudi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja) sta poudarila, da bodo letošnji božič obeležile košate smreke na osrednjih mestnih trgih, lučke in svetlobni efekti po trgih in ulicah, koncerti pevskih zborov in godb na pihala, sejmi in nekatere pomenljive razstave.
Potrudili smo se, da bi v mestu ustvarili najlepše božično vzdušje, je poudaril župan Cosolini. Izrecno se je zahvalil Fundaciji CRTrieste, Pokrajini Trst in gledališču Verdi ter stanovskim
organizacijam, ki so pripomogle k sestavi in uresničitvi prireditev programa Božič 2012.
Ob praznikih bodo odprli štiri kvalitetne razstave: Tiepolo v Trstu v muzeju Sartorio, Muzej Revoltella in umetnost, arhitektura ter dizajn v Trstu v dvajsetih in tridesetih leti preteklega stoletja, Nor-dio in Oberdan, dokumenti za obletnico ter Drzni Bonelli, razstava znanega italijanskega risarja stripov, ki bo odprta v prostorih nekdanje ribarnice od 2. decembra do 3. marca 2013.
Od 30. novembra do 6.januarja bo na Ponterošu spet vabilo drsališče, od 13. do 23.decembra pa bo na Trgu sv. Antona tradicionalni božični sejem, medtem ko bo že prej, od 1.do 8. decembra na Akve-dotu Miklavžev sejem.
Na Velikem trgu bo stala bogata božična smreka, dar dežele Furlanije-Julij-ske krajine, v prihodnjih dneh pa bodo postavili božična drevesca tudi na Borznem trgu, Trgu Goldoni in na Trgu sv. Antona, medtem ko bodo po rajonih namestili še deset smrek.
ad formandum - Tečaji
Ustvarjalno kuhanje za božično obdobje
Ustvarjalnost, zabava, originalne zamisli: to so, piše v sporočilu za javnost, značilnosti kuharskih tečajev, ki jih prireja socialno podjetje Ad for-mandum. Za vse, ki iščejo nove recepte, ki uživajo v kuhanju in ustvarjalni pripravi krožnikov ali enostavno ljubijo dobro hrano, so na voljo kuharski tečaji, ki jih Ad formandum v Trstu prireja na sedežu Gostinske šole na Fernetičih.
»Kratki kuharski tečaji, ki dopolnjujejo našo izobraževalno dejavnost na gostinskem področju, omogočajo, da se originalnost in ustvarjalnost v kuhinji spajata z zabavo. 15-urni tečaj Prvi koraki v kuhanju je na-menjem vsem, ki ne vedo, kje bi se lotili: osnovni tečaj kuharske tehnike bo vodil kuhar Ezio Zanon, ki bo udeležencem razkril tudi lažje recepte za pripravo mesa, rib in sladic,« pravi Anna Maria Milič, odgovorna za programe na tržaškem sedežu Ad formanduma. Tečaj bo potekal ob sre-
dah od 17.30 do 22.30. Prvo srečanje bo 5. decembra.
Slavnostno kosilo ali večerja v družinskem krogu in ob lepo pogrnjeni mizi že od nekdaj sodi med posebne božične radosti. Ob tradicionalnih jedeh lahko za praznik pripravimo tudi številne druge jedi, ki so sicer lažje, vendar prav nič manj okusne: »Če želite presenetiti družinske člane, a nimate veliko časa, da bi se posvetili kuhanju, vas vabimo, da se nam pridružite na tečaju Božični jedilni list low cost: v enem samem večeru spoznate, kako pripraviti odličen jedilni list z nizkim budgetom in v kratkem času,« zaključuje Miličeva . Božični jedilnik low cost bo potekal v torek, 11. decembra.
Za vse kuharske tečaje, ki jih ponuja Ad formandum, so odprta vpisovanja: za več informacij se zainteresirani lahko oglasijo na sedežu v Trstu (ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, e-pošta: ts@adformandum.org).
Posvet o Ivu Andricu
V muzeju Revoltella v Trstu bo danes posvet o Ivu Andricu na temo: Andri-čevi mostovi - jezik, identiteta in pisanje včeraj in danes. Posvet prireja združenje Cizerouno ob 120. obletnici rojstva srbskega nobelovca in ob 90. obletnici njegovega prihoda v Trst. Strokovno srečanje se bo pričelo ob 9.30, na njem pa bodo po uvodnih pozdravih po vrsti govorili pisatelj Drago Jančar, pisatelj in publicist Milan Ra-kovac, zgodovinar književnosti in esejist Ivan Lovrenovič ter pisatelj in zgodovinar Slavko Goldstein. To bo prva iz niza pobud, ki jih združenje Cizerouno namerava prirediti za boljše poznavanje lika in dela Iva An-driča pri nas ob podpori Dežele FJK in Tržaške trgovinske zbornice. Spored sta pripravila Mila Lazič in Massimiliano Schiozzi. V ta sklop spada tudi predstava Pismo iz 1920, ki jo bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo 28. t. m. v mali dvorani Kulturnega doma.
Portoverto.it zbira podpise za odprtje starega pristanišča
Nekateri predstavniki skupine Porto-verto.it bodo danes na Trgu Bartoli nadaljevali z zbiranjem podpisov za peticijo, katere namen je zahtevati odprtje starega pristanišča in preselitve prostocarinske cone. Skupino Porto-verto.it sestavljajo številni občani in javni upravitelji, ki so se rodili v obdobju, ko so se v starem pristanišču prekinile pristaniške dejavnosti. Podpise bodo zbirali od 11. do 19. ure. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani http://www.portoverto.it, kjer je mogoče tudi podpisati peticijo.
Prekinitev službe CUP
Bolnišnično-univerzitetno podjetje je sporočilo, da se je včeraj začel prehod k deželnemu zdravstvenemu sistemu. Zaradi tega bo do vključno ponedeljka služba CUP za rezervacijo specialističnih pregledov prekinjena. Vsa »okenca« Cup v tržaški pokrajini v bolnišnicah, na sedežih zdravstvenega podjetja, v lekarnah in v otroški bolnišnici Burlo Garo-folo ne bodo torej delovala do torka. Prav tako bo izključena telefonska povezava z deželnim call centrom 800 488 884. Kdor potrebuje nujne preglede, se lahko obrne na zasebne strukture, ki jih priznava državni zdravstveni sistem.
Začasno zaprtje dveh občinskih knjižnic
Občinski knjižnici Quarantotti Gambini in Stelio Mattioni bosta zaradi pre-ureditvenih del zaprti več dni. Knjižnica Quarantotti Gambini bo zaprta za javnost od ponedeljka, 26. novembra, do petka, 7. decembra, in bo ponovno redno odprta od 10. decembra dalje. Sekcija za otroke bo vsekakor v tem obdobju odprta z običajnim urnikom in storitvami. Knjižnica Mattioni v Naselju sv. Sergija pa bo zaprta od ponedeljka, 10., do četrtka, 20. decembra, in bo ponovno odprta v petek, 21. decembra, ob 16. uri.
Razpis za revizorje
Občina Trst obvešča, da bo v torek, 27. novembra, ob 12.30 zapadel rok za vlaganje kandidatur za mesto člana kolegija revizorjev za triletje 2012-2015. Prosilci morajo vložiti pisno prošnjo (obrazec je na spletni strani www.re-tecivica.trieste.it), fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta in kuriku-lum na generalnem protokolu Občine Trst v Ul. Punta del Forno št. 2, ki je odprt od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, v ponedeljek tudi med 14. uro in 16.30. Prošnje sprejemajo tudi prek elektronske pošte (z digitalnim podpisom) na naslovu comune.trie-ste@certgov.fvg.it. Informacije nudijo v uradu za stike z javnostmi v Ul. Procureria št. 2 (tel. 040-6754850).
V Škednju o budizmu
Jutri bo v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Škednju po slovenski maši, ki bo ob 10.30, pogovor s tržaško budistično redovnico in predsednico tržaškega tibetanskega budističnega centra Sakya Kunga Choling Malvino Savio. Prisoten bo tudi Claudio Caramia iz Svetovne konference verstev za mir.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 24. novembra 2012
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Razkol na levici
Darja Kocbek
Prvi krog predsedniških volitev pred dvema tednoma je zaostril razhajanja na slovenski levici. Pravzaprav bi bilo mogoče govoriti že kar o odkritem spopadu oziroma razkolu, zlasti po objavi pisma, ki ga je nekdanji predsednik države Milan Kučan, do lanskih parlamentarnih volitev podpornik socialdemokratov (SD), poslal zmagovalcu prvega kroga predsedniških volitev Borutu Pahorju, donedavnemu predsedniku SD in predsedniku prejšnje levosredinske koalicijske vlade.
Pahor je kot predsedniški kandidat socialdemokratov, druge največje opozicijske stranke, v prvem krogu nepričakovano dobil največ glasov volivcev in premagal favorita, sedanjega predsednika Danila Turka, ki ima podporo stranke Pozitivna Slovenija, glavne konku-rentke socialdemokratov za prevlado na levici in največje opozicijske stranke.
Za drugi krog volitev, ki bo 2. decembra, javnomnenjske ankete, ki so sicer vse manj zanesljive, napovedujejo prepričljivo zmago Pahorja. Po naključju ali pa tudi ne, je Kučan omenjeno pismo, v katerem Pahorju očita manipu-lantsko predvolilno kampanjo, objavil po teh anketah. Milan Kučan je namreč eden najbolj vidnih in vplivnih podpornikov Danila Turka in Zorana Jankoviča, ljubljanskega župana in predsednika stranke Pozitivna Slovenija, ustanovljene tik pred lanskimi izrednimi parlamentarnimi volitvami. Stranka je po volitvah prevzela primat na levici, Jankovič, ki se mu resda pred letom dni ni posrečilo sestaviti vlade, pa se ima za vodjo celotnega levega tabora.
Tako Pahor kot Janez Janša, premier in predsednik največje vladne stranke SDS, imata za »fenomen Jankovič«
enako razlago. Za njegov vzpon tako na ljubljanski županski položaj kot na nacionalno politično prizorišče naj bi bili zaslužni »strici iz ozadja«, torej druščina pretežno upokojenih politikov, gospodarstvenikov in drugih »starih fantov«. Ker Pahor sintagmo o »stricih iz ozadja« še posebej izdatno uporablja v svoji kampanji, mu nasprotniki na levici, podporniki sedanjega predsednika Türka, očitajo, da prevzema Janševo retoriko. Kučan je zato Pahorja v pismu pozval, naj pojasni, kdo so strici iz ozadja. »Nisem sem se Ti oglasil v prvem krogu predsedniških volitev, ker sem pričakoval, da boš v javnih nastopih vendarle našel priložnost za razjasnitev namigovanj o stricih iz ozadja, ki naj bi zrušili Tvojo vlado, zato ker nisi bil pripravljen izpolnjevati njihovih zahtev. V nastopih, ki jih bo v drugem krogu verjetno dovolj, pa je vendarle čas, da o tem poveš resnico,« je Kučan, ki zase trdi, da ne deluje iz ozadja, napisal Pahorju.
»V zadnjih dneh sem deležen številnih odprtih pisem, v katerih se izražajo različna mnenja in stališča. To je sestavni del demokratičnega procesa. Izkoriščam to priložnost za ponovni poudarek, da se v predsedniško kampanjo nisem podal proti komu ali čemu, temveč za ideje in vizije, v katere verjamem in skušam pridobiti podporo večine ljudi,« mu je odgovoril Pahor, ki imen stricev ne pove.
Türk, ki sicer kandidira kot neodvisni kandidat s podpisi volivcev, Pozitivna Slovenija pa mu je enako kot Kučan izrazila podporo, razlaga, da so strici iz ozadja ena od teorij zarote. Kučanovo pismo po njegovem »opozarja na problem, ki se je pokazal v prvi fazi kampanje, v kateri je bilo veliko omenjanja stricev iz
ozadja«. Bilo je tudi veliko insinuacij, podtikanj, trditev, ki niso bile opremljene s konkretnimi imeni, zato bi po njegovih besedah bilo treba povedati, »kdo so ti strici iz ozadja, kje so delovali in kaj so naredili«. V Pozitivni Sloveniji se na Kučanovo pismo niso uradno odzvali.
Da so socialdemokrati Kučanu zamerili, da se jim je odrekel, je januarja najbolj odmevno povedal pomembni član stranke in dolgoletni poslanec Miran Potrč. Za časopis Dnevnik je dejal, da ustanavljanja novih strank socialdemokrati niso razumeli kot odpiranje političnega prostora, »ampak bolj kot proti nam naperjeno dejavnost«. Za takšno stanje je soodgovoren tudi Kučan, saj je sodeloval pri ustanavljanju Pozitivne Slovenije. Pri tem vsaj z vidika interesov socialne demokracije ni dobro opravil svojega dela, je dejal Potrč. Predsednik socialdemokratov Igor Lukšič zdaj pravi, da se z odzivi na Kučanovo pismo »lepo čisti kalna voda na levici in v državi«.
Bistvena razlika med socialdemokrati ter Pozitivno Slovenijo in tudi Danilom Turkom je, da socialdemokrati kot levosredinska opozicija nočejo podpreti politike rušenja sedanje Janševe des-nosredinske vlade, za kakršno se zavzema Pozitivna Slovenija, ki je prepričana, da je desnici treba onemogočiti »popolno ugrabitev države«.
Če bo naslednjo nedeljo Pahor v drugem krogu premagal Turka in postal novi predsednik države, bo to drugi poraz levice, ki bi hotela veljati za novo. In čeprav bi ta poraz, natančneje Pahorje-va zmaga s podporo socialnih demokratov, znal pomeniti tudi nepričakovano hitro povrnitev primata na levici, to še ne bi pomenilo, da bi volivci dobili resno alternativo sedanji desni vladi.
odprta tribuna
Grozljivi podatki o nasilju nad ženskami
OZN je pred leti proglasila 25. november za mednarodni dan proti nasilju nad ženskami s ciljem, da se države ter druge javne in zasebne ustanove zamislijo nad to še vedno zelo perečo družbeno problematiko.
V mesecu septembru je po obširni zapravi v parlamentu in eno leto po uradnem podpisu konvencije Sveta Evrope v Istanbulu tudi italijanska vlada podpisala konvencijo in se tako pridružila ostalim 24 državam članicam Evropske skupnosti, ki so jo že osvojile, čeprav je številne še niso ratificirale, tako, da bi lahko konvencija postala tudi dejansko del evropske zakonodaje.
Zal moram izhajati iz podatkov, da je v letošnjem letu v Italiji umrlo zaradi nasilja kar 126 žensk, ki so bile povečini žrtve nasilja v družinskem krogu. Problematika je očitno pereča, saj to dejansko pomeni, da vsak drugi dan umre ena ženska, ki je žrtev nasilja. Pojav je izraz globoke krize, ki jo doživlja očitno italijanska družba in ga je potrebno analizirati vsekakor večplastno tako iz socialnega kot iz kulturnega zornega vidika. Ni dvoma, da situacija zahteva zelo jasne politične posege in aktivno vlogo vseh javnih ustanov in raznih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v naši družbeni stvarnosti. To so tematike, ki zahtevajo jasne politične izbire s strani vlade in javnih uprav na vseh nivojih z opredelitvijo posegov na teritoriju, kajti izziv je za celotno našo družbo prepomemben, da bi ga kar tako poenostavljali.
Osebno občutim izrazito nelagodje ob tem, da se moramo v Italiji stalno »srečevati« z vsebinami, ki zadevajo obravnavo ženskega telesa in s stalnim potrjevanjem številnih že pridobljenih civilnih pravic, ki si jih je kulturno omikana in napredna italijanska družba pridobila v sedemdesetih in osemdesetih letih (mislim na zakon o materinstvu, zakon 194, zakon o družinskem pravu, zakon o enakih možnostih, zakon za žrtve spolnega nasilja, zakon o stalkingu itd). Očitno je obdobje berlusconizma in njegovo izrazito medijsko obvladovanje italijanskega prostora v teh zadnjih dvajsetih letih zelo zaznamovalo italijansko družbo, in to ne le z ekonomskega vidika, ampak so jo v marsičem spremenili, tako da se dejansko slabše kulturno dojema vloga ženske v današnji družbi in ženske nasplo.
Povedati si moramo odkrito, da je v naši družbi vedno bolj odsotna kultura spoštovanja. Vrednote, kot so spoštovanje drugačnega, različnega, drugače mislečega, očitno niso sestavni del slehernega državljana, ampak jih je potrebno vedno znova utrjevati toliko bolj na področjih, ki zadevajo socialno šibke in zato ogrožene subjekte. Povsod po državi se v tem obdobju odvijajo razne pobude, ki zadevajo obravnavo tematik nasilja v družbi. Te vsebine so prisotne tudi pri nas in so torej sestavni del tudi naše tržaške pokrajinske stvarnosti. Prav zato smo tržaški pokrajinski svetniki v sodelovanju s pokrajinskim odborom tem tematikam posvetili v četrtek 22. novembra izredno sejo pokrajinskega sveta.
Na sejo smo povabili ugledne krajevne strokovnjake in predavatelje, pokrajinsko predsednico komisije za enake možnosti in članice raznih ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja nad ženskami, da nam posredujejo svoje izkušnje in znanje, kako naj se zoperstavimo temu družbenemu fenomenu ter predvsem, kako naj učinkovito ukrepamo, da se ne bi naslednje leto ponovno zgolj spraševali, analizirali in spominjali, ampak z našimi združenimi močmi zajezili ta srhljiv trend smrti žensk zaradi nasilja.
Nadja Debenjak, pokrajinska svetnica Demokratske stranke
PISMA
Ma
Razklanost
Pozorno spremljam objave avtorjev, ki se nanašajo na volitve predsednika Republike Slovenije. Veliko napisov in izrečenih besed je imelo namen zmanjšati podporo Pahorju.
Tudi Pirjevčev citirani članek v tistem delu, ki se nanaša na Pahorja ima podobni namen. Pirjevčeve trdi-tve,da smo razklani na dva tabora so točne. A zato je najmanj kriv Pahor, ki že dolgo poskuša preseči delitve,ki nas vodijo v prepad! Pirjevec pravi, da se Pahor kot predsednik vlade ni izkazal. Pri teh trditvah vsi pozabljajo, da se je uničevanje slovenskega gospodarstva dogajalo največ v obdobju, ko Pahor ni bil ne predsednik vlade in ne predsednik republike! Pirjevec pravi, da če bo Pahor zmagal, bomo ostali v labirintu sovraštva. Pahor bo vsaj poskušal preseči stara sovraštva in stare delitve! Pirjevec pravi,da gre Pahorju predvsem za osebno uveljavitev in za populistične poteze.
Kaj pa je izvolitev za predsednika države? To je tudi osebna uveljavitev katerega koli kandidata! Popu-listične poteze? Pri katerem kandidatu jih ni? In nazadnje. Pirjevec pravi, da Pahor ni Tezej sposoben, da se zmagovito spopade z Minotavrom. Morda pa bo Pahor kot Hanibal na poti skozi hribovje sovraštva in starih zamer našel pravo Ariadnino nit, da se izognemo prepadu. Bolj kot njegov protikandidat. Kot star levičar mu verjamem.
Ado Butala, Izola
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Kakšno darilo?
Vsak čas bo tu Sv. Miklavž in za njim božični in novoletni čas, ko bomo kar tekmovali v obdarovanju svojih otrok, vnukov in nečakov ... Na prodajnih policah se v specializiranih trgovinah že bohotijo igrače vseh vrst, vseh mer in vseh cen. Ko jih pogledamo, se v marsikomu zariše podoba kaosa, ki vlada v otroški sobi, kjer so vseh vrst igrače nagrmadene na tleh v pisanem neredu, kjer nas izpod slikanice radovedno gleda plišasta muca, sredi nametanih lego kock kraljuje gasilsko vozilo in sploh ne vemo, kako bi prišli do otroške postelje, ne da bi pohodili dinozavra ali strli glavo dojenčku iz umetne mase . Odrasli se zgražajo nad takim neredom, ki mu ni videti konca, otroci pa se v tem kaosu še igrati ne morejo dovolj intenzivno, s polno domišljijo, da ne govorimo o preobilici (modnih) igrača, ki jih otroci kaj kmalu odvržejo in se več ne spomnijo nanje.
Starši si tu pa tam morebiti zastavijo vprašanje, katere igrače otrok resnično potrebuje, kadar začne vrsta igrač in pripomočkov zasuvati njihove otroke že od rojstva dalje, Nekateri bi res želeli omejiti tako brezglavo nakupovanje. Sodobna industrija igrač pa ves čas usmerja vse svoje reklamne spote neposredno v svojo ciljno skupino - otroke, tako da ti brez pravega razumevanja in le pod vplivom propagandnega prigovarjanja naprej izsiljujejo odrasle; preobremenjeni odrasli pa se naposled predajo in jim ugodijo. Zato je zelo pomembno, da starši soodločajo pri nakupu igrač. Začne se, kot rečeno, že ob otrokovem rojstvu, ko sorodniki in prijatelji zasujejo otroka z igračami, ki največkrat niso potrebne. Ko iz dojenčka zraste malček, postane vse teže katero (staršem nepriljubljeno) igračo zavreči, saj se malček takoj zave, če nekaj manjka.
Najbolj zanimivo pa je, ko ob kupu vsakovrstnih pisanih in domnevno privlačnih igrač, tvoj malček izbere za igranje npr. polena, ki so zložena ob peči v zaboju za drva in začne z njimi graditi, karkoli že, jih postavljati pokonci, povezovati v vrata in prekrivati s strehami, medtem ko njegova domišljija dobiva krila.
Mnoge igrače, celo take, ki jih dajejo naziv igrača za učenje, otroka ne spodbujajo, pač pa celo zavirajo njegovo ustvarjalno igro. Tudi zaradi tega, ker jih ima otrok preveč na razpolago. Pretirano število dražljajev je potem krivo, da se otrok prehitro obrača od ene reči k drugi in se sploh ne more intenzivneje ukvarjati samo z eno igračo. Na tak način je tudi učni učinek zmanjšan. Izvedenci menijo, da je za primeren razvoj otrokove du-ševnosti veliko bolje, če mu ponudimo manj igrač. Tako bo otrok pri igranju veliko bolj uporabljal svojo domišljijo, se veliko dalj časa posvetil samo eni igri in tam gradil svoj posebni svet. Zelo pomembno pa je tudi, da je igrača kvalitetna, kar pomeni, da je primerna njegovi starosti, posameznikovim potrebam in za otroka varna.
Bistveno je, da omogoča otroku zaznavanje z vsemi čuti, ker to odločilno prispeva k zdravemu telesnemu, duševnemu in čustvenemu razvoju. V vsakdanjem življenju je najbolje, če starši ves čas spodbudno delujejo na otroka, tako da v to vključujejo vse otrokove čute, kar je navadno tako za manjše kota za večje otroke zelo zabavno. Kakšno zadovoljstvo in glasen smeh vzbudi mama, če malčka posede na odejo in ga nato vozi po dnevni sobi. Malček nabira izkušnje o prostoru in smereh in to na najbolj zabaven način. Zaznavati z vsemi ču-
ti pomeni torej slišati, videti, okušati, otipati, začutiti svoje telo in se gibati. Čeprav ima vse te sposobnosti že novorojenček, je pomembno, da jih takoj v prvem letu življenja še naprej urimo in utrjujemo. Možgani morajo vedno na novo krepiti učenje povezovanja čutnih vtisov v smiselno celoto. Najbolj lahko ugotovimo pomembnost pravega in zdravega razvoja, ko primerjamo otroka brez težav z otrokom, ki ima moteno zaznavanje. Motnje zaznavanja se lahko kažejo na zelo različne načine, večinoma pa so vzporedne z vedenjskimi motnjami.
Starši primerno ukrepajo za zdrav razvoj, če ne izgubijo nobene priložnosti za spodbujanje svojega otroka. To lahko uresničijo v vsakdanjem življenju z malimi domačimi opravili: pogrniti mizo, sortirati nogavice, pomesti kuhinjo ... Gre za opravila, ki jih lahko dela tudi malček, ki dobi na tak način občutek, da je naredil nekaj skupnega in pomembnega, hkrati pa nezavedno in na privlačen način ter večplastno uri svoje sposobnosti zaznavanja. Največkrat je zabavno, če se skupaj z mamo ali očkom posveti ustvarjalni igri: pantomimi, razpoznavanju zvokov in glasov, slikovnim ugankam. Vse to mu izostruje sposobnost opazovanja in poslušanja. Z drugimi igrami okušanja in vohanja pa uri nos in jezik. Tudi telesno zaznavanje je treba uriti za motorično spretnost, intuicijo, sposobnost ravnotežja (npr. na gu-galnici) itd. Ob tem so pomembne še druge igre npr. z izštevankami in ploskanjem, ki utrjujejo občutek za govor in za ritem, hkrati pa zvočne igre (npr. pihanje kot muce), tek z ovirami ali metanje žoge spodbujajo razvoj koordinacije gibov in socialne odnose.
Pri iskanju primerne igrače za otroka je zato pomembno, menijo izvedenci, da starši dovolj dobro poznajo in opazujejo svojega otoka, spoznajo, katere tematike so mu najbolj pri srcu, na kateri stopnji razvoja je in katere spodbude najbolj potrebuje. Igrača namreč naj bi ne bila le predmet za krajšanje časa, pač pa sredstvo za dolgoročno zadovoljstvo. Tega zagotovo ne more dati nekvalitetna igrača, ki se bo polomila v najkrajšem času. Zelo pomembno je tudi, da primerno igračo poiščemo skupaj z otrokom ter mu damo možnost, da pove in razloži, zakaj si neke igrače tako zelo želi. To pa še ne pomeni, da morajo starši izpolniti vsako otrokovo željo. Če gre za stvari, ki jih starši spoznajo za neprimerne, morajo otroku razložiti, zakaj se tega ne bo kupovalo. To bo zagotovo petletniku v večjo korist kot pa starši, ki vsakič brez vsakega pomisleka odprejo svojo denarnico. Izvedenci tudi svetujejo, naj darilo ne bo osrednji dogodek pri praznovanju rojstnih dni in podobnega, pač pa naj se zlasti poudarja samo praznovanje. Da bi lažje usmerjali nakup igrač, je pomembno, da se npr. starši dogovorijo tudi s starimi starši, kaj otrok potrebuje in česa ne. Zlasti pa naj starši pazijo, da ne bo njihov otrok v preplavljen z darili. K temu spada tudi način, kako naj darilne pakete odvija, in sicer s primernim poudarkom in pregledom vsebine in ne le brezglavo s tekanjem od enega do drugega paketa. Pri tem naj se nauči reči hvala darovalcu, saj se na tak način poveže z osebo, ki mu je hotela narediti veselje. (jec)
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
1 0 Sobota, 24. novembra
2012
KULTURA
/
STALNO GLEDALIŠČE FJK - Kritik na odru
Mario Luzzato Fegiz sovraži »talent showe«
TRST - Konferenca-koncert na konservatoriju Tartini
Harmonikar Corrado Rojac tokrat presenetil tudi kot pripovedovalec
Ali veste, kakšen zločin so -med tolikimi - zakrivile televizijske oddaje, namenjene odkrivanju mladih talentov? Zrušile so diktaturo glasbene kritike, točneje glasbenega kritika, ki ga je mogočen val »ljudskih« sms spodnesel. Znašel se je med ostalimi navadnimi smrtniki, še več, stopil je na oder in se izpostavil kritiki ostalih. To je naredil Mario Luzzato Fegiz, slavni in slavljeni glasbeni kritik uglednega dnevnika Corriere della sera, ki je ironično-prizadeto doživljal pojav »talent showov«. Na to temo je najprej napisal monolog, nato pa tekst razširil, ga glasbeno in scensko obogatil in nastala je lahkotna gledališka uprizoritev Jaz sovražim talent showe - Io odio i talent show. Z njo je Mario, član znane tržaške družine Luzzato Fegiz, letnik 1947, v torek zvečer pristal tudi v tržaškem gledališču Rossetti. Čeprav je zelo mlad zapustil rojstno mesto, »proč sem šel, ker so me v šoli vrgli«, je povedal ob zaključku predstave, ga je v dvorani toplo sprejelo večje število znancev in prijateljev. Obiskoval je klasični licej Dante in njegovi bivši sošolci so mu v dar poslali gajbico ... paradižnikov. On jih je bil vesel, v dvorani pa se je marsikdo muzal.
Sicer pa je bila na spominih in na ironično obarvanem poteku poklicne kariere osnovana tudi uprizoritev. Zelo mlad - rekel je pri 18 - je začel delati za radiote-levizijsko hišo RAI, pri 23 je prešel k milanskemu dnevniku. Če so za »klavrn zaključek« kariere krive televizijske oddaje, je za začetek zaslužen radio. Ljubljeni radio, ki ga je pričaral tudi na sceni, ga je navdušil nad glasbo. Poklicno se je posvečal predvsem lahki glasbi, vendar pa je sledil vsej glasbi, kajti vsakršno glasbeno izražanje ima enako dostojanstvo. Treba ga je le časovno in krajevno umestiti, ga je v intervjuju »popravil« slavni dirigent Riccardo Muti. V petdesetih letih je vladal radio, tedaj je svojo pot začel tudi festival italijanske popevke. Sanremo je za Maria Luzzata Fegiza pomemben mejnik. Pripisal mu je tudi zaslugo, da je iz Sanrema v Trst, ko je bil še pod za-
Mario Luzzato Fegiz
vezniško upravo, z Nillo Pizzo in njeno uspešno popevko Vola colomba bianca, vola na radijskih valovih prišla glasbena želja o vrnitvi Italije.
Drugače pa je sila zgovorni in igrivi Luzzato Fegiz načenjal precej lahkotne teme. Obudil je svoje sodelovanje pri raznih radijskih postajah in nanizal številne anekdote. Rocku je pripisal prelomen pomen, v italijanskem okviru pa je izpostavil vlogo kantavtorjev. Njegovo pripoved je v glasbi dopolnjeval Roberto Santoro, ki je pel in se spremljal na kitaro. Na drugi strani odra je s svojim bajanom (rusko «frajtonarco») sedel Vladimir Denisenkov, ki je nekajkrat mojstrsko zaigral. Mario Luzzato Fegiz, ki je z Giuliom Nannijem napisal tekst, je dokazal, da se zna poigravati z besedo in zabavati ostale. S pomočjo režiserja Mau-rizia Colombija je ustvaril lahkotno predstavo, v kateri utemeljuje pomen lahke glasbe in s tega vidika zariše Italijo zadnjih desetletij. Če že ne more več »vladati« glasbeni sceni, bo »bivši diktator« - tako je odločil - o glasbi vsaj govoril z odra. (bip)
Corrado Rojac z malo harmoniko
KROMA
Da je Corrado Rojac vsestransko nadarjen glasbenik, ki bogati naše kulturno življenje, smo že ugotovili skozi dvajset let razgibane dejavnosti, da pa je tudi izredno zanimiv in privlačen pripovedovalec, ki zna svoje navdušenje uspešno posredovati poslušalcem, smo spoznali na konferen-ci-koncertu, ki je bil posvečen odkritju, na katerega je mojster upravičeno ponosen. Večer je na konservatoriju Tartini uvedel ravnatelj Massimo Parovel.
Rojac pripravlja svojo diplomsko tezo na tržaški univerzi pod mentorstvom prof. Stefana Criseja, ki je napisal spremno besedo k publikaciji, ki jo je Rojac pripravil skupaj s svojo bivšo učenko Ilario Nardi: prvi italijanski učbenik za harmoniko je namreč spisal mantovski duhovnik Giuseppe Greggiati, doslej skoraj pozabljen lik, čigar odkritje premika mejnike italijanske literature za skoraj celo stoletje. Rojac je podrobno opisal vsebino knjige, ki je iz Greggiatijevega učbenika izluščila najbolj pomembne informacije in najbolj tehtne skladbe, s posebnim užitkom pa je predstavil model harmonike, ki ga je v Castelfidardu izdelal Adriano Clementi.
Ilaria Nardi je na sodobno harmoniko zaigrala dve transkripciji Greggiati-jevih skladb-Etudo z dvojemkami in Galop, Rojac pa je na malo harmoniko, ki v desni roki obsega le tri oktave s poltoni, v levi pa skupno sedem različnih harmonij, z velikim občutkom zaigral najprej Can-tabile v opernem slogu (ponudil nam je primerjavo s Cavatino Arsaceja iz Rossi-nijeve Semiramide), nato pa Largo, čigar model gre iskati v Belliniju. Mali instrument je v rokah našega mojstra zaživel z nepričakovanim bogastvom ekspresivnih odtenkov ter očaral občinstvo, ki je tako znanstveni kot umetniški del večera nagradilo z navdušenimi aplavzi.
Katja Kralj
NA VES GLAS
Piše Rajko Dolhar J*-rajko84@hotmail.com
Champagne For Gypsies
Goran Bregovic Balkan, ciganska glasba
Mercury Records, 2012 Ocena: 7
»Cigani niso sploh problem današnjega sveta, oni so že od nekdaj eden od talentov tega sveta. Ravno zaradi tega želim s to ploščo počastiti njihov glasbeni talent, ki je v zadnjih stoletjih veliko vplival na raznorazne skladatelje
širom po svetu,« piše Goran Bregovic na svoji spletni strani. Nanaša pa se na zadnji glasbeni izdelek Champagne For Gypsies, ki je izšel septembra letos s pomočjo glasbene založbe Mercury Records.
Album Champagne For Gypsies je neke vrste nadaljevanje prejšnje plošče Alkohol (Šljivovica & Champagne), ki je izšla pred dolgimi štirimi leti. Nov album sestavlja dvanajst pesmi za približno petinštirideset minut poskočnih balkanskih in ciganskih ritmov. »S ploščo Champagne For Gypsies bi rad opozoril na nečloveško ravnanje, ki so ga ciganili bili deležni v zadnjih letih v Franciji, na Madžarskem, pa tudi v Italiji, na primer v Rimu«, trdi Bregovic.
Bosanski glasbenik je tokrat poklical k sodelovanju celo vrsto vidnih glasbenikov in pevcev, poleg seveda že stalnega ansambla Weddings and Funerals Orchestra. Ze s prvo Presidente prisluhnemo legendarnemu ciganskemu ben-du Gypsie Kings, v naslednji On a Leash pa stoji ob Bre-govicu mlada, perspektivna, irska pevka Salina O'Leary.
Be That Man je eden slabših komadov, pri katerem je sodeloval ukrajinski lider gipsy-pank benda Gogol Bordello Eugene Hutz. Romunski pevec Florin Salam nosi glavno vlogo v komadu Hopa Cupa, eni od najhitrejših pesmi plošče, medtem ko zapoje v naslednji Ciribirella Ciri-birella Švicar Stephan Eicher.
Bella Ciao je že stalni komad na Bregovicevih koncertih, tokart pa jo zasledimo tudi na plošči. Eugene Hutz se spet pojavi v bolj posrečeni Quantum Utopia, ravno tako pa tudi zasedba Gypsie Kings v komadu Balkaneros. Na koncu je še čas za poskočno Boogie Unca Woogie, komad Omule, z že omenjenim romunskim pevcem Florinom Sa-lamom in še zaključno Champagne For Gypsies, po kateri nosi plošča naslov.
Nov album Champagne For Gypsies lahko zavrtimo ob katerikoli priliki, še posebno pa, če želimo večer spremeniti v pravi plesni žur ...
TOMIZZEV DUH
La primavera europea?
Milan Rakovac_
Ljubljana na nogama, Ervropa na nogama; demonstracije »poniženih i uvrijedenih« na trgovima. Žestoko piše Grega Repovž: »Se iz Slovenije v resnici vidi Evropa? Ali so to sredo Slovenci videli v Lizbono, v Madrid, Barcelono, Rim in Genovo? So videli v Atene? So videli v Bruselj? Vsaj v London in Pariz? So Slovenci vsaj vedeli, da so po vsej Evropi, od Goteborga do Berlina, v državah, ki jih kriza ni tako prizadela, potekali tudi solidarnostni protesti? Če gre soditi po medijskih poročilih, so videli bolj malo. A to sredo je Evropa stavkala in protestirala. In prav protesti in stavke so v resnici znak Evrope, tisto, s čimer se v resnici ta celina ponaša pred drugimi. Evropejci so vedno znali stopiti skupaj na demonstracijah in si izboriti pravice. Tudi tako, da so vrgli oblast. Pa ne mislimo le na ro-mantizirano zgodbo francoske revolucije, ne nazadnje je vzhodna Evropa v večini držav vrgla z oblasti totalitarce brez nasilja, brez enega metka - le s trdimi in neizprosnimi protesti ... Evropa se je pač že razdelila, na države, ki celini gospodarijo, in države, ki so v podrejenem položaju, ker jih v rokah držijo tako vlade kot banke in podjetja obvladujočih držav«...
Jasno, nije jasno još »puku« na-ročito slovenskom i hrvatskome i srbi-janskome, i balkanskome uopče, da su njihovi politički snovi i državotvorne fa-natazije ono što su komunisti govorili - opijum za narod. ZATO smo i dalje socijalno posve nesvjesni, jer uživamo u svojoj nacionalnoj slobodi, makar nas ona postavlja u položaj smjernih podanika, a ne gradana. Zato se slažem s Re-povžem, treba svrgnuti vlast, svaku vlast, mijenjati ju milom i silom, sada samo silom, jer ove vlasti (i po ozbiljnim državama) su samo nemočne lutke na koncu bankarske kleptokracije ...
Repovž: »Svoboda ni le pravica do govora, kot se vse bolj zdi, svoboda je to, da imaš zagotovljene temeljne pravice in dostojanstvo ... A poraženec ni tisti, ki je v krizi izgubil službo, katerega posel je propadel - poraženec je v resnici država, ki danes še vedno ščiti le kapital, na svoje državljane pa prenaša bremena krize, pri tem pa jih še zaničuje. Udeležiti se protesta pomeni zato tudi pokazati lastno stisko in solidarnost z drugimi.« Trideset tisučade-monstranata u Ljubljani, odlično. Da li i dovoljno da se stvori kritična masa, u demonstracijama, i da iz nje nastane snažan pokret, koji ruši zakone i vlast? Bojim se da ne, jer, eto, Zagreb je u vri-jeme Kosoričine vlade demonstrirao aktivno i agilno, mjesecima, i - nije se desilo ništa. Zašto?
Piše D. Marjanovič za Advance.hr: »Široke narodne mase više ne vjeruju nikome - ni vladi, ni institucijama, ali ni sindikatima, a još manje potencijalnim
"kolovodama" uličnih prosvjeda. To se ni ne bi trebalo nazivati "apatijom" več "zdravim razumom" - koliko god neki pokušavali tvrditi kako je narod naivan i povodljiv, istina je daleko drugačija. Stanovnici Hrvatske, Rumunjske, Madarske i brojnih drugih zemalja u ovoj 'široj' regiji danas razmišljaju jako trezveno i konkretno. Nakon 20 godi-na opadanja životnog standarda, čak i najnaivniji medu naivnima danas raz-mišljaju kritički.
Upravo zbog toga pozivi poput "stavimo šator nasred trga i nazovimo se Occupy Zagreb" (ili Occupy Buku-rešt, Occupy Beograd, Occupy Budimpešta...) ne dolaze do širokih masa ... Ako ikada dode do večih pobuna na ovim prostorima, onda če to biti nešto nalik na Tunis ili Egipat - bez konkret-nog vodstva na ulicama če se nači stu-denti, radnici, penzioneri i sve ostale skupine gradana. Povod če biti nekakva manja ili veča gesta, novi zakon ili nova afera - slučajna iskra koja če zapali-ti buktinju ... Ako se desi, več potiho na-javljivano, "europsko prolječe" - ono mora pokušati zaobiči sve zamke u koje je naivno upao arapski svijet."
Cio mi, forte 'sta idea, nema šta! Jer, šta? Jer, evo jasnog primjera tipične euroliberalistične frazeologije, retorike koja nas je i dovela do dna. Ta logika nan reče; lavoratori, pensionati, disocupadi - no badar el Occupy, no scoltar nis-sun de 'sti necomunisti che i vol far un'altra Leniana ossia Staliniana: lipo si-dite svi doma, pak kad pukne, alora ala tutti quanti in piassa. Ma stuojte aten-ti, ne delati kako Arabi. I? Ča alora rabi delati? A ma? A bo? Ma ako pukne tako da počnemo rušiti i paliti a l' araba, propio a l' araba če finiti demonstracije, i propio tako želi uva nova raz-za fascistoide, ovi agilni populisti. Ne ni-kakvoj ideji socijalističke rekonstrukcije kapitalizma, ne solidarnosti, ne pra-vednijoj raspodjeli - to je srž ideje uvih novih merli de graia ossia zieci. Slušam na vlastite uši ministra Liniča, koji a la MMF reže socijalna prava, pa na pitanje zašto i Vlada, državna amdinistra-cija, županije i opčine ne smanje plače, kad se več svima smanjuju? Zato što se time ne bi dobilo nikakva značajna ušte-da, veli »ljevičar« Linič!!! O tempora, o mores! Da, da, treba nam aktivizma i agitatorstva, nikakve pacifistične parade ove frajere u perfektnom dosluhu sa bankama i svjetskom plutokratskom oligarhijom neče zaustaviti! Me strah da nas još čeka europska zima, a hoče li biti europsko prolječe poslije te duge, vi-šegodišnje zime? Mislim da je problem svih nas, nezadovoljnih, da smo uza-jamno posve razdijeljeni, i to je ujedno največa snaga vlastodržaca. No, držim da »nužda zakon mijenja«, i tako čemo se i udružiti - jednog hipotetičnog eu-ro-prolječa ...
/
ITALIJA, EU
Sobota, 24. novembra 2012
1 1
eu - Van Rompuyju in Barrosu podelili mandat za iskanje kompromisne rešitve
Vrh brez dogovora o proračunu 2014-2020
BRUSELJ - Voditelji članic EU so pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 včeraj končali brez dogovora. Proračunska usklajevanja naj bi vrh unije nadaljeval decembra ali januarja. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ocenil, da je dogovor možen v začetku 2013. Vrh EU je tako Van Rom-puyu in predsedniku Evropske komisije Jo-seju Manuelu Barrosu podelil mandat, da v naslednjih tednih nadaljujeta pogovore s predstavniki članic.
Vrh unije je ocenil, da obstaja na podlagi dvostranskih pogovorov med voditelji posameznih držav in Van Rompuyem ter Barrosom ter v luči razprave med voditelji "zadostna raven potencialnega zbližanja stališč", da je dogovor možen na začetku prihodnjega leta. Voditelji so v kratkem sklepu po koncu pogovorov v četrtek in včeraj zapisali, da bi članice morale biti sposobne premostiti preostale razlike v pogledih. Proračun EU je namreč pomemben za povezanost Evrope in za rast ter zaposlovanje v vseh članicah sedemindvajsete-rice, so dodali.
Van Rompuy je opozoril, da morajo članice delati na proračunu zmernosti, saj trenutne razmere terjajo skrbnost in previdnost pri obračanju vsakega evra. Istočasno pa se Belgijec zaveda, da mora biti EU sposobna opraviti svoje naloge. Proračun mora biti po njegovih besedah zasnovan tudi v korist rasti, pri čemer zagotavlja, da njegov zadnji predlog za 15 odstotkov zvišuje sredstva za ukrepe za rast.
Njegov zadnji kompromisni predlog sicer glede na izhodiščni predlog Evropske
Herman Van Rompuy
ANSA
komisije predvideva znižanje za 80 milijard evrov, glede na aktualni večletni okvir 20072013 pa gre za realno zmanjšanje v višini 20 milijard evrov oziroma dveh odstotkov. Van Rompuy predlaga, da naj proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU.
Belgijec svari pred dramatiziranjem neuspeha vrha. Problematika je po njegovih tako kompleksna, da običajno ni dovolj le en sam poskus. Tako je bilo že tudi pri pogajanjih o trenutnem večletnem finančnem okviru.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta bila optimistična. Merklova je izrazila zadovoljstvo nad potekom pogovorov in ocenila, da obstaja dovolj potenciala za dogovor na začetku prihodnjega leta. "Imamo še čas. Nobenega razloga ni, da
bi nekaj sprejemali na silo," je dodala in jasno pozvala k dogovoru na ravni vseh 27 članic, torej tudi Velike Britanije, ki se zavzema za posebno velike reze v proračunsko porabo. Pojasnila je tudi, da ni bilo na pogovorih nobenih groženj z vetom.
Hollande je po koncu vrha prav tako povedal, da ultimatov ni bilo. Prepričan je, da je prišlo do zadostnega zbližanja, da Van Rompuy lahko prepozna pot do dogovora. Na vprašanje, kdo je zmagovalec vrha, je odgovoril, da nihče ni ne zmagal ne izgubil, saj dogovora še ni. Francija si sicer želi proračun, ki bo omogočil ustrezno financiranje evropskih politik. Zadnji Van Rompuyev predlog je po njegovih besedah razumen, zato upa na dogovor v januarju.
Glede vzdušja v pogovorih med voditelji je pojasnil, da Nemčija ni želela izolirati Velike Britanije, cilj Francije pa je bil, da se lahko vsi različni interesi dogovorijo. Skupaj sta tako Nemčija in Francija odigrali vlogo v korist napredka Evrope, je povedal.
Francija se po njegovih besedah ne oklepa skupne kmetijske politike na način, da bi škodila drugim politikam. Takšna rešitev je po njegovih besedah mogoča.
Tudi Barroso je potrdil, da so bili pogovori zelo težki in kompleksni, a obenem tudi konstruktivni. Vpeljali so tudi več jasnosti glede pričakovanj in stališč posameznih članic. Prvotni predlog Bruslja je po njegovem prepričanje nedvomno najboljši za interese Evrope in ustrezno ravnotežje med članicami, vendar pa v tej fazi ne odloča Evropska komisija, temveč članice in Evropski parlament. Sam bo še na-
prej branil predlog komisije, a obenem se zaveda potrebe po kompromisu. Cena odsotnosti dogovora v predvidenih rokih bi bila namreč po njegovih besedah velikanska. Zato članice in predstavniki evropskih institucij Iščejo kompromis, ki pa mora biti dostojen glede na cilje in naloge EU.
Prvič se namreč govori o realnih rezih v proračun EU in to v kontekstu povečanega članstva povezave in okrepitve pristojnosti EU. Ravno zato se je treba osredotočiti tudi na kakovost proračuna in ne le na njegovo višino, je dodal.
Van Rompuy ocenjuje, da so možni rezi v prvotni predlog proračuna na način, da se pri tem ne omejijo cilji Evropske komisije. Ne izključuje niti nadaljnjega zmanjšanja predlagane višine proračuna, vendar pa morajo biti dodatni rezi skrbno načrtovani.
Za največje reze se je zavzemal britanski premier David Cameron, ki je želel Van Rompuyev predlog zmanjšati še za 30 milijard evrov. Cameron sicer ni želel prevzeti odgovornosti za neuspeh vrha, Velika Britanija pa po njegovih besedah ni bila stisnjena v kot. Podobna stališča naj bi imele še Nemčija, Švedska, Nizozemska, Danska in Finska. Cameron je še naprej prepričan, da so potrebni korenitejši rezi v proračunski predlog. "Ni dovolj le malo priviti vijake," je bil jasen in izrazil razočaranje, da evropske institucije delujejo naprej, kot da živijo v paralelnem vesolju. Žalosti ga, da Evropska komisija ni želela omejiti stroškov evropske administracije. Vseeno pa britanski premier vidi možnost dogovora. (STA)
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Le Croix: Italija je res dežela mafije, a tudi boja proti mafiji
Sergij Premru
Tokrat bom začel kar iz Trsta. Agencija za podeljevanje kreditnega ratinga Fitch objavlja krajšo noto, da ne bo več objavljala ocene za tržaško mestno upravo, ki je doslej bila AA- z negativnim izgledom, in to ker se je Trst, verjetno tržaška občinska uprava, odpovedal sodelovanju pri postopku za ocenjevanje in zato agencija ne bo več razpolagala z zadostnimi informacijami za rating oz. za analitično oceno. Novico je povzela italijanska MF-Dow Jones News, ki navaja, da britanska agencija ne bo več podeljevala ratinga »furlanskemu mestu«. Če v Milanu pišejo tako o Trstu, ni nič čudnega, da Slovenijo postavljajo med Češko in Madžarsko ...
Ista agencija Fitch je dan po nedavnih deželnih volitvah na Siciliji znižala oceno tamkajšnji upravi od BBB+ na BBB, kar je malo več kot nična vrednost. O zmagi levosredinske koalicije poroča švicarski Tagblatt, ki piše, da so palačo Orléans v Palermu, sedež otoške vlade, pred časom preimenovali v skriti sedež mafijske Cosa nostra: sedem od zadnjih osem guvernerjev je namreč šlo v zapor zaradi sodelovanja z mafijo, na račun zadnjega pa vodijo sodno preiskavo. Novi predsednik Rosario Crocetta pa je takoj po izvolitvi napovedal, naj »mafija pripravi kovčke« v smislu, da nima več kaj iskati pri deželni upravi. Takšno stališče je na Siciliji sila odmevno, pa tudi nevarno, česar se Crocetta nedvomno zaveda, saj ga že več let stalno varuje policijsko spremstvo. Dnevnik iz kantona Bern ugotavlja, da sta boj proti mafiji in prizadevanje za socialo stalnici delovanja tega neobičajnega politika, sina preprostega delavca iz Gele, bivšega komunista in javno izpričanega homoseksualca. Leta 2003 je bil izvoljen za župana v rodnem mestu, ki je znano kot
trdnjava mafije, in je s prvim upravnim aktom odslovil občinsko uslužbenko, ki je zasedala delovno mesto, v kolikor je žena znanega mafijskega bossa. Mafija je najela profesionalnega killerja v Litvi, da bi obračunal z županom, policiji pa je uspelo preprečiti umor, kar Cro-cetta pripisuje posegu Matere božje, saj se je zgodilo prav na dan brezmadežnega spočetja. Sedanja deželna koalicija Demokratske stranke in sredinske UDC pa ni preveč solidna, saj je prejela samo 30 odstotkov glasov, in UDC je znana zaradi svoje bližine nekaterim mafijskim krogom, kar ne predstavlja najboljših pogojev za korenito čistko, ki jo Crocetta namerava izvesti v palači Orléans. Ampak z »Madonnahilft«, s pomočjo Matere božje, se bo morda vse srečno izteklo, piše Tagblatt.
V Italiji vodijo vztrajen boj proti mafiji, poroča Le Croix. Pariški katoliški dnevnik navaja stališče izvedenca za kriminalne združbe, ki meni, da je sicer Italija dežela mafije, ampak tudi boja proti mafiji na podlagi protimafij-skega sistema, ki mu ni para na svetu. Lani so aretirali več kot dva tisoč ma-fijcev in zasegli več kot 12 tisoč nepremičnin, podjetij, hotelov, kmetij, jaht, luksuznih avtomobilov, zaradi zaplemb pa so kriminalne organizacije v zadnjih letih utrpele več milijard evrov izgube. Poleg tega Italija uspešno sodeluje s preiskovalci na mednarodni ravni, saj si-cilska mafija, ndrangheta iz Kalabrije in neapeljska camorra delujejo transna-cionalno. Med drugim je italijanska policija napovedala, da bodo v kratkem ustanovili v Kampaniji mednarodni center za boj proti mafijam, v katerem se bodo strokovno usposabljali preiskovalci 190 držav članic sistema Interpol, piše Le Croix.
Po vsej Italiji so zasedli na stotine šol v znak protesta proti vladnim var-
čevalnim ukrepom, poroča The Daily Beast. Newyorški spletni dnevnik posveča daljšo reportažo valu mladinskih protestov, ki je zajel polotok in se ponekod izrodil v nerede in nasilje. Šole so v krizi, ponekod ne delujejo niti stranišča, Italija namenja izobrazbi samo 5 odstotkov svojega BDP, kar je na tretjem mestu na dnu lestvice evropskih držav. Prihodnje leto bodo sredstva še dodatno oklestili, potem ko jih že pet let krčijo. Dosedanji rezi so že privedli do tega, da so »nekatere italijanske šole podobne razvalinam«, piše DB, in strukture 60 odstotkov poslopij ne odgovarjajo varnostnim pravilom. Tudi osebje se krči, tako da so pogoji poučevanja vedno bolj omejeni, in prav profesorji nekaterih šol sodelujejo pri dijaških protestih npr. z lekcijami na ulicah, da bi opozorili javnost na nevzdržnost nadaljnjega krčenja šolskega sistema. Vendar, tudi ko bi vlada privolila v zahteve protestnikov, bodo problemi ostali, predvsem ker mladi po diplomi imajo bolj malo možnosti za zaposlitev. Italija je namreč na predzadnjem mestu v skupini 35 držav glede možnosti zaposlitve diplomirancev. Premier Monti se strinja, da ravno mladi plačujejo visok davek zaradi dolgoletnih zgrešenih izbir na področju šolstva, vendar premier nima možnosti, da bi več kot toliko spremenil stanje zaradi težav z državnim proračunom. »Skušamo se izogniti napakam iz preteklosti, ki so se nakopičile v zadnjih desetletjih in ki so nas privedle do problemov, ki jih je težko rešiti danes,« je izjavil Monti, ki je sicer tudi sam docent. Za dijaki, ki hočejo predvsem, da bi se lahko vrnili v razrede in se zares usposabljali, pa je Montijeva lekcija težko sprejemljiva, ugotavlja ne-wyorški medij.
Pa še dve novici iz sveta italijanske politike. Agencija Reuters poroča
o primarnih volitvah, na katere so poklicani volivci leve sredine. Za kandidaturo na spomladanskih volitvah se poteguje pet kandidatov, v resnici pa sta resnično v igri tajnik demokratske stranke Bersani in župan iz Firenc Renzi. Prvi predstavlja tradicionalno postkomunistično levico, Renzi pa bi rad pometel s »staro gardo« in prenovil politični sistem. Bersani, ki ga agencija označuje kot »brezbarvnega, a zanesljivega« v javnomnenjskih raziskavah vodi pred Renzijem, katerega »nastopi po ameriškem vzorcu« niso prepričali tradicionalnih podpornikov levice. Mimo izbire kandidata leve sredine za Montijevega naslednika pa londonska agencija navaja kot osrednji politični problem vprašanje novega volilnega zakona, ki je zaenkrat vse prej kot na vidiku.
In prav na koncu še »psihodra-ma italijanskega Le Pena«. Gre za naslov dopisa pariškega Le Nouvel Observateur o sedanji Berlusconijevi vlogi, saj se je izkazalo, da so njegova zadnja stališča pravzaprav brez učinka. Progresistični francoski tednik ugotavlja, da je po obsodbi milanskega sodišča na zaporno kazen nekdanji premier napovedal vsega, pa tudi nasprotno od tega, kar je napovedal. Predvsem ni več jasno, s čim bo razpolagal v volilni kampanji, saj mu stranka razpada. Med televizijskim nastopom je izpadel kot oslabel boksar, zaman poziva sredinske volilce, osamljen je politično in tudi v sami stranki. Pri 76 letih bi se rad predstavil kot novost, kot nov italijanski Le Pen, v bistvu pa na koncu izpade kot destabi-liziran človek, brez potrebne lucidno-sti. V zaključku mu Observateur svetuje, naj kritično premisli svoje perspektive in naj se poda na počitnice v prijateljev resort v Kenijo.
Draghi vztraja pri nadzoru nad vsemi 6000 bankami
BERLIN - Potem ko je Nemčija v četrtek znova pozvala, naj enotni mehanizem nadzora, pri katerem bo imela osrednjo vlogo Evropska centralna banka (ECB), vzame v obzir le največje banke v območju evra, je predsednik ECB Mario Draghi včeraj vztrajal, da mora spremljati vseh 6000 bank v evropski monetarni uniji.
Draghi je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP prepričan, da se bo le tako zagotovilo enake okoliščine za vse in onemogočilo "fragmentacijo finančnega sistema". Po njegovih besedah se lahko izkaže, da so lahko tudi majhne finančne institucije sistemsko pomembne.
V Nemčiji so medtem prepričani, da predvideni enotni nadzorni mehanizem ne bi smel biti odgovoren za nadzor vseh bank v evropski monetarni uniji, temveč bi se moral osredotočiti le na največje, sistemsko relevantne institucije. Kot so opozorili, nadzor nad 6000 bankami z enako intenziteto praktično ni mogoč.
TG1 pogasil kregarije v Demokratski stranki
RIM - Na začetku je bil Pier Luigi Bersani. Potem se mu je pridružil Matteo Renzi. Na koncu pa se je na zaslonu med sinočnjim večernim televizijskim dnevnikom TG1 pojavilo vseh pet kandidatov na le-vosredinskih volitvah - še Antonio Tabacci, Laura Puppato in Nichi Vendola. Renzijev volilni štab se je zelo razburil, ko je izvedel, da bo dnevnik prve mreže RAI dva dni pred notranjimi volitvami intervju-val samo Bersanija. Iz tabora tajnika DS so ugovarjali, da je bil Renzi trikrat gost oddaje Ballaro, zadnji hip pa je uredništvo TV-dnevnika našlo rešitev.
Angelino Alfano grozi, da ne bo kandidiral
RIM - Priprave na strankarske volitve Ljudstva svobode so čedalje bolj negotove in zmedene. Potem ko je ustanovitelj stranke Silvio Berlusconi jasno povedal, da so tovrstne volitve po njegovem mnenju nekoristne ali celo škodljive, je njegov bivši delfin Angelino Alfano včeraj zagrozil, da ne bo kandidiral. Zahteva namreč črtanje kandidatov, ki so preiskovani. Nanašal se je na finančnika Alessandra Prota, ki je osumljen špekulativnega izkoriščanja nihanja cen na borzi.
■	ZLATO
| (999,99 %%) za kg
■	43.415,22 € +550,16
■	SOD NAFTE
|	(159 litrov)
111,38 $ +0,47
■	EVRO
1,2909 $ +0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
23. novembra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 23.11. 22.11.	
ameriški dolar	1,2909	1,2893
japonski jen	106,19	106,42
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,339	25,422
danska krona	7,4579	7,4577
britanski funt	0,81010	0,80770
madžarski forint	280,49	279,06
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6961	0,6962
poljski zlot	4,1192	4,1092
romunski lev	4,5373	4,5323
švedska krona	8,5879	8,6065
švicarski frank	1,2050	1,2045
norveška krona	7,3290	7,3250
hrvaška kuna	7,5580	7,5535
ruski rubel	40,1967	40,1520
turška lira	2,3201	2,3194
avstralski dolar	1,2393	1,2420
braziljski real	2,7263	2,6959
kanadski dolar	1,2865	1,2841
kitajski juan	8,0406	8,0349
indijska rupija	71,6902	71,0958
južnoafriški rand	11,4758	11,5363
1 2 Sobota, 24. novembra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Sklep profesorskega zbora zavoda Gregorčič-Trubar
Nič več izletov, suplenc in mentorjev za tekmovanja
Ekskurzije, izleti, priprava na razna tekmovanja, nadomeščanja, razredni-štvo, podporni pouk, božičnice ... In še bi lahko navajali dejavnosti, ki so pomemben sestavni del šolske ponudbe, a ne spadajo med tiste storitve, ki so jih profesorji »primorani« zagotavljati na podlagi delovne pogodbe. V znak protesta zoper stalno krčenje sredstev javnemu šolstvu so profesorji na številnih italijanskih zavodih sklenili, da teh dejavnosti ne bodo izvajali, pred kratkim pa so to odločitev sprejeli tudi profesorji slovenskih licejev Primož Trubar in Simon Gregorčič v Gorici.
»Profesorji licejskega pola Gregor-čič-Trubar smo na sestanku enotnega sindikalnega predstavništva, ki je potekal 14. novembra, razpravljali o nesprejemljivem krčenju sredstev javnemu šolstvu, ki ima nenadomestljivo vlogo pri vzgoji in izobraževanju. Ugotovili smo, da napovedani ukrepi občutno prizadevajo tudi našo šolsko stvarnost in še dodatno krnijo dostojanstvo našega poklica. Poklic profesorja se ne omejuje zgolj na didaktično delo v razredu, ampak zaobjema še vrsto drugih obveznosti, ki zagotavljajo kvaliteto vzgojno-izobraževalnega procesa,« pravijo profesorji in pojasnjujejo, da so za vodenje raznih dejavnosti, kot so mentorstvo oz. priprava dijakov na razna tekmovanja (Cankarjevo priznanje, Kangourou, Vegovo priznanje, ipd.), podporni pouk, prirejanje božičnic in organizacijo dneva spomina prejemali »simbolno plačilo« iz šolskega sklada, ki bi letos lahko bil okrnjen. »Predvideni ukrepi, ki dajejo prednost finančni plati, vodijo v smer osiromašenja pedagoškega dela. V ta namen smo se odločili, da pristopimo k vsedržavnemu protestu in zamrznemo vse izvenkuriku-larne dejavnosti, ki so neizvedljive brez primernih prispevkov za šolski sklad. Dejavnosti bomo zamrznili, dokler nam ne bodo zajamčili ustreznih sredstev za učinkovito šolsko delovanje in obnovo delovne pogodbe.« Nekateri profesorji so napovedali, da bodo sodelovali z dijaki slovenskih šol na današnji poulični manifestacij, ki se bo začela ob 8.30 pred goriško železniško postajo in ki bo verjetno manj množična od predvidenega, glede na to, da je večina sindikatov preklicala stavko.
Da zaenkrat ni še jasno, če in koliko denarja bodo šole dobile iz šolskega sklada, nam je potrdila tudi ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol v Gorici Mihaela Pirih. »Navadno smo oktobra že vedeli, koliko bomo imeli na razpolago,« je povedala ravnateljica in poudarila, da so vse te dejavnosti pomembna bogatitev šolske ponudbe in priložnost za poglabljanje snovi, ki jo višješolski dijaki obravnavajo med poukom v razredu.
Poslopje slovenskega višješolskega središča
BUMBACA
sovodnje - Kriza v manjšini
Solidarnost
•	•	■ v«
in poziv občine
Na apel uslužbencev slovenskih ustanov v Italiji, zlasti tistih, kjer zaposleni ne prejemajo plač zaradi zamujanja pri izplačevanju javnih prispevkov, se je s solidarnostno izjavo in pozivom k večjemu sodelovanju pri reševanju krize odzvala sovodenjska občinska uprava.
»Županja Alenka Florenin in svetniki občine Sovodnje ob Soči izražajo solidarnost zaposlenim v manjšinskih ustanovah zaradi kronične negotovosti, v kateri živijo in delujejo v korist vsestranskega razvoja naše narodnostne skupnosti. Ugotavljajo, da postavka iz zakona 38/2001, ki določa znesek za manjšinske ustanove, ni bila nikoli ovrednotena in se celo krči, kar pomeni, da italijanska država ščiti manjšino le z besedami, ne pa z dejanji. Stanje zaposlenih je kritično zato pozivajo vse pristojne državne in deželne institucije, da čimprej zagotovijo sredstva za slovenske ustanove in obstoj delovnih mest. Opozarjajo tudi, da zaradi težav s proračunom so tudi občine prisiljene krčiti prispevke za kulturna in športna društva, kar bo dodatno ohromilo njihovo delo. Nazadnje upajo, da bo v korist celotne manjšinske skupnosti prišlo do večjega in plodnejšega sodelovanja med obema krovnima organizacijama in pristojnimi institucijami,« je zapisano v izjavi, ki so jo ob županji podprli svetniki Slavko Tomsič, Luca Pisk, Vesna Primožič, Dolores Cernic, Erik Figelj, Erik Peteani, Katerina Citter, Walter Devetak, Ljubica Butkovič, Vladimir Klemše, Peter Černic, Kristian Tommasi.
V Doberdobu brez vode
Zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju v Doberdobu bo v ponedeljek, 26. novembra, v nekaterih ulicah začasno prekinjena dobava pitne vode. Od 8. ure do zaključka del bodo brez vode v ulicah Vallone, Prvačina in Roma.
Zbil divjega prašiča
Na državni cesti št. 55 v Doberdobu so včeraj ponoči divji prašiči povzročili še eno nesrečo. Ščetinarja, ki je podlegel poškodbam, je zbil 43-letni Tržačan S.C., ki se je z avtomobilom Fiat idea peljal proti Trstu. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je nastala škoda.
Preroštva v palači Attems
V palači Attems-Petzenstein v Gorici bo drevi ob 18. uri odprtje razstave Profe-zie (Preroštva), ki jo prireja združenje Prologo.
Turizem proti krizi
Danes ob 10.45 bo v vinoteki v Krminu posvet o turizmu kot strategiji za premošča-nje krize. Posvet prireja združenje Citta del vino, ki praznuje 25 let.
Chocofest v Gradišču
Danes se bo v Gradišču nadaljevala sladka prireditev Chocofest, ki jo prireja združenje Fusi&Infusi. Stojnice in tržnico starin bodo odprli ob 10. uri, do večera pa se bodo vrstile razne pobude za otroke in odrasle, od delavnic do degustacij čokolade.
Razstava o Mittelmodi
Mednarodni natečaj za mlade modne ustvarjalce Mittelmoda praznuje letos svojo 20-letnico. Ob tej priložnosti bodo drevi ob 18. uri v palači Fundacije Goriške hranilnice odprli razstavo »Mittelmoda Vent'anni di futuro«.
rožna dolina - Judovsko pokopališče
Tudi minister ogorčen
t
»To dejansko Novi Gorici ni v ponos. Taki objekti zahtevajo spoštovanje, pieteten odnos do svetosti tega kraja. Presenečen sem, da zaradi tako majhne koristi, majhnega posla, ki se tu dogaja, ne pride do razglasitve spomenika lokalnega pomena,« je včeraj pozno popoldan po ogledu judovskega pokopališča v Rožni Dolini povedal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Žiga Turk, ki se je v Novi Gorici mudil zaradi podelitve Zoisovih nagrad in priznanj.
Ministrovo ogorčenje se nanaša na dejstvo, da no-vogoriški mestni svetniki niso potrdili odloka o zaščiti tega objekta kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot smo že poročali, sta bila objekt in pokopališče v letu 1985 sicer že zaščitena, a ker je ta odlok že zastarel in pomanjkljiv, ga je kazalo posodobiti, predvsem pa določiti, katere vsebine so v objektu dovoljene in katere ne. Trenutno je v nekdanji mrliški vežici bife, pred tem pa je imela prostore v najemu igralnica. »Ponovno bi pozval mestne svetnike, da bi o tem premislili, ker mislim, da mestu to ni v ponos,« je dodal minister, ki se je s pomočjo
zgodovinarja Renata Podberšiča seznanil z zgodovino pokopališča in mrliške vežice ter z nekdanjo vlogo judovske skupnosti v Gorici. »Sedaj, ko zadevo poznam, bom preveril, kakšne možnosti ima ministrstvo pri tem. Če obstaja, bo ministrstvo gotovo posredovalo,« je obljubil Turk. In dodal je: »Za spomenik državnega pomena pa je potrebno, da zadosti nekaterim pogojem. Ni dovolj, da je v mestni občini, ki nima posluha za nekaj.«
Tudi načelnik novogoriškega občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo Niko Jurca je včeraj znova poudaril presenečenje in razočaranje nad svetniško odločitvijo: »Takega primera verjetno še ni bilo. Nisem še zasledil, da mestni svet ne bi želel zaščititi objekta kulturne dediščine. Mislim, da storiti ni moč več nič. V istem sestavu mestni svet menda takega odloka ne sme več obravnavati. V tej sestavi najbrž tudi nima več smisla poskusiti še enkrat. Svetniki so pač izkazali tako stopnjo odnosa do kulture. Morda bodo pa naslednje sestave kaj bolj dojemljive za varovanje kulturne dediščine ...« (km)

k
n 1 i^HB& H t
Minister Žiga Turk in spremljevalci na pokopališču
K.M.
nova gorica
Leto dni izsiljeval mladoletnika
Z grožnjami in fizičnim nasiljem »služil« denar
Približno leto dni je 19-letnik iz tolminske občine v Novi Gorici izsiljeval mladoletnika iz Sežanskega. Z grožnjami in fizičnim nasiljem ga je prisilil v to, da mu je vsak dan prinašal manjše vsote denarja. Policisti so izsiljevanju vendarle naredili konec: v četrtek popoldan so 19-letnika s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika novo-goriškega okrožnega sodišča. Ta ga je po zaslišanju spustil na prostost.
Policisti opozarjajo na tovrstno obliko medvrstniške-ga nasilja in različne oblike izsiljevanja, ki se pojavljajo med mlajšo populacijo. Nasilje nad vrstniki namreč predstavljajo različne oblike namernih agresivnih ravnanj, ki jih vrstnik ali skupina vrstnikov izvaja nad otrokom oz. mladostnikom. Policisti zato pozivajo vse starše in mladostnike, če opazijo znake tovrstnega nasilja med vrstniki oziroma če gre za kakšen drug neprijeten dogodek, da to nemudoma prijavijo. (km)
Odnesli so le nekaj zavojev cigaret
nova gorica - Na parkirišču ronke - Tatvina v trafiki
Okradla sta jo v avtomobilu
Italijanska državljanka, ki je prišla po nakupih v enega od novogoriških nakupovalnih centrov, je nič hudega sluteč postala žrtev prevarantov.
Ko se je 58-letna ženska usedla v svoje vozilo, da bi se odpeljala, je do nje pristopil neznanec in ji z gestami kazal na levo zadnjo gumo, češ da je prazna. Voznica je izstopila in si pnevmatiko, s katero ni bilo nič narobe, ogledala, nato pa se je vrnila v avtomobil. Tedaj je opazila, da je torbica, ki jo je bila odložila na sedež poleg sebe, izginila, vrata avtomobila na sopotni-kovi strani pa so bila odprta. Ko je prvi znanec žensko zamotil, je namreč njegov pajdaš odprl vrata in izmaknil torbico z denarnico, dokumenti, plačilnimi karticami in mobilnim telefonom. Storilca sta takoj izginila neznano kam. Policisti, ki pozivajo k previdnosti pred neznanci, zbirajo podatke o primeru. (km)
Trafika v Ulici Garibaldi v Ronkah je bila ponovno tarča tatov. V noči s četrtka na včerajšnji dan so neznanci vlomili v njene prostore skozi vhodna vrata, odnesli pa so le nekaj zavojev cigaret, saj denarja ali dragocenih predmetov niso našli. Sile javnega reda je poklicala upraviteljica trafike, ki je včeraj zjutraj opazila, da so bila vrata poškodovana in da je na polical zmanjkalo nekaj deset zavojev cigaret. Škoda ni pretirano velika, upraviteljica pa bo morala tudi poskrbeti za popravilo vrat.
Patrulja tržiške policije si je včeraj zjutraj opravila vsa potrebna preverjanja in uvedla preiskavo, preko katere bo skušala izslediti tatu ali tatove. Sosedi tržiškim
policistom ne bodo v veliko pomoč, saj ni včeraj ponoči nihče slišal sumljivega hrupa ali opazil tatov.
Upravitelji trafike v Ulici Garbaldi v Ronkah so v preteklosti že doživeli več podobnih neprijetnih dogodkov. Najhujši primer se je zgodil novembra leta 2005, ko je trafiko obiskal moški iz Ronk, ki so mu kasneje nadeli vzdevek »samotni ropar«. Moškega, ki je bil takrat star 43 let, so policisti aretirali pol ure po drugem ropu, ki ga je izvedel v trafiki v Ulici Gori-zia v Tržiču. V trafiko v Ulico Garibaldi je Rončan s pokritim obrazom vstopil le nekaj dni prej: prodajalki je z železno palico v rokah zagrozil, naj mu da denar, nakar je pobegnil z motornim kolesom.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 24. novembra 2012
13
gorica - Kinoateljejev poklon viziji Karpa Godine
»
To ni nagrada, a topel, neviden stik z Bratino«
Ko je slovenski filmski avtor Karpo Go-dina na odru prevzel stekleno nagrado in nato še mikrofon, se mu je glas zlomil: »»Ne morem je imenovati nagrada ... Je neke vrste topel, neviden stik, ponovno, z Darkom Bratino.« Mimo izraženih namenov organizatorjev iz vrst Kinoateljeja je bil četrtkov večer v Kulturnem domu prepleten s spomini. Nostalgija se je mestoma prelila v ganjenost. Pozornost je bila zato še večja, besede in slike so padale na plodnejša tla. Kinoatelje je sicer izgubil tesnejši stik z mestom in del svoje publike, nikakor pa ne sposobnosti, da iz prireditve naredi dogodek. Za spomin, za dušo.
Z nostalgičnim predznakom ga je prvi zapečatil predsednik Kinoateljeja Aleš Dok-torič: »Z malo nostalgije se vračamo v Kulturni dom. Tu je bila leta 1981 na pobudo Darka Bratine prva retrospektiva slovenskega filma. Prišli smo sem, ker Kulturni dom obhaja svojo obletnico, in spomnili smo se, da ima tudi Kinoatelje obletnico. Njegov prvi nastop je bil leta 1977, pred 35 leti.« Toku spominov naj bi nato prispeval Livio Semolič, predstavnik Kulturnega doma in član prvega jedra mladih, ki so se strnili okrog Bratine in se naužili njegovih vizij. Namesto nostalgije pa je Semolič ponudil sedanjo krizo: »To je prelomnica: nekaj se je zaključilo, a ne vemo, kaj se je začelo. Hkrati ne moremo mimo dejstva, da je stanje kulture in sožitja danes neprimerljivo boljše kot v Darkovih letih. Tudi kriza nam bo morda pomagala. V teh časih potrebujemo veliko več kulture.« »A "živjo, kriza" pravi ta, ki se v času brez krize ni znal obnoviti,« je pripomnil Doktorič. Da bodo deželni finančni rezi najsiloviteje udarili po kulturi in filmu, je opozorila senatorka Tamara Blažina. Spomnila je na Bratinovo srčno kulturo in o Kinoateljeju povedala, da je v filmskem svetu to, kar bi rada bila slovenska manjšina v deželi - dodana vrednost. Doktorič ji je pritrdil z ugotovitvijo, da je Kinoatelje omogočil v mestu neko ugodno klimo, zaradi katere se je filmska dejavnost razbohotila. Ko so z besedami ugasnile tudi luči, je operater sprožil projektor, na platnu pa se je odvil pravi dokumentarni biser »Karpopotnik«, paša za oči in dušo. Avtor mlajše generacije Matjaž Iva-nišin ga je posvetil Karpu Godini, svojemu pedagogu na akademiji; ker pa ta ni hotel pred kamero, je Ivanišin ubral pot spominov, podob in jezikov po Vojvodini - skozi kraje, ki jih je Godina s filmsko kamero prepotoval štirideset let prej.
Ko je nastopil trenutek izročitve Nagrade Darko Bratina - Poklon viziji, sta utemeljitev prebrali Bratinovi hčeri, Mila in Majda. »Izjemno delo Karpa Godine prispeva, najprej v okviru jugoslovanskih kinematografij, potem pa v slovenskem filmu, k oblikovanju kritične in človekoljubne zavesti, v kateri rase prizadevanje za svobodno in pluralno družbo,« je bilo povedano. Doktorič je dodal: »Ta nagrada nam je draga, ker je bil Kar-
Karpo Godina z nagrado na odru Kulturnega doma (levo), kader iz njemu posvečenega filma »Karpopotnik« (desno zgoraj), Aleš Doktorič z avtorjem Matjažem Ivanišinom (desno)
BUMBACA
po Darku Bratini posebno ljub.« Luči so spet ugasnile, filmski žarek pa je na platnu oživil Bratino, ki je v TV oddaji deželnega sedeža RAI »Appunti sul cinema sloveno« pred tridesetimi leti predstavil italijanski publiki film Karpa Godine »Rdeči Boogie«. In še zadnji časovni skok: projekcija »Rdečega Boo-gieja«. (ide)
gorica - Nižješolci in dijaki prvih letnikov višjih srednjih šol
Rastejo s knjigo
Po obisku Feiglove knjižnice vsak dijak prejme v dar slovensko leposlovno delo
Študentje v Feiglovi knjižnici
Tudi v Feiglovi knjižnici v Gorici poteka slovenski nacionalni projekt »Rastem s knjigo«, ki je namenjen nižješolcem in dijakom prvega letnika višjih srednjih šol in v katerega so letos prvič vključene zamejske knjižnice. Cilj projekta je dijake spodbuditi k prebiranju kvalitetnega slovenskega izvirnega leposlovja ter k obiskovanju in samostojni uporabi knjižnice, knjižničnega gradiva in ostalih knjižničnih storitev. Pomembno je, da je obisk knjižnice za dijake zanimiv in privlačen, da odidejo navdušeni nad knjigami in nad knjižnico, predvsem pa motivirani za branje.
Projekt se vsako leto uradno začenja 8. septembra, ob mednarodnem dnevu pismenosti. Do konca šolskega leta naj bi dijaki obiskali najbližjo osrednjo knjižnico, spoznali njeno gradivo, ureditev, dejavnosti in možnost iskanja gradiva s pomočjo kataloga Cobiss-Opac. Ob zaključku obiska Feiglova knjižnica podari vsem dijakom leposlovno delo. Projekt izvajata slovenska Javna agencija za knjigo ter ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v sodelovanju s kulturnimi in izobraževalnimi organizacijami. Obiskovanje knjižnice je del izobraževalne poti vsakega študenta, saj podpira proces samostojnega učenja, usposabljanja, raziskovanja in vseživljenjskega učenja. Zato naj velja ta dopis tudi kot poziv šolam in dijakom, naj priložnost izkoristijo.
solkan-pevma - S kajaki med valovi ponorele Soče
Podvig »drznih ali norih« vsem na ogled na spletu
Pred nedavnim je med našimi bralci veliko pozornost vzbudil članek z naslovom »Drzni ali nori«. Objavljen je bil na goriški strani, opisuje pa pravi podvig treh drznih (morda tudi nekoliko norih) kajakašev, ki so izzvali valove narasle in deroče Soče ter v manj kot desetih minutah preveslali 6-kilometrsko razdaljo od Solkana do Pevme. Eden izmed drznih kajakašev - svetovni prvak Nejc Žnidarčič - je s kamero na čeladi posnel celotni spust. Takrat nam je mojster vesla napovedal, da bo posnetek »naložil« na youtube. To je tudi storil. Desetminutni filmski zapis je sedaj na ogled vsem, ki se znajdejo v »plovbi« po internetu. Navodila so enostavna: na računalniku moramo najprej naložiti spletno stran www.youtube.com; ko se stran prikaže, v iskalnik zapišimo: Poplave Solkan-Piuma 5.11.2012. Prikazal se bo kader z začetnim prizorom iz filma. Ko bomo kliknili nanj, si bomo lahko v domačem udobju ogledali in podoživeli, kar vidi in doživi kajakaš na deroči Soči. Izjemno zanimivo! (vip)
Iz 10-minutnega video zapisa Nejca Žnidarčiča
gorica - Rokovnik
Novi ali navidezno novi podatki
Goriški zgodovinski rokovnik 2013, z naslovom v originalu »Agenda storica di Gorizia 2013«, je doživel peto izdajo.
V	zadnjem petletju smo iz posameznih izdaj izvedeli veliko dogajanj, povezanih z Gorico in neposredno okolico, ki so sicer že drugod zabeležena, a jih je koristno občasno osvežiti in drugače prikazati: bolj odmaknjeno in zato bolj objektivno. Tudi na osnovi novih ali navidezno novih podatkov. Tisti »navidezno« se nanaša na vire, ki jih je dosedanja uradna zgodovina prekrivala ali sploh zamolčala.
Da ne ostane zgornja misel nerazumljiva, navajamo nekaj primerov. Kje drugje je zabeleženo, razen v zavesti in spominu - in tudi to le deloma - naše narodne skupnosti, da je med vsemi ostalimi mestnimi upravitelji od leta 1851 do leta 2012 bil tudi Karlo Rutar v vlogi Predsednika okrožnega komiteja leta 1945? Ali pa, da sodi med državne voditelje tega ozemlja od leta 1943 do leta 1947, poleg Viktorja Emanuela III., Friedricha Rai-nerja in Zavezniške vojaške uprave, tudi Josip Broz Tito? Rokovnik nas spomni, da se je Wilhelm Oberdank rodil v Gorici, v Ulici Kočevia, kot nezakonski sin, zato je priimek dobil po mami, medtem ko ga imajo vsi za Tržačana. Junaka je iz njega napravila šele fašistična oblast v povojem patriotičnem čustvenem navalu, in sicer 40 let po njegovi usmrtitvi na Dunaju. Prej ga ni nihče niti omenjal.
Četrtkove predstavitve se je v konferenčni dvorani hotela Entourage v Gorici udeležilo več kot sto petdeset ljudi.
V	dveh krogih so jih v zaporedju nagovorili pisci različnih poglavij: nekaj je takih, ki sodelujejo že od prve izdaje, drugi so novi. Gre za goriške občane, izklju-
Sooblikovalci rokovnika
BUMBACA
čno moške, ki se že desetletja zanimajo in raziskujejo razne vidike mestne zgodovine: judovstvo, prvo svetovno vojno, cerkvena dogajanja, cesarsko obdobje, razmejitev po drugi svetovni vojni itd. Letošnji avtorji so Claudio Bulfoni, Riccar-do Ceccovini, Tullio Chiussi in Stellio Raida. Letos je dodatno spregovoril kot publicist svoje homilije msgr. Dino De Antoni, do nedavnega goriški nadškof. Z vsemi se je pogovarjal in jih usklajeval Francesco Pira, redni profesor sociologije na Videmski univerzi, kjer poučuje komunikacijo kompleksnih organizacijskih struktur.
Med poglavji o zgodovini, mestnih posebnosti, osebnostih, arheologiji in statistiki najdemo več drobcev ali daljših odstavkov, ki se nanašajo na slovensko narodno skupnost. V okviru miselnih priprav na obletnico Tolminskega punta prihodnje leto so objavili strnjen opis tedanjega dogajanja. V poglavju »Izgubljena identiteta« je seznam 1400 poitalijanče-nih slovenskih priimkov, kar bo dalo misliti marsikateremu someščanu, kje so njegove korenine. V nekem drugem seznamu najdemo več kot 250 besed slovenskega in nemškega izvora, ki se uporabljajo v italijanskem ljudskem jezikovnem izročilu; seveda vse manj, saj italijanska mladina govori sedaj celo italijanščino brez narečnih primesi iz Veneta, Furlanije, Laškega ali Istre, angleščino pa obvladuje le na šolski ravni. Tako piše v Rokovniku. Še en drobec: pred poldrugim stoletjem je na Soči hkrati utonilo 52 oseb! Tega ne vemo niti tisti, ki se po njej pogosto podimo s kajaki in gu-menjaki.
Kje je novi rokovnik brezplačno na razpolago? Čim prej morate v trafiko v Crispijevi ulici, kjer jo dobite ali naročite z vpisom v pripravljene pole. (ar)
14
Nedelja, 25. novembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Stalni odbori EZTS GO predstavili načrte
Ne samo porodnišnica, a ambicioznejši projekt
Včerajšnje zasedanje v Gorici; na vidnih mestih so sedeli trije goriški župani (z desne Milan Turk, Matej Arčon in Ettore Romoli), ki se nadejajo, da bo EZTS prinesel razvoj
BUMBACA,
Ne razmišljajo le o čezmejni porodnišnici, pač pa o uresničitvi ginekološko-porodniškega sistema na visoki ravni, v okviru katerega bi rodnost podpirali s spremljanjem žensk pred in po porodu. O tem in drugih projektih, za katere se bo zavzelo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), je tekla beseda na včerajšnjem dogodku »Tvoj glas v EZTS«, kjer so predstavili dosedanje delo štirih stalnih odborov, ki delujejo v okviru novega instrumenta občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Udeležence in goste, ki so napolnili dvorano konferenčnega centra, sta pozdravila vršilec dolžnosti direktorja EZTS Marjan Pintar in goriški župan Ettore Romoli, ki je spregovoril tudi v imenu županov Mateja Arčona in Milana Turka, nakar je bila pozornost osredotočena na »vsebine« EZTS.
Kar nekaj pričakovanja je vladalo v zvezi s projekti na področju zdravstva in predvsem v zvezi s pobudo čezmejne porodnišnice, ki je zaradi načrta ukinitve goriškega porodniškega oddelka zelo aktualna. »To, o čemer razmišljamo, ni preprosto porodnišnica, pač pa integriran oddelek, iz katerega bi bolnišnici z združevanjem resursov naredili pravi center odličnosti. Sodelovanje med bolnišnicama bi ne zadevalo le faze poroda, pač pa bi vključevalo obdobje pred in po njem. Prihodnji teden se bodo začeli sestanki med predstavniki dveh porodniških oddelkov, saj bo EZTS nudil okvir, ostalo pa bo v domeni tehnikov,« je povedal predsednik odbora Bernard Spazzapan. Ostali ukrepi na področju zdravstva bodo namenjeni čez-mejni mreži za vodenje komunikacij med zdravstvenimi sistemi, usklajevanju urgen-tnih storitev, sodelovanju za boljše izvajanje evropske direktive o prostem prehodu bolnikov, spodbujanju zdravja starejših, rešitvam za izboljšanje storitev nege na domu ter socialnemu vključevanju. O potencialnih ukrepih na področju energetike je spregovoril predsednik pristojnega odbora Giuseppe Fiannacca, ki je omenil skupen javni potniški promet na zemeljski plin ali druga goriva, polnilne postaje za električna vozila, energetsko obnovo javnih objektov, posodobitev javne razsvetljave, sočasno proizvodnjo električne/toplotne energije, omrežje daljinskega ogrevanja s čezmejno distribucijo toplote, optimizacijo pretoka energije med Italijo in Slovenijo in oblikovanje t.i. pametnega omrežja ter izvedbo visoko energetsko učinkovite mestne četrti. Tomaž Vuga, ki predseduje odboru za promet, je spregovoril o projektih, ki so že v teku, navedel pa je tudi možne projekte za povezavo cestnega omrežja na področju občin, okrepitev in povezavo kolesarskega omrežja, povezavo javnega potniškega prometa ter ukrepe na področju varstva pred poplavami. Odbor za kulturo in izobraževanje vodi Boris Nemec, ki je med kratkoročnimi cilji omenil turistični vodič in projekt o prvi svetovni vojni, med dolgoročnimi pa evropsko univerzo in univerzitetno mesto. Včerajšnji dogodek je bil tudi priložnost za podpis protokola o sodelovanju z Informestom in RRA Severne Primorske, ki nudita EZTS strokovno pomoč. Direktor RRA Črtomir Špacapan je povedal, da bo EZTS tudi omogočil, da se ponovno začne razpravljati o nekaterih zamujenih priložnostih, kot so skupno odlagališče, čistilna naprava ali internetno omrežje. (Ale)
ezts - Glas obmejnih društev
Želja po povezovanju
Predlagajo ustanovitev institucije, ki bi omogočala mladim pridobivanje delovne prakse v obeh prostorih
Tudi obmejna društva, ki delujejo na področjih kulture in mladinskih dejavnosti, upajo, da se bo slišal njihov glas, oziroma polagajo upe v EZTS GO, da bo pomagal uresničiti njihove pobude. Le-teh -s skupnim imenovalcem: željo po povezovanju - je bilo slišati kar veliko. Predvsem mladi so bili tisti, ki so v imenu svojih organizacij prispevali ideje o prihodnjem razvijanju skupnega prostora, nekatere bolj, druge manj izvirne.
»Poleg že obstoječih, bi bilo smiselno v okviru EZTS GO formirati tudi odbor za upravo. Nanj bi se, na primer, lahko obrni-
le organizacije z obeh prostorov, ki si želimo organizirati skupne dogodke, a trčimo na ovire, kot sta dve različni občinski upravi s svojimi predpisi,« je predlagala Barbara Poša iz novogoriškega kulturno umetniškega društva Krea. Več predlogov preostalih sodelujočih društev se je nanašalo na skupni turistični razvojni načrt treh občin (Šempetra, Nove Gorice in Gorice), na povezavo mladih z gospodarstvom obeh prostorov v luči iskanja bodočih zaposlitev in ustanovitev institucije, ki bi omogočala mladim pridobivanje delovne prakse v obeh prostorih, pa na dvojezični študentski čas-
nik, mešano košarkarsko ekipo, fond za financiranje skupnih dogodkov obmejnih društev ... Tudi glasba po mnenju predstavnikov centra za glasbeno vzgojo Emil Komel lahko služi kot povezovalec mladih. Predlagajo nastanek novega glasbenega in umetniškega čezmejnega središča, ukrepe na znanstvenem in raziskovalnem področju in glasbeno produkcijo, ki bi uresničevala čezmejne pobude. Tudi sodobna »street art« umetnost lahko polepša nekdanjo mejo oziroma stičišča obeh Goric, kar bi prispevalo k razvoju svojevrstnega kulturnega turizma. (km)
franco frattini
»Pred letom 2014 želimo biti operativni«
»Obseg delovanja goriškega EZTS bo v dobri meri odvisno od sredstev, ki jih bo EU dala na razpolago za programsko obdobje 2014-2020, zato pozorno sledimo pogajanjem o evropskem proračunu. Najpomembnejšo tekmo bo EZTS odigral na področju celostnih teritorialnih naložb, to je programov, ki jih v prejšnjih programskih obdobjih ni bilo. Operativni pa želimo biti že pred letom 2014, pri čemer bomo potrebovali deželno pomoč.« Tako je povedal predsednik EZTS GO Franco Frattini, ki je na dogodku v konferenčnem centru v Gorici spregovoril o programskih smernicah novega goriškega instrumenta za čezmejno sodelovanje. »EZTS stopa v odločilno fazo načrtovanja. Pogajanja o novem evropskem proračunu bodo za nas zelo pomembna, saj bo od njih odvisno, koliko denarja bo na razpolago za posamezna področja med leti 2014 in 2020. Prizadevamo pa si, da bi lahko že prihodnje leto pridobili nekaj sredstev, ki niso bila izkoriščena v za-ključujočem se programskem obdobju. Zato apeliram na predsednika FJK, naj omogoči vključitev EZTS v regionalne operativne programe,« je povedal Frattini, po katerem bodo skušali nekaj sredstev pridobiti tudi preko italijanske vlade - v ta namen so že stopili v stik z ministrom Barco - in Slovenije. Frat-tini je za pomoč pri doseganju tega cilja zaprosil generalnega konzula RS v Trstu Dimitrija Rupla, ki je bil med udeleženci srečanja. Frattini je prepričan, da bo EZTS GO, ki je prvo združenje za teritorialno sodelovanje na občinski ravni v Evropi, deležno primerne pozornosti, izrazil pa je tudi upanje, da prispevki v novem programskem obdobju ne bodo preveč okrnjeni. »Že zdaj pa vemo, da bo EU nekaterim področjem namenila več sredstev. To so inovacije v MSP, varčevanje z energijo, eko turizem in ekologija. V tem okviru bi lahko na Goriškem razmišljali o skupnem sistemu upravljanja z odpadki.«
Franco Frattini
gorica - Priprave na jutrišnje primarne volitve leve sredine
Kandidati in navijači
Tudi na Goriškem tečejo priprave na jutrišnje primarne volitve. Leva sredina bo na njih izbirala kandidata, ki se bo prihodnje leto potegoval za mesto predsednika vlade. Po ozemlju goriške pokrajine bo posejanih 23 volišč. Brez lastnega volišča bosta le Števerjan in Dolenje: Števerjanci bodo glasovali na goriškem sedežu v telovadnici slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini, prebivalci Dolenj pa v Krmi-nu. V doberdobski občini bo volišče na sedežu društva Jezero, v Sovodnjah v dvorani občinskega sveta, v Tržiču v galeriji sodobne umetnosti, v Krminu v večnamenski dvorani, v Fari v knjižnici, v Gradišču vpa-lači nekdanje zastavljalnice, v Gradežu v avditoriju Biagio Marin, v Marianu v socialnem centru, v Medeji v dvorani Aldo Gallas, v Mošu na županstvu, v Moraru v konferenčni dvorani, v Zagraju v večnamenski dvorani v nekdanjem vrtcu, v Škocjanu v večnamenskem središču, v Šta-rancanu v večnamenski dvorani, v Vilešu v palači Ghersiach ter na sedežih Demokratske stranke v Foljanu-Redipulji, Ron-kah, Romansu in San Pieru. Vsak volivec se bo moral odpraviti na volišče v občini, kjer ima bivališče; študentje glasujejo v kraju, kjer stanujejo. Predpogoj za glasovanje je vpis v volilne sezname: vpisati se je mogoče na spletni strani, v občinskih volilnih uradih in na volišču. Ker je postopek za vpis v sezname na licu kraja nekoliko zamuden, lahko vsakdo to opravi sam na svojem računalniku, in sicer na spletni strani www.primarieitaliabenecomune.it/regi-strazione/appello. Pomembno je, da volivec prinese s sabo na volišče potrdilo o vpisu, opravljenem na spletu, ki ga bo natisnil. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure.
V tekmi so Pierluigi Bersani, Laura Puppato, Matteo Renzi, Bruno Tabacci in Nichi Vendola; tudi na Goriškem se je vo-
dila zanje volilna kampanja, edino Tabacci ni imel za sabo volilnega odbora, nekaj navijačev pa premore zlasti na Tržiškem. Poiskali smo podpornike ostalih štirih tekmecev in jim predlagali, naj utemeljijo svojo izbiro.
Goriški koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Waltritsch podpira Pierluigija Bersanija: »To je sposoben in izkušen politik, ki bo znal voditi državo tudi v sedanjih težkih časih. Svojo sposobnost je že dokazal kot predsednik dežele Emilia Romagna, nato minister in državni tajnik Demokratske stranke. Njegov program, ki je hkrati program Demokratske stranke, sloni na morali, delu in enakopravnosti. Bersani zagovarja moralno držo pri vodenju države in v odnosu politike do občanov. Italija ne sme več biti država "prebrisancev", vsi morajo imeti iste možnosti, ki jih mora ljudem zagotavljati država. Na delu sloni italijanska ustava. Možnosti, da pridejo do dostojanstvenega dela, je treba zagotoviti predvsem mladim, ki se danes ne dokopljejo več niti do prekerne službe. Treba je reformirati trg dela in pri tem upoštevati temeljne pravice; za to bo potrebno pridobiti finančna sredstva, ki jih bo mogoče najti le tako, da se bo reformiral tudi sistem črpanja in porabe denarja. S tem v zvezi je treba dodatno pospešiti "lov" na davčne utajevalce, kdor ima več, pa mora tudi dati več. Potrebujemo namreč pravičnejšo porazdelitev doprinosa k javni blagajni in blaginji. S tem ciljem bo treba reformirati državni ustroj, ki ne bo več dopuščal potrat, o katerih neprestano beremo in slišimo. Zagotavljati bo treba kvalitetno javno zdravstvo, učinkovit sistem socialnega skrbstva, vsem ljudem pa državljanske pravice. Razvoj mora sloneti na vsem, kar je dobrega v državi, začenši s kulturo in znanjem.
Za Lauro Puppato navija Giuseppe Cingolani, načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v Gorici. »Fosili ali obnovljivi? Da lahko izbiramo med tema dvema možnostma, nam omogoča udeležba Laure Puppato na primarnih volitvah. Ona ni fosil, nima rada ne petroleja ne plina, ki sta energiji iz preteklosti, tako kakor vodilni politični kader ter politične in gospodarske izbire zadnjih dvajset let. Fosilom se moramo zahvaliti za to, kar so nam dali, in jih prepustiti preteklosti ter s korenitim preobratom pripraviti novo ekonomsko strategijo in moralno držo za prihodnjih dvajset let. Laura Puppato je kot županja občine Montebelluna dokazala, da odpadki lahko postanejo bogastvo in da poštene osebe lahko odigrajo vlogo v politiki. "Green economy", recikliranje, državljanske pravice, zaščita prelepega teritorija, umetnost in lepote, delo žensk: to so obnovljive energije, ki jih je treba čim prej aktivirati, zato da lahko postanejo "srce" novega gospodarstva, ki edino lahko zagotovi ljudem delo in bo kos izzivom prihodnosti. Glas za Lauro Puppato je torej glas za novo idejo o svetu.«
Andrej Gergolet, deželni koordinator Slovencev v Demokratski stranki, je stopil na stran Mattea Renzija: »V Demokratski stranki, ki se proglaša za nov in inovativen subjekt v političnem prostoru, potrebujemo novih oseb. To je prišlo do izraza tudi v rezultatih zadnjih volilnih preizkušenj. Volivci so dokazali, da si želijo novih ljudi, novih obrazov, predvsem si želijo generacijske zamenjave, ne pa ponavljajoče se strankarske nomenklature. Primarne volitve bi morale biti prava demokratična igra in odprto soočenje, žal pa ugotavljam, da postavljajo količke, ker bi radi pogojevali rezultat ... Upam, da temu ne bo tako, saj javne raziskave kaže-
jo, da je tekma med Bersanijem in Renzi-jem izenačena. Renzijeva zmaga bi pomenila potres v stranki in predvsem generacijsko zamenjavo v njenem vodstvu. Prevetriti je treba politiko in njene vsebine, kar lahko stori le mlajša garnitura. Zato da bo brezposelnost mladih tudi v vrhu skrbi bodoče vlade in da se preusmeri sedanji negativni trend.
Nichija Vendolo podpira župan Doberdoba Paolo Vizintin:»Vendola je karizmatičen leader z izrazitimi upravnimi sposobnostmi. Zanj so zgovorna dejstva, konkretnost in rezultati, ki jih je dosegel kot predsednik Apulije. Pod njegovim vodstvom je dežela dosegla prvo mesto, kar zadeva bruto notranji proizvod, inovacije, naložbe na področju obnovljivih energetskih virov ter politike smotrnega okoljskega razvoja. To je edina dežela v Italiji, kjer število delovnih mest ni upadlo, a je celo naraslo. Pomembni so tudi rezultati, ki jih je dosegel na področju zdravstva. Vendola je edini državni politik, ki prepričljivo stoji na strani mladih, brezposelnih, delavcev in šibkejših slojev, ki so bili in so še pod vse močnejšim udarom krivičnih neoliberističnih politik, prej Be-rulsconijeve in sedaj Montijeve vlade, katerih skrb so edino interesi bančnih in finančnih korporacij. Vendola borbeno zagovarja zaščito socialnega in zdravstvenega sistema, javno šolstvo in kulturo, lai-čnost, pravičnejšo reformo davčnega in pokojninskega sistema, vrednotenje zgodovinsko kulturne dediščine, temeljito krčenje stroškov politike, vojaških stroškov ter spoštovanje osnovnih človekovih svoboščin in pravic narodnostnih in jezikovnih manjšin. To je pokončen človek, ki postavlja etiko na prvo mesto v politiki, ki ima kulturno širino in daljnovidno vizijo za reševanje družbenih problemov.«
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 24. novembra 2012
15
GORICA - 54. Cecilijanka
Dvodnevni praznik zborovskega petja
Letošnja pevska revija Cecilijanka bo 54. po vrsti. Prvič je bila izvedena 23. novembra 1958; takrat je nastopilo pet zborov. Glavna pobudnika sta tedaj bila profesor in duhovnik Mirko Filej ter Slovensko kulturno prosvetno društvo. Ko se je v januarju 1959 osnovala Zveza slovenske katoliške pro-svete, je ta prevzela skrb zanjo in odtlej poteka revija v njeni organizaciji. Ce-cilijanka je tudi postala povezovalni člen zborovskega ustvarjanja v deželi Furla-niji-Julijski krajini in v širšem prostoru. Zelo je priljubljena med zbori, ki radi na njej nastopajo. Temu pritrjuje dejstvo, da število zborov, ki bi se radi predstavili, vsako leto narašča. Poleg tega, da daje zborom možnost za nastopanje, je Cecilijanka tudi priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in sodelovanje. Zato je vsakič dobro obiskana. Tako bo tudi letos, so prepričani organizatorji.
Letošnja Cecilijanka bo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, in sicer danes, 24. novembra, z začetkom ob 20.30 in jutri ob 17. uri. Posvečena bo glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.
Zborov, ki bodo letos nastopili na reviji, bo skupno osemnajst. Prihajajo iz Goriške, Tržaške, Benečije, Koroške in Slovenije. Drevi bodo nastopili mešani pevski zbor Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), vokalna skupina Dornberški fantje (zborovodja Janko Harej), pevska skupina CSASM Spazio-Arte-Lucinico (zborovodja Cristina Cristancig), vokalna skupina Sraka iz
Štandreža (zborovodja Matjaž Remec), vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin (zborovodja Mirko Ferlan), moški pevski zbor Matajur iz Špetra (zborovodja David Klodič) in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj). Jutri bodo na vrsti mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana (zborovodja Aleksandra Pertot), moški pevski zbor Fantje izpod Grmade (zborovodja Herman Antonič), cerkveni pevski zbor Sveče - Št. Janž s Koroške (zborovodji Erih Užnik in Damjan Oitzl), mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (zborovodja Mirko Ferlan), moški pevski zbor Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), mešani pevski zbor Pod-gora (zborovodja Peter Pirih), moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), mešani pevski zbor Štandrež (zborovodja Mojca Sirk) in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela (zborovodja Mirko Ferlan). Pred začetkom nocojšnjega programa bo publiko z odra nagovoril glasbenik Patrick Quaggiato, jutrišnja govornica pa bo predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan.
Goriška občina in pokrajina sta prevzeli pokroviteljstvo, Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacija Goriške hranilnice pa sta pevski reviji dodelili finančno podporo. Zaslužni so še Svet slovenskih organizacij, vsi dirigenti in pevci, dalje društva, včlanjena v Zvezo slovenske katoliške prosvete, in njihovi člani, ki s prostovoljnim delom prispevajo k vsakoletnemu uspehu Cecilijanke.
Čestitke
fl Razstave
Danes praznujeta v Doberdobu zlato poroko LIDIA in ARNALDO. Še mnogo srečnih let skupnega življenja jima želijo Marta in Gianni, Katja in Luca, Tamara in David.
50 poljubčkov zlatim nonotom pošiljajo Emanuele, Samantha, Lara, Milena, Ema, Aurora, Filip in Sofia.
V Škrljah v Sovodnjah je včeraj praznoval 90. rojstni dan IVO PE-TEANI. Vse najboljše mu želijo Helena, Dolores, Maurizio in Valter z družinami.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »II peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 3: 16.30 - 18.15 »Hotel Transylvania«; 19.50 - 22.10 »Venuto al mondo«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Il peggior Natale della mia vita«.
Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del.
Dvorana 3: 16.30 - 18.15 »Hotel Transylvania«; 19.50 - 22.10 »Argo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il so-spetto«.
Dvorana 5: 16.40 - 18.20 »Un mostro a Parigi«; 19.50 - 22.10 »Venuto al mondo«.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici bo danes, 24. novembra, ob 18. uri odprtje razstave združenja Prologo z naslovom »Profe-zie«. Razstavljali bodo Rossano Berto-lo, Antonio Colmar, Ivan Crico, Lia Del Buono, Alfred de Locatelli, Paolo Figar, Sergio Figar, Maurizio Frullani, Paola Gasparotto, Arianna Gasperina, Mau-rizio Gerini, Alessandra Ghiraldelli, Francesco Imbimbo, Silvia Klainscek, Damjan Komel, Claudio Mrakic, Stefano Ornella, Alessio Russo, Nika Ši-mac, Franco Spano, Lara Steffe; na ogled bo s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.0017.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00.
JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 25. novembra, ob 11. uri v goriškem grajskem naselju 13 bosta Raf-faella Sgubin in Antonella Pizzolongo vodili ogled muzeja mode in laboratorija z naslovom »Noi... dellArte«; sledil bo aperitiv.
V	GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU prirejajo v okviru praznika »Choco Fest« nagrado »Choco pittura« v nedeljo, 25. novembra; informacije po tel. 0481-960816. Nagrajevanje najlepših del poslikanih s čokolado bo ob 17.30 v predverju županstva v Gradišču.
»VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva So-cieta cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Gori-ško-Gradiščanske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.0019.00, ob nedeljah v jutranjih urah.
SI Šolske vesti
RAVNATELJICA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici obvešča starše, da se v teh dneh večina dijakov udeležuje dejavnosti v sklopu dijaške samouprave, ki naj bi trajala še danes, 24. novembra. Ostali dijaki imajo reden pouk.
M Izleti
AVTOBUS za izlet SPDG v neznano bo v nedeljo, 25. novembra, odpeljal ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici.
0 Prireditve
INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVI NO prireja v sodelovanju z župnijo Srca Jezusovega v Gorici voden ogled cerkve danes, 24. novembra, ob 16. uri z zbirališčem pred cerkvijo Srca Jezusovega. Ogled bo vodil Umberto Martissa.
V	OKVIRU NIZA »MONTIFILM 2012« bo danes, 24. novembra, ob 21. uri v manjši dvorani UGG (Trg Cesare Battisti) v Gorici srečanje z alpinistoma Ariello Sain in Marinom Ba-budrijem, ki sta partnerja na steni in v življenju.
ZDRUŽENJE AMARE (Associazione malati reumatici) iz Gorice vabi na posvet o revmatičnih boleznih danes,
24.	novembra, ob 16. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici.
ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, PD ŠTANDREŽ, SKULTURA 2001 vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika Štandrež 2012«: v nedeljo,
25.	novembra, ob 10. uri družinska maša in srečanje zakoncev ter skupno kosilo. V torek, 27. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu okrogla miza: »So ločeni in zopet poročeni še del cerkve?« vodi P. Mirko Pelicon DJ s pričevalci. V sredo, 28. novembra, Spokorni dan, ob 18.15 v kapeli Sv. Jožefa spovedovanje, duhovni pogovor, g. Renato Podberšič. V četrtek, 29. novembra, ob 19.45 v župnijskem domu odprtje razstave skupine kamnosekov iz Manč in likovne skupine. V petek, 30. novembra, ob 19. uri praznična maša, ob 20. uri v župnijski cerkvi koncert vokalne skupine Sozvočja. V soboto, 1. decembra, ob 9.15 ad-ventne delavnice, ob 19. uri maša, sodeluje združenje UNITALSI. V nedeljo, 2. decembra, ob 9.30 na Trgu Sv. Andreja tržnica v pričakovanju Božiča, ob 10. uri maša, vodi škof Metod Pirih, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev desetega Klasa, ob 11.15 maša, vodi dekan Karel Bolči-na, ob 17.30 Praznične večernice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V torek, 4. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava.
»LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: v nedeljo, 25. novembra, »Dolce stil novo« (Dante, Alighieri, Guido Cavalcanti, Guido Guinizzelli, Lapo Gianni), nastopil bo Paolo Antonio Simioni ob glasbeni spremljavi Alessandra Cos-sija, Gianpaola Capuzza in Giuseppeja Paola Cecereja.
»LA DOMENICA DELLE SCOPE E AL-TRE STORIE DI CONFINE«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri srečanje z avtorjem Robertom Covazem. Z njim se bosta pogovarjala Andrea Bellavite in Igor Komel.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici prirejata Inštitut za socialno in versko zgodovino ter Zgodovinski raziskovalni center Leopoldo Gaspari-ni predstavitev publikacije »Un anno di scuola. A scuola di razzismo nella Gorizia in camicia nera« Ferruccia Tassina v torek, 27. novembra, ob 17.30. Prisotna bosta Ferruccio Tassin in Dario Mattiussi.
V	GRADU KROMBERK prirejajo KD MoPZ Kromberški Vodopivci, Goriški muzej Nova Gorica in mestna občina Nova Gorica predavanje Neže Žgur z naslovom »Glasbeni opus Vinka Vodopivca« v torek, 27. novembra, ob 20. uri.
ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na fo-rumgorizia.blogspot.com.
DIJAŠKI DOM GORICA vabi na pre-miero filma »Življenje ima svetlo stran« v petek, 30. novembra, ob 18.15 v Kinemaxu na Travniku v Gorici. Igrali bodo gojenci Jan Batagelj, Petra Bauzon, Virginia Braini, Elia Chimenti, Davide Copetti, Ariel Cu-strin, Matija Marinčič, Ilaria Pacori, Jakob Peric, Hana Berčič Upelj, Georgina Laryea in Elija Makuc, za scenarij in režijo je poskrbel Sten Vilar, sodeluje šofer, vzgojitelj, igralec in tonski tehnik Robert Makuc, snemalec in monter je Jure Škrlep.
Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica
CECILIJANKA 2012
54. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
SODELUJEJO TUDI ZBORI IZ TRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINE TER KOROŠKE IN SLOVENIJE
posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku MIRKU FILEJU
ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.
Kulturni center Lojze Bratuž - GORICA DANES, 24. novembra 2012, ob 20. 30 JUTRI, 25. novembra 2012, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
Gledališče
~M Koncerti
□ Obvestila
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v
Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkov-skega »Hrestač - Božična zgodba«. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bra-tuz@libero.it.
SOCIALNA GLEDALIŠKA REVIJA »ALTRE ESPRESSIVITA'«: v občinskem gledališču v Tržiču v ponedeljek, 26. novembra, ob 10.30 »Laborato-riamo...«, nastopajo udeleženci gledaliških laboratorijev Altre espressi-vita; ob 11. uri »Le meravigliose av-venture del barone di Munchhausen«; nastopa gledališka skupina socialne zadruge Integrazione združenja ANF-FAS iz Trsta.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. novembra ob 20. uri »Liferanti« (Miha Nemec, Nejc Valenti); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici danes, 24. novembra, ob 16.30 »La favola di Al-cione«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncertov z naslovom »Gorizia classica«: danes, 24. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju 13 nastopa pianistka Silvia Tessari; vstop prost.
V	OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču bo 25. novembra, ob 11. uri koncert iz niza »Galleria musicale volume 7 z naslovom »Trascrizioni, in-venzioni, elaborazioni per quattro violoncelli«, nastopil bo Ensembel 16 Corde. 2. decembra bosta nastopila sopranistka Karina Oganjan in tržaški pianist Luca Delle Donne s koncertom »Il Lied romantico di Shu-mann e Chopin«; vstop prost.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.45 bo na sporedu opera »Cosi fan tutte... o sia la scola degli aman-ti« Wolfganga Amadeusa Mozarta; nastopili bodo skupina La Compagnia Vocale dell'Opera Giocosa iz FJK, zbora Lions Singers iz Trsta in Can-zoni d'Autore iz Gorice in glasbeniki Orchestra dell'Opera Giocosa iz FJK; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 27. novembra ob 20.15 bo koncert skupine The Tzar Blues Band iz Slovenije (»Jesenski glasbeni tris -Blues«); informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si.
H Mali oglasi
IŠČEM KATERO KOLI DELO: imam izkušnje na tiskarskem področju, govorim slovensko, italijansko, angleško in nemško, imam lastno prevozno sredstvo(vozniško dovoljenje B); tel. +39340-0869489.
V	ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 048121058.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.).
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it).
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE
obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro.
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosve-te na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Carlo Valen-tinuzzi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
DANES V RONKAH: 11.00, Nella Perin por. Glereani s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 12.00, Marcello Serdoz na pokopališču.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Cle-lia Visintin por. Di Luca (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 11.00, Roberto Della Pietra s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
Kam po bencin
Danes bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA
API - Ul. Redipuglia 42
1 6 Sobota, 24. novembra 2012
APrimorski
r	dnevnik

USPEŠNA SAMO SIENA
CARIGRAD - V sedmem krogu evrolige sta bila od italijanskih ekip včeraj uspešna samo Mon-tepaschi Siena, ki je premagala Maccabi Electro z 89:87 in tako vknjižila četrto zmago. Cantu', ki nastopa v skupini z Union Olimpijo, pa je izgubil proti Panathinaikosu 69:71 in tako ima vse manj možnosti za preboj v Top 16. Bešiktaš Istanbul (Gašper Vidmar 4 točke) je bil s 83: 72 boljši od nemškega Brose Baskets (Boštjan Nachbar 7 točk, na fotografiji ANSA), Mirza Begic (2 točki) je z Real Madridom premagal BC Khimki MR in potrdil 1. mesto v skupini A. Ostali izid: Žalgiris - Caja Laboral 82:45.
SMUK IN VELESLALOM
LAKE LUIS/ASPEN - Smučarji in smučarke bodo danes začeli s tekmami ameriške turneje svetovnega pokala. Moški se bodo danes pomerili v smuku v Lake Luisu (na fotografiji ANSA Christofer Innerhoffer), start bo ob 19.30, jutrišnji superveleslalom pa ob 19.00. Ženske s slovensko šampionko Tino Maze na čelu pa čakata ta konec tedna preizkušnji v tehničnih disciplinah v Aspnu: danes bo veleslalom s prvo vožnjo ob 18.00, drugo pa ob 21.00 (po Slo2 in RaiSportl), jutri pa bo slalom (ob 17.45 prva in ob 20.45 druga vožnja).
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
PRED ZADNJO DIRKO F1 HAMILTON NAJHITREJŠI
SAN PAULO-Anglež Lewis Hamilton (McLaren, na fotografiji ANSA) je dobil oba prosta treninga dirkačev formule ena pred jutrišnjo odločilno dirko v Sao Paulu. Dirkača, ki se borita za naslov svetovnega prvaka, Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) in Španec Fernando Alonso (Ferrari), sta na dirkališču Interlagos obakrat zasedla drugo oziroma peto mesto. Kvalifikacije bodo danes ob 17.00, dirka pa jutri ob isti uri.
nogomet - Trener Catanie Rolando Maran je bi tudi v Trstu
Do A-lige sem se prebil sam
Trener Rolando Maran je vodil Triestino dve sezoni med letoma 2007 in 2009
KROMA
Spored
Danes ob 20.45 Palermo - Catania. Jutri ob 15.00 Atalanta - Genoa, Chievo - Siena, Pescara - Roma, Sampdoria - Bologna, Torino - Fiorentina, ob 20.45 Milan - Juventus. Pojutrišnjem ob 19.00 Cagliari - Napoli, ob 21.00 Parma - Inter.
V torek, 27. ob 20.45 Lazio - Udinese. Vrstni red: Juventus 32, Inter 28, Fiorentina in Napoli 27, Lazio 23, Roma 20, Catania 19, Atalanta 18, Parma 17, Udinese in Cagliari 16, Milan 15, Torino 14, Sampdoria 13, Bologna, Palermo, Chievo in Pescara 11, Siena 10, Genoa 9.
Strelci: 10 - El Shaarawy (Milan); 8 - Cavani Napoli) Lamela (Roma in Di Natale (Udinese); 7 - Milito (Inter), Klose (Lazio, Osvaldo (Roma.
Številni bivši vrhunski nogometaši so se kot trenerji takoj preizkusili na najvišji ravni, nekateri izmed teh celo v najboljših ekipah. Rolando Maran gotovo ne sodi v to kategorijo. Solidni branilec, ki ni posebno izstopal - s Chievom je napredoval vse do B-lige - se je moral tudi kot trener iz leta v leto dokazovati in se počasi (a vztrajno) prebijati proti vrhu. Na poti do A-lige mu je koristila tudi dveletna izkušnja pri Triestini (sezoni med letoma 2007 in 2009). Šele letos, po v lanski sezoni za las spodletelem napedovanju v A-ligo na klopi Vareseja (v finalu je bila boljša Sampdoria), mu je bila končno ponujena priložnost, da se preizkusi v A-ligi. Izbrali so ga v Catanii, kjer je imel dokaj nehvaležno nalogo nadomestiti Montello. Slednji nedvomno sodi v zgoraj omenjeno kategorijo trenerjev, ki so lahko začeli že z najvišje lige.
Catania je dokaj uspešno začela tudi letošnjo sezono. Po 13. krogih moštvo izpod Etne z 19 točkami zaseda šesto mesto na lestvici, tik za ekipami, ki imajo v sezoni čisto drugačne cilje in proračune. 49-letni trener iz Trenta se je v A-ligi kar hitro dobro znašel.
»Ni mi težko priznati, da so se mi uresničile sanje. Mislim, da je Catania mesto in društvo, kjer lahko trenerski posel opraviš na najboljši način. S samim sabo sem zadovoljen, saj sem se prebil do A-lige izključno zaradi dela in uspehov, ki sem jih žel v nižjih ligah. Zame je to veliko zadoščenje, tudi zato, ker menim da je bila vsaka prejšnja sezona pomembna za mojo osebno in trenersko rast.
Najbrž ste zadovoljen z doslej opravljenim delom. Šesto mesto na lestvici ni od muh.
»Nikoli ni lahko prevzeti mesto nekoga, ki je bil tako uspešen kot lani Montella. Resno tvegaš, da se opečeš ali nastopaš v senci tvojega predhodnika. Maksimalno se trudim, da bi bili rezultati na nivoju prejšnje sezone. Mislim, da smo lahko nad prvo tretjino prvenstva nadvse zadovoljni. Upajmo, da bo tudi nadaljevanje tako uspešno.
Katere so bistvene razlike med A-ligo in ostalimi prvenstvi?
Gre za povsem različen svet, ta-
ko znotraj društev kot v vsem tistem, kar je nekako dopolnilo k temu. Ekipe sestavljajo igralci, ki so po tehničnih in taktičnih sposobnostih najboljši, kar jih premore italijanski nogomet. Še večje razlike pa so »zunanje«. Vsaka malenkost postane namreč izrednega pomena in moraš biti pozoren na vsako izgovorjeno besedo.
Ostaja vaš cilj v sezoni zgolj obstanek v ligi?
Naš začetni cilj je bil obstanek in nič se ni spremenilo. Če bi začeli previsoko leteti, bi tvegali usodne padce, česar si nikakor ne moremo privoščiti.
Doslej ste že igrali proti štirim najboljšim ekipam: Fiorentini, Na-poliju, Interju in Juventusu. Katera od teh je po vašem mnenju najboljša?
Mislim, da je po trinajstih krogih lestvica že pokazatelj razmerja moči. Juventus je še vedno najboljša ekipa v prvenstvu.
Ravno na tekmi proti Juven-tusu je prišlo do nekaterih sodniških odločitev, ki so vaš oškodovale. Kakšni so bili odzivi v Catanii po teh dogodkih?
S sojenjem nismo bili zadovoljni. Med nami sta prevladovala občutka jeze in tudi razočaranja, vendar mislim, da je bil odziv tako društva kot gledalcev zelo civilen, brez pretiranih polemik.
Catania je mešanica mladih in izkušenih igralcev z latinskoame-riško dušo. Bomo v kratkem videli kakega od vaših igralcev v vrhunskih klubih?
Mislim, da je srednja kakovost igralcev Catanie dokaj visoka in večina od igralcev lahko cilja na igranje v vrhunskem klubu. Morajo pa nadaljevati s trdim delom. Ne bi želel delati krivice nekaterim, tako da ne bom omenjal posameznikov.
Društvo je v zadnjih letih vedno imelo na razpolago dobro mrežo opazovalcev tako v tujini kot v Italiji. Za manjše društvo je tako delo na terenu poglavitnega pomena za sam obstoj. Drugače se ne bi obdržali toliko let v A-ligi.
Kdo bo osvojil naslov prvaka?
V prvenstvu mislim, da je še vedno favorit za naslov Juventus. (I.F.)
Moto GP: 18 dirk
PARIZ - V sezoni 2013 bo 18 mo-tociklističnih dirk elitnega razreda MotoGP, vozniki v šibkejših moto2 in moto3 pa bodo nastopili na 17, saj se ne bodo udeležili dirke v kalifornijski Laguni Seci. Mednarodna motociklistična zveza je sporočila, da je izpadla preizkušnja v Argentini, start sezone bo tako teden kasneje, 7. aprila v Katarju, konec sezone pa bo 18. novembra v Valencii. Novinka na koledarju je druga ameriška dirka v Teksasu, na dirkališču v Au-stinu, kjer so premiero pred nekaj dnevi doživeli s preizkušnjo formule 1.
Scozzoli zlat, Slovenija srebrna
CHARTES - Na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Chartresu je italijanski plavalec Fabio Scozzo-li osvojil zlato kolajno na 100 m prosto (57,25). Slovenska mešana štafeta, ki so jo sestavljali, Anja Čarman, Nastja Govejšek, Damir Dugonjic in Peter Mankoč, pa je na 4 x 50 metrov mešano osvojili srebrno medaljo, potem ko so se v finale uvrstili z najboljšim izidom vseh časov na svetu. Zmage so se veselili Francozi.
nogomet - Zamenjava na klopi Brazilije
Menezes odstavljen, Fergusonu kip
kdo bo naslednik?
SAO PAULO) - Selektor brazilske nogometne reprezentance Mano Menezes je po včerajšnjem sestanku s predstavniki zveze v Sao Paulu dobil odpoved delovnega razmerja. Menezes je bil že dlje časa deležen številnih kritik zaradi medle igre varovancev. Brazilski mediji navajajo morebitne naslednike kot so trener Co-rinthainsa Tite, trener Santosa Muricy Ramalho in Felipe Scolari, ki je z Brazilijo osvojil naslov svetovnih prvakov, trenutno pa je brezposeln. Odločiti naj bi januarja.
BO NA KLOPI - Potem ko so Andreo Stramaccionija, trenerja Interja, izključili, je športno nogometno sodišče kazen spremenilo v globo v višini 10.000 evrov. Trener bo tako v ponedeljek vodil svoje igralce proti Parmi s klopi, Antoniu Cassanu pa so potrdili kazen dveh krogov.
Po IZGREDIH V RIMU - Po četrtkovih neredih v Rimu pred tekmo evropske lige med Laziem in Tottenhamom in med njo, ko so napadli navijače iz Velike Britanije, še ni jasno, ali bo rimski klub kaznovala tudi evropska nogometna zveza. Na stadionu med tekmo so navijači skandirali protijudovska gesla in izobesili politični transparent z napisom Osvobodite Palestino, zaradi česar klub bržkone čaka visoka kazen.
MANCHESTER - Dolgoletni trener Manchester Uniteda sir Alex Ferguson je včeraj dobil svoj spomenik pred stadionom Old Trafford. Bronasti kip je visok 2,7 metra, skulp-turo pa je odkrila Fergusonova soproga Cathy, medtem ko je 70-letni Škot pri tem skoraj potočil solzo.
Zmagovalca pokala
OSTRAVA - Slovenska telovadca Sašo Bertoncelj in Teja Belak sta se uvrstila v finale zadnje tekme SP-ja v Ostravi in postala še pred finalom skupna zmagovalca SP-ja letošnje sezone. Bertoncelj je v letošnji sezoni najboljši na konju, Belakova pa na preskoku. Mitja Petkovšek pa si je skupno zmago na bradlji že zagotovil in v Ostravi ne nastopa.
ljubljana - Tradicionalna tiskovna konferenca o zamejskem športu
Tokrat s projektom Zalet in s publikacijo o TPK Sirena
V sejni sobi hale Tivoli v Ljubljani se je včeraj odvijala že tradicionalna novinarska konferenca o slovenskem zamejskem športu. Udeležence so najprej nagovorili predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič, načelnica komisije za zamejski šport Sonja Poljšak in olimpionik ter ambasador slovenskega športa Miroslav Ce-rar. Delegacija ZSŠDI, ki jo je vodil predsednik Jure Kufersin, se je predstavila s publikacijo Pomorski klub Sirena - Slovenski glas v Tržaškem zalivu avtorice Ivane Suhadolc in s predstavitvijo projekta Zalet. Predsednik TPK Sirena Peter Sterni je v svojem posegu najprej predstavil bogato društveno zgodovino in razvejano delovanje, kjer izstopata jadranje in športni ribolov, nato pa še na kratko povzel vsebino Suhadolčeve publikacije. Tjaša Gruden je ob prisotnosti igralk Zaleta Ilenie Cassanelli in Petre Grgič pred-
Udeleženci tiskovne konference v Ljubljani
stavila projekt Zalet, pri katerem sodelujejo vsa slovenska društva, ki gojijo žensko odbojko na Tržaškem. Sledila je še predstavitev športnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Porabju. Predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velik je predstavil novega poslujočega tajnika koroške športne krovne organizacije Ge-ralda Wolbla, najboljšega strelca Tema Koroška na Europeadi v nogometu (tek-
SLOSPORT.ORG
movanje za reprezentance narodnih manjšin), delovanje Športnega društva Šentjanž z njihovo plezalno sekcijo ter delegata na Evropski nogometni zvezi UEFA. V imenu Zveze Slovencev na Madžarskem je spregovoril Vili Seke-reš, ki je poudaril predvsem trud, ki ga slovenski športniki na Madžarskem vlagajo v promocijo športnih in rekreacijskih aktivnosti ter prireditev v tesnem sodelovanju s Prekmurjem.(IT)
/
ŠPORT
Sobota, 24. novembra 2012
17
priznanje coni
Zlata zvezda AŠK Kras
Amaterski športni krožek Kras bo decembra meseca nagrajen z zlato zvezdo za športne zasluge za leto 2011, kar je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Izvršni odbor vse-državnega olimpijskega odbora športnim društvom za več kot 50-letno neprekinjeno delovanje. Tako je v sporočilu zapisal klub, ki je vest prejel pred kratkim iz Rima. Kras je obenem prvo slovensko športno društvo v Italiji, ki prejme to odličje. Nagrada je lepo priznanje za Kras, ki izpolnjuje vse pogoje, ki jih predvideva pravilnik za dodelitev takih priznanj, in sicer 50-letno nepretrgano delovanje na športnem področju, že dobitnik srebrne zvezde za športne zasluge v letu 1989 in uspehi v namiznem tenisu na mednarodni in državni ravni. Društvu so čestitali že vsi vidni športni predstavniki, vključno s predsednikom Petrucci-jem. Kras se je za prejem nagrade prijavil z obširno dokumentacijo, prošnjo pa sta soglasno sprejela tudi športna zveza in deželni odbor CONI-ja.
nogomet - Kras jutri v Repnu proti Trissinu
Važna bo tudi obramba
Nevarna napadalna dvojica Marjanovic-Tricheri - V2. AL derbi med prvo in drugo silo prvenstva
Želja po točkah se v taboru repenskega Krasa seveda stopnjuje, zato bodo jutri skušali odščipniti čim več. V goste prihajal Trissino Valdagno, ki je v prejšnjem krogu presenetil celo vodilni Virtus Vecomp. Med izkušenimi gosti izstopata predvsem napadalca Slovenec Dejan Marjanovič iz Šempetra pri Gorici in Argentinec Martin Cristian Tricheri. Dvojica, ki je prava nočna mora za obrambne igralce, je dosegla letos enajst golov, osem jih je podpisal Trincheri, tri pa Marja-novič, ki je lani igral v D-ligi pri Bellunu, pred tem pa v 1. slovenski ligi v Kopru in pri ajdovskem Primorju. V taboru Krasa so pred tekmo pripravljeni: med tednom so redno trenirali, na prijateljski tekmi proti Ankaranu tudi zmagali, tako da je forma dobra, pravi predsednik Goran Kocman. Napovedal je, da bodo igrali agresivno in napadalno, sicer brez trenerja Rističa, ki bo moral ekipo spremljati iz ozadja, saj je bil prejšnji teden diskvalificiran. Pri Krasu še vedno ne bo Božiča, Car-lija in Barrece, vrača pa se Grujič, dokončno pa je ekipo zapustil Mileto, ki je letos pri Krasu zbral štiri nastope in gol.
PROMOCIJSKA LIGA - Vesna je po sredini tekmi (1:1) odločena, da proti Trieste Calciu osvoji vse razpoložljive točke. Križani so trenirali včeraj, na razpolago pa gotovo ne bo diskvalificiranega Degrassija. Juventina bo na domači zelenici nove tri točke lovila proti višjepostavlje-
nemu Terzu, s tem da ne bo poškodovanega Morsuta.
1.	AMATERSKA LIGA - Izkupiček Sovodenj in Primorca bi bil lahko jutri stoodstoten. Sovodenje (20 točk) se bodo pomerile z novincem v ligi Beglianom (11), sicer brez diskvalificiranega Erosa Kogoja, odsotna pa bosta tudi Alan Reščič in Demitrij Devetak. V pokalu so bili že boljši s 3:1, vendar so pred tekmo zelo previdni. Primorec brez diskva-lificiranega Debernardija pa bo drugo zmago naskakoval proti Esperii, ki ima le dve točki več.
2.	AMATERSKA LIGA - Na igrišče bo kot prvo stopilo Primorje, ki ga dvoboj z zadnjouvrščeno Opicino, čaka že danes (ob 14.30 na Opčinah). Zmaga proti mladi ekipi je imperativ, čeprav bo Primože igralo v okrnjeni postavi. Zanimivo bo v Turjaku, kjer bo derbi med prvo in drugo silo prvenstva - Breg odhaja na gostovanje v popolni postavi. Zarja pa bo proti S. Andrea S. Vitu igrala zelo okrnjena: diskvalificirana sta Segulin in Aiello, Ivo Križmančič, Radovini, Cap-pai in Degrassi pa so poškodovani, vprašljiv je tudi nastop vra-taja Di Mattie.
3.	AMATERSKA LIGA - Gaja in Mladost imata jutri enkratno priložnost za poln izkupiček: Gaja bo gostovala pri zadnjeuvrščenemu Fiumicellu, Mladost pa pri Chiarboli, ki ima tri točke manj. (V.S.)
Domači šport Danes
Sobota, 24. novembra 2012 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Marghera
DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Latte Carso; 20.30 v Dolini: Breg -Roraigrande
DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel Don Bosco
UNDER 15 DEŽELNI - 16.00 pri Briščikih: Jadran
-	Goriziana NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah: Opicina
-	Primorje
DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Valdagnu: Trissino Valdagno - Kras
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Trieste
Calcio
BALINANJE
MOŠKA B-LIGA - 15.00 v Noventi: Noventa - Gaja ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Buji: Buja - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.00 v Štandrežu: Val Soča Imsa - Vivil; 20.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Fincantieri; 20.30 v Vidmu, Benedetti: Volley ball Udine - Olympia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Zalet C
ŽENSKA D -LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Govolley Kinemax - Coselli; 20.30 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Zalet D
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Trstu, Ul. Miani: Virtus
-	Zalet plave; 19.00 na Proseku: Zalet oranžne -Zalet Barich
UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Gradežu: Grado -Olympia
UNDER 14 ŽENSKE - 16.30 v Sovodnjah: Soča Terranova - Villesse
Jutri
košarka - Jadran Franco danes na Opčinah proti Margheri
Proti najboljšemu strelcu
Steber nasprotnikov Marini je prejšnji teden dosegel kar 46 točk
Jadran Franco še ni popolnoma pozabil na grenek poraz v prejšnjem krogu prot vodilnemu GSA Udine. Grenkoba pa je bila ta teden vse prej kot neproduktivna. Jadranovci so po taki predstavi motivirani in želijo pred domačimi gledalci, kjer bodo danes igrali po štirinajstih dneh, dokazati, da predstava v Vidmu ni bila le muha enodnevnica. Na Opčinah bodo gostili Marghero, ki je v primerjavi z lani prenovljena in mlajša. Nosilni steber je sicer še vedno zelo zanesljivi Marini, najboljši strelec skupine (drugi na vse-državnem nivoju), dirigentsko palico pa tudi letos drži izkušeni Daniele Rubini. »Jasno je, da bomo morali zaustaviti Marinija, ki je prejšnji teden dosegel kar 46 točk. Ključna bo torej naša obramba, saj je doslej statistično obveljalo, da je zmaga dosegljiva samo, ko Marini doseže manj kot 25 točk. Seveda pa ne smemo naših moči usmeriti izključno vanj, izpostavil bi še centra Delle Monac-he in mladega organizatorja Pascona,« je povedal trener Andrea Mura. Na taktično dobro pripravljenega nasprotnika, ki je doslej zbral enako število zmag kot Jadran, so se Slavec in soigralci dobro pripravili, pričakujejo pa tudi pomoč navijačev. (V.S.)
DZP doo-PRAE srl 2012 © Vse pravice pridržane
Nedelja, 25. novembra 2012 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Trissino PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Terzo; 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Sanzio: Esperia - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje
-	Begliano
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Breg; 14.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello 2004 - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -San Vito al Torre; 10.30 v Dolini: Kras - Sistiana; 12.00 v Tržiču, Ul. Boito: Aris San Polo - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 10.30 na Rouni na Proseku: Kras - Cgs ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Guminu: Volley ball Gemona - Sloga Tabor Televita 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: Virtus - Zalet rumene
UNDER 19 MOŠKI - 16.30 v Čedadu: nastopa tudi Sloga Tabor
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Zalet Barich
-	Euroschoolvolley; 11.00 v Trst, Ul. Giulia: Virtus
-	Zalet oranžne; 19.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB -CGS
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Zalet plave
-	Zalet zelene; 11.30 na Opčinah: Zalet Barich -Killjoy; 18.30 v Trstu, Ul Veronese: Oma - Zalet Kinemax
UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 na Opčinah: Sloga Barich - Breg; 11.00 na Proseku: Kontovel -Euroschoolvolley
košarka - C-liga
Breg za prvo mesto, Bor in Kontovel želita zmago
Košarkarski vikend v deželni C-ligi bo prav gotovo zanimiv, saj se bo vrh lestvice zredčil. Danes se bodo pomerile v medsebojnih obračunih ekipe, ki so doslej zbrale po 12 točk. Breg bo igral v Dolini proti Roriagrandeju, Cervignano pa proti Tarcentu. Današnji nasprotnik Brega je prav gotovo eden izmed favortiov prvenstva: nazadnje jo je okrepil bivši viš-jeligaš Truccolo, dres pa nosijo še Brusa-marello, Cipolla in Malfante, ki imajo prav tako izkušnje v višjih ligah. Breg bo igral brez Kristjana Ferfoglie, po vsej verjetnosti pa bo trenerju IKadniku na razpolago Alberto Grimaldi, čeprav je na derbiju prejel tehnično napako. »Prav gotovo bo za zmago treba igrati bistveno bolje kot proti Boru, torej vseh 40 minut,« se je pred tekmo priporočil trener.
Pred domačimi gledalci bo danes igral spet tudi Bor Radenska, ki bo gostil UBC. Videmska ekipa, ki jo zdaj vodi dosedanji steber moštva Silvestri (prevzel je mesto Schneiderja), ima le zmago več, tako da jo lahko Popovičevi varovanci dohitijo. Igrali bodo v popolni postavi, vključno s Crevatinom, ki je cel teden ležal zaradi gripe. Srečanju bo na Prvem maju sledilo javno srečanje, kot smo že poročali, ki ga AKK Bor prireja v trenutku krize, da opozori na problematike pomanjkanja sredstev in odborniških kadrov ter dotrajanosti objekta na Vrdeli.
V D-ligi bo Kontovel v Ervattiju igral proti Don Boscu, ki doslej še ni zbral zmage. Proti mladi ekipi je zmaga imperativ. Vprašljiv je še nastop Gantarja, ki se je poškodoval na sobotni tekmi proti San Vi-tu.
PROMOCIJSKA LIGA - Sokol -Skyscrapers Basket 76:52
odbojka - Deželne lige
Najbolj »vroče« bo v Štandrežu
Dvoboj med Valom Sočo Imso in Vivilvolleyjem bo v štandreško telovadnico (danes ob 20.00) bržkone privabil marsikaterega odbojkarskega navdušenca. Ekipi namreč sodita na vrh skupine D v moški C-ligi. Tačas ima Val Soča sicer točko več, obe ekipi pa še nimata poraza. »V naši skupini je to edina ekipa, ki nam lahko kaj odščipne, vendar smo mi motivirani in hočemo ostati do konca prvega dela nepremagani,« je dejal David Corva, pomočnik trenerja Makuca. Na tekmo so se igralci združene ekipe Val Soča dobro pripravili: trener Makuc si je prejšnji teden tudi ogledal tekmo Vivilvolleya, da bi ga podrobneje spoznal in svojim varovancem med tednom natančno posredoval čim več informacij. Pozorni bodo morali biti predvsem v napadu, saj imajo pri Vi-vilu več različnih variant z igralci, ki so izkušnje nabirali tudi v višjih ligah.
V	skupini C moške C-lige bo Olympia skušala osvojiti tri točke v boju za 2. in 3. mesto. Prejšnji teden je bila Buia boljša, tokrat pa bodo Markiče-vi varovanci skušali presenetiti VBU. Trening tekma proti ekipi iz Humina med tednom dobro obeta pred današnjim gostovanjem. Sočo Val Zadružno banko Doberdob Sovodnje in Slogo Tabor pa čakata danes zahtevni tekmi: Sloga bo igrala še proti neporaženemu Fincan-tieriju, ki je eden glavnih kandidatov za sam vrh v ligi, Soča Val pa bo igrala proti Buii.
V	ženskih deželnih prvenstvih bodo danes začeli povratni krog. Zalet C bo v Tržiču igral proti Fincantieriju, ki sodi med tri najboljše ekipe skupine. Ker bo Sabrina Bukavec odsotna, bosta na
Luka Lavrenčič
KROMA
centru igrali Anja Grgič in Fulvia Gridelli, na klopi pa bo odslej trenerju na razpolago tudi Giulia Spanio, ki je lani igrala v D-ligi, letos pa se je sprva odločila za 1. divizijo. V prvem delu so igralke Zaleta gladko izgubile, zdaj pa bo bržkone drugače, napoveduje trener: »Takrat smo se šele spoznavale, zdaj pa smo proti boljšim ekipam že dokazale, da smo jim lahko enakovredne. Prav gotovo bomo kaj odnesli,« je prepričan Edi Bosich.
V D-ligi želita Govolley Kmečka banka in Zalet D vknjižiti poln izkupiček kot v prvem delu. Za Govolley je zmaga proti mlademu, a trdoživemu Co-selliju, pomembna predvsem v boju za 3. mesto, ki vodi v skupino za napredovanje, Zalet D pa želi ponoviti edini letošnji uspeh. Pri Govolleyju nasprotnic ne smejo podcenjevati, Zalet D pa bo moral zaigrati brez večjih nihanj, če želi potrditi točke s prve tekme. (V.S.)
DZP doo-PRAE srl 2012 ©Vse pravice pridržane
andrea santon
Nekdanji vaterpolist je zdaj hiter tekač
Eden najhitrejših gostov naše rubrike Re-kreAkcija je prav gotovo Tržačan Andrea Santon, ki z družino živi na Čarbo-li. Svojo športno pot je sicer začel v bazenu, saj je 15 let igral vaterpolo, zdaj pa že nekaj let teče: »Potem ko sem si uredil življenje, sem odločil, da ne bom zanemaril športa. Tek sem izbral zato, ker lahko treniram kadarkoli. Nimam urnikov, ampak se prilagajam razpoložljivemu času,« pravi 35-letni bančni uradnik, ki po dnevi teče v Bazovici, zvečer pa največkrat v Barkovljah.
Koliko let pa že tečete?
Šest, redno pa približno dve pa pol. Na tekmah pa nastopam redno šele nekaj časa, sprva sem tekel samo na Baviseli. Tam pa nisem bil vedno uspešen: zgodilo se je tudi, da sem startal prehitro in se moral nato ustaviti.
Kolikokrat tedensko pa trenirate?
Trikrat tedensko. Zdaj sledim tudi programu, prosim pa tudi za nasvete prijatelje, ki so bolj podkovani na tem področju. Tečem približno uro ali 1:15, včasih tudi dlje do 1:45. V tem času pretečem različne razdalje: od 16 do 20 kilometrov.
Na katerih tekmah sodelujete?
Sem član tekaške skupine Generali in sodelujem na trofeji pokrajine Trst, ki prireja predvsem krajše desetkilometrske teke in nekaj pol-maratonov. Nazadnje sem tekel na polmaratonu v Nabrežini, Miljah, v nedeljo pa v Palmanovi.
V	kolikem času pa ste pretekli 21 kilometrov?
Ravno prejšnjo nedeljo sem dosegel svoj osebni rekord: razdaljo sem pretekel v 1:24,31. Čas pa je zame relativen podatek, nisem tako izkušen, da bi vsakič vedel, kako hitro tečem. Tudi trasa velikokrat vpliva na končni izid ...
Čas 1:24,31 je za rekreativca zelo dober! Koliko minut pa ste izboljšali čas odkar trenirate redno in po programu?
Na prvi Baviseli sem razdaljo pretekel v uri in 35 minut, torej sem zdaj 11 minut hitrejši. Rezultati pa so zelo odvisni od izkušenj: dobro moraš spoznati svoje telo, da lahko res tečeš maksimalno. Zdaj na primer na začetku nikoli ne tečem prehitro, na koncu pa mi vedno ostane dovolj moči, da pospešim. Pred tem sem tekal po občutku ...
Kateri pa so vaši športni cilji?
V	bistvu jih nimam, morda si želim le to, da bi bil boljši od prejšnjega leta. Glede na to, da imam dve hčerkici, nikoli ne vem, kako se bo vse izteklo. Dolgoročnih ciljev torej nimam.
Ali kljub temu morda razmišljate o maratonu?
Lepo bi bilo, ko bi mi uspelo, vendar vem, da so priprave dolge in torej moraš za tak projekt imeti tudi dovolj časa.
Pa še vprašanje, ki sicer ne sodi v to rubriko: slovenščina ni vaš materni jezik, zdaj pa se v njej zelo tekoče pogovarjate. Kako to?
Res je. Babica je govorila slovensko tudi z mano, vendar po njeni smrti nisem imel več priložnosti, da bi se pogovarjal v tem jeziku. Šele potem sem spet spoznal slovenščino, ko sem spoznal mojo ženo Eleno. (V:S.)
Končno luč v temi.
Naš raznašalec z vašim dnevnikom
Cenjeni bralci, vabimo vas, da se tudi letos naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov.
Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra!
Bralce, ki se še niso naročili in vse zainteresirane vabimo, da se naročijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2012 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945.
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga
NAROČNIŠKA	
	TISKANA +
NOVOST ZA	SPLETNA IZDAJA
LETO 2013	za ceno prve!
X-Primorski
r	dnevnik
INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
Dnevnik Slovencev v Italiji
CZarfruga
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 24. novembra 2012
19
^ Rai Tre
bis
^ Rai Uno
21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici)
V^ Rai Due
^ Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Otroška animacija: Kle-pelutke: Himna druščine klepetulk 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Aktualno: Concistoro per la creazione di sei nuovi Cardinali 12.10 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Li-neablu 15.20 Rotocalco: Le amiche del sa-bato 16.25 Aktualno: A Sua immagine 17.00 Dnevnik 17.10 Eurovisione 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi
7.40 Nan.: Questa e la mia terra 9.40 L'Ita-lia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.25 Film: Poirot - Sfida a Poirot (krim., VB/ZDA, '11) 17.10 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Tempesta d'amore 20.00 Odd.: Scene da un matrimonio 20.40 Nan.: Le indagini di padre Castell 21.30 Nan.: Law & Order - Los Angeles 22.15 Nan.: Law & Order - Unita speciale 23.451 bellissimi di R4 23.50 Film: Ransom - Il riscatto (triler, ZDA, '96)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Super partes 9.45 Rubrika: Melaverde 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Odd.: Amici di Maria 16.00 Rotocalco: Ve-rissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: The winner is (v. G. Scotti) 23.45 Rotocalco: X-Style
O Italia 1
7.0019.00 Risanke 10.55 Film: La voce del cigno (anim., ZDA, '00) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Dragon - La storia di Bruce Lee (bio-gr., ZDA, '93) 16.00 Film: Mai dire ninja (kom., ZDA, '97) 17.35 Nan.: Tutto in famiglia 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.25 Film: Scooby-Doo (kom., ZDA, '02)
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.30 Il Divertinglese 7.00 Rubrika: Cartoon Flakes Weekend 8.50 Nan.: The Elephant Princess 9.15 Nan.: L'albero magico 9.45 Serious Amazon 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Sulla Via di Damasco 10.55 Rai Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Dok. odd.: Teen Manager 15.00 Dok.: Catastrofi nel mondo 15.30 Nan.: Squadra Speciale Lipsia, sledi Rubrika: Pit Lane 16.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Brazilije (Säo Paulo), prenos kvalifikacij 18.35 Rubrika: 90° Minuto Serie B 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of proof 22.35 Dnevnik in rubrike
21.10 Film: Una notte al museo (kom., ZDA, '06, i. B. Stiller) 23.25 Film: Tremors - Tremori (zf., ZDA, '90)
7.00 Nan.: Wind at my back 7.45 Film: Le meraviglie di Aladino (pust., ZDA, '61) 9.25 Nan.: 14° Distretto 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 17.00 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 17.15 Film: Moonlight e Valentino (dram., ZDA, '95, i. W. Goldberg) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob
La 7
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Aktualno: Madama Palazzo 11.45 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Test Match 15.00 Rugby Test Match 17.05 Dok.: La7 Doc 18.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Piazzapulita 0.30 Aktualno: Omnibus Notte
^ Tele 4
20.20 Film: Stanlio e Ollio - Nuovo imbroglio (o un altro bel pasticcio) - Pugno di ferro (kom., ZDA) 21.05 Rubrika: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Odd.: Telepatia
Stinnes na poti okoli sveta 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.35 Film: Karavla (kom., '06) 23.10 Poročila 23.45 Maribor 2012
(t* Slovenija 2
8.00 Skozi čas 8.40 Posebna ponudba 9.20 Slovenci v Italiji 9.50 Univerza (pon.) 10.15 Osmi dan (pon.) 10.45 Brinjevka 2012 - festival otroške popevke 12.05 Stopimo skupaj - poplave 2012 13.55 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih (Ž), 1. serija, prenos iz Lillehammerja 14.50 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih (M in Ž), prenos iz Lillehammerja 16.55 Formula 1: velika nagrada Brazilije, kvalifikacije, prenos iz Sao Paola 18.10 Alpsko smučanje, svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Aspna 18.35 Plavanje: evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, posnetek iz Chartresa 19.25 Alpsko smučanje, svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Lake Louisa 20.40 Nogomet: FIFA magazin, pon. 21.10 Alpsko smučanje, svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Aspna 22.05 Aritmija 22.35 Najboljši festivali: Pop glasba 23.30 Bleščica, oddaja o modi
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.45 Slovenska kronika 8.10 21.30 Žarišče 10.20 Evropski premislek 10.4514.05 Tedenski pregled 11.00 16.15, 22.05 Na tretjem... 12.30 20.00, 23.10 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Poslanski premislek 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.30 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.20 Nautilus 15.50 Odd.: Ciak Junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.15 23.55 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.15 Village Folk 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Tednik 20.40 AS: veleslalom (Ž), 1. vožnja povzetek 21.15 AS: veleslalom (Ž), 2. vožnja neposredni prenos 21.40 Alpe Adria jazz ensamble 22.35 Dok. odd. 23.10 »Q« - trendovska oddaja 0.25 Glasba zdaj 0.50 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 14.00, 16.30 Tv prodajno okno 12.00 Vi-deostrani 14.30 Martinovanje v Brdih 15.30 Bese miru 16.00 Žogarija v Beogradu 17.00 ŠKL 18.00 Primorska znamenja 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Zlati kamen 2012 21.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 22.30 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno, Glasbeni večer in videostrani
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.40 Nan.: Grda račka 11.30 Nan.: Monk 12.25 Kuharski mojster (dok. serija)
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 12.45 Le ricette di Giorgia 13.05 Occhio azzurro 13.20 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.00 Dnevnik 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.30 20.30 Dnevnik 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
|r Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Kviz: Male sive celice 10.10 Kratki dok. film: Zbranost 10.25 Nan.: Polna hiša živali 10.55 Film: Mostovi mojega dedka 11.40 Film: Panika na vasi (anim.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.25 Alpe-Donava-Jadran 15.00 O živalih in ljudeh 15.25 Na vrtu 15.55 Dok. serija: Village Folk 16.05 Dok. odd.: Gospodična
13.25 Film: Božična tetka (kom., ZDA/Kan., '07) 15.10 Nan.: Zvit in prebrisan 16.05 Dok. serija: Okrog sveta do srca 16.40 Film: V iskanju sreče (dram., ZDA, '06, i. W. Smith) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resnično-
stni show: Gostilna išče šefa 21.00 Sobotni filmski hit: Počitnice (kom., ZDA, '06) 23.30 Film: Čarovnice iz Eastwicka (horor, ZDA, '95)
A Kanal A
8.00 Najlepši avtomobili (kratkometražni film) 8.10 9.05, 10.00 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Tuning manija svetovni show 2010 13.00 Nan.: Jimova družina 13.30 Film: Družina v divjini (pust., ZDA, '10) 15.10 Film: Carja Hazzarda - Začetek (akc., ZDA, '07) 17.00 Dok. serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Obračun v zraku (voj., ZDA, '02)
* \ :
b U
21.45 Film: Klub golih pesti (triler, ZDA/Nem., '99, i. B. Pitt, H. Bonham Carter)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Davorin Hostnik: Star samec - radijska veseloigra v režiji Adrija-na Rustje; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Odgovor se začne na črko...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35,
16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Protestni shod v Ljubljani- oglašanje izpred vlade; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.20 Filozof o tem, kaj zagotavlja mir; 16.30 Rokomet, Gorenje : Cham-bery, liga prvakov; 16.50 Nogomet, 20.krog snl, Domžale : Celje - polčas; 17.00 Proti etru; 18.15 Aspen, veleslalom za ženske, 1.vožnja; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; Aspen, veleslalom za ženske, 2.vožnja; 21.15 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sobota, 24. novembra 2012
V REME, SVET
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdëT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
0/10
M. SOBOTA
O 3/11
^NAPOVED ZA DANES
^Povsod bo spremenljivo vreme, v nižinah bo ponoči oblačno z možnimi meglicami.	Danes bo v višjih legah pretežno jasno, po nižinah pa se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki se bo lahko deloma trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 7 do 11, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
	
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
C
MUJI
1020
Nad Sredozemljem se nahaja greben visokega zračnega pritiska, ki zajema tudi našo deželo. Danes bodo nad naše kraje dotekali vlažni tokovi v visokih slojih atmosfere, jurti pa ob prizemlju, od <i ponedeljka pa južni vlažni tokovi v vseh rT>S^i slojih atmosfere.
Nad Sredozemljem in srednjo Evropo se zadržuje šibko območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi zahodnimi vetrovi bo v nižjih zračnih plasteh pritekal k nam dokaj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26
Dolžina dneva 9.09
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 3.07
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Ponoči bo vremenska obremenitev oslabela. Priporočamo večjo previdnost.
-/^T-^
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.13 najnižje -26 cm, ob 7.35 najvišje 49 cm, ob 14.18
najnižje -50 cm, ob 20.25 najvišje 24 cm. Jutri: ob 1.47 najnižje -23 cm, ob 8.02 najvišje 50 cm, ob 14.49 najnižje -56 cm, ob 21.01 najvišje 26 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............7 2000 m............0
1000 m............5 2500 m...........-1
1500 m............2 2864 m...........-3
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
bližnji vzhod - Izraelski vojaki ubili Palestinca
Prvi smrtonosni incident po prekinitvi ognja v Gazi
Palestinski deček na kupu razvalin v Gazi
GAZA - Izraelski vojaki so včeraj na obmejnem območju na jugu Gaze ubili Palestinca, ranili pa najmanj sedem, so sporočili palestinski viri. To je prvi smrtonosni incident na območju Gaze od začetka veljave izraelsko-palestinske prekinitve ognja v sredo zvečer. Izraelska stran incidenta ni potrdila. Tiskovni predstavnik izraelske vojske je dejal le, da je prišlo do "motenj" na palestinski strani meje območja Gaze, zaradi česar so izraelski vojaki izstrelili opozorilne strele, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tiskovni predstavnik ministrstva za zdravje Ha-masovih oblasti na območju Gaze je sporočil, da so vojaki streljali na skupino kmetov, ki so hoteli priti do svojih kmetij ob močno varovani meji z Izraelom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaostritev konflikta med Izraelci in Palestinci skrbi Rusijo, ki je zato v vzhodno Sredozemlje napotila svoje vojaške ladje, ki bi pomagale pri morebitni evakuaciji ruskih državljanov v Gazi. Poleg kri-žarke Moskva je Rusija proti vzhodni obali Sredozemlja napotila tudi več izkrcevalnih in patruljnih ladij, so včeraj sporočili iz ruske vojne mornarice.
Skupno naj bi Rusija odposlala šest ladij, po navedbah ruskega zunanjega ministrstva pa bodo ladje morda pristale v sirskem pristanišču Tartus, ki
ANSA
je edina ruska pomorska baza na Sredozemlju. Nato pa naj bi se ladje pridružile misiji v okviru boja proti piratstvu ob obalah Somalije. "V primeru zaostritve konflikta moramo na območju Gaze živeče ruske državljane prepeljati na varno," je dejal predstavnik mornarice. Rusija se sicer zavzema za politično rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva pa se trenutno v Gazi nahaja okoli sto ruskih turistov in podjetnikov.
Po osmih dneh izraelske operacije na območju Gaze, v kateri je bilo ubitih 163 Palestincev in šest Izraelcev, ranjenih pa tisoč Palestincev, je prekinitev ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas začela veljati v sredo zvečer. V skladu s prekinitvijo je moral Izrael ustaviti vse vojaške aktivnosti in ciljne usmrtitve na območju Gaze, Hamas pa ra-ketiranje Izraela in napade ob meji.
Anketa v včerajšnji izdaji izraelskega časnika Magaar Mohot je medtem pokazala, da kar 49 odstotkov Izraelcev meni, da bi moral Izrael operacijo nadaljevati, 31 odstotkov pa jih podpira prekinitev ognja. 29 odstotkov vprašanih je celo menilo, da bi morala izraelska vojska začeti kopensko ofenzivo na območje Gaze. V anketi so sodelovali 503 ljudje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (STA)
CELOVEC
O 0/11
TOLMEČ O
4/13
TRBIŽ O
2/10
O 1/8 KRANJSKA G.
O , GRADEC 2/9
O 1/10 S. GRADEC
J 1 VIDEM O
5/14
O PORDENON
6/13
ČEDAD O
6/13
GORICA O
8/14
O 1
TRŽIČ
4/11
O
KRANJ
CELJE 4/12 O
MARIBOR
O 4/12
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 5/11
O N. GORICA
8/12
O
LJUBLJANA
5/12
POSTOJNA
O 3/10
KOČEVJE
N° - o '
ČRNOMELJ
N. MESTO 3/14 O
ZAGREB 4/12 O
REKA 6/12
(NAPOVED ZAJUTRI
^Od obalnega pasu do predalpskega sveta bo spremenljivo Jutri bo na vzhodu sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno, s povečano oblačnostjo na vzhodu, kjer bodo oblačno. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. možne posamezne plohe.
egipt - Ob protestih zaradi kopičenja pooblastil
Mursi zagotavlja, da hoče svobodo in demokracijo
KAIRO - Egiptovski predsednik Mohamed Mursi, ki si je v četrtek podelil široka pooblastila, je včeraj svojim privržencem sporočil, da je Egipt na poti v svobodo in demokracijo. "Politična, socialna in gospodarska stabilnost je to, kar hočem, in to, za kar delam," je sporočil zbranim podpornikom pred predsedniško palačo v Kairu.
"Nihče nas ne more ustaviti na poti naprej. Izvršujem svoje dolžnosti, da bi ustregel bogu in narodu, odločitve pa sprejemam po posvetovanju z vsemi," je pred tisoči privržencev dejal Mursi.
Na osrednjem kairskem trgu Tahrir pa so Mohamed Mursi se zbrali Mursijevi nasprotniki, ki so protestirali proti njegovi samovolji. Protesti liberalnih in sekularnih organizacij so potekali tudi v drugih egiptovskih mestih, med drugim v Alek-sandriji, Suezu, Port Saidu in Ismailiji.
Med najhujšimi protesti, odkar je Mursi prišel na oblast, so se nasprotniki predsednika spoprijeli z njegovimi podporniki in zažgali več uradov Muslimanske bratovščine. Po vsej državi, ki postaja vse bolj razdeljena, je bilo v nasilju poškodovanih okoli 100 ljudi, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
V verižnem trčenju v ZDA udeleženih več kot 140 vozil
AUSTIN - V verižnem trčenju najmanj 140 vozil na avtocesti v ameriški državi Teksas sta mrli dve osebi, več kot 80 je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila v četrtek ob jutranji konici, ko je bila na območju gosta megla. Reševalci so iskali preživele izpod razbitin v kilometre dolgi koloni zverižene pločevine.
Predstavnik policije Rod Carroll je razmere označil za katastrofalne. "Avtomobili so eden na drugem," je dejal v četrtek zvečer po poročanju ameriške tiskovne agencije AP. Nesreča se je zgodila na avtocesti 10 kakih 128 kilometrov vzhodno od Houstona. Po njegovih besedah so 80 do 90 ljudi odpeljali v bolnišnice, od katerih jih je med deset in 12 v kritičnem stanju. V verižnem trčenju je bilo po njegovih besedah udeleženih med 140 in 150 avtomobilov in tovornjakov. (STA)
ANSA
Mursi je v četrtek razglasil spremembe ustave, s katerimi si je podelil široka pooblastila, ki se bodo iztekla predvidoma sredi februarja, ko naj bi bila sprejeta nova ustava.
Nasprotniki mu očitajo, da je s tem postal diktator s še večjo močjo kot nekdanji avtoritarni predsednik Hosni Mubarak, ki je bil odstavljen po ljudski vstaji v začetku lanskega leta.
Evropska unija je včeraj Mursija pozvala, naj spoštuje demokratični proces v Egiptu. Zelo pomembno je, da se demokratični proces izjava skladno z zavezami egiptovskih oblasti o spoštovanju delitve oblasti, neodvisnosti pravosodja, zaščiti temeljnih svoboščin in organizaciji demokratičnih parlamentarnih volitev, je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.
Poročevalec parlamentarne skupščine Sveta Evrope o političnih tranziciji v Egiptu JeanCharles Gardetto je izrazil zaskrbljenost nad Mursijevimi ukrepi. "S tem dekretom si je Mursi podelil široka pooblastila. Zelo pozitivna vloga, ki jo je odigral pri dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi, ne more služiti kot izgovor za spodkopavanje demokracije, pravne države in neodvisnosti sodstva," je poudaril.
Odzvale so se tudi ZDA, ki so sporočile, da Mursijevi ukrepi "vzbujajo skrbi". "Ena od teženj revolucije je bila, da oblast ne bi bila preveč skoncentrirana v rokah ene osebe ali institucije," je poudarila tiskovna predstavnica State De-partmenta Victoria Nuland. Dodala je, da bi trenutno ustavno praznino v Egiptu lahko rešili zgolj s sprejetjem ustave, ki bo omogočala nadzor, spoštovanje pravic posameznikov in pravno državo. (STA)
Na licejske polu Trubar Gregorčič j| nič več izletov in suplenc
V četrtek je bila v Prosvetnem domu na Opčinah žalna seja v spomin na Oskarja Kjudra
/8
Na knjižnem sejmu živahna »zamejska« debatna kavarna
Intervju z bivšim trenerjem Triestine, ki zdaj sedi na klopi Catanie v A-ligi
Primorski
dnevnik
SOBOTA, 24. NOVEMBRA 2012
Št. 2ii (20.600) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Iz haaških zaporov v Banske dvore ali celo na Pantovčak?
Rado Gruden
Primer hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Mar-kača, ki sta se po oprostilni v Haagu iz na dolgoletne zaporne kazni obsojenih vojnih zločincev nenadoma spremenila v hrvaška nacionalna junaka (za marsikoga sta bila to že prej), je še naprej v ospredju pozornosti hrvaške javnosti, manj pa se o tem piše drugod. Največji slavospe-vi so namenjeni Gotovini, enemu od vodij in junaku Operacije Nevihta avgusta leta 1995, s katero je hrvaška vojska uničila samooklicano Republiko Srbske Krajine in praktično zaključila vojno na svojih tleh.
Posledica te velike vojaške akcije so bili številni mrtvi, uničeni domovi hrvaških Srbov, celotna Krajina pa je postala domovina duhov, kjer so ostale samo še požgane in zbombardirane hiše. Več kot 150 tisoč Srbov je pobegnilo v Bosno in Srbijo, od koder se jih velika večina še danes ni vrnila. Velik del Krajine tudi dobrih 17 let kasneje spominja na takratne dogodke in v slučajnega popotnika kot velike mrtve oči zrejo ožgana okna na hišah brez streh.
Mednarodno sodišče v Haagu je na prvi stopnji oba generala spoznalo za kriva in obsodilo na 24 oz. 18 let zapora, po pritožbi pa oprostilo. Gotovina in Markač sta torej za sodstvo nedolžna in to je treba sprejeti. Nekoliko težje je razumeti, da za zločine v Nevihti ni nihče kriv, kot je tudi nerazumljiva evforija na Hrvaškem, kjer častna meščanstva za oba generala kar padajo z neba. Še manj pa bo razumljivo, če bi se v bližnji prihodnosti eden ali drugi (govori se predvsem o Gotovini) naseliti v Banskih dvorih, kjer ima sedež hrvaška vlada, ali celo na Pantovčaku, kjer domuje hrvaški predsednik.
EU - Proračun za obdobje 2014-2020
Evropski voditelji niso dosegli dogovora
Van Rompuyju in Barrosu mandat za iskanje kompromisa
BRUSELJ - Voditelji članic EU so pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 včeraj končali brez dogovora. Proračunska usklajevanja naj bi vrh unije nadaljeval decembra ali januarja. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ocenil, da je dogovor možen v začetku 2013. Vrh EU je tako Van Rompuyu in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu podelil mandat, da v naslednjih tednih nadaljujeta pogovore s predstavniki članic.
Vrh unije je ocenil, da obstaja na podlagi dvostranskih pogovorov med voditelji posameznih držav in Van Rom-puyem ter Barrosom ter v luči razprave med voditelji "zadostna raven potencialnega zbližanja stališč", da je dogovor možen na začetku prihodnjega leta.
Na 11. strani
GORICA - V konferenčnem centru tudi Frattini
EZTS GO predstavil javnosti svoje prve načrte in cilje
GORICA - O številnih projektih, za katere se bo zavzelo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), je tekla beseda na včerajšnjem dogodku »Tvoj glas v EZTS«, kjer so predstavili dosedanje delo štirih stalnih odborov, ki delujejo v okviru novega instrumenta občin Gorica, Nova Gorica in Šempe-ter-Vrtojba. Udeležence in goste, ki so napolnili dvorano konferenčnega centra, sta pozdravila vršilec dolžnosti direktorja EZTS Marjan Pintar in goriški župan Ettore Romoli, nagovoril pa jih je tudi predsednik Franco Frattini.
Na 14. strani
TRST - Včeraj popoldne na prefekturi
Predstavniki Slovencev pri tržaški prefektinji
TRST - 10 ljudi v priporu in 63 osumljenih
Z lažnimi zaposlitvami
do izkoriščanja priseljencev
TRST - Sto dvajset finančnih stražnikov je včeraj pred zoro začelo izvajati hišne preiskave in priprlo deset ljudi. Prizorišče zgodbe o goljufijah, spodbujanju nezakonitega priseljevanja in izkoriščanju je prav Trst, čeprav se je preiskava dotaknila tudi Gorice, Benetk, Piemonta in Toskane. V priporu je deset tržaških podjetnikov oz. lažnih podjetnikov, ki so na pobudo kriminalnih združb vlagali prošnje za zaposlitev tujih državljanov. Slednji so se tako dokopali do delovnega vizuma in vseh potrebnih dokumentov, bližnjica za zahodni svet pa ni bila tako poceni, saj jih je v Italiji čakalo izkoriščanje - delo na črno in prostitucija.
Na 5. strani
GORICA
Kinoateljejev poklon viziji Karpa Godine
GORICA - Kinoateljejev četrtkov večer v Kulturnem domu je bil prepleten s spomini. Nostalgija se je mestoma prelila v ganjenost. Pozornost je bila zato še večja, besede in filmske slike so padale na plodnejša tla. Nagrado Darko Bratina - Poklon viziji so med večerom izročili slovenskemu režiserju Karpu Godini. »Ne morem je imenovati nagrada ... Je neke vrste topel, neviden stik, ponovno, z Darkom Bratino,« je publiki zaupal režiser.
Na 13. strani
Ministrica Novakova pri Slovencih v Porabju
Na 2. strani
Kangler presenečen zaradi izključitve iz SLS
Na 2. strani
»Vsiljeni« uplinjevalnik buri duhove v Trstu
Na 4. strani
Na šolah v Trstu konec samouprave
Na 5. strani
Judovsko pokopališče, minister ogorčen
Na 12. strani
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
bč V
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
2
Sobota, 24. novembra 2012
ALPE-JADRAN
/
luka koper - Obračun poslovanja v prvih devetih mesecih
Kljub občutnemu povečanju dobička, poslovni izid
zaostal za pričakovanji
KOPER - Skupina Luka Koper je v prvih devetih mesecih po nerevidiranih podatkih poslovne prihodke na letni ravni okrepila za dva odstotka na 108,1 milijona evrov, čisti dobiček pa za 168 odstotkov na 8,3 milijona evrov. Ladijski pre-tovor je znašal 13,2 tone, kar je pet odstotkov več kot med januarjem in septembrom lani in ustreza načrtom. Poslovni prihodki skupine so kljub letni rasti za načrti zaostali za tri odstotke oz. 3,3 milijona evrov, je skupina včeraj objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Poslovni izid iz poslovanja skupine je v prvih devetih mesecih letos dosegel 14,8 milijona evrov, kar je sedem odstotkov oz. en milijon evrov manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Razlog za to je posledica višjih stroškov z naslova pomožnega materiala in izvajalcev pristaniških storitev ter povečanja rezervacij. Dosežen poslovni izid iz poslovanja je tudi nižji od načrtovanega, in sicer za 14 odstotkov oz. 2,3 milijona evrov. Kot razlog za to so v Luki Koper navedli nedo-seganje načrtovanih poslovnih prihodkov.
Čisti dobiček skupine v prvih devetih mesecih kljub velikanski letni rasti v višini 168 odstotkov ni izpolnil načrtov. Za njimi je zaostal za 18 odstotkov. Lanski čisti dobiček je sicer vključeval odhodke z naslova slabitve finančne naložbe v družbo Intereuropa v višini 6,3 milijona evrov.
Družba Luka Koper je medtem med januarjem in septembrom letos zabeležila 100,5 milijona evrov poslovnih prihodkov (v enakem obdobju lani 99 milijonov evrov). Poslovni izid iz poslovanja je znašal 12,7 milijona evrov (v enakem obdobju lani 13,3 milijona evrov), čisti dobiček pa 7,2 milijona evrov (v enakem obdobju lani 1,7 milijona evrov).
V sporočilu za javnost so v Luki izpostavili tudi pretovor. Pri blagovni skupini generalnih tovorov je družba v obdobju prvih devetih mesecev letos dosegla enako količino ladijskega pretovora in prihodkov kot v primerljivem lanskoletnem obdobju. Pretovor v kontejnerskih enotah (TEU) se je v obravnavanem obdobju na letni ravni zmanjšal za tri odstotke, prihodki pa so narasli za odstotek.
Kljub 7,6-odstotnem upadu prodaje avtomobilov na evropskem trgu je avtomobilski terminal zabeležil osemod-stotno porast pretovora in 19-odstotno povišanje prihodkov. Skupina sipkih in razsutih tovorov je porasla za desetino, vendar so bili prihodki dva odstotka nižji od lanskih, in sicer predvsem zaradi hitrejšega obrata tovora in posledično nižjih skladiščnin.
Kljub velikanski rasti dobička v Luki s poslovanjem niso povsem zadovoljni
Uprava družbe Luka Koper na osnovi devetmesečnih rezultatov poslovanja matične družbe in skupine ocenjuje, da se gospodarske razmere na ključnih zalednih tržiščih še ne izboljšujejo. Na manj-
šo dobičkonosnost poslovnih prihodkov v letošnjem letu bo po njihovih besedah vplivala tudi rast cen energentov, predvsem dizelskega goriva, in višji stroški vzdrževanja.
hrvaška - Po oprostitvi v Haagu
Častna meščanstva za Gotovino in Markača
SPLIT - Splitski mestni svet je včeraj upokojenega generala Anteja Gotovino v znak zahvale za vse zasluge med vojno in po njej razglasil za svojega častnega meščana. Gotovina je bil med vojno tudi poveljnik operativne cone in zbornega območja Split, med zmagovalno operacijo Nevihta pa je vodil sektor Jug. Kot je pojasnil splitski župan Željko Kerum, je Gotovina vodil organizacijo, opremljanje in izvajanje vojaških operacij na širšem območju Dalmacije, od Velebita do Prevlake, kar je prispevalo k osvoboditvi celotnega ozemlja države, ki je bilo v njegovi vojaški pristojnosti.
Po vojni je bil Gotovina glavni inšpektor hrvaške vojske, nekdanji predsednik Stipe Mesic pa ga je izredno upokojil leta 2001 skupaj z enajstimi generali, ki so nasprotovali politiki takratne levosredinske vlade do vojne in sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Haaško sodišče je proti Gotovini leta 2001 vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov med in po operaciji Nevihta. Po štirih letih na begu so ga prijeli decembra 2005 na Kanarskih otokih. Sojenje se je začelo leta 2008, prejšnji petek pa so ga, skupaj z generalom Mladenom Markačem, oprostili vseh obtožb.
Medtem so pobude za razglasitev Gotovine in Markača za častna meščana sprožili še v Osijeku, v Koprivnici pa za Markača. Tovrstne pobude se vrstijo tudi v nekaterih drugih hrvaških mestih in občinah. Danes bodo Gotovini izročili listino častnega meščana Zadra na podlagi lanske odločitve mestne skupščine. Tudi Markač je pred oprostilno sodbo haaškega sodišča postal častni meščan Burdevca in Lipika.
Minister za veterane Predrag Matic je napovedal, da sta generala kandidata za najvišje vojaško odlikovanje, ki ga bodo kmalu uvedli na Hrvaškem - red domovinske časti Blago Zadro. (STA)
slovenija - Po četrtkovi izključitvi iz Slovenske ljudske stranke
Kangler presenečen
MARIBOR - Župana Maribora Franca Kanglerja je presenetila odločitev vodstva SLS o izključitvi iz stranke, o čemer je bil obveščen prek medijev, saj pravi, da ni imel možnosti predstaviti svoja stališča. Kot je dejal, je predvideval, da bo na torkovi seji izvršilnega odbora lahko podal svoje stališče, a je bil ta sestanek odpovedan. Ob tem je izrazil začudenje nad očitkom predsednika SLS Radovana Žerjava, da dela škodo stranki. Spomnil je, da je bila SLS v preteklosti vselej stranka z daleč največ državnimi svetniki. Danes ima le enega svetnika, ob njem in Petru Vrisku, ki so ga prav tako izgnali iz stranke. Zato bi se bilo po Kanglerjevih besedah dobro vprašati, zakaj je temu tako.
Odločitev v skladu s statutom SLS sicer sprejema, a pravi, da dobiva tudi podporo iz vse Slovenije. S kolegi iz mestnega odbora SLS je namreč ves čas na zvezi. Po njegovem mnenju je tudi precej mogoče, da jih bo kar nekaj izstopilo iz stranke. Mestni odbor SLS Maribor je kasneje tako že napovedal kolektivni izstop iz stranke, če bo sklep o izključitvi ostal nespremenjen.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je včeraj pojasnil, da je SLS Kanglerja pozvala, naj sam izstopi iz stranke in jo s tem razbremeni, ker tega ni storil, je bila to prisiljena storiti stranka. Kot je dejal, je SLS že v nekaj primerih pokazala, da zna "pometati tudi pred svojim pragom", ob čemer meni, da bi to morali početi vsi v politiki. Žerjav je poudaril tudi, da v SLS ne želijo prejudicirati odločitev pristojnih organov glede očitkov županu in razvoj dogodkov. "Če bo sodišče reklo, da župan ni ničesar kriv,
bomo to morali vsi sprejeti. Tisti, ki so peljali take postopke, pa se mu bodo morali tudi opravičiti," je bil jasen. Obsodil je tudi proteste in vandalizem v Mariboru. Upa, da ti nimajo političnega ozadja in ocenjuje, da bo Kangler župansko funkcijo težko opravljal naprej glede na pritisk ulice. Kot je dejal, pritisk ulice zavrača, nadaljnje županovanje pa je odločitev župana.
Ker se je na začetku tedna omenjalo, da bi včeraj lahko bil nov protest, so policisti za kakšno uro zaprli dostop do sedeža občine. Pred stavbo se je v večernih urah zbralo nekaj deset ljudi, večinoma radovednežev in novinarjev, a dejanskega protesta ni bilo. V tem mesecu je sicer prišlo že do treh protestnih shodov proti Kanglerju, naslednji pa se napoveduje za ponedeljek, ko se pričakuje največjo udeležbo doslej. Tako imenovana 2. Mariborska vstaja naj bi se začela ob 16.30 na Trgu svobode.
Ob zadnjih dogodkih v mariborski občini strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj opozarja, da imajo župani v Sloveniji premočan položaj in pooblastila. Pravnik Miro Cerar pa meni, da zakonska podlaga za sankcioniranje koruptivnih županov obstaja, a dodaja, da je sodna praksa sodišč premila, da bi bila lahko učinkovita.
Zakon o lokalni samoupravi razrešitev župana predvideva le v primeru, če ta ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore. Županu, podžupanu ali članu občinskega sveta pa preneha mandat le v primeru, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. (STA)
SLOVENIJA-MADŽARSKA - Pred obiskom Orbana
Ministrica Novakova na obisku pri Slovencih v Porabju
MONOŠTER - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je včeraj v Monoštru srečala s predstavniki slovenske manjšine v Porabju. Delovni sestanek je bil namenjen seznanitvi s trenutnim položajem Slovencev v Porabju pred uradnim obiskom madžarskega premiera Viktorja Orbana v ponedeljek.
Na delovnem sestanku na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru so med drugim sodelovali generalni konzul Dušan Snoj, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, ravnateljica dvojezične osnovne šole v Gornjem Seniku ter urednika časopisa Porabje in radia Monošter, so sporočili iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Osrednje teme pogovorov so bile položaj dvojezičnih in narodnostnih šol po uveljavitvi nove šolske zakonodaje letos poleti in razreševanje vprašanj dvo-jezičnosti v šolah in v javni upravi na območju, kjer živi slovenska manjšina. Govorili so tudi o položaju slovenskih medijev in drugih vprašanjih, ki so povezana predvsem z uveljavljanjem novih ustavnih zakonov na Madžarskem.
Ob tej priložnosti je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu uredništvu slovenskega narodnostnega programa Slovenski magazin tudi podelila priznanje ob 20. obletnici ustvarjanja slovenskih televizijskih programov, ohranjanja slovenskega jezika in kulture ter pomembnega povezovanja slovenske narodne skupnosti na Madžarskem.
Obisk je ministrica zaključila z ogledom stanja pri projektu vzorčne kmetije na Gornjem Seniku in projektu Upkač, ki je namenjen ohranitvi in razvoju travniških sadovnjakov, predvsem pa trajnostnemu razvoju Porabja.
Madžarski premier Viktor Orban bo v ponedeljek prvič uradno obiskal Slovenijo. Kot so sporočili iz kabineta pre-mierja Janeza Janše, je namen obiska krepitev odnosov med državama in poglabljanje gospodarskega sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena tudi odprtim vprašanjem manjšin, živečih v Sloveniji in na Madžarskem.
Slovenska manjšina v Porabju živi v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske ter jo pesti pomanjkanje finančnih sredstev. Govor bo o položaju dvojezičnih šolo, pa tudi o slovenskih medijih in drugih vprašanjih, povezanih predvsem z uveljavljanjem novih ustavnih zakonov na Madžarskem. Nedorečeno ostaja tudi za-
po obsodbi
SDS pričakuje da bo Marinič vrnil mandat
LJUBLJANA - V Slovenski demokratski stranki (SDS) pričakujejo, da bo njihov poslanec Branko Marinič vrnil poslanski mandat, so sporočili iz te stranke. Sami namreč v sporočilu za javnost navajajo, da je včerajšnja sodba ljubljanskega višjega sodišča, ki je potrdilo obsodilno sodbo kranjskega okrajnega sodišča, pravnomočna, čeprav je Marinič napovedal pritožbo.
Marinič je v izjavi po odločitvi sodišča je dejal, da ga je ta presenetila, in napovedal, da bo izkoristil "vsa pravna sredstva", da bi dokazal svojo nedolžnost. Ocenjuje še, da je sodba krivična, saj da ni kriv očitanega mu kaznivega dejanja.
Kranjsko okrajno sodišče je Mari-niča aprila letos zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine spoznalo za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin in obsodilo na pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta, kar je včeraj višje sodišče potrdilo.
Odstop Mariniča pričakuje tudi predsednik DZ Gregor Virant.
Ljudmila Novak
stopstvo slovenske manjšine v madžarskem parlamentu, prav tako kljub obljubam še vedno ni zgrajena za manjšino zelo pomembna cestna povezava med Verico in Gornjim Senikom. (STA)
Istrabenz v devetmesečju prepolovil čisto izgubo
KOPER - Družba Istrabenz, ki je v prisilni poravnavi, je v devetmesečju ustvarila 402.417 evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čista izguba se je na račun višjih prihodkov od prodaje nepremičnin, nižjih stroškov poslovanja ter odhodkov obresti, znižala za 52 odstotkov na 2,63 milijona evrov. Izguba iz poslovanja (EBIT) se je na račun realiziranih drugih prihodkov iz poslovanja, ki so v devetmesečju znašali 1,25 milijona evrov, znižala za 88 odstotkov na 150.000 evrov, so zapisali v nerevidi-ranem poročilu za prvo letošnje polletje, ki ga je družba objavila prek spletne strani Ljubljanske borze. Finančni dolg Istrabenza je konec septembra znašal 195,1 milijona evrov, kar je manj kot konec lanskega leta.
Najmanj dva od četverice obsojenih v zadevi Balkanski bojevnik v priporu
LJUBLJANA - Dva od štirih obsojencev v zadevi Balkanski bojevnik, Marko Bublič in Dejan Zupan, sta v priporu, kar sta potrdila njuna zagovornika Roman Završek in Irena Ferme. Po poročanju medijev naj bi bila v priporu tudi Sandra Udrih, Anesa Selmana pa naj bi policisti še iskali. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so potrdili, da so o zahtevi tožilstva za podaljšanje oziroma odreditev pripora že odločili.
Četverica je bila v torek spoznana za krive neupravičenega prometa z mamili in hudodelskega združevanja v Italiji. Selman je bil obsojen na deset, Bublič na osem, Zupan na sedem let, Udrihova pa na štiri leta zapora. S sodišča so sicer vsi odšli prosti, saj tožilstvo ni zahtevalo pripora, včeraj pa naj bi izvensodni senat odločil, da se morajo obtoženi vrniti v pripor, Udri-hovi pa naj bi hišni pripor odpravili in odredili pripor.
Kljub štirim obsodilnim sodbam je namreč sodišče v razsodbi odpravilo pripor. Predsednik senata je v razsodbi pojasnil, da je bilo sodišče to dolžno storiti, saj tožilstvo v končni besedi podaljšanja pripora ni predlagalo. Še isti dan pa je okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar pojasnila, da je tožilstvo to storilo že v obtožnici. Na vprašanje, ali bi obsojeni lahko pobegnili, pa je po poročanju medijev odgovorila, da verjetno ne bodo bežali, saj so prepričani, da so obsojeni po krivem, oziroma so se vsaj tako ves čas zagovarjali pred sodiščem.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 24. novembra 2012
3
trst - Predstavniki Slovencev v Italiji pri novi tržaški prefektinji
O vlogi skupnosti in odprtih vprašanjih
TRST - Dejavnosti in vloga Slovencev v Italiji, izvajanje zaščitnega zakona, mednarodne pogodbe, novi volilni zakon, financiranje slovenskih ustanov in vloga vladnega omizja: o vsem tem se je govorilo na včerajšnjem popoldanskem srečanju med člani skupnega predstavništva slovenske narodne skupnosti in novo tržaško prefektinjo ter vladno komisarko za Furlanijo Julijsko krajino Francesco Adelaide Garufi.
Srečanja, ki je potekalo za zaprtimi vrati in za katero je dalo pobudo skupno predstavništvo, so se udeležili senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (Slovenska kultur-no-gospodarska zveza) in Drago Štoka (Svet slovenskih organizacij), deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič in deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Slednji so novi pre-fektinji orisali delovanje kulturnih organizacij in ustanov Slovencev v Italiji ter vlogo naše skupnosti pri čezmejnem povezovanju ter ustvarjanju pozitivne klime v obmejnem prostoru, obenem pa opozorili tudi na odprta vprašanja. Eno od teh je izvajanje zaščitnega zakona, kjer enajst let po sprejetju marsikaj še ni storjenega, dalje je bilo predmet pogovorov tudi vprašanje financiranja slovenskih ustanov, glede katerega člani predstavništva menijo, da bi moralo postati sistemsko. Govor je bil tudi o vprašanju sprejemanja novega volilnega zakona in možnosti zajamčenega zastopstva za predstavnike manjšin, pa tudi o potrebi, da vladno omizje za slovensko manjšino pri italijanskem notranjem ministrstvu, ki mu predseduje podtajnik Saverio Ruperto, postane trajno in da skuša reševati odprta vprašanja.
Prefektinja Francesca Adelaide Garufi, ki se je prav prejšnji teden srečala z Rupertom in se seznanila s problematikami Slovencev v Italiji, je zagotovila svojo pozornost do omenjenih problematik in izrazila pripravljenost, da postane posrednik med Rimom in manjšino, ki jo je po njenih besedah treba obravnavati kot kulturno bogastvo in kot tako tudi ohraniti. Pri tem je tudi sama opozorila na pozornost vlade in notranjega ministrstva, pri katerem deluje tudi omenjeno vladno omizje za Slovence v Italiji, ki naj bi se po zadnjih vesteh znova sestalo 14. decembra, obravnavalo pa naj bi vprašanji volilnega zakona in šolstva.
Na srečanju so med drugim poudarili tudi pomen vladnega omizja za Slovence v Italiji, ki bi moralo postati trajno
KROMA
ssg - Sprememba
Predstave Srce
v breznu ne bo!
TRST - Upravni odbor Slovenskega stalnega gledališča je sklenil, da je zaradi finančnega položaja, ki je iz meseca v mesec bolj negotov, primoran odpovedati koprodukcijsko uprizoritev Srce v breznu - The movie v režiji Sebastijana Horvata. Študij je bil načrtovan v tem obdobju in predstavlja najvišjo finančno postavko v programu letošnje sezone.
Da bi nadomestili odpovedano koprodukcijo in spoštovali obveze do abonentov, gledališkemu kolektivu pa omogočili neprekinjeno delo, se je vodstvo odločilo za uprizoritev, ki jo bodo z minimalnimi materialnimi stroški v celoti pripravili igralci in sodelavci, zaposleni v SSG-ju. To bo uprizoritev besedila Jean Luc Lagarca Samo konec sveta, ki jo bo režiral Vladimir Jurc, so zapisali v tiskovnem sporočilu SSG.
ljubljana - Debatna kavarna v organizaciji ZTT in Mladike na knjižnem sejmu
Ko spregovorijo tržaški ustvarjalci
Spoznaj samega sebe je moto preročišča v Delfih in ta misel bi lahko veljala tudi (p)opis izhodišča zamejsko obarvanega debatnega popoldneva
M. Kafol, I. Mezgec, I. Škamperle in A. Kučan
N. Roncelli, I. Škamperle, J. Horvat, M. Pirjevec, E. Umek in M. Brecelj
R.S.
LJUBLJANA - Spoznaj samega sebe je bil napis in osrednji moto preročišča v Delfih in omenjena misel bi lahko veljala tudi kot ustrezen (p)opis idejnega izhodišča zamejsko obarvanega četrtkovega
politika - Demokratska stranka
Slovenci v DS pozivajo na primarne volitve
TRST - Jutri, 25. novembra, se bodo v Italiji na pobudo Demokratske stranke odvijale primarne volitve leve sredine. Gre za izredno pomemben dogodek, ki bo močno vplival na bodoči politični scenarij v državi in še posebej na dinamike znotraj leve sredine, piše v tiskovnem sporočilu Koordinacije Slovencev v DS.
Po drugi strani predstavljajo primarne volitve nezamenljivo sredstvo za ovrednotenje demokracije in soudeležbo državljanov, saj jim nudi možnost, da neposredno izbirajo kandidata za bodočega predsednika vlade. To lahko prispeva tudi k ponovnemu zbližanju med politiko oz. strankami ter italijanskimi državljani ter premoščanju fenomena anti-politike, ki se odraža v prvi vrsti v nizki volilni udeležbi. V teh težkih časih, ki jih zaznamuje predvsem velika negotovost glede bodočnosti, predstavljajo primarne volitve leve
sredine neko perspektivo, neko upanje, da se lahko stvari le spremenijo, poudarjajo Slovenci v DS.
Tudi Slovencem v Italiji ne more biti vseeno, kaj jih čaka v prihodnosti; zato je koristno in primerno, da se poslužijo možnosti, ki jo nudijo primarne volitve. »Slovenci v Demokratski stranki, ki smo v teh tednih aktivno sodelovali v raznih odborih in pri pripravah na primarne volitve, pozivamo slovenske volilce, da se množično udeležijo primarnih volitev ter oddajo svoj glas kandidatu, za katerega so se odločili. Doslej smo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti vedno dokazali, da smo aktiven del družbenega in političnega dogajanja v Italiji in da so nam pri srcu vrednote kot so demokracija, odgovornost in partecipacija; tudi tokrat bomo prav gotovo to dokazali z našo udeležbo na voliščih,« zaključuje svoje sporočilo za tisk Koordinacija Slovencev v DS.
popoldneva na 28. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Poglobitev v lastno notranjost, znati prisluhniti sebi, ob tem slišati drugega, sožitje človeka in okolja-na-rave, so tiste osrednje misli, ki bi jih lahko izpostavili kot stično točko tako predstavitve knjige tržaškega filozofa Igorja Škamperleta in fotografa Igorja Mezgeca v organizaciji ZTT, kot tudi debatne kavarne z naslovom Narodnostna in človeška emancipacija (Idejno-estetske vrednote slovenskih besednih ustvarjalcev na Tržaškem) v organizaciji Založbe Mladika.
Avtor Igor Škamperle je na predstavitvi svoje zadnje knjige izpostavil, da je ob nastajanju dela posegel daleč nazaj v notranji, intimni arhaični, zgodovinski svet mitov, ki, v kolikor jim dovolimo, spregovorijo o svetu, ki nas obdaja. Osrednjo pozornost je Škamperle namenil rastlinam, v prvi vrsti drevesom, ki posedujejo posebno mesto v kulturi. »Človek se od narave uči, jo povzema in prevzema ter ob tem v naravo projicira resnice človeka samega,« je na predstavitvi knjige Dotiki pokrajine med drugim dejal Škamperle. Fotograf Igor Mezgec je ob tem poudaril, da je bila nostalgija po krajih in ljudeh, ki so nekoč živeli in jih je kot otrok spoznal in srečeval na skrajnem robu Krasa, v Brkinih, tista, ki je bistveno pripomogla k nastajanju fotografij za omenjeno knjigo. »Pozornost do narave, prostora, ki smo jo v preteklosti že imeli, smo s časom izgubili. Človek je nekdaj znal prisluhniti prostoru in svoje mesto poiskal tu znotraj. V kolikor ne znamo prisluhniti drug drugemu, potem ne moremo znati prisluhniti niti prostoru,« je na predstavitvi knjige dodala krajinska arhitektka in gostja Ana Kučan.
Če je predstavitev knjige Igorja Škamperleta in Igorja Mezgeca pritegnila obiskovalce z nekoliko bolj introverti-rano filozofsko-kontemplativno dimenzijo pa sta knjigi prof. Marije Pirjavec z naslovom Tržaški krajevni razgledi in Jožeta Horvata Navdih in besede aktivneje posegli na širše interaktivno-sociološko področje. Knjigi sta namreč služili kot povod debatne kavarne z naslovom Narodnostna in človeška emancipacija. Idejno-estetske vrednote slovenskih besednih ustvarjalcev na Tržaškem. Oba avtorja sta si bila na predstavitvi enotna, da se knjigi medsebojno vsebinsko smiselno dopolnjujeta, saj nudita vsaka svoji perspektivi na literarno dogajanja tega področja. Marija Pirjevec je predstavila pregled specifik tržaške književnosti 20. stoletja in pri tem izpostavila, da se je ta močno uveljavila po letu 1945. Neposredno po tem letu, meni avtorica, so se pojavili avtorji, ki so še danes v vrhu slovenske literature. Pri tem je kot osrednji imeni izpostavila Borisa Pahorja in Alojza Rebulo ter kot osrednjo odliko njunih del zavzet odnos do jezika. Poleg zapletenega odnosa (ob)mejnega italijan-sko-slovenskega kulturnega področja je izpostavila še specifiko »mediteranskosti«, ki (slovenskim) piscem, med katerimi je posebej omenila Miroslava Košuto, prida pečat ekstravertiranosti oziroma odprtosti v svet. »Skozi pogovore, ki so nastajali lani jeseni in letošnjo pomlad z nekaterimi reprezentativnimi imeni na področju literature na Tržaškem, sem s svojim delom poskušal te zanimive avtorje predstaviti tudi bralcem v osrednji Sloveniji,« je o svojem delu in problemu pomanjkljivega poznavanja obsežnega dela tržaških ustvarjalcev dejal Jože Horvat. Igor Škam-
perle je v pogovoru potegnil miselno paralelo med intimnostjo jezika, specifiko tržaške lokalne ustvarjalnosti in navezanosti na celotni slovenski prostor in ob tem poudaril, da »čeprav se je Trst uveljavil kot italijansko mesto na meji, je slovenskost njegova druga duša.« Evelina Umek je dodala, da je identiteta kot obrušen ali neo-brušen diamant in če se odrečemo svojemu jeziku, narodu, svojim koreninam, nismo več samosvoji, naša samopodoba pa je okrnjena in pri tem omenila, da so prav to tiste ključne stvari, ki jih želi s svojim ustvarjanjem tudi kar najbolje osvetliti.
Ob zaključku debatnega popoldneva je spregovoril še Martin Brecelj in aktualiziral še vedno trajajočo polemiko, ki poteka na relaciji Dimitrij Rupel in Boris Pahor. Po njegovem mnenju korenini v daljnih sedemdesetih letih. Rupel tako Pahorja bodisi označuje kot kritika slovenske avantgarde, ki je prežet s starimi nacionalističnimi idejami (1971) ali pa kot čustvenega in nereflektiranega nacionalista (2003). V zadnjem letu naj bi se ta polemika le ponovno razplamtela. Brecelj se je pri tem javno spraševal, kako je mogoče pisatelju, ki je živel ob večletnem načrtnem poitalijančevanju in se sam zavestno odločil za ustvarjanje v izključno (z izjemo dveh del) slovenskem jeziku, kaj takega sploh očitati. V nadaljevanju je navedel številne primere slovenskih pisateljev, ki pišejo v slovenskem, po potrebi pa tudi v italijanskem ali celo nemškem jeziku, in pri tem dodal, da v tem vidi spe-cifiko obmejne identitete, ki jo ponuja prav mesto Trst s pluralnostjo in prehodnostjo med različnimi identitetami, ne pa pozabo slovenskosti.
RobiŠabec
4
Sobota, 24. novembra 2012
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
plinski terminal gas natural - Servisna konferenca se je pobrisala na negativni mnenji Občine in Pokrajine
»Vsiljeni« uplinjevalnik pravi puč!
Take upravno-politične kolobocije, kakršno je zakuhala servisna konferenca o načrtu za plinski terminal družbe Gas natural pri Žavljah, v Trstu ne pomnijo. Konferenca je odobrila zahtevano integrirano okoljsko pooblastilo »soglasno«, čeprav sta mu tako Občina Trst kot Pokrajina Trst nasprotovali! Deželni funkcionarji so namreč samovoljno razsodili, da stališči Občine in Pokrajine »nista relevantni« in tako na lastno pest spremenili negativni mnenji obeh krajevnih uprav o gradnji uplinjeval-nika družbe Gas natural ... v pozitivni.
Za tako vsiljeno potezo tiči zelo jasno politično ozadje. Pooblastilo bo sedaj romalo v Rim, kjer bo vlada izrekla dokončno besedo o gradnji terminala. Ko bi servisna konferenca ne izdala (pozitivnega) integriranega okoljskega pooblastila, bi se morala o načrtu izreči Tondova deželna vlada. Odločitev v predvolilnem času bi pa bila za desnosre-dinsko koalicijo sila kočljiva, saj bi si z morebitnim pozitivnim mnenjem odtujila konsenz vseh tistih (in ti so v velikanski večini), ki nočejo uplinjevalnika pri Žavljah. Zato so se deželni upravitelji pilatovsko odločili, naj si z uplinjevalnikom »umažejo roke« deželni funkcionarji. Odgovornost, pa taka!
Po neverjetnem razpletu seje servisne konference so tako občinski kot pokrajinski upravitelji vzrojili. Tržaški župan Roberto Cosolini je že napovedal priziv na deželno upravno sodišče. Pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia je razjarjeno ugotovil, da se mu v 35 letih delovanja v krajevnih upravah še ni zgodilo kaj takega, in najavil poseg na sodišču.
Priziv bodisi na upravno bodisi na kazensko sodišče sta napovedala tržaška občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli. V tiskovnem sporočilu sta se vprašala, ali je mogoče sploh še govoriti o demokraciji, če upravni organ spremeni mnenja, ki so jih iznesle krajevne uprave. Obenem pa sta se vprašala, ali je lahko mogoče govoriti o krajevni avtonomiji, ko pa si deželno upravno osebje prilašča pravico odločanja in se pobriše na zahteve ozemlja.
Gibanje 5 zvezd je pozvalo vse občane, naj se pridružijo manifestaciji, ki jo bodo priredili v prihodnjih dneh pred sedežem deželnega sveta v protest proti vsiljeni odločitvi o uplinjevalniku. Menis in Patuanelli pa tudi nestrpno pričakujeta sredino sejo občinskega sveta, na kateri »bomo znali primerno sprejeti deželnega predsednika Tonda.«
Za občinskega svetnika Unaltra Trieste Franca Bandellija je prišlo na servisni konferenci do »pravega političnega puča«, ki naj bi ga izvedla tržaška deželna odbornica za energijo, okolje in načrtovanje (namig na Sandro Savino je kar očiten ...). Trst tvega, da mu bodo z vrha vsilili plinski terminal, je ocenil Bandelli. Tudi on je pozval politične sile, združenja in organizacije na veliko manifestacijo, na kateri naj mesto ponovno izreče svoj »Ne!« uplinjevalniku.
Tiskovno sporočilo so izdale tudi svetniške skupine levosredinske večine v tržaškem občinskem svetu. Ponovile so svoje nasprotovanje uplinjevalniku, kar je občinska skupščina od leta 2006 dalje podkrepila s številnimi sklepi.
Bodo pri Žavljah zgradili plinski terminal Gas natural?
politika - Volici in volilke bodo izbirali med petimi kandidati levosredinske koalicije
Jutri primarne volitve
Bersanijevo kandidaturo podprla številna znana imena - Poziv SEL za Vendolo - V igri tudi Renzi, Puppatova in Tabacci
Volilci in volilke, ki se bodo udeležili jutrišnjih primarnih volitev v levosredinski koaliciji, bodo lahko izbirali med petimi kandidati. To so Pier Luigi Bersani, Matteo Renzi, Nichi Vendola, Laura Puppato in Bruno Tabacci. Kdor si bo zagotovil polovico glasov plus eno preferenco, bo premierski kandidat levosredinske koalicije na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Če ne bo nihče presegel praga 50 odstotkov (kar poznavalci tudi napovedujejo), se bosta prva dva uvrščena kandidata pomerila na balotaži v nedeljo, 2. decembra.
Tudi včeraj kot v prejšnjih dneh so se nadaljevale pobude in pozivi v prid raznim kandidatom. Tako je bila pozno popoldne na sedežu DS napovedana okrogla miza s podporniki Bersanijeve, Renzijeve in Puppatine kandidature. V neki kavarni pa je bila v prejšnjih dneh tiskovna konferenca, na kateri so Bersanijevo kandidaturo podprli znani intelektualci in kulturni delavci. Na srečanju so predstavili dva poziva na državni ravni. Poziva so podpisali Alberto Asor Rosa, Marco Bellocchio, Philippe Daverio, Miguel Gotor, Francesco Guccini, Ennio Morricone, Alfredo Reichlin, Ettore Scola, Giuseppe Tornatore in še drugi. Podpisniki so mnenja, da predstavlja kandidatura Pier Luigija Bersanija najboljšo možnost, da se tudi odnos javnih institucij do področja kulture in umetnosti bistveno spremeni. V to sta prepričana tudi pisatelj Pino Roveredo in psihiater Beppe DellAcqua, ki sta poudarila potrebo po različni politiki in željo, da bi lahko brez zadrege govorila z mladimi o politiki.
Tržaški odbor za Bersanija prireja danes ob 12.15 v Domu Brdina na Opčinah informativno srečanje o primarnih volitvah, namenjeno slovenskim volilcem, in poziva vse volilce, da se udeležijo nedeljskih primarnih volitev. Demokratska stranka v dolinski občini pa v imenu levosredinske koalicije še vabi k vpisu za primarne volitve. Predhodno vpisovanje bo še danes mogoče v gledališču F. Prešeren od 10. do 12. ure.
K udeležbi na primarnih volitvah so pozvali tudi nekateri somišljeniki stranke SEL in predstavniki civilne družbe in v isti sapi povabili volilce, naj izberejo Vendolo. To je človek z visoko moralno držo, z obširno kulturo in daljnovidno vizijo pri reševanju družbenih problemov, za katerega so zgovorni rezultati, ki jih je dosegel kot predsednik Dežele Apulija, pravijo podpisniki. Ta dežela je na prvem mestu glede BNP, inovacij, naložb
na področju obnovljivih energetskih virov ter politike smotrnega razvoja okolja in je edina dežela, kjer ni število delovnih mest upadlo, ampak je naraslo. Vendola je tudi edini vse-državni politični predstavnik, ki stoji na strani mladih, brezposelnih, delavcev in šibkejših slojev, ki so stalno pod udarom neoliberisti-čnih politik, prej Berlusconijeve in zdaj Montijeve vlade. Dalje zagovarja zaščito socialnega in zdravstvenega sistema, pomembnost javnega šolstva in kulture, laičnost, pravičnejši davčni sistem, ovrednotenje zgo-dovinsko-kulturne dediščine, smotrn gospodarski razvoj v skladu z upoštevanjem okolja, temeljito krčenje stroškov politike, vojaških stroškov ter spoštovanje pravic narodnostnih in jezikovnih manjšin, še pravijo podpisniki, po mnenju katerih je preobrat z Vendolo vendarle mogoč. Poziv so podpisali Igor Komel, Mario Lavrenčič, Fabrizio Dorbolo, Damjan Nacini, Danjel Jarc, Bruno Budal, David Peric, Paolo Vizintin in Nordio Gergolet.
A.G.
Bersanijevo kandidaturo podpirata tudi Roveredo in Dell'Acqua
davki
Dohodkovni test tudi v slovenščini
Agencija za prihodke obvešča, da bo kmalu na razpolago tudi slovenski obrazec tako imenovanega dohodkovnega testa. Gre za nov model, s katerim bodo lahko davkoplačevalci ocenili odnos med lastnimi dohodki in stroški v enem letu.
V dohodkovnem testu morajo davkoplačevalci nakazati število družinskih članov, letni dohodek, občino bivanja, nato pa stroške, porazdeljene v sedem kategorij: za stanovanje, za prevoze, za zavarovanja, za izobraževanje, za prosti čas in druge stroške (na primer investicije). Potem ko bodo vstavljeni vsi podatki, bo zeleni semafor potrdil, da so stroški povsem v skladu z dohodki, v drugačnem primeru se bo prižgal rdeč semafor. Davkoplačevalci si bodo lahko preskrbeli dohodkovni test po spletu.
primarne volitve - Od 8. do 20. ure
Kam na volišča
V tržaški in v okoliških občinah bo odprtih skupaj 16 volišč
Na Tržaškem bo jutri odprtih skupno petnajst volišč. V tržaški občini bodo prebivalci zahodnega Krasa lahko oddali svoj glas od 8. do 14. ure v gostilni Bita v Križu št. 401, od 14. do 20. ure pa v telovadnici na Kontovelu. Za vzhodni Kras bo volišče na sedežu Demokratske stranke v Domu Brdina na Op-činah (Proseška ulica št. 109). V Trstu bosta za prebivalce 3. rajonskega okrožja volišči na sedežu stranke SEL v Ul. Martiri della Liberta št. 18/b in na sedežu sindikata upokojencev Spi-Cgil v Rojanu v Ul. Stock št. 9. Za 4. rajonsko okrožje bo volilni sedež pod utico na vogalu med Ul. Dante in Ul. Genova. Za 5. okrožje bosta volišči na sedežu združenja ACLI na Šentjakobskem
trgu št. 15 in pri utici pri Stari mitnici. Za 6. okrožje bodo volišča v Ul. Pasteur št. 41 (Rocol-Melara), na sedežu ACLI pri sv. Aloiziju v Ul. Aldegardi št. 15 in na sedežu ŠZ Bor na stadionu 1. maja na Vrdelski cesti št. 7. Za 7. okrožje bo volišče pod utico v Ul. Flavia št. 5 blizu športne palače PalaTrieste.
V občini Devin-Nabrežina bo volišče na lokalnem sedežu Demokratske stranke. Za prebivalce v občinah Zgonik in Re-pentabor bo eno samo volišče, in sicer na sedežu krožka Rdeča zvezda v občinski knjižnici v Saležu. V dolinski občini bo volišče v Boljuncu v gledališču Franceta Prešerna, medtem ko bo volišče v miljski občini na sedežu SEL v Ul. Dante št. 17/a.
odbor danilo dolci - Palestina
Na Borznem trgu shod proti vojni
Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in številne druge mirovne organizacije bodo priredile danes ob 17. uri na Borznem trgu manifestacijo proti vojni. Povod zanjo so bili krvavi dogodki v Gazi in Izraelu. Kljub doseženemu premirju organizatorji opozarjajo, da je treba budno spremljati dogajanje in nadaljevati s prizadevanji, da bi se obleganje Gaze nepreklicno končalo. Prav tako si organizatorji prizadevajo za mir, pravičnost in enakopravnost palestinskega ljudstva.
Na manifestaciji bodo organizatorji predali predstavniku občinske uprave podpise, ki so jih zbrali v nedeljo na Velikem trgu pod pozivom krajevnim upravam, naj podprejo vključitev palestinske države v Organizacijo Združenih narodov. Skupščina Združenih narodov bo prav v četrtek, 29. novembra, na dan solidarnosti s palestinskim narodom (ki so
gabili oklicali prav Združeni narodi) razpravljala o vključitvi Palestine v osrednjo svetovno organizacijo.
Medtem je tržaška občinska svetnica Demokratske stranke Anna Maria Mozzi napovedala, da poteka priprava resolucije, s katero naj bi v mestni skupščini podprli prizadevanja za mir v Palestini. Že več levosredinskih političnih sil je najavilo, da bo podprlo dokument.
Sinoči je tržaški odbor združenja Salaam, otroci oljke, priredil v knjigarni Minerva predstavitev eseja V breznu, Palestinci, izraelska zasedba, zid in Arrigonijeva ugrabitev novinarja Micheleja Giorgia, ki je več kot dve desetletji poročal iz Jeruzalema za italijanski dnevnik Il Manifesto. Na predstavitvi je sodeloval novinar slovenske televizije Erik Valenčič, avtor knjige Obleganje Gaze, pokol palestinskega ljudstva.
/
TRST
Sobota, 24. novembra 2012
5
FINANČNA STRAŽA - Zaradi goljufije s priseljenci 10 priprtih in 63 osumljenih
Lažne zaposlitve v tržaških picerijah
Nezakoniti priseljenci niso samo osebe, ki tvegajo življenje na prenatrpanih plovilih sredi Sredozemskega morja ali pa se v tovornjakih brez svežega zraka peljejo čez Balkan. Pogosto je njihova pot v Evropsko unijo vsaj na prvi pogled zakonita, saj imajo v denarnici turistični ali delovni vizum. To so delavci, ki iščejo zaposlitev, prepogosto pa so že od vsega začetka žrtve izkoriščevalcev, ki z »uvažanjem« poceni delovne sile ustvarjajo dobiček. Tak je primer obsežne preiskave tržaške finančne straže z nazivom »Vzhodna vrata«, ki je včeraj pred zoro prešla v sklepno fazo. 120 finančnih stražnikov (z 42 vozili) je včeraj od 6. ure zjutraj preplavilo Trst, kjer je izvajalo hišne preiskave, kakor tudi v Gorici, Benetkah, Tu-rinu in drugih pokrajinah. Deset ljudi, bi-vajočih v Trstu, je od včeraj v priporu, osumljencev pa je reci in piši 63 (tudi ti so povečini iz mesta v zalivu).
Kot so pojasnili na pokrajinskem poveljstvu finančne straže, so kriminalci in sodelujoči podjetniki z lažnimi prošnjami za zaposlitev omogočili tujim državljanom vstop v Italijo. Pri tem so ogoljufali državne urade, hkrati pa preprečili drugim tujim delavcem, da bi se zakonito priselili in se tu pošteno zaposlili (na podlagi odloka, ki vsako leto določa število novih prišlecev). V zameno za varen prihod v zahodni svet pa priseljenci naposled delajo na črno, kitajski državljani predvsem v skritih delavnicah opuščenih tovarn v Firencah in Pratu. Več žensk pa je v tem času končalo v svetu prostitucije. Priseljence so »uvažali« iz Kitajske, Tunizije, Bangladeša in Tajske. Enoletno preiskavo, ki se še ni končala, koordinira državni tožilec Pietro Montrone, aretacije in hišne preiskave pa je na njegovo zahtevo odredila sodnica za predhodne preiskave Laura Barresi, in sicer zaradi suma ponareditve dovoljenj za prebivanje, overovitve lažnih vsebin ter spodbujanja nezakonitega priseljevanja in prostitucije.
Tržaški pokrajinski poveljnik Pier Luigi Mancuso je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da je finančna straža lani preverjala finančno stanje in davčne prijave nekaterih tržaških gostinskih podjetij, preiskava pa se je nato razširila. Pod drobnogledom je bilo več podjetij, ki v resnici niso bila več dejavna, druga pa skorajda nimajo dohodkov. Kljub temu so podjetniki v okviru zgoraj omenjenega odloka vložili prošnje za zaposlitev več tujih delavcev. Med prosilci je bila tudi škedenjska picerija Alla Ferriera, ki jo je pred desetimi leti uničil požar, nato pa je dejansko niso več odprli. Podjetniki so v nečedne posle vstopali na pobudo posrednikov kriminalnih združb, za vsako vloženo lažno prošnjo na prefekturo
Preiskavo so predstavili kap. Francesca Ghiotto (proseška finančna straža), pol. Claudio Bolognese (oddelek davčne policije), gen. Pier Luigi Mancuso (pokrajinski poveljnik) in major Gabriele Baron (tržaška finančna straža). Spodnji posnetek je z dne 11. januarja 2003, ko je požar uničil picerijo Alla Ferriera v Škednju;
picerija ni več dejavna, a vseeno »potrebuje« tujo delovno silo
KROMA
so prejeli tudi do 10.000 evrov. Vloženih je bilo najmanj sto prošenj, vsaj 28 teh pa so pristojni uradi sprejeli in s tem omogočili prihod tujcev, ki zdaj delajo na črno.
V priporu se je včeraj znašlo deset ljudi, vsi prebivajo v Trstu. To so 36-letni Trža-čan Emanuele Benedetti (nekdanji upravitelj picerije v središču Trsta), neapeljska brata Vincenzo Trocchia (52 let, nekdanji upravitelj picerije Alla Ferriera, zdaj pa picopek pri bratu) in Domenico Trocchia (50 let, upravitelj picerije Marechiaro na Trgu Canal), 45-letni Škedenc Andrea Druscovich (nepremičninski podjetnik, ki upravlja apartmaje v starem mestu), 38-letna kitajska državljanka Chunwei Chen (trgovka z oblačili), njen 27-letni rojak Baba Wang (natakar in nekdanji gostinec), 32-letna tuni-zijska državljanka Naima Samara (upravi-teljica pralnice), njen 40-letni mož Hatem Samara (gradbeni delavec in lažni podjetnik) ter 30-letni bangladeški državljan Mohamed Masum (lastnik klicnega centra v Ulici Roma). Desetega imena finančni stražniki niso razkrili, osumljenih pa je kot omenjeno 63. Hišne preiskave so opravili še pri 11 italijanskih, 7 kitajskih, treh bangla-deških državljanih, pa še pri tunizijskem, turškem in hrvaškem državljanu. Pravega šefa po besedah preiskovalcev ni, saj to ni hierarhična organizacija, temveč mreža različnih skupin in posameznikov, katerih skupni interes je, da zaslužijo na koži najšibkejših členov svetovne gospodarske verige, se pravi migrantov. (af)
Dežela FJK predstavila načrt za preobrazbo železarne
Deželna odbornica za okolje in za načrtovanje Sandra Savino je včeraj predstavila zastopnikom pokrajinskih sindikalnih organizacij Cgil, Cisl in Uil Adrianu Sincovichu, Lucianu Bordinu in Enzu Timeu načrt za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne, ki je danes v zelo hudi krizi. Program je izdelala deželna uprava skupaj z lokalnimi upravami, ki sta jih na srečanju z deželno vlado zastopala tržaški župan Roberto Cosolini in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Načrt predvideva »kontrolirano zapiranje železarne«, obenem pa izvajanje »socialnega načrta« za zaščito delovnih mest zaposlenih. Prav tako so v načrtu predvideni ukrepi za upoštevanje okolja. Tej prvi fazi bo sledila izdelava pravega načrta za preusmeritev produktivne dejavnosti. Ta bo osnova za izdelavo programskega sporazuma, ki ga bodo nato predstavili na pristojnem italijanskem ministrstvu v okviru omizja, ki bo pristojno za rešitev vprašanja železarne. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so si pridržali pravico, da proučijo dokument. Nova srečanja za poglobitev predloga deželne uprave so predvidena v prihodnjih dneh.
Od ponedeljka zaprta Ul. Valdirivo
Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo od ponedeljka dalje Ul. Valdirivo predvidoma za dobra dva tedna zaprta za promet, saj jo bodo na novo asfaltirali. Tako sporoča Občina Trst, katere cestna služba bo delo opravila v sodelovanju z družbo AcegasAps, ki tam popravlja li-toželezne plinske cevi. Poseg bo potekal v dveh fazah. V prvi fazi, ki bo trajala predvidoma sedem dni, bodo dela stekla na odseku v zgornjem delu Ul. Valdirivo med ulicama Carducci in Filzi (odsek bo popolnoma zaprt za promet, prav tako bo veljala prepoved parkiranja), obvoz pa bo urejen po ulicah San Lazzaro, Torrebianca in Fil-zi, kjer bodo po potrebi tudi prepovedali parkiranje. V drugi fazi, ki po potekala predvidoma osem ali deset dni, pa bodo dela stekla v spodnjem delu med Ul. Filzi in nabrežjem: v tem primeru bo prevozen le en pas Ul. Valdirivo. Popolno zaprtje ulice je potrebno, saj je zaradi prejšnjih asfaltiranj cestišče močno zaobljeno in izboklo, robovi pločnikov (slednje je občinska služba za ceste pred časom dala popolnoma prenoviti) pa so komaj dovolj visoki. O poteku del in prometu bo občinska uprava pravočasno obveščala občane na svoji spletni strani http://www.retecivi-ca.trieste.it/.
ŠOLSTVO - Protestne pobude
Konec samouprave Danes stavka in povorka
Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu se je včeraj samouprava končala. Dejansko je potekala le na Liceju Franceta Prešerna in na Tehniškem zavodu Žige Zoisa, saj je na Humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju Antona Martina Slomška (tu se je del dijakov mudil na knjižnem sejmu v Ljubljani) in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana včeraj potekal reden pouk.
Na liceju Prešeren so v okviru zadnjega dne samouprave gostili predstavnike Slovenskega raziskovalnega inštituta, dalje zakonca Corbat-ti, ki sta predavala o alkoholizmu, medtem ko so petošolci orisali svojo izkušnjo enoletnega bivanja in študija v tujini, prof. Samo Miot pa je govoril o globalizaciji. Dijaki so prisluhnili tudi predstavnikom posebnega oddelka policije Digos, ki so orisali, kaj se lahko zgodi v slučaju izbruha nasilja na manifestacijah ter v primerih zasedbe šol, kako postopa policija idr.
Na zavodu Zois pa so dijaki po začetnem zborovanju prisluhnili predavanju o Italijanskem skladu za okolje FAI ter predavanju o vzhodni meji, o čemer je govoril dijak Sandi Paulina, posvetili pa so se tudi pisanju poročil, ki jih bodo posredovali medijem.
Danes pa bo na šolah pouk verjetno močno okrnjen ali pa ga sploh ne bo zaradi splošne stavke proti varčevalni politiki italijanske vlade na področju šolstva, ki so jo sprva oklicali vsi sindikati, na koncu pa jo prirejata le sindikat Flc-Cgil in avtonomni sindikat Cobas, pridružil pa se ji je tudi Sindikat slovenske šole. Ob stavki je predvidena tudi dijaška manifestacija s povorko po tržaških ulicah, ki jo prireja Združenje višješolcev, udeležiti pa se je nameravajo tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Začetek manifestacije je napovedan za 9. uro na Goldonijevem trgu. (iž)
FERNETIČI - Izročitvi
Eden odšel, drugi prišel
Eden odhaja, drugi prihaja. Tako lahko opišemo četrtkovo vzajemno izročitev dveh obdolžencev na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči. Slovenski organi so dopoldne izročili italijanski mejni policiji 26-letnega albanskega državljana T. T., ki so ga v Italiji iskali zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Mejni policisti so ga po prevzetju odvedli v koronejski zapor, kmalu pa naj bi ga preselili v Bari. Sodnik za predhodne preiskave iz apulijske prestolnice je januarja letos namreč izdal priporni nalog na Albančev račun, dolžijo ga združevanja v zločinske namene ter posedovanja droge z namenom razpečevanja. S skupino rojakov naj bi prevažal marihuano v severno Italijo in nato v druge države.
Italijanski policisti pa so slovenskim kolegom izročili 53-letnega slovenskega državljana A. M., ki je bil v priporu v Tolmeču. Sodili mu bodo v Sloveniji, dolžijo ga sodelovanja v kriminalni združbi s področja nezakonitega priseljevanja.
KLANEC CASTAGNETO - Dvojna tatvina
Gibčni tatovi plezali po balkonih
1	
Tatovi so včasih res iznajdljivi in gibčni. S cirkuškim podvigom so v četrtek pozno popoldne izpraznili dve stanovanji v klancu Castagneto 12 (foto Kroma). Policija je ugotovila, da so nepridipravi po balkonih splezali do dru-	gega in tretjega nadstropja stanovanjskega bloka, z izvijači so odprli balkonska vrata dveh stanovanj in ukradli več nakita. Poskusili so tudi v šestem nadstropju, a se vrata niso odprla. Do tal pa so se spustili s povezanimi rjuhami.
6
Sobota, 24. novembra 2012
TRST
/
GOSPODARSTVO - Sekcija trgovine na drobno SDGZ
O pričakovanjih openskih trgovcev in možnostih digitalnega sistema DBE
Na srečanju so se člani sekcije seznanili tudi z zadnjimi zakonskimi novostmi
V ponedeljek, 19. novembra, so se v prostorih podružnice Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Obrtni Coni Zgonik srečali člani in odborniki sekcije trgovine na drobno SDGZ. Poleg pregleda aktualnih problematik in zakonskih novosti je bila to priložnost za srečanje z vodstvom konzorcija Centro in Via - Skupaj na Opčinah. Predsednik sekcije trgovine na drobno Ervin Mezgec je pozdravil prisotne in predal besedo novemu predsedniku konzorcija Borisu Bogatcu, ki je prisotnim orisal delovanje konzorcija, ki si prizadeva za gospodarsko in siceršnjo oživitev Opčin kot razširjenega trgovskega središča na odprtem. S tem namenom se prirejajo razne pobude, od božičnega sejma do razstave cvetja in zaprtja ulice s prireditvami na prostem. Openski trgovci so nakazali, da je najbolj pereč problem pomanjkanje parkirišč. Slednjega bi lahko rešili z uvedbo parkirnih mest proti plačilu, kar bi omogočilo večji pretok strank. Problem predstavlja tudi urejanje pločnikov in krožišča, ki bo po dokončanih delih vrnilo Opčine krajanom in ostalim odjemalcem, za to pa je treba imeti potrpljenje, saj se te stvari rešujejo počasi.
Ostali prisotni člani, ki imajo svoje obrate v okoliških vaseh, so prav tako orisali svoj položaj in težave, s katerimi se ukvarjajo ter možne rešitve. Predsednik sekcije Mezgec je najavil, da je SDGZ že v stiku s tržaško odbornico Eleno Pellaschiar, s katero se bo v kratkem sestalo. Borut Sardoč je nato člane seznanil z zadnjimi zakonskimi novostmi (sprostitvijo urnikov trgovin, plačili kmetijskih in jestvinskih proizvodov, družinsko kartico FJK in možnostjo pridobitve subvencij za postavitev božične razsvetljave).
Sardoč je nato predstavil čez-mejni projekt Italija-Slovenija iCON in predavatelja Tomija Ilijaša, ustanovitelja in direktorja podjetja Arc-tur iz sektorja informacijske tehnologije, ki je prisotnim predstavil poslovni digitalni ekosistem (DBE-di-gital business ecosystem). Ilijaš je prisotnim podjetnikom prikazal možnosti, ki jih nudijo sodobne informacijske tehnologije s poudarkom na vzpostavljanju čezmejnih poslovnih mrež, komunikaciji med podjetji in sodelovanju pri skupnih projektih s ciljem izboljšanja medsebojnega sodelovanja ter odnosov med podjetji in osebami. Nakazana je bila možnost vzpostavitve DBE-ja kot sistema čez-mejne virtualne kartice zvestobe, s katero bi lahko male trgovine brez velikih stroškov vzpostavile sistem, ki bi deloval preko pametnih telefonov in služil kot sredstvo za trženje ponudb oz. proizvodov. Zamisel, ki je naletela na odobravanje prisotnih, bodo člani še preučili ter preverili možnosti oz. stroške, ki bi bili povezani z vzpostavitvijo takega sistema.
JUBILEJ - Sergij Lipovec (Lipo)
Brez šale, danes jih je sedemdeset
Isti hip, ko sem zvedel, da ima Sergij Lipovec (Lipo za prijatelje) danes sedemdeset let, sem podvomil, ali ni to še ena njegovih potegavščin. Te ga namreč od mladih let spremljajo vseskozi, kot nekakšen zaščitni znak. Z njim moraš biti vedno buden, kajti žrtev znamenitih Lipotovih »šker-cov« je veliko. Naj kot očividec opišem enega izmed najbolj nedolžnih.
Ustanovitelj in nekdanji ravnatelj Slori-ja dr. Karel Šiškovič-Mitko je imel navado, da si je, medtem ko je za mizo sedel na sejah, sezuval čevlje. Nekoč mu jih je Sergij neopazno izmaknil in jih nekam skril. Po končani seji je Šiškovič, črn od jeze, kar nekaj časa taval bos po dvorani, preden je dobil čevlje nazaj. »Kdaj boš zrasel,« je tarnal Šiškovič, čeprav je vedel, da je to utvara.
Sam sem vesel, da Sergij v teh, pogosto tesnobnih časih, še vedno ohranja svoj »zaščitni znak«. Tudi za praznovanje obletnice je pripravil presenečenje. Za nekatere še eno v vrsti njegovih znamenitih potegavščin, za druge edinstveno potezo, kakor jo kdo vzame.
Sicer pa je v javnem življenju naše skupnosti njegovo delo vgrajeno v številnih sredinah, organizacijah in ustanovah. Po končani trgovski akademiji ga kot mladega fanta najdemo v tedaj komaj zgrajenem tržaškem Kulturnem domu, v ekipi Stalnega slovenskega gledališča, ki v tistem času še vedno lebdi med avanturo in perspektivo ureditve svojega statusa. Sergij ima že dobre izkušnje, vsepovsod je aktiven, še najbolj pri tabornikih RMVin v športu, njegove organizacijske sposobnosti pridejo do izraza pri vseh večjih manjšinskih manifestacijah.
A kmalu ga pot zanese na študij v Ljubljano, na fakulteto za sociologijo. V Trst se poln elana in svež od študija vrne na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer ga skupaj s Karlom Šiškovičem najdemo na Referatu za raziskave SKGZ v Ulici Geppa, zametku pozneje ustanovljenega Slovenskega raziskovalnega inštituta. Odločilen zagon za ustanovitev Slori-ja pride z odmevne tržaške mednarodne manjšinske konference leta 1974. Sergij je skupaj s Ši-škovičem in Pavlom Stranjem gonilna sila uveljavljanja Slori-ja, ki pomeni za vso manjšinsko skupnost novo dimenzijo in občuten kakovosten skok.
Z leti pride trenutek drugačnih izbir in priložnosti. Sergij je imenovan za direktorja Založništva tržaškega tiska, ki je v tistem času založniško
podjetje Primorskega dnevnika, izdaja knjige in uspešno posluje tudi na področjih uvoza-izvoza in distribucije tujih listov po nekdanji Jugoslavi-ji.To so, na koncu sedemdesetih in začetku osemdesetih, za podjetje uspešna leta, ko si nihče niti predstavljati ni mogel, kaj se bo čez nekaj let zgodilo z Jugoslavijo.
V okviru SKGZ je Sergij aktiven že kot mladinec, kar tri desetletja pa je potem nosilec različnih odgovornih funkcij. Med drugim je vrsto let član izvršnega odbora, odgovoren najprej za šolstvo, potem za tisk, pa še za uveljavljanje slovenskega jezika in izobraževanje.
Njegova delovna pot se po nekaj letih ZTT usmeri drugam, v vodstvo tedaj še uspešnega podjetja Iret, ki proizvaja elektronske komponente in zaposluje številne Slovence. A položaj Ireta je za mnoge v Trstu in državi moteč, obrat so morali po zagonetnih spletkah obveščevalnih služb zapreti. Sergij je za nekaj časa zaposlen pri deželni svetniški skupini SKP-SIK in med drugim ureja časnik Iskra. Potem se vrne k stari ljubezni, Sloriju, ki ga v resnici ni nikoli zapustil. V letih obstoja inštituta je član njegovega vodstva, tajnik, blagajnik, v bistvu nosilni steber in po potrebi faktotum. Trenutno je član nadzornega odbora.
Sergij Lipovec je v okviru naše skupnosti poznan ne le po delovnih zadolžitvah in številnih odgovornih funkcijah, katerih nosilec je bil. Vseskozi je tako rekoč aktivist, človek z idealom in vizijo napredne družbe, ki mu za takšen cilj nikoli ni bilo škoda časa in energij. Predvsem pa je človek intelektualne poštenosti in velikega srca. Vsakdo, ki je imel ali še ima opravka z njim, lahko občuti njegovo humanost, nesebičnost, poštenost in avtentičen čut za sočloveka. To so odlike ki vselej, morda pa še posebej v času, ki ga živimo, veliko pomenijo. Še na mnoga leta, dragi Lipo!
Dušan Udovič
Danes praznuje okrogli jubilej dolgoletni družbeni delavec
Sergij Lipovec
Iskreno mu čestita
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Včeraj danes
d] Lekarne
U Kino
Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hotel Transylvania«; 19.50, 22.10 »Argo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.15 »Il sospetto«; Dvorana 5: 16.40, 18.20 »Un mostro a Parigi«; 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«.
□ Čestitke
Danes, SOBOTA, 24. novembra 2012
JANEZ
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26 -Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 3.07
Jutri, NEDELJA, 25. novembra 2012
KATARINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje C, zračni tlak 1021,3 mb raste, vlaga 77-odstotna, veter 4 km na uro vzhod-nik, jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje C.
SERJOSKO! Korakaj še dolgo, dolgo, strumno, zdravo in veselo. In s tabo mi vsi!
ROMANA se je dolga leta trudila, da bi Abrahama zapodila, on pa se danes po Briščkih sprehaja in ves dan Romani nagaja, mi pa se bomo z njo veselili in ji zvečer na mnoga leta nazdravili. Klapa fešte.
S Izleti
Sobota, 24. novembra 2012
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Go-ja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Avtobus bo odpeljal iz Sesljana ob 11.45, s Križa ob 11.50, s Proseka ob 11.55. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa).
AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 347-5292058.
SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 3337702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja).
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il sospetto«.
CINECITY - 15.00, 16.00, 17.25, 18.20, 18.30, 19.50, 20.40, 21.00, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 15.30, 18.30, 21.30 »007 Skyfall«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Hotel Transylvania«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Il peg-gior Natale della mia vita«; 14.35, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Paranormal activity 4«; 14.40, 16.30 »Un mostro a Parigi«.
FELLINI - 15.15, 16.45, 20.30 »Un mostro a Parigi«; 18.30, 22.15 »Dracula«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa promessa«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 17.20, 20.40 »Atlas oblakov«; 13.15, 16.10, 18.35, 21.05, 23.30 »Časovna Zanka«; 12.05, 14.05, 16.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 18.05, 20.05, 22.00 »Nahrani me z besedami«; 14.10, 16.30 »Nora dekliščina«; 13.20
15.30 »Pogum«; 18.30, 20.25, 22.25 »Poročni video«; 17.30, 20.30, 23.20 »Skyfall«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 16.50, 20.30 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il peg-gior Natale della mia vita«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Skyfall«; 18.30, 22.15 »End of watch - Tolleranza zero«.
SUPER - 16.10, 19.40 »Il matrimonio che vorrei«; 17.50, 21.30 »7 psicopatici«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »The
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040-299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v
Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št.2 (Strada di Fiume). Tel. 3356045771.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jam-ljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481419956.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
V	LONJERJU ima Gabrijel odprto osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek.
V	SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1
AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
/
TRST
Sobota, 24. novembra 2012
7
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA,
Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040-327522, www.asilonidomaja.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com.
Ü3 Obvestila
AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici.
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com.
QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet).
SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pa-riopportunitaduino.it, lavoro@comu-ne.duino-aurisina.ts.it. Referentka službe: Erica Tricarico ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Nabrežina 158, tel. 800-00-2291. Referent za podjetja: Alessandro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182.
JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 393-2327949.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia organizirata delavnice za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah: danes, 24. novembra, 15.00-18.00 »Ptičja krmilnica« (otroci naj prinesejo glinasto vazico srednje velikosti) v prostorih KRD Doma Briščiki (Briščiki št.77) ter »Mozaik iz semen« (otroci naj prinesejo semena vseh vrst) v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Prost vstop.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 25. novembra, 15.00-19.00). Ob 16. uri bo na sporedu pravljična urica za otroke iz vrtca in osnovne šole.
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah
od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se najkasneje do ponedeljka, 26. novembra, oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN MOSP vabita na predstavitev dokumentarca Jožeta Možina »Pedro Opeka - dober prijatelj«. Pe-terlinova dvorana, ulica Donizetti, 3 -ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na srečanje z Meto Starc in Petrom Špacapanom, ki nam bosta prikazala svoje izkušnje: »Med Trstom in Afriko: pogledi na misijonsko medicino«, v ponedeljek, 26. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje.
KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 26. novembra, potekala delavnica Razgi-bavajmo možgane, ki jo vodita prof. Vali Tretnjak in psihologinja Jana Pečar, v društvenem sedežu, ob 9. oziroma ob 11. uri. Tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
NA AD FORMANDUMU V TRSTU so v teku vpisovanja na tečaje. Splošno kmetijstvo: 150 ur, pon., sre. in čet., 18.00-22.00, prvo srečanje v ponedeljek, 26. novembra. Vodenje kmečkega turizma: 100 ur, pon. in sre., 18.0022.00, prvo srečanje v ponedeljek, 26. novembra. Božični jedilni list low cost: 5 ur, v torek, 11. decembra, 17.30-22.30. Začetni tečaj kuhanja: 15 ur, ob sredah (5., 12., 19. decembra, 17.30-22.30). Tečaji jezikov (slovenščina, angleščina) in računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 0405660360, ts@adformandum.org.
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE pri Skladu Mitja Čuk: prvo srečanje tečaja bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpisi in dodatne informacije: Maša 340-9116828, masha.pre-garc@gmail.com.
40-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v petek, 30. novembra, na večerjo, ki bo v gostilni na Pesku. Informacije in prijave na tel. št.: 349-3558109 (najkasneje do torka, 27. novembra).
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 27. novembra, ob 20.15 v svojem sedežu na Opčinah, Doberdobska ulica 20/3.
KRU.T - ob četrtkih, po predhodni najavi, individualna obravnava za dobro počutje in sprostitev s tehniko Qigong. Dodatne informacije in prijave v društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje zgodovinarja, prof. Aleksa Kalca »Trst in njegovi prebivalci v 18. stoletju«.
KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, otvarja v petek, 30. novembra, ob 20. uri predbožični razstavni sejem. Razstavlja 22 ustvarjalk. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambr-ce Ivan Suppani (kitara), Florjan Sup-pani (violina), Simon Kravos (klavir). Urnik: v soboto, 1. in nedeljo, 2. decembra, 10.00-13.00; od ponedeljka, 3. do četrtka, 6. decembra, 15.0019.00. V sklopu sejma bo v soboto, 1. decembra, delavnica za otroke od 10.
ure dalje, vodila bo Morena Forte; v torek, 4. decembra, ob 15. uri pravljica za najmlajše; v sredo, 5. decembra, sladki popoldan: razstava in ponudba domačih sladic.
KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na predpraznično likovno delavnico »Nona, nono, rišimo skupaj« v soboto, 15. decembra, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Pod mentorstvom umetnice Luise Tomasetig bodo udeleženci ustvarjali božične izdelke. Prijave do 30. novembra v sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 1. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono.
ŽUPNIJA REPENTABOR v sodelovanju z občino Repentabor vabi na slovesen zaključek 500-letnice repentabrske cerkve v nedeljo, 2. decembra, ob 16 uri. Slovesno bogoslužje bo obogatil mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Po maši bo imel še krajši koncert. Po slovesnosti bo sledilo prijateljsko srečanje.
DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. decembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.0018.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 348-4702070, 18.30-19.30 ali mercati-notao@libero.it.
PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00.
13 Prireditve
VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS -
CEO vabi na ogled razstave slik v Mav-hinjah št. 22/d.
KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa vabita na koncert bohinjskih zborov danes, 24. novembra, ob 17.30 v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu. Nastopata MoPZ »Franc Urbanc« iz Bohinjske Češnjice in CPZ iz župnije Srednja vas v Bohinju.
BAMBIČEVA GALERIJA vabi v ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige Pasji dnevi avtorice Jasne Jurečič z ilustracijami Jasne Merku. Avtorici bo predstavila prof. Magda Jev-nikar. Opčine, Proseška ul. 131.
NAGRADA DARKO BRATINA Poklon viziji 2012 v organizaciji Kinoateljeja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 uri v Gledališču Miela bomo vrteli filma Abesinija in Splav meduze. Prisoten bo dobitnik nagrade 2012 Karpo Godina.
REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč« do petka, 30. novembra, po sledečem urniku: ponedeljek in sreda 9.00-17.00; torek, četrtek in petek pa 9.00-13.00.
SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v sredo, 28. novembra, ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2013«, ki so ga izdale vaške organizacije, in na fotografsko razstavo Damjana Križmančiča »Cvetovi kraškega roba«, v sodelovanju s Fotovi-
deo80. Zapela in zaplesala bo folklorna skupina kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri na prvo predavanje iz ciklusa o odnosih v družini in družbi. Dr. medicine Sanja Rozman, strokovnjakinja za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, bo govorila na temo: »Živeti v sanjah ali v kvalitetnem odnosu? Sanje imajo svojo ceno!«. Pridite v velikem številu!
NARODNI DOM - do 30. novembra je na ogled razstava še neobjavljenih fotografij Maria Magajne ob 5. obletnici njegove smrti »Mario Magajna, fotograf svojega časa«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 10. do 12. ure (za skupine po predhodnem dogovoru). Vabljeni.
ZSKD v sodelovanju z društvom Tabor organizira v petek, 30. novembra, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«. Ljubitelji sodobnega in klasičnega plesa toplo vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov »Pesem jeseni 2012« v soboto, 1. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na premiero igre Na odprtem morju (avtor Slawo-mir Mrožek, režija Gregor Geč) v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel.
SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 2. decembra, od 17.30 dalje v notranje prostore Parka Hribenca na »Veselo popoldne« z nastopom MoPZ Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Guštin ter z glasbo v živo. Na razpolago bodo tipične jesenske jedi in po-kušnja novega vina domačih vinogradnikov.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE KILJAN FERLUGA IN ZADRUGA VESNA vabita na predstavitev publikacije »Novice z miljskega konca -O zgodovini Slovencev v miljskem območju« v ponedeljek, 3. decembra, ob 18.30 v dvorani Millo v Miljah.
ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gro-padi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
S Mali oglasi
V SAMATORCI pri balinišču se je izgubil tigrasti maček z belimi tačkami, ki odgovarja na ime Cefo. Kdor bi ga našel naj pokliče tel. št. 348-8721197.
AVTO skoda fabia wagon 1400, letnik 2009, prevoženih 16.000 km, edini lastnik, prodam zaradi bolezni. Tel. št.: 040-308675 (ob uri kosila).
DAJEM V NAJEM malo stanovanje na Kozini, prenovljeno. Najemnina po dogovoru. Tel. 392-2225821 ali 0038631260498.
GARAŽO dajem v najem v neposredni bližini SSG (Ul. Donadoni). Tel. št.: 040-213385.
IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 335-6445419.
IŠČEM SNEŽNE VERIGE za klasični fiat 500. Če jih kdo ima in jih ne potrebuje več, prosim, naj mi sporoči. Janko: 040-299632.
OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947.
PICKUP letnik 2009 prodam. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM 15 kamnitih starih stopnic. Tel. št.: 338-1182211.
ö Poslovni oglasi
PRODAM STANOVANJE v centru Opčin. Tel.040-2171146 ob uri kosila in večerje
IŠČEMO SLOVENSKO GOVOREČE TELEFONISTKE-TE iz Trsta za lahko delo telemarketinga. Delovni urnik 12.00-15.00.
Za razgovor klicati 040-367771 od ponedejka do petka med 12. in 15. uro.
PRODAM lončene pečnice za izdelavo peči visoke 2,5 m, široke 1,10 m, globoke 70 cm, sivo-zelene barve, skupno z vrati iz gize za kurjavo, za 250,00 evrov. Tel. št.: 349-8430222.
PRODAM skuter aprilia rs 125, letnik 2001, 13.500 km, prenovljen. Tel. št.:
339-1026752.
PRODAM diationično harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g. Tel. št.: 335-8123791.
PRODAM diatonično harmoniko, 1.300,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835.
PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631.
PRODAM stroje za pralnico in suho čiščenje po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3468321835.
RUŠČINO bi se rad naučil: iščem slovensko govorečo osebo, ki bi me učila enkrat tedensko. Tel. št.: 3284120196, raje popoldne ali zvečer.
V	BOLJUNCU na placu dajem v najem prostor 55 kv.m. Tel. št.: 348-3667765.
V	NAJEM dajem manjše opremljeno stanovanje v bližini nove univerze in zavoda Volta za krajše obdobje. Tel. št.:
340-5589342.
V	TREBČAH prodajamo kraško hišo potrebno prenove, 190 kv.m. in 2.500 kv.m. vrta. Tel. št.: 340-5706725.
Prispevki
V	spomin na partizana Ivana Slavca darujejo Drago Slavec 20,00 evrov, Jordan Kuzmič 20,00 evrov, Danica Smotlak 10,00 evrov, Nerina Zerjal 10,00 evrov, Jušti Zerjal 20,00 evrov, Roman Smotlak 15,00 evrov in Josip Lauriha 15,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg.
Ob priliki 50. obletnice poroke darujeta Pepi in Marija Stopar 250,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo in 150,00 evrov za Šentjakobski cerkveni pevski zbor.
Ob priliki 50. obletnice poroke Pepija in Marije Stopar darujeta Miranda in Gildo Zettin 250,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grob drage sestrične Stane Korošec vd. Salvi daruje bratranec Pepi z družino 100,00 evrov za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob drage sestrične Stane Korošec vd. Salvi daruje bratranec Silverio z družino 30,00 evrov za TFS Stu ledi.
V	spomin na drago Magdo Mokole vd. Kuk darujejo Radovan in Danica Še-mec 50,00 evrov, Sanja Adamič 20,00 evrov in Albina Vrabec 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	trajni spomin na Oskarja Kjudra darujeta Vasilij in Lisa 20,00 evrov za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na dragega sina Sergija Grudna daruje oče Stanko 100,00 evrov za združenje Amici Hospice Pineta del Carso in 100,00 evrov za združenje AIRC.
V	spomin na Sergija Grudna darujeta sestra Tatjana in Karlo 100,00 evrov za združenje Amici Hospice Pineta del Carso in 100,00 evrov za združenje AIRC.
V	spomin na Sergiota Grudna daruje Alberto Gruden 20,00 evrov za združenje Amici Hospice Pineta del Car-so in 30,00 evrov za združenje AIRC.
V	spomin na Emila Čuka darujeta Milan in Lidija 100,00 evrov za SKD Primorec.
V	spomin na Emila Čuka daruje družina Milkovič (Trebče št. 147) 50,00 evrov za SKD Primorec.
V	spomin na Emila Čuka daruje vnuk Robert 20,00 evrov za VZPI-ANPI Trebče.
8
Sobota, 24. novembra 2012
TRST
/
opčine - Predsinočnjim v Prosvetnem domu žalna seja
Vstajenje Primorske Oskarju Kjudru v pozdrav
Kolikšen ugled je v naši skupnosti užival Oskar Kjuder in kako so bili ljudje nanj navezani, je predsinočnjim pokazala nabito polna dvorana open-skega Prosvetnega doma, kje je ob prisotnosti vdove Milke, hčerk Jagode in Katje ter drugih svojcev potekala žalna seja v njegov spomin.
Za slovo od svojega legendarnega dirigenta so se na odru zbrali pevke, pevci in člani orkestra Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvo Pie Cah. Na odru si bile poleg mae-strovega potreta položene njegova ti-tovka, violina in harmonika. Po pozdravu Rade Zergol odjeknile note violine Mateja Santija ob spremljavi harmonikarja Fulvia Jurinčiča. Prvi se je na svojega profesorja z nagovorom spomnil violinist Žarko Hrvatič, prvi, ki je na Glasbeni matici diplomiral iz violine pod vodstvom Oskarja Kjudra. Hrvatič je vse življenje ostal povezan s svojim mentorjem, ki mu je kot človek in pedagog pomenil zelo veliko. Naletelo je, da sta imela tudi mestoma drugačne poglede, a družila sta ju bodisi ljubezen do glasbe kot pogled na svet. Nekdanji gojenec in pozneje uveljavljeni violinist je izpostavil velik Kju-drov glasbeni instinkt, obenem pa čustvenost, ki sta bila osnovni potezi njegovega značaja.
Rada Cergol je nato posredovala nagovor zaradi bolezni odsotnega predsednika TPPZ Igorja Pavletiča, iz katerega je prišla do izraza neverjetna energija, ki jo je Oskar Kjuder vložil v nastanek in razvoj partizanskega zbora. Tak projekt je lahko uspel samo nekomu, ki je bil do kraja prepričan v to, kar partizanstvo in partizanska pesem pomenita. Oskar je do zadnjega ostal neomajno zvest svojemu prepričanju.
Edvin Švab je v imenu pokrajinskega združenja VZPI-ANPI izrekel zadnji pozdrav partizanu in glasbeniku, ki je vsej skupnosti zapustil edinstveno dediščino. V imenu Stranke komunistične prenove pa se je od Kjudra poslovil Renato Kneipp, ki je izpostavil doslednost njegovega političnega prepričanja, saj je bil med pobudniki ustanovitve stranke.
Najbolj občuten pozdrav pa so svojemu dirigentu poklonili pevke in pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki so zapeli njegove najljubše pesmi: Hej brigade, Kjuderjevo Sla-vospev 1. in 2. Prekomorski brigadi, na koncu pa je vsa dvorana z oroselimi očmi gromko zapela Vstajenje Primorske.
Za slovo od svojega legendarnega dirigenta so se na odru zbrali pevke, pevci in člani orkestra Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvo Pie Cah.
KROMA
cerkev - Adventni niz srečanj Katedre sv. Justa
V krizi iz krize
Račun, ki ga bo moral Trst plačati zaradi krize, bo vsak dan bolj slan in brez družbene kohezije in solidarnosti bodo posledice lahko zaskrbljujoče, zato je temeljnega pomena povezanost institucij. Tako meni tržaški nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi, ki je včeraj dopoldne na škofiji skupaj z vikarjem za kulturo msgr. Ettorejem Malnatijem predstavil letošnji adventni niz srečanj v okviru pobude Katedra sv. Justa, ki bo tudi letos, tako kot lani, posvečen trenutni hudi gospodarski krizi in možnim izhodom iz le-te.
Naslov niza treh srečanj, ki bodo potekala v prostorih nekdanje hidrodi-namične centrale v starem pristanišču, se namreč glasi V krizi ... iz krize in je torej že drugič posvečen težkemu kriznemu trenutku, z njim pa krajevna Cerkev želi prispevati k razumevanju krize in spodbuditi odgovorne, da se najdejo rešitve, ki naj gredo v smer razvoja.
Prav razvoj je ključna beseda, ki zaznamuje teme vseh treh srečanj. Že ta ponedeljek, 26. novembra, bo srečanje z na-
Nadškof Giampaolo Crepaldi
KROMA
slovom Kriza, razvoj in Trst, o čemer bosta govorila glavni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni in tržaški župan Roberto Cosolini. O tem, kakšen gospodarski model potrebujemo, bo posvečeno drugo srečanje z naslovom Kriza, reforme, razvoj, ki bo 3. decembra, govorila pa bosta Stefano Zamagni, docent politične ekonomije na Univerzi v Bolo-gni in dekan tržaške ekonomske fakultete Gianluigi Gallenti. Tretje in zadnje srečanje bo 10. decembra, osrednja gosta pa bosta minister za okolje Corrado Clini in
predsednik Dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo, ki bosta govorila na temo Razvoj in okolje: odpravimo onesnaženost v Trstu, saj so organizatorji prepričani, da je v Trstu okoljsko vprašanje tesno povezano z vprašanjem razvoja. Vsa srečanja se bodo začela ob 20.30, na območju bivše hidrodinamične centrale bo možno parkiranje, vsekakor bo vsakič ob 20. uri izpred hotela Savoia odpeljal brezplačen avtobus, ki ga bo dala na voljo Pristaniška oblast.
Nadškof Crepaldi upa, da bo pobuda dobro sprejeta, prepričan je tudi, da tržaška Cerkev daje svoj doprinos k reševanju oz. blažitvi posledic krize (si-nočnje zasedanje škofijskega pastoralnega sveta je bilo npr. v celoti posvečeno problematiki zaposlovanja). V tem okviru je poudaril, da se končuje preureditev prostorov v župniji Blažene Device milostljive, kjer bo zaživel t.i. emporij solidarnosti, ki bo po nadškofovih besedah predstavljal inovativno obliko pozornosti do revnih. (iž)
občina trst - Bogat spored
Predstavili letošnje božične prireditve
Letošnji božič bo v tržaški občini bogatejše obeležen kot prejšnje leto. Lani se je Cosolinijeva uprava - tudi zaradi hude gospodarske krize - odločila za skromnejše praznovanje božiča, kar je izzvalo predvsem v vrstah desnosredinske opozicije ogorčeno nasprotovanje in proteste.
Letos bo - vsaj sodeč po včerajšnji predstavitvi božičnih prireditev - po vsej verjetnosti drugače. Župan Cosolini in občinska odbornica za trgovino Elena Pel-laschiar sta ob prisotnosti nadzornika Fundacije gledališča Verdi Claudia Orazija in predstavnikov stanovskih organizacij (med njimi tudi Slovenskega deželnega gospodarskega združenja) sta poudarila, da bodo letošnji božič obeležile košate smreke na osrednjih mestnih trgih, lučke in svetlobni efekti po trgih in ulicah, koncerti pevskih zborov in godb na pihala, sejmi in nekatere pomenljive razstave.
Potrudili smo se, da bi v mestu ustvarili najlepše božično vzdušje, je poudaril župan Cosolini. Izrecno se je zahvalil Fundaciji CRTrieste, Pokrajini Trst in gledališču Verdi ter stanovskim
organizacijam, ki so pripomogle k sestavi in uresničitvi prireditev programa Božič 2012.
Ob praznikih bodo odprli štiri kvalitetne razstave: Tiepolo v Trstu v muzeju Sartorio, Muzej Revoltella in umetnost, arhitektura ter dizajn v Trstu v dvajsetih in tridesetih leti preteklega stoletja, Nor-dio in Oberdan, dokumenti za obletnico ter Drzni Bonelli, razstava znanega italijanskega risarja stripov, ki bo odprta v prostorih nekdanje ribarnice od 2. decembra do 3. marca 2013.
Od 30. novembra do 6.januarja bo na Ponterošu spet vabilo drsališče, od 13. do 23.decembra pa bo na Trgu sv. Antona tradicionalni božični sejem, medtem ko bo že prej, od 1.do 8. decembra na Akve-dotu Miklavžev sejem.
Na Velikem trgu bo stala bogata božična smreka, dar dežele Furlanije-Julij-ske krajine, v prihodnjih dneh pa bodo postavili božična drevesca tudi na Borznem trgu, Trgu Goldoni in na Trgu sv. Antona, medtem ko bodo po rajonih namestili še deset smrek.
ad formandum - Tečaji
Ustvarjalno kuhanje za božično obdobje
Ustvarjalnost, zabava, originalne zamisli: to so, piše v sporočilu za javnost, značilnosti kuharskih tečajev, ki jih prireja socialno podjetje Ad for-mandum. Za vse, ki iščejo nove recepte, ki uživajo v kuhanju in ustvarjalni pripravi krožnikov ali enostavno ljubijo dobro hrano, so na voljo kuharski tečaji, ki jih Ad formandum v Trstu prireja na sedežu Gostinske šole na Fernetičih.
»Kratki kuharski tečaji, ki dopolnjujejo našo izobraževalno dejavnost na gostinskem področju, omogočajo, da se originalnost in ustvarjalnost v kuhinji spajata z zabavo. 15-urni tečaj Prvi koraki v kuhanju je na-menjem vsem, ki ne vedo, kje bi se lotili: osnovni tečaj kuharske tehnike bo vodil kuhar Ezio Zanon, ki bo udeležencem razkril tudi lažje recepte za pripravo mesa, rib in sladic,« pravi Anna Maria Milič, odgovorna za programe na tržaškem sedežu Ad formanduma. Tečaj bo potekal ob sre-
dah od 17.30 do 22.30. Prvo srečanje bo 5. decembra.
Slavnostno kosilo ali večerja v družinskem krogu in ob lepo pogrnjeni mizi že od nekdaj sodi med posebne božične radosti. Ob tradicionalnih jedeh lahko za praznik pripravimo tudi številne druge jedi, ki so sicer lažje, vendar prav nič manj okusne: »Če želite presenetiti družinske člane, a nimate veliko časa, da bi se posvetili kuhanju, vas vabimo, da se nam pridružite na tečaju Božični jedilni list low cost: v enem samem večeru spoznate, kako pripraviti odličen jedilni list z nizkim budgetom in v kratkem času,« zaključuje Miličeva . Božični jedilnik low cost bo potekal v torek, 11. decembra.
Za vse kuharske tečaje, ki jih ponuja Ad formandum, so odprta vpisovanja: za več informacij se zainteresirani lahko oglasijo na sedežu v Trstu (ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, e-pošta: ts@adformandum.org).
Posvet o Ivu Andricu
V muzeju Revoltella v Trstu bo danes posvet o Ivu Andricu na temo: Andri-čevi mostovi - jezik, identiteta in pisanje včeraj in danes. Posvet prireja združenje Cizerouno ob 120. obletnici rojstva srbskega nobelovca in ob 90. obletnici njegovega prihoda v Trst. Strokovno srečanje se bo pričelo ob 9.30, na njem pa bodo po uvodnih pozdravih po vrsti govorili pisatelj Drago Jančar, pisatelj in publicist Milan Ra-kovac, zgodovinar književnosti in esejist Ivan Lovrenovič ter pisatelj in zgodovinar Slavko Goldstein. To bo prva iz niza pobud, ki jih združenje Cizerouno namerava prirediti za boljše poznavanje lika in dela Iva An-driča pri nas ob podpori Dežele FJK in Tržaške trgovinske zbornice. Spored sta pripravila Mila Lazič in Massimiliano Schiozzi. V ta sklop spada tudi predstava Pismo iz 1920, ki jo bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo 28. t. m. v mali dvorani Kulturnega doma.
Portoverto.it zbira podpise za odprtje starega pristanišča
Nekateri predstavniki skupine Porto-verto.it bodo danes na Trgu Bartoli nadaljevali z zbiranjem podpisov za peticijo, katere namen je zahtevati odprtje starega pristanišča in preselitve prostocarinske cone. Skupino Porto-verto.it sestavljajo številni občani in javni upravitelji, ki so se rodili v obdobju, ko so se v starem pristanišču prekinile pristaniške dejavnosti. Podpise bodo zbirali od 11. do 19. ure. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani http://www.portoverto.it, kjer je mogoče tudi podpisati peticijo.
Prekinitev službe CUP
Bolnišnično-univerzitetno podjetje je sporočilo, da se je včeraj začel prehod k deželnemu zdravstvenemu sistemu. Zaradi tega bo do vključno ponedeljka služba CUP za rezervacijo specialističnih pregledov prekinjena. Vsa »okenca« Cup v tržaški pokrajini v bolnišnicah, na sedežih zdravstvenega podjetja, v lekarnah in v otroški bolnišnici Burlo Garo-folo ne bodo torej delovala do torka. Prav tako bo izključena telefonska povezava z deželnim call centrom 800 488 884. Kdor potrebuje nujne preglede, se lahko obrne na zasebne strukture, ki jih priznava državni zdravstveni sistem.
Začasno zaprtje dveh občinskih knjižnic
Občinski knjižnici Quarantotti Gambini in Stelio Mattioni bosta zaradi pre-ureditvenih del zaprti več dni. Knjižnica Quarantotti Gambini bo zaprta za javnost od ponedeljka, 26. novembra, do petka, 7. decembra, in bo ponovno redno odprta od 10. decembra dalje. Sekcija za otroke bo vsekakor v tem obdobju odprta z običajnim urnikom in storitvami. Knjižnica Mattioni v Naselju sv. Sergija pa bo zaprta od ponedeljka, 10., do četrtka, 20. decembra, in bo ponovno odprta v petek, 21. decembra, ob 16. uri.
Razpis za revizorje
Občina Trst obvešča, da bo v torek, 27. novembra, ob 12.30 zapadel rok za vlaganje kandidatur za mesto člana kolegija revizorjev za trilej 2012-2015. Prosilci morajo vložiti pisno prošnjo (obrazec je na spletni strani www.re-tecivica.trieste.it), fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta in kuriku-lum na generalnem protokolu Občine Trst v Ul. Punta del Forno št. 2, ki je odprt od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, v ponedeljek tudi med 14. uro in 16.30. Prošnje sprejemajo tudi prek elektronske pošte (z digitalnim podpisom) na naslovu comune.trie-ste@certgov.fvg.it. Informacije nudijo v uradu za stike z javnostmi v Ul. Procureria št. 2 (tel. 040-6754850).
V Škednju o budizmu
Jutri bo v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Škednju po slovenski maši, ki bo ob 10.30, pogovor s tržaško budistično redovnico in predsednico tržaškega tibetanskega budističnega centra Sakya Kunga Choling Malvino Savio. Prisoten bo tudi Claudio Caramia iz Svetovne konference verstev za mir.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 24. novembra 2012
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Razkol na levici
Darja Kocbek
Prvi krog predsedniških volitev pred dvema tednoma je zaostril razhajanja na slovenski levici. Pravzaprav bi bilo mogoče govoriti že kar o odkritem spopadu oziroma razkolu, zlasti po objavi pisma, ki ga je nekdanji predsednik države Milan Kučan, do lanskih parlamentarnih volitev podpornik socialdemokratov (SD), poslal zmagovalcu prvega kroga predsedniških volitev Borutu Pahorju, donedavnemu predsedniku SD in predsedniku prejšnje levosredinske koalicijske vlade.
Pahor je kot predsedniški kandidat socialdemokratov, druge največje opozicijske stranke, v prvem krogu nepričakovano dobil največ glasov volivcev in premagal favorita, sedanjega predsednika Danila Turka, ki ima podporo stranke Pozitivna Slovenija, glavne konku-rentke socialdemokratov za prevlado na levici in največje opozicijske stranke.
Za drugi krog volitev, ki bo 2. decembra, javnomnenjske ankete, ki so sicer vse manj zanesljive, napovedujejo prepričljivo zmago Pahorja. Po naključju ali pa tudi ne, je Kučan omenjeno pismo, v katerem Pahorju očita manipu-lantsko predvolilno kampanjo, objavil po teh anketah. Milan Kučan je namreč eden najbolj vidnih in vplivnih podpornikov Danila Turka in Zorana Jankoviča, ljubljanskega župana in predsednika stranke Pozitivna Slovenija, ustanovljene tik pred lanskimi izrednimi parlamentarnimi volitvami. Stranka je po volitvah prevzela primat na levici, Jankovič, ki se mu resda pred letom dni ni posrečilo sestaviti vlade, pa se ima za vodjo celotnega levega tabora.
Tako Pahor kot Janez Janša, premier in predsednik največje vladne stranke SDS, imata za »fenomen Jankovič«
enako razlago. Za njegov vzpon tako na ljubljanski županski položaj kot na nacionalno politično prizorišče naj bi bili zaslužni »strici iz ozadja«, torej druščina pretežno upokojenih politikov, gospodarstvenikov in drugih »starih fantov«. Ker Pahor sintagmo o »stricih iz ozadja« še posebej izdatno uporablja v svoji kampanji, mu nasprotniki na levici, podporniki sedanjega predsednika Türka, očitajo, da prevzema Janševo retoriko. Kučan je zato Pahorja v pismu pozval, naj pojasni, kdo so strici iz ozadja. »Nisem sem se Ti oglasil v prvem krogu predsedniških volitev, ker sem pričakoval, da boš v javnih nastopih vendarle našel priložnost za razjasnitev namigovanj o stricih iz ozadja, ki naj bi zrušili Tvojo vlado, zato ker nisi bil pripravljen izpolnjevati njihovih zahtev. V nastopih, ki jih bo v drugem krogu verjetno dovolj, pa je vendarle čas, da o tem poveš resnico,« je Kučan, ki zase trdi, da ne deluje iz ozadja, napisal Pahorju.
»V zadnjih dneh sem deležen številnih odprtih pisem, v katerih se izražajo različna mnenja in stališča. To je sestavni del demokratičnega procesa. Izkoriščam to priložnost za ponovni poudarek, da se v predsedniško kampanjo nisem podal proti komu ali čemu, temveč za ideje in vizije, v katere verjamem in skušam pridobiti podporo večine ljudi,« mu je odgovoril Pahor, ki imen stricev ne pove.
Türk, ki sicer kandidira kot neodvisni kandidat s podpisi volivcev, Pozitivna Slovenija pa mu je enako kot Kučan izrazila podporo, razlaga, da so strici iz ozadja ena od teorij zarote. Kučanovo pismo po njegovem »opozarja na problem, ki se je pokazal v prvi fazi kampanje, v kateri je bilo veliko omenjanja stricev iz
ozadja«. Bilo je tudi veliko insinuacij, podtikanj, trditev, ki niso bile opremljene s konkretnimi imeni, zato bi po njegovih besedah bilo treba povedati, »kdo so ti strici iz ozadja, kje so delovali in kaj so naredili«. V Pozitivni Sloveniji se na Kučanovo pismo niso uradno odzvali.
Da so socialdemokrati Kučanu zamerili, da se jim je odrekel, je januarja najbolj odmevno povedal pomembni član stranke in dolgoletni poslanec Miran Potrč. Za časopis Dnevnik je dejal, da ustanavljanja novih strank socialdemokrati niso razumeli kot odpiranje političnega prostora, »ampak bolj kot proti nam naperjeno dejavnost«. Za takšno stanje je soodgovoren tudi Kučan, saj je sodeloval pri ustanavljanju Pozitivne Slovenije. Pri tem vsaj z vidika interesov socialne demokracije ni dobro opravil svojega dela, je dejal Potrč. Predsednik socialdemokratov Igor Lukšič zdaj pravi, da se z odzivi na Kučanovo pismo »lepo čisti kalna voda na levici in v državi«.
Bistvena razlika med socialdemokrati ter Pozitivno Slovenijo in tudi Danilom Turkom je, da socialdemokrati kot levosredinska opozicija nočejo podpreti politike rušenja sedanje Janševe des-nosredinske vlade, za kakršno se zavzema Pozitivna Slovenija, ki je prepričana, da je desnici treba onemogočiti »popolno ugrabitev države«.
Če bo naslednjo nedeljo Pahor v drugem krogu premagal Turka in postal novi predsednik države, bo to drugi poraz levice, ki bi hotela veljati za novo. In čeprav bi ta poraz, natančneje Pahorje-va zmaga s podporo socialnih demokratov, znal pomeniti tudi nepričakovano hitro povrnitev primata na levici, to še ne bi pomenilo, da bi volivci dobili resno alternativo sedanji desni vladi.
odprta tribuna
Grozljivi podatki o nasilju nad ženskami
OZN je pred leti proglasila 25. november za mednarodni dan proti nasilju nad ženskami s ciljem, da se države ter druge javne in zasebne ustanove zamislijo nad to še vedno zelo perečo družbeno problematiko.
V mesecu septembru je po obširni zapravi v parlamentu in eno leto po uradnem podpisu konvencije Sveta Evrope v Istanbulu tudi italijanska vlada podpisala konvencijo in se tako pridružila ostalim 24 državam članicam Evropske skupnosti, ki so jo že osvojile, čeprav je številne še niso ratificirale, tako, da bi lahko konvencija postala tudi dejansko del evropske zakonodaje.
Žal moram izhajati iz podatkov, da je v letošnjem letu v Italiji umrlo zaradi nasilja kar 126 žensk, ki so bile povečini žrtve nasilja v družinskem krogu. Problematika je očitno pereča, saj to dejansko pomeni, da vsak drugi dan umre ena ženska, ki je žrtev nasilja. Pojav je izraz globoke krize, ki jo doživlja očitno italijanska družba in ga je potrebno analizirati vsekakor večplastno tako iz socialnega kot iz kulturnega zornega vidika. Ni dvoma, da situacija zahteva zelo jasne politične posege in aktivno vlogo vseh javnih ustanov in raznih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v naši družbeni stvarnosti. To so tematike, ki zahtevajo jasne politične izbire s strani vlade in javnih uprav na vseh nivojih z opredelitvijo posegov na teritoriju, kajti izziv je za celotno našo družbo prepomemben, da bi ga kar tako poenostavljali.
Osebno občutim izrazito nelagodje ob tem, da se moramo v Italiji stalno »srečevati« z vsebinami, ki zadevajo obravnavo ženskega telesa in s stalnim potrjevanjem številnih že pridobljenih civilnih pravic, ki si jih je kulturno omikana in napredna italijanska družba pridobila v sedemdesetih in osemdesetih letih (mislim na zakon o materinstvu, zakon 194, zakon o družinskem pravu, zakon o enakih možnostih, zakon za žrtve spolnega nasilja, zakon o stalkingu itd). Očitno je obdobje berlusconizma in njegovo izrazito medijsko obvladovanje italijanskega prostora v teh zadnjih dvajsetih letih zelo zaznamovalo italijansko družbo, in to ne le z ekonomskega vidika, ampak so jo v marsičem spremenili, tako da se dejansko slabše kulturno dojema vloga ženske v današnji družbi in ženske nasplo.
Povedati si moramo odkrito, da je v naši družbi vedno bolj odsotna kultura spoštovanja. Vrednote, kot so spoštovanje drugačnega, različnega, drugače mislečega, očitno niso sestavni del slehernega državljana, ampak jih je potrebno vedno znova utrjevati toliko bolj na področjih, ki zadevajo socialno šibke in zato ogrožene subjekte. Povsod po državi se v tem obdobju odvijajo razne pobude, ki zadevajo obravnavo tematik nasilja v družbi. Te vsebine so prisotne tudi pri nas in so torej sestavni del tudi naše tržaške pokrajinske stvarnosti. Prav zato smo tržaški pokrajinski svetniki v sodelovanju s pokrajinskim odborom tem tematikam posvetili v četrtek 22. novembra izredno sejo pokrajinskega sveta.
Na sejo smo povabili ugledne krajevne strokovnjake in predavatelje, pokrajinsko predsednico komisije za enake možnosti in članice raznih ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja nad ženskami, da nam posredujejo svoje izkušnje in znanje, kako naj se zoperstavimo temu družbenemu fenomenu ter predvsem, kako naj učinkovito ukrepamo, da se ne bi naslednje leto ponovno zgolj spraševali, analizirali in spominjali, ampak z našimi združenimi močmi zajezili ta srhljiv trend smrti žensk zaradi nasilja.
Nadja Debenjak, pokrajinska svetnica Demokratske stranke
PISMA
Ma
Razklanost
Pozorno spremljam objave avtorjev, ki se nanašajo na volitve predsednika Republike Slovenije. Veliko napisov in izrečenih besed je imelo namen zmanjšati podporo Pahorju.
Tudi Pirjevčev citirani članek v tistem delu, ki se nanaša na Pahorja ima podobni namen. Pirjevčeve trdi-tve,da smo razklani na dva tabora so točne. A zato je najmanj kriv Pahor, ki že dolgo poskuša preseči delitve,ki nas vodijo v prepad! Pirjevec pravi, da se Pahor kot predsednik vlade ni izkazal. Pri teh trditvah vsi pozabljajo, da se je uničevanje slovenskega gospodarstva dogajalo največ v obdobju, ko Pahor ni bil ne predsednik vlade in ne predsednik republike! Pirjevec pravi, da če bo Pahor zmagal, bomo ostali v labirintu sovraštva. Pahor bo vsaj poskušal preseči stara sovraštva in stare delitve! Pirjevec pravi,da gre Pahorju predvsem za osebno uveljavitev in za populistične poteze.
Kaj pa je izvolitev za predsednika države? To je tudi osebna uveljavitev katerega koli kandidata! Popu-listične poteze? Pri katerem kandidatu jih ni? In nazadnje. Pirjevec pravi, da Pahor ni Tezej sposoben, da se zmagovito spopade z Minotavrom. Morda pa bo Pahor kot Hanibal na poti skozi hribovje sovraštva in starih zamer našel pravo Ariadnino nit, da se izognemo prepadu. Bolj kot njegov protikandidat. Kot star levičar mu verjamem.
Ado Butala, Izola
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Kakšno darilo?
Vsak čas bo tu Sv. Miklavž in za njim božični in novoletni čas, ko bomo kar tekmovali v obdarovanju svojih otrok, vnukov in nečakov ... Na prodajnih policah se v specializiranih trgovinah že bohotijo igrače vseh vrst, vseh mer in vseh cen. Ko jih pogledamo, se v marsikomu zariše podoba kaosa, ki vlada v otroški sobi, kjer so vseh vrst igrače nagrmadene na tleh v pisanem neredu, kjer nas izpod slikanice radovedno gleda plišasta muca, sredi nametanih lego kock kraljuje gasilsko vozilo in sploh ne vemo, kako bi prišli do otroške postelje, ne da bi pohodili dinozavra ali strli glavo dojenčku iz umetne mase . Odrasli se zgražajo nad takim neredom, ki mu ni videti konca, otroci pa se v tem kaosu še igrati ne morejo dovolj intenzivno, s polno domišljijo, da ne govorimo o preobilici (modnih) igrača, ki jih otroci kaj kmalu odvržejo in se več ne spomnijo nanje.
Starši si tu pa tam morebiti zastavijo vprašanje, katere igrače otrok resnično potrebuje, kadar začne vrsta igrač in pripomočkov zasuvati njihove otroke že od rojstva dalje, Nekateri bi res želeli omejiti tako brezglavo nakupovanje. Sodobna industrija igrač pa ves čas usmerja vse svoje reklamne spote neposredno v svojo ciljno skupino - otroke, tako da ti brez pravega razumevanja in le pod vplivom propagandnega prigovarjanja naprej izsiljujejo odrasle; preobremenjeni odrasli pa se naposled predajo in jim ugodijo. Zato je zelo pomembno, da starši soodločajo pri nakupu igrač. Začne se, kot rečeno, že ob otrokovem rojstvu, ko sorodniki in prijatelji zasujejo otroka z igračami, ki največkrat niso potrebne. Ko iz dojenčka zraste malček, postane vse teže katero (staršem nepriljubljeno) igračo zavreči, saj se malček takoj zave, če nekaj manjka.
Najbolj zanimivo pa je, ko ob kupu vsakovrstnih pisanih in domnevno privlačnih igrač, tvoj malček izbere za igranje npr. polena, ki so zložena ob peči v zaboju za drva in začne z njimi graditi, karkoli že, jih postavljati pokonci, povezovati v vrata in prekrivati s strehami, medtem ko njegova domišljija dobiva krila.
Mnoge igrače, celo take, ki jih dajejo naziv igrača za učenje, otroka ne spodbujajo, pač pa celo zavirajo njegovo ustvarjalno igro. Tudi zaradi tega, ker jih ima otrok preveč na razpolago. Pretirano število dražljajev je potem krivo, da se otrok prehitro obrača od ene reči k drugi in se sploh ne more intenzivneje ukvarjati samo z eno igračo. Na tak način je tudi učni učinek zmanjšan. Izvedenci menijo, da je za primeren razvoj otrokove du-ševnosti veliko bolje, če mu ponudimo manj igrač. Tako bo otrok pri igranju veliko bolj uporabljal svojo domišljijo, se veliko dalj časa posvetil samo eni igri in tam gradil svoj posebni svet. Zelo pomembno pa je tudi, da je igrača kvalitetna, kar pomeni, da je primerna njegovi starosti, posameznikovim potrebam in za otroka varna.
Bistveno je, da omogoča otroku zaznavanje z vsemi čuti, ker to odločilno prispeva k zdravemu telesnemu, duševnemu in čustvenemu razvoju. V vsakdanjem življenju je najbolje, če starši ves čas spodbudno delujejo na otroka, tako da v to vključujejo vse otrokove čute, kar je navadno tako za manjše kota za večje otroke zelo zabavno. Kakšno zadovoljstvo in glasen smeh vzbudi mama, če malčka posede na odejo in ga nato vozi po dnevni sobi. Malček nabira izkušnje o prostoru in smereh in to na najbolj zabaven način. Zaznavati z vsemi ču-
ti pomeni torej slišati, videti, okušati, otipati, začutiti svoje telo in se gibati. Čeprav ima vse te sposobnosti že novorojenček, je pomembno, da jih takoj v prvem letu življenja še naprej urimo in utrjujemo. Možgani morajo vedno na novo krepiti učenje povezovanja čutnih vtisov v smiselno celoto. Najbolj lahko ugotovimo pomembnost pravega in zdravega razvoja, ko primerjamo otroka brez težav z otrokom, ki ima moteno zaznavanje. Motnje zaznavanja se lahko kažejo na zelo različne načine, večinoma pa so vzporedne z vedenjskimi motnjami.
Starši primerno ukrepajo za zdrav razvoj, če ne izgubijo nobene priložnosti za spodbujanje svojega otroka. To lahko uresničijo v vsakdanjem življenju z malimi domačimi opravili: pogrniti mizo, sortirati nogavice, pomesti kuhinjo ... Gre za opravila, ki jih lahko dela tudi malček, ki dobi na tak način občutek, da je naredil nekaj skupnega in pomembnega, hkrati pa nezavedno in na privlačen način ter večplastno uri svoje sposobnosti zaznavanja. Največkrat je zabavno, če se skupaj z mamo ali očkom posveti ustvarjalni igri: pantomimi, razpoznavanju zvokov in glasov, slikovnim ugankam. Vse to mu izostruje sposobnost opazovanja in poslušanja. Z drugimi igrami okušanja in vohanja pa uri nos in jezik. Tudi telesno zaznavanje je treba uriti za motorično spretnost, intuicijo, sposobnost ravnotežja (npr. na gu-galnici) itd. Ob tem so pomembne še druge igre npr. z izštevankami in ploskanjem, ki utrjujejo občutek za govor in za ritem, hkrati pa zvočne igre (npr. pihanje kot muce), tek z ovirami ali metanje žoge spodbujajo razvoj koordinacije gibov in socialne odnose.
Pri iskanju primerne igrače za otroka je zato pomembno, menijo izvedenci, da starši dovolj dobro poznajo in opazujejo svojega otoka, spoznajo, katere tematike so mu najbolj pri srcu, na kateri stopnji razvoja je in katere spodbude najbolj potrebuje. Igrača namreč naj bi ne bila le predmet za krajšanje časa, pač pa sredstvo za dolgoročno zadovoljstvo. Tega zagotovo ne more dati nekvalitetna igrača, ki se bo polomila v najkrajšem času. Zelo pomembno je tudi, da primerno igračo poiščemo skupaj z otrokom ter mu damo možnost, da pove in razloži, zakaj si neke igrače tako zelo želi. To pa še ne pomeni, da morajo starši izpolniti vsako otrokovo željo. Če gre za stvari, ki jih starši spoznajo za neprimerne, morajo otroku razložiti, zakaj se tega ne bo kupovalo. To bo zagotovo petletniku v večjo korist kot pa starši, ki vsakič brez vsakega pomisleka odprejo svojo denarnico. Izvedenci tudi svetujejo, naj darilo ne bo osrednji dogodek pri praznovanju rojstnih dni in podobnega, pač pa naj se zlasti poudarja samo praznovanje. Da bi lažje usmerjali nakup igrač, je pomembno, da se npr. starši dogovorijo tudi s starimi starši, kaj otrok potrebuje in česa ne. Zlasti pa naj starši pazijo, da ne bo njihov otrok v preplavljen z darili. K temu spada tudi način, kako naj darilne pakete odvija, in sicer s primernim poudarkom in pregledom vsebine in ne le brezglavo s tekanjem od enega do drugega paketa. Pri tem naj se nauči reči hvala darovalcu, saj se na tak način poveže z osebo, ki mu je hotela narediti veselje. (jec)
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
1 0 Sobota, 24. novembra
2012
KULTURA
/
STALNO GLEDALIŠČE FJK - Kritik na odru
Mario Luzzato Fegiz sovraži »talent showe«
TRST - Konferenca-koncert na konservatoriju Tartini
Harmonikar Corrado Rojac tokrat presenetil tudi kot pripovedovalec
Ali veste, kakšen zločin so -med tolikimi - zakrivile televizijske oddaje, namenjene odkrivanju mladih talentov? Zrušile so diktaturo glasbene kritike, točneje glasbenega kritika, ki ga je mogočen val »ljudskih« sms spodnesel. Znašel se je med ostalimi navadnimi smrtniki, še več, stopil je na oder in se izpostavil kritiki ostalih. To je naredil Mario Luzzato Fegiz, slavni in slavljeni glasbeni kritik uglednega dnevnika Corriere della sera, ki je ironično-prizadeto doživljal pojav »talent showov«. Na to temo je najprej napisal monolog, nato pa tekst razširil, ga glasbeno in scensko obogatil in nastala je lahkotna gledališka uprizoritev Jaz sovražim talent showe - Io odio i talent show. Z njo je Mario, član znane tržaške družine Luzzato Fegiz, letnik 1947, v torek zvečer pristal tudi v tržaškem gledališču Rossetti. Čeprav je zelo mlad zapustil rojstno mesto, »proč sem šel, ker so me v šoli vrgli«, je povedal ob zaključku predstave, ga je v dvorani toplo sprejelo večje število znancev in prijateljev. Obiskoval je klasični licej Dante in njegovi bivši sošolci so mu v dar poslali gajbico ... paradižnikov. On jih je bil vesel, v dvorani pa se je marsikdo muzal.
Sicer pa je bila na spominih in na ironično obarvanem poteku poklicne kariere osnovana tudi uprizoritev. Zelo mlad - rekel je pri 18 - je začel delati za radiote-levizijsko hišo RAI, pri 23 je prešel k milanskemu dnevniku. Če so za »klavrn zaključek« kariere krive televizijske oddaje, je za začetek zaslužen radio. Ljubljeni radio, ki ga je pričaral tudi na sceni, ga je navdušil nad glasbo. Poklicno se je posvečal predvsem lahki glasbi, vendar pa je sledil vsej glasbi, kajti vsakršno glasbeno izražanje ima enako dostojanstvo. Treba ga je le časovno in krajevno umestiti, ga je v intervjuju »popravil« slavni dirigent Riccardo Muti. V petdesetih letih je vladal radio, tedaj je svojo pot začel tudi festival italijanske popevke. Sanremo je za Maria Luzzata Fegiza pomemben mejnik. Pripisal mu je tudi zaslugo, da je iz Sanrema v Trst, ko je bil še pod za-
Mario Luzzato Fegiz
vezniško upravo, z Nillo Pizzo in njeno uspešno popevko Vola colomba bianca, vola na radijskih valovih prišla glasbena želja o vrnitvi Italije.
Drugače pa je sila zgovorni in igrivi Luzzato Fegiz načenjal precej lahkotne teme. Obudil je svoje sodelovanje pri raznih radijskih postajah in nanizal številne anekdote. Rocku je pripisal prelomen pomen, v italijanskem okviru pa je izpostavil vlogo kantavtorjev. Njegovo pripoved je v glasbi dopolnjeval Roberto Santoro, ki je pel in se spremljal na kitaro. Na drugi strani odra je s svojim bajanom (rusko «frajtonarco») sedel Vladimir Denisenkov, ki je nekajkrat mojstrsko zaigral. Mario Luzzato Fegiz, ki je z Giuliom Nannijem napisal tekst, je dokazal, da se zna poigravati z besedo in zabavati ostale. S pomočjo režiserja Mau-rizia Colombija je ustvaril lahkotno predstavo, v kateri utemeljuje pomen lahke glasbe in s tega vidika zariše Italijo zadnjih desetletij. Če že ne more več »vladati« glasbeni sceni, bo »bivši diktator« - tako je odločil - o glasbi vsaj govoril z odra. (bip)
Corrado Rojac z malo harmoniko
KROMA
Da je Corrado Rojac vsestransko nadarjen glasbenik, ki bogati naše kulturno življenje, smo že ugotovili skozi dvajset let razgibane dejavnosti, da pa je tudi izredno zanimiv in privlačen pripovedovalec, ki zna svoje navdušenje uspešno posredovati poslušalcem, smo spoznali na konferen-ci-koncertu, ki je bil posvečen odkritju, na katerega je mojster upravičeno ponosen. Večer je na konservatoriju Tartini uvedel ravnatelj Massimo Parovel.
Rojac pripravlja svojo diplomsko tezo na tržaški univerzi pod mentorstvom prof. Stefana Criseja, ki je napisal spremno besedo k publikaciji, ki jo je Rojac pripravil skupaj s svojo bivšo učenko Ilario Nardi: prvi italijanski učbenik za harmoniko je namreč spisal mantovski duhovnik Giuseppe Greggiati, doslej skoraj pozabljen lik, čigar odkritje premika mejnike italijanske literature za skoraj celo stoletje. Rojac je podrobno opisal vsebino knjige, ki je iz Greggiatijevega učbenika izluščila najbolj pomembne informacije in najbolj tehtne skladbe, s posebnim užitkom pa je predstavil model harmonike, ki ga je v Castelfidardu izdelal Adriano Clementi.
Ilaria Nardi je na sodobno harmoniko zaigrala dve transkripciji Greggiati-jevih skladb-Etudo z dvojemkami in Galop, Rojac pa je na malo harmoniko, ki v desni roki obsega le tri oktave s poltoni, v levi pa skupno sedem različnih harmonij, z velikim občutkom zaigral najprej Can-tabile v opernem slogu (ponudil nam je primerjavo s Cavatino Arsaceja iz Rossi-nijeve Semiramide), nato pa Largo, čigar model gre iskati v Belliniju. Mali instrument je v rokah našega mojstra zaživel z nepričakovanim bogastvom ekspresivnih odtenkov ter očaral občinstvo, ki je tako znanstveni kot umetniški del večera nagradilo z navdušenimi aplavzi.
Katja Kralj
NA VES GLAS
Piše Rajko Dolhar J*-rajko84@hotmail.com
Champagne For Gypsies
Goran Bregovic Balkan, ciganska glasba
Mercury Records, 2012 Ocena: 7
»Cigani niso sploh problem današnjega sveta, oni so že od nekdaj eden od talentov tega sveta. Ravno zaradi tega želim s to ploščo počastiti njihov glasbeni talent, ki je v zadnjih stoletjih veliko vplival na raznorazne skladatelje
širom po svetu,« piše Goran Bregovic na svoji spletni strani. Nanaša pa se na zadnji glasbeni izdelek Champagne For Gypsies, ki je izšel septembra letos s pomočjo glasbene založbe Mercury Records.
Album Champagne For Gypsies je neke vrste nadaljevanje prejšnje plošče Alkohol (Šljivovica & Champagne), ki je izšla pred dolgimi štirimi leti. Nov album sestavlja dvanajst pesmi za približno petinštirideset minut poskočnih balkanskih in ciganskih ritmov. »S ploščo Champagne For Gypsies bi rad opozoril na nečloveško ravnanje, ki so ga ciganili bili deležni v zadnjih letih v Franciji, na Madžarskem, pa tudi v Italiji, na primer v Rimu«, trdi Bregovic.
Bosanski glasbenik je tokrat poklical k sodelovanju celo vrsto vidnih glasbenikov in pevcev, poleg seveda že stalnega ansambla Weddings and Funerals Orchestra. Ze s prvo Presidente prisluhnemo legendarnemu ciganskemu ben-du Gypsie Kings, v naslednji On a Leash pa stoji ob Bre-govicu mlada, perspektivna, irska pevka Salina O'Leary.
Be That Man je eden slabših komadov, pri katerem je sodeloval ukrajinski lider gipsy-pank benda Gogol Bordello Eugene Hutz. Romunski pevec Florin Salam nosi glavno vlogo v komadu Hopa Cupa, eni od najhitrejših pesmi plošče, medtem ko zapoje v naslednji Ciribirella Ciri-birella Švicar Stephan Eicher.
Bella Ciao je že stalni komad na Bregovicevih koncertih, tokart pa jo zasledimo tudi na plošči. Eugene Hutz se spet pojavi v bolj posrečeni Quantum Utopia, ravno tako pa tudi zasedba Gypsie Kings v komadu Balkaneros. Na koncu je še čas za poskočno Boogie Unca Woogie, komad Omule, z že omenjenim romunskim pevcem Florinom Sa-lamom in še zaključno Champagne For Gypsies, po kateri nosi plošča naslov.
Nov album Champagne For Gypsies lahko zavrtimo ob katerikoli priliki, še posebno pa, če želimo večer spremeniti v pravi plesni žur ...
TOMIZZEV DUH
La primavera europea?
Milan Rakovac_
Ljubljana na nogama, Ervropa na nogama; demonstracije »poniženih i uvrijedenih« na trgovima. Žestoko piše Grega Repovž: »Se iz Slovenije v resnici vidi Evropa? Ali so to sredo Slovenci videli v Lizbono, v Madrid, Barcelono, Rim in Genovo? So videli v Atene? So videli v Bruselj? Vsaj v London in Pariz? So Slovenci vsaj vedeli, da so po vsej Evropi, od Goteborga do Berlina, v državah, ki jih kriza ni tako prizadela, potekali tudi solidarnostni protesti? Če gre soditi po medijskih poročilih, so videli bolj malo. A to sredo je Evropa stavkala in protestirala. In prav protesti in stavke so v resnici znak Evrope, tisto, s čimer se v resnici ta celina ponaša pred drugimi. Evropejci so vedno znali stopiti skupaj na demonstracijah in si izboriti pravice. Tudi tako, da so vrgli oblast. Pa ne mislimo le na ro-mantizirano zgodbo francoske revolucije, ne nazadnje je vzhodna Evropa v večini držav vrgla z oblasti totalitarce brez nasilja, brez enega metka - le s trdimi in neizprosnimi protesti ... Evropa se je pač že razdelila, na države, ki celini gospodarijo, in države, ki so v podrejenem položaju, ker jih v rokah držijo tako vlade kot banke in podjetja obvladujočih držav«...
Jasno, nije jasno još »puku« na-ročito slovenskom i hrvatskome i srbi-janskome, i balkanskome uopče, da su njihovi politički snovi i državotvorne fa-natazije ono što su komunisti govorili - opijum za narod. ZATO smo i dalje socijalno posve nesvjesni, jer uživamo u svojoj nacionalnoj slobodi, makar nas ona postavlja u položaj smjernih podanika, a ne gradana. Zato se slažem s Re-povžem, treba svrgnuti vlast, svaku vlast, mijenjati ju milom i silom, sada samo silom, jer ove vlasti (i po ozbiljnim državama) su samo nemočne lutke na koncu bankarske kleptokracije ...
Repovž: »Svoboda ni le pravica do govora, kot se vse bolj zdi, svoboda je to, da imaš zagotovljene temeljne pravice in dostojanstvo ... A poraženec ni tisti, ki je v krizi izgubil službo, katerega posel je propadel - poraženec je v resnici država, ki danes še vedno ščiti le kapital, na svoje državljane pa prenaša bremena krize, pri tem pa jih še zaničuje. Udeležiti se protesta pomeni zato tudi pokazati lastno stisko in solidarnost z drugimi.« Trideset tisučade-monstranata u Ljubljani, odlično. Da li i dovoljno da se stvori kritična masa, u demonstracijama, i da iz nje nastane snažan pokret, koji ruši zakone i vlast? Bojim se da ne, jer, eto, Zagreb je u vri-jeme Kosoričine vlade demonstrirao aktivno i agilno, mjesecima, i - nije se desilo ništa. Zašto?
Piše D. Marjanovič za Advance.hr: »Široke narodne mase više ne vjeruju nikome - ni vladi, ni institucijama, ali ni sindikatima, a još manje potencijalnim
"kolovodama" uličnih prosvjeda. To se ni ne bi trebalo nazivati "apatijom" več "zdravim razumom" - koliko god neki pokušavali tvrditi kako je narod naivan i povodljiv, istina je daleko drugačija. Stanovnici Hrvatske, Rumunjske, Madarske i brojnih drugih zemalja u ovoj 'široj' regiji danas razmišljaju jako trezveno i konkretno. Nakon 20 godi-na opadanja životnog standarda, čak i najnaivniji medu naivnima danas raz-mišljaju kritički.
Upravo zbog toga pozivi poput "stavimo šator nasred trga i nazovimo se Occupy Zagreb" (ili Occupy Buku-rešt, Occupy Beograd, Occupy Budimpešta...) ne dolaze do širokih masa ... Ako ikada dode do večih pobuna na ovim prostorima, onda če to biti nešto nalik na Tunis ili Egipat - bez konkret-nog vodstva na ulicama če se nači stu-denti, radnici, penzioneri i sve ostale skupine gradana. Povod če biti nekakva manja ili veča gesta, novi zakon ili nova afera - slučajna iskra koja če zapali-ti buktinju ... Ako se desi, več potiho na-javljivano, "europsko prolječe" - ono mora pokušati zaobiči sve zamke u koje je naivno upao arapski svijet."
Cio mi, forte 'sta idea, nema šta! Jer, šta? Jer, evo jasnog primjera tipične euroliberalistične frazeologije, retorike koja nas je i dovela do dna. Ta logika nan reče; lavoratori, pensionati, disocupadi - no badar el Occupy, no scoltar nis-sun de 'sti necomunisti che i vol far un'altra Leniana ossia Staliniana: lipo si-dite svi doma, pak kad pukne, alora ala tutti quanti in piassa. Ma stuojte aten-ti, ne delati kako Arabi. I? Ča alora rabi delati? A ma? A bo? Ma ako pukne tako da počnemo rušiti i paliti a l' araba, propio a l' araba če finiti demonstracije, i propio tako želi uva nova raz-za fascistoide, ovi agilni populisti. Ne ni-kakvoj ideji socijalističke rekonstrukcije kapitalizma, ne solidarnosti, ne pra-vednijoj raspodjeli - to je srž ideje uvih novih merli de graia ossia zieci. Slušam na vlastite uši ministra Liniča, koji a la MMF reže socijalna prava, pa na pitanje zašto i Vlada, državna amdinistra-cija, županije i opčine ne smanje plače, kad se več svima smanjuju? Zato što se time ne bi dobilo nikakva značajna ušte-da, veli »ljevičar« Linič!!! O tempora, o mores! Da, da, treba nam aktivizma i agitatorstva, nikakve pacifistične parade ove frajere u perfektnom dosluhu sa bankama i svjetskom plutokratskom oligarhijom neče zaustaviti! Me strah da nas još čeka europska zima, a hoče li biti europsko prolječe poslije te duge, vi-šegodišnje zime? Mislim da je problem svih nas, nezadovoljnih, da smo uza-jamno posve razdijeljeni, i to je ujedno največa snaga vlastodržaca. No, držim da »nužda zakon mijenja«, i tako čemo se i udružiti - jednog hipotetičnog eu-ro-prolječa ...
/
ITALIJA, EU
Sobota, 24. novembra 2012
1 1
eu - Van Rompuyju in Barrosu podelili mandat za iskanje kompromisne rešitve
Vrh brez dogovora o proračunu 2014-2020
BRUSELJ - Voditelji članic EU so pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 včeraj končali brez dogovora. Proračunska usklajevanja naj bi vrh unije nadaljeval decembra ali januarja. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ocenil, da je dogovor možen v začetku 2013. Vrh EU je tako Van Rom-puyu in predsedniku Evropske komisije Jo-seju Manuelu Barrosu podelil mandat, da v naslednjih tednih nadaljujeta pogovore s predstavniki članic.
Vrh unije je ocenil, da obstaja na podlagi dvostranskih pogovorov med voditelji posameznih držav in Van Rompuyem ter Barrosom ter v luči razprave med voditelji "zadostna raven potencialnega zbližanja stališč", da je dogovor možen na začetku prihodnjega leta. Voditelji so v kratkem sklepu po koncu pogovorov v četrtek in včeraj zapisali, da bi članice morale biti sposobne premostiti preostale razlike v pogledih. Proračun EU je namreč pomemben za povezanost Evrope in za rast ter zaposlovanje v vseh članicah sedemindvajsete-rice, so dodali.
Van Rompuy je opozoril, da morajo članice delati na proračunu zmernosti, saj trenutne razmere terjajo skrbnost in previdnost pri obračanju vsakega evra. Istočasno pa se Belgijec zaveda, da mora biti EU sposobna opraviti svoje naloge. Proračun mora biti po njegovih besedah zasnovan tudi v korist rasti, pri čemer zagotavlja, da njegov zadnji predlog za 15 odstotkov zvišuje sredstva za ukrepe za rast.
Njegov zadnji kompromisni predlog sicer glede na izhodiščni predlog Evropske
Herman Van Rompuy
ANSA
komisije predvideva znižanje za 80 milijard evrov, glede na aktualni večletni okvir 20072013 pa gre za realno zmanjšanje v višini 20 milijard evrov oziroma dveh odstotkov. Van Rompuy predlaga, da naj proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU.
Belgijec svari pred dramatiziranjem neuspeha vrha. Problematika je po njegovih tako kompleksna, da običajno ni dovolj le en sam poskus. Tako je bilo že tudi pri pogajanjih o trenutnem večletnem finančnem okviru.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta bila optimistična. Merklova je izrazila zadovoljstvo nad potekom pogovorov in ocenila, da obstaja dovolj potenciala za dogovor na začetku prihodnjega leta. "Imamo še čas. Nobenega razloga ni, da
bi nekaj sprejemali na silo," je dodala in jasno pozvala k dogovoru na ravni vseh 27 članic, torej tudi Velike Britanije, ki se zavzema za posebno velike reze v proračunsko porabo. Pojasnila je tudi, da ni bilo na pogovorih nobenih groženj z vetom.
Hollande je po koncu vrha prav tako povedal, da ultimatov ni bilo. Prepričan je, da je prišlo do zadostnega zbližanja, da Van Rompuy lahko prepozna pot do dogovora. Na vprašanje, kdo je zmagovalec vrha, je odgovoril, da nihče ni ne zmagal ne izgubil, saj dogovora še ni. Francija si sicer želi proračun, ki bo omogočil ustrezno financiranje evropskih politik. Zadnji Van Rompuyev predlog je po njegovih besedah razumen, zato upa na dogovor v januarju.
Glede vzdušja v pogovorih med voditelji je pojasnil, da Nemčija ni želela izolirati Velike Britanije, cilj Francije pa je bil, da se lahko vsi različni interesi dogovorijo. Skupaj sta tako Nemčija in Francija odigrali vlogo v korist napredka Evrope, je povedal.
Francija se po njegovih besedah ne oklepa skupne kmetijske politike na način, da bi škodila drugim politikam. Takšna rešitev je po njegovih besedah mogoča.
Tudi Barroso je potrdil, da so bili pogovori zelo težki in kompleksni, a obenem tudi konstruktivni. Vpeljali so tudi več jasnosti glede pričakovanj in stališč posameznih članic. Prvotni predlog Bruslja je po njegovem prepričanje nedvomno najboljši za interese Evrope in ustrezno ravnotežje med članicami, vendar pa v tej fazi ne odloča Evropska komisija, temveč članice in Evropski parlament. Sam bo še na-
prej branil predlog komisije, a obenem se zaveda potrebe po kompromisu. Cena odsotnosti dogovora v predvidenih rokih bi bila namreč po njegovih besedah velikanska. Zato članice in predstavniki evropskih institucij Iščejo kompromis, ki pa mora biti dostojen glede na cilje in naloge EU.
Prvič se namreč govori o realnih rezih v proračun EU in to v kontekstu povečanega članstva povezave in okrepitve pristojnosti EU. Ravno zato se je treba osredotočiti tudi na kakovost proračuna in ne le na njegovo višino, je dodal.
Van Rompuy ocenjuje, da so možni rezi v prvotni predlog proračuna na način, da se pri tem ne omejijo cilji Evropske komisije. Ne izključuje niti nadaljnjega zmanjšanja predlagane višine proračuna, vendar pa morajo biti dodatni rezi skrbno načrtovani.
Za največje reze se je zavzemal britanski premier David Cameron, ki je želel Van Rompuyev predlog zmanjšati še za 30 milijard evrov. Cameron sicer ni želel prevzeti odgovornosti za neuspeh vrha, Velika Britanija pa po njegovih besedah ni bila stisnjena v kot. Podobna stališča naj bi imele še Nemčija, Švedska, Nizozemska, Danska in Finska. Cameron je še naprej prepričan, da so potrebni korenitejši rezi v proračunski predlog. "Ni dovolj le malo priviti vijake," je bil jasen in izrazil razočaranje, da evropske institucije delujejo naprej, kot da živijo v paralelnem vesolju. Žalosti ga, da Evropska komisija ni želela omejiti stroškov evropske administracije. Vseeno pa britanski premier vidi možnost dogovora. (STA)
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Le Croix: Italija je res dežela mafije, a tudi boja proti mafiji
Sergij Premru
Tokrat bom začel kar iz Trsta. Agencija za podeljevanje kreditnega ratinga Fitch objavlja krajšo noto, da ne bo več objavljala ocene za tržaško mestno upravo, ki je doslej bila AA- z negativnim izgledom, in to ker se je Trst, verjetno tržaška občinska uprava, odpovedal sodelovanju pri postopku za ocenjevanje in zato agencija ne bo več razpolagala z zadostnimi informacijami za rating oz. za analitično oceno. Novico je povzela italijanska MF-Dow Jones News, ki navaja, da britanska agencija ne bo več podeljevala ratinga »furlanskemu mestu«. Če v Milanu pišejo tako o Trstu, ni nič čudnega, da Slovenijo postavljajo med Češko in Madžarsko ...
Ista agencija Fitch je dan po nedavnih deželnih volitvah na Siciliji znižala oceno tamkajšnji upravi od BBB+ na BBB, kar je malo več kot nična vrednost. O zmagi levosredinske koalicije poroča švicarski Tagblatt, ki piše, da so palačo Orléans v Palermu, sedež otoške vlade, pred časom preimenovali v skriti sedež mafijske Cosa nostra: sedem od zadnjih osem guvernerjev je namreč šlo v zapor zaradi sodelovanja z mafijo, na račun zadnjega pa vodijo sodno preiskavo. Novi predsednik Rosario Crocetta pa je takoj po izvolitvi napovedal, naj »mafija pripravi kovčke« v smislu, da nima več kaj iskati pri deželni upravi. Takšno stališče je na Siciliji sila odmevno, pa tudi nevarno, česar se Crocetta nedvomno zaveda, saj ga že več let stalno varuje policijsko spremstvo. Dnevnik iz kantona Bern ugotavlja, da sta boj proti mafiji in prizadevanje za socialo stalnici delovanja tega neobičajnega politika, sina preprostega delavca iz Gele, bivšega komunista in javno izpričanega homoseksualca. Leta 2003 je bil izvoljen za župana v rodnem mestu, ki je znano kot
trdnjava mafije, in je s prvim upravnim aktom odslovil občinsko uslužbenko, ki je zasedala delovno mesto, v kolikor je žena znanega mafijskega bossa. Mafija je najela profesionalnega killerja v Litvi, da bi obračunal z županom, policiji pa je uspelo preprečiti umor, kar Cro-cetta pripisuje posegu Matere božje, saj se je zgodilo prav na dan brezmadežnega spočetja. Sedanja deželna koalicija Demokratske stranke in sredinske UDC pa ni preveč solidna, saj je prejela samo 30 odstotkov glasov, in UDC je znana zaradi svoje bližine nekaterim mafijskim krogom, kar ne predstavlja najboljših pogojev za korenito čistko, ki jo Crocetta namerava izvesti v palači Orléans. Ampak z »Madonnahilft«, s pomočjo Matere božje, se bo morda vse srečno izteklo, piše Tagblatt.
V Italiji vodijo vztrajen boj proti mafiji, poroča Le Croix. Pariški katoliški dnevnik navaja stališče izvedenca za kriminalne združbe, ki meni, da je sicer Italija dežela mafije, ampak tudi boja proti mafiji na podlagi protimafij-skega sistema, ki mu ni para na svetu. Lani so aretirali več kot dva tisoč ma-fijcev in zasegli več kot 12 tisoč nepremičnin, podjetij, hotelov, kmetij, jaht, luksuznih avtomobilov, zaradi zaplemb pa so kriminalne organizacije v zadnjih letih utrpele več milijard evrov izgube. Poleg tega Italija uspešno sodeluje s preiskovalci na mednarodni ravni, saj si-cilska mafija, ndrangheta iz Kalabrije in neapeljska camorra delujejo transna-cionalno. Med drugim je italijanska policija napovedala, da bodo v kratkem ustanovili v Kampaniji mednarodni center za boj proti mafijam, v katerem se bodo strokovno usposabljali preiskovalci 190 držav članic sistema Interpol, piše Le Croix.
Po vsej Italiji so zasedli na stotine šol v znak protesta proti vladnim var-
čevalnim ukrepom, poroča The Daily Beast. Newyorški spletni dnevnik posveča daljšo reportažo valu mladinskih protestov, ki je zajel polotok in se ponekod izrodil v nerede in nasilje. Šole so v krizi, ponekod ne delujejo niti stranišča, Italija namenja izobrazbi samo 5 odstotkov svojega BDP, kar je na tretjem mestu na dnu lestvice evropskih držav. Prihodnje leto bodo sredstva še dodatno oklestili, potem ko jih že pet let krčijo. Dosedanji rezi so že privedli do tega, da so »nekatere italijanske šole podobne razvalinam«, piše DB, in strukture 60 odstotkov poslopij ne odgovarjajo varnostnim pravilom. Tudi osebje se krči, tako da so pogoji poučevanja vedno bolj omejeni, in prav profesorji nekaterih šol sodelujejo pri dijaških protestih npr. z lekcijami na ulicah, da bi opozorili javnost na nevzdržnost nadaljnjega krčenja šolskega sistema. Vendar, tudi ko bi vlada privolila v zahteve protestnikov, bodo problemi ostali, predvsem ker mladi po diplomi imajo bolj malo možnosti za zaposlitev. Italija je namreč na predzadnjem mestu v skupini 35 držav glede možnosti zaposlitve diplomirancev. Premier Monti se strinja, da ravno mladi plačujejo visok davek zaradi dolgoletnih zgrešenih izbir na področju šolstva, vendar premier nima možnosti, da bi več kot toliko spremenil stanje zaradi težav z državnim proračunom. »Skušamo se izogniti napakam iz preteklosti, ki so se nakopičile v zadnjih desetletjih in ki so nas privedle do problemov, ki jih je težko rešiti danes,« je izjavil Monti, ki je sicer tudi sam docent. Za dijaki, ki hočejo predvsem, da bi se lahko vrnili v razrede in se zares usposabljali, pa je Montijeva lekcija težko sprejemljiva, ugotavlja ne-wyorški medij.
Pa še dve novici iz sveta italijanske politike. Agencija Reuters poroča
o primarnih volitvah, na katere so poklicani volivci leve sredine. Za kandidaturo na spomladanskih volitvah se poteguje pet kandidatov, v resnici pa sta resnično v igri tajnik demokratske stranke Bersani in župan iz Firenc Renzi. Prvi predstavlja tradicionalno postkomunistično levico, Renzi pa bi rad pometel s »staro gardo« in prenovil politični sistem. Bersani, ki ga agencija označuje kot »brezbarvnega, a zanesljivega« v javnomnenjskih raziskavah vodi pred Renzijem, katerega »nastopi po ameriškem vzorcu« niso prepričali tradicionalnih podpornikov levice. Mimo izbire kandidata leve sredine za Montijevega naslednika pa londonska agencija navaja kot osrednji politični problem vprašanje novega volilnega zakona, ki je zaenkrat vse prej kot na vidiku.
In prav na koncu še »psihodra-ma italijanskega Le Pena«. Gre za naslov dopisa pariškega Le Nouvel Observateur o sedanji Berlusconijevi vlogi, saj se je izkazalo, da so njegova zadnja stališča pravzaprav brez učinka. Progresistični francoski tednik ugotavlja, da je po obsodbi milanskega sodišča na zaporno kazen nekdanji premier napovedal vsega, pa tudi nasprotno od tega, kar je napovedal. Predvsem ni več jasno, s čim bo razpolagal v volilni kampanji, saj mu stranka razpada. Med televizijskim nastopom je izpadel kot oslabel boksar, zaman poziva sredinske volilce, osamljen je politično in tudi v sami stranki. Pri 76 letih bi se rad predstavil kot novost, kot nov italijanski Le Pen, v bistvu pa na koncu izpade kot destabi-liziran človek, brez potrebne lucidno-sti. V zaključku mu Observateur svetuje, naj kritično premisli svoje perspektive in naj se poda na počitnice v prijateljev resort v Kenijo.
Draghi vztraja pri nadzoru nad vsemi 6000 bankami
BERLIN - Potem ko je Nemčija v četrtek znova pozvala, naj enotni mehanizem nadzora, pri katerem bo imela osrednjo vlogo Evropska centralna banka (ECB), vzame v obzir le največje banke v območju evra, je predsednik ECB Mario Draghi včeraj vztrajal, da mora spremljati vseh 6000 bank v evropski monetarni uniji.
Draghi je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP prepričan, da se bo le tako zagotovilo enake okoliščine za vse in onemogočilo "fragmentacijo finančnega sistema". Po njegovih besedah se lahko izkaže, da so lahko tudi majhne finančne institucije sistemsko pomembne.
V Nemčiji so medtem prepričani, da predvideni enotni nadzorni mehanizem ne bi smel biti odgovoren za nadzor vseh bank v evropski monetarni uniji, temveč bi se moral osredotočiti le na največje, sistemsko relevantne institucije. Kot so opozorili, nadzor nad 6000 bankami z enako intenziteto praktično ni mogoč.
TG1 pogasil kregarije v Demokratski stranki
RIM - Na začetku je bil Pier Luigi Bersani. Potem se mu je pridružil Matteo Renzi. Na koncu pa se je na zaslonu med sinočnjim večernim televizijskim dnevnikom TG1 pojavilo vseh pet kandidatov na le-vosredinskih volitvah - še Antonio Tabacci, Laura Puppato in Nichi Vendola. Renzijev volilni štab se je zelo razburil, ko je izvedel, da bo dnevnik prve mreže RAI dva dni pred notranjimi volitvami intervju-val samo Bersanija. Iz tabora tajnika DS so ugovarjali, da je bil Renzi trikrat gost oddaje Ballaro, zadnji hip pa je uredništvo TV-dnevnika našlo rešitev.
Angelino Alfano grozi, da ne bo kandidiral
RIM - Priprave na strankarske volitve Ljudstva svobode so čedalje bolj negotove in zmedene. Potem ko je ustanovitelj stranke Silvio Berlusconi jasno povedal, da so tovrstne volitve po njegovem mnenju nekoristne ali celo škodljive, je njegov bivši delfin Angelino Alfano včeraj zagrozil, da ne bo kandidiral. Zahteva namreč črtanje kandidatov, ki so preiskovani. Nanašal se je na finančnika Alessandra Prota, ki je osumljen špekulativnega izkoriščanja nihanja cen na borzi.
■	ZLATO
| (999,99 %%) za kg
■	43.415,22 € +550,16
■	SOD NAFTE
|	(159 litrov)
111,38 $ +0,47
■	EVRO
1,2909 $ +0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
23. novembra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 23.11. 22.11.	
ameriški dolar	1,2909	1,2893
japonski jen	106,19	106,42
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,339	25,422
danska krona	7,4579	7,4577
britanski funt	0,81010	0,80770
madžarski forint	280,49	279,06
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6961	0,6962
poljski zlot	4,1192	4,1092
romunski lev	4,5373	4,5323
švedska krona	8,5879	8,6065
švicarski frank	1,2050	1,2045
norveška krona	7,3290	7,3250
hrvaška kuna	7,5580	7,5535
ruski rubel	40,1967	40,1520
turška lira	2,3201	2,3194
avstralski dolar	1,2393	1,2420
braziljski real	2,7263	2,6959
kanadski dolar	1,2865	1,2841
kitajski juan	8,0406	8,0349
indijska rupija	71,6902	71,0958
južnoafriški rand	11,4758	11,5363
1 6 Sobota, 24. novembra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Sklep profesorskega zbora zavoda Gregorčič-Trubar
Nič več izletov, suplenc in mentorjev za tekmovanja
Ekskurzije, izleti, priprava na razna tekmovanja, nadomeščanja, razredni-štvo, podporni pouk, božičnice ... In še bi lahko navajali dejavnosti, ki so pomemben sestavni del šolske ponudbe, a ne spadajo med tiste storitve, ki so jih profesorji »primorani« zagotavljati na podlagi delovne pogodbe. V znak protesta zoper stalno krčenje sredstev javnemu šolstvu so profesorji na številnih italijanskih zavodih sklenili, da teh dejavnosti ne bodo izvajali, pred kratkim pa so to odločitev sprejeli tudi profesorji slovenskih licejev Primož Trubar in Simon Gregorčič v Gorici.
»Profesorji licejskega pola Gregor-čič-Trubar smo na sestanku enotnega sindikalnega predstavništva, ki je potekal 14. novembra, razpravljali o nesprejemljivem krčenju sredstev javnemu šolstvu, ki ima nenadomestljivo vlogo pri vzgoji in izobraževanju. Ugotovili smo, da napovedani ukrepi občutno prizadevajo tudi našo šolsko stvarnost in še dodatno krnijo dostojanstvo našega poklica. Poklic profesorja se ne omejuje zgolj na didaktično delo v razredu, ampak zaobjema še vrsto drugih obveznosti, ki zagotavljajo kvaliteto vzgojno-izobraževalnega procesa,« pravijo profesorji in pojasnjujejo, da so za vodenje raznih dejavnosti, kot so mentorstvo oz. priprava dijakov na razna tekmovanja (Cankarjevo priznanje, Kangourou, Vegovo priznanje, ipd.), podporni pouk, prirejanje božičnic in organizacijo dneva spomina prejemali »simbolno plačilo« iz šolskega sklada, ki bi letos lahko bil okrnjen. »Predvideni ukrepi, ki dajejo prednost finančni plati, vodijo v smer osiromašenja pedagoškega dela. V ta namen smo se odločili, da pristopimo k vsedržavnemu protestu in zamrznemo vse izvenkuriku-larne dejavnosti, ki so neizvedljive brez primernih prispevkov za šolski sklad. Dejavnosti bomo zamrznili, dokler nam ne bodo zajamčili ustreznih sredstev za učinkovito šolsko delovanje in obnovo delovne pogodbe.« Nekateri profesorji so napovedali, da bodo sodelovali z dijaki slovenskih šol na današnji poulični manifestacij, ki se bo začela ob 8.30 pred goriško železniško postajo in ki bo verjetno manj množična od predvidenega, glede na to, da je večina sindikatov preklicala stavko.
Da zaenkrat ni še jasno, če in koliko denarja bodo šole dobile iz šolskega sklada, nam je potrdila tudi ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol v Gorici Mihaela Pirih. »Navadno smo oktobra že vedeli, koliko bomo imeli na razpolago,« je povedala ravnateljica in poudarila, da so vse te dejavnosti pomembna bogatitev šolske ponudbe in priložnost za poglabljanje snovi, ki jo višješolski dijaki obravnavajo med poukom v razredu.
Poslopje slovenskega višješolskega središča
BUMBACA
sovodnje - Kriza v manjšini
Solidarnost
•	•	■ v«
in poziv občine
Na apel uslužbencev slovenskih ustanov v Italiji, zlasti tistih, kjer zaposleni ne prejemajo plač zaradi zamujanja pri izplačevanju javnih prispevkov, se je s solidarnostno izjavo in pozivom k večjemu sodelovanju pri reševanju krize odzvala sovodenjska občinska uprava.
»Županja Alenka Florenin in svetniki občine Sovodnje ob Soči izražajo solidarnost zaposlenim v manjšinskih ustanovah zaradi kronične negotovosti, v kateri živijo in delujejo v korist vsestranskega razvoja naše narodnostne skupnosti. Ugotavljajo, da postavka iz zakona 38/2001, ki določa znesek za manjšinske ustanove, ni bila nikoli ovrednotena in se celo krči, kar pomeni, da italijanska država ščiti manjšino le z besedami, ne pa z dejanji. Stanje zaposlenih je kritično zato pozivajo vse pristojne državne in deželne institucije, da čimprej zagotovijo sredstva za slovenske ustanove in obstoj delovnih mest. Opozarjajo tudi, da zaradi težav s proračunom so tudi občine prisiljene krčiti prispevke za kulturna in športna društva, kar bo dodatno ohromilo njihovo delo. Nazadnje upajo, da bo v korist celotne manjšinske skupnosti prišlo do večjega in plodnejšega sodelovanja med obema krovnima organizacijama in pristojnimi institucijami,« je zapisano v izjavi, ki so jo ob županji podprli svetniki Slavko Tomsič, Luca Pisk, Vesna Primožič, Dolores Cernic, Erik Figelj, Erik Peteani, Katerina Citter, Walter Devetak, Ljubica Butkovič, Vladimir Klemše, Peter Černic, Kristian Tommasi.
V Doberdobu brez vode
Zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju v Doberdobu bo v ponedeljek, 26. novembra, v nekaterih ulicah začasno prekinjena dobava pitne vode. Od 8. ure do zaključka del bodo brez vode v ulicah Vallone, Prvačina in Roma.
Zbil divjega prašiča
Na državni cesti št. 55 v Doberdobu so včeraj ponoči divji prašiči povzročili še eno nesrečo. Ščetinarja, ki je podlegel poškodbam, je zbil 43-letni Tržačan S.C., ki se je z avtomobilom Fiat idea peljal proti Trstu. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je nastala škoda.
Preroštva v palači Attems
V palači Attems-Petzenstein v Gorici bo drevi ob 18. uri odprtje razstave Profe-zie (Preroštva), ki jo prireja združenje Prologo.
Turizem proti krizi
Danes ob 10.45 bo v vinoteki v Krminu posvet o turizmu kot strategiji za premošča-nje krize. Posvet prireja združenje Citta del vino, ki praznuje 25 let.
Chocofest v Gradišču
Danes se bo v Gradišču nadaljevala sladka prireditev Chocofest, ki jo prireja združenje Fusi&Infusi. Stojnice in tržnico starin bodo odprli ob 10. uri, do večera pa se bodo vrstile razne pobude za otroke in odrasle, od delavnic do degustacij čokolade.
Razstava o Mittelmodi
Mednarodni natečaj za mlade modne ustvarjalce Mittelmoda praznuje letos svojo 20-letnico. Ob tej priložnosti bodo drevi ob 18. uri v palači Fundacije Goriške hranilnice odprli razstavo »Mittelmoda Vent'anni di futuro«.
rožna dolina - Judovsko pokopališče
Tudi minister ogorčen
t
»To dejansko Novi Gorici ni v ponos. Taki objekti zahtevajo spoštovanje, pieteten odnos do svetosti tega kraja. Presenečen sem, da zaradi tako majhne koristi, majhnega posla, ki se tu dogaja, ne pride do razglasitve spomenika lokalnega pomena,« je včeraj pozno popoldan po ogledu judovskega pokopališča v Rožni Dolini povedal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Žiga Turk, ki se je v Novi Gorici mudil zaradi podelitve Zoisovih nagrad in priznanj.
Ministrovo ogorčenje se nanaša na dejstvo, da no-vogoriški mestni svetniki niso potrdili odloka o zaščiti tega objekta kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot smo že poročali, sta bila objekt in pokopališče v letu 1985 sicer že zaščitena, a ker je ta odlok že zastarel in pomanjkljiv, ga je kazalo posodobiti, predvsem pa določiti, katere vsebine so v objektu dovoljene in katere ne. Trenutno je v nekdanji mrliški vežici bife, pred tem pa je imela prostore v najemu igralnica. »Ponovno bi pozval mestne svetnike, da bi o tem premislili, ker mislim, da mestu to ni v ponos,« je dodal minister, ki se je s pomočjo
zgodovinarja Renata Podberšiča seznanil z zgodovino pokopališča in mrliške vežice ter z nekdanjo vlogo judovske skupnosti v Gorici. »Sedaj, ko zadevo poznam, bom preveril, kakšne možnosti ima ministrstvo pri tem. Če obstaja, bo ministrstvo gotovo posredovalo,« je obljubil Turk. In dodal je: »Za spomenik državnega pomena pa je potrebno, da zadosti nekaterim pogojem. Ni dovolj, da je v mestni občini, ki nima posluha za nekaj.«
Tudi načelnik novogoriškega občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo Niko Jurca je včeraj znova poudaril presenečenje in razočaranje nad svetniško odločitvijo: »Takega primera verjetno še ni bilo. Nisem še zasledil, da mestni svet ne bi želel zaščititi objekta kulturne dediščine. Mislim, da storiti ni moč več nič. V istem sestavu mestni svet menda takega odloka ne sme več obravnavati. V tej sestavi najbrž tudi nima več smisla poskusiti še enkrat. Svetniki so pač izkazali tako stopnjo odnosa do kulture. Morda bodo pa naslednje sestave kaj bolj dojemljive za varovanje kulturne dediščine ...« (km)

k
n 1 i^HB& H t
Minister Žiga Turk in spremljevalci na pokopališču
K.M.
nova gorica
Leto dni izsiljeval mladoletnika
Z grožnjami in fizičnim nasiljem »služil« denar
Približno leto dni je 19-letnik iz tolminske občine v Novi Gorici izsiljeval mladoletnika iz Sežanskega. Z grožnjami in fizičnim nasiljem ga je prisilil v to, da mu je vsak dan prinašal manjše vsote denarja. Policisti so izsiljevanju vendarle naredili konec: v četrtek popoldan so 19-letnika s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika novo-goriškega okrožnega sodišča. Ta ga je po zaslišanju spustil na prostost.
Policisti opozarjajo na tovrstno obliko medvrstniške-ga nasilja in različne oblike izsiljevanja, ki se pojavljajo med mlajšo populacijo. Nasilje nad vrstniki namreč predstavljajo različne oblike namernih agresivnih ravnanj, ki jih vrstnik ali skupina vrstnikov izvaja nad otrokom oz. mladostnikom. Policisti zato pozivajo vse starše in mladostnike, če opazijo znake tovrstnega nasilja med vrstniki oziroma če gre za kakšen drug neprijeten dogodek, da to nemudoma prijavijo. (km)
Odnesli so le nekaj zavojev cigaret
nova gorica - Na parkirišču ronke - Tatvina v trafiki
Okradla sta jo v avtomobilu
Italijanska državljanka, ki je prišla po nakupih v enega od novogoriških nakupovalnih centrov, je nič hudega sluteč postala žrtev prevarantov.
Ko se je 58-letna ženska usedla v svoje vozilo, da bi se odpeljala, je do nje pristopil neznanec in ji z gestami kazal na levo zadnjo gumo, češ da je prazna. Voznica je izstopila in si pnevmatiko, s katero ni bilo nič narobe, ogledala, nato pa se je vrnila v avtomobil. Tedaj je opazila, da je torbica, ki jo je bila odložila na sedež poleg sebe, izginila, vrata avtomobila na sopotni-kovi strani pa so bila odprta. Ko je prvi znanec žensko zamotil, je namreč njegov pajdaš odprl vrata in izmaknil torbico z denarnico, dokumenti, plačilnimi karticami in mobilnim telefonom. Storilca sta takoj izginila neznano kam. Policisti, ki pozivajo k previdnosti pred neznanci, zbirajo podatke o primeru. (km)
Trafika v Ulici Garibaldi v Ronkah je bila ponovno tarča tatov. V noči s četrtka na včerajšnji dan so neznanci vlomili v njene prostore skozi vhodna vrata, odnesli pa so le nekaj zavojev cigaret, saj denarja ali dragocenih predmetov niso našli. Sile javnega reda je poklicala upraviteljica trafike, ki je včeraj zjutraj opazila, da so bila vrata poškodovana in da je na polical zmanjkalo nekaj deset zavojev cigaret. Škoda ni pretirano velika, upraviteljica pa bo morala tudi poskrbeti za popravilo vrat.
Patrulja tržiške policije si je včeraj zjutraj opravila vsa potrebna preverjanja in uvedla preiskavo, preko katere bo skušala izslediti tatu ali tatove. Sosedi tržiškim
policistom ne bodo v veliko pomoč, saj ni včeraj ponoči nihče slišal sumljivega hrupa ali opazil tatov.
Upravitelji trafike v Ulici Garbaldi v Ronkah so v preteklosti že doživeli več podobnih neprijetnih dogodkov. Najhujši primer se je zgodil novembra leta 2005, ko je trafiko obiskal moški iz Ronk, ki so mu kasneje nadeli vzdevek »samotni ropar«. Moškega, ki je bil takrat star 43 let, so policisti aretirali pol ure po drugem ropu, ki ga je izvedel v trafiki v Ulici Gori-zia v Tržiču. V trafiko v Ulico Garibaldi je Rončan s pokritim obrazom vstopil le nekaj dni prej: prodajalki je z železno palico v rokah zagrozil, naj mu da denar, nakar je pobegnil z motornim kolesom.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 24. novembra 2012
13
gorica - Kinoateljejev poklon viziji Karpa Godine
»
To ni nagrada, a topel, neviden stik z Bratino«
Ko je slovenski filmski avtor Karpo Go-dina na odru prevzel stekleno nagrado in nato še mikrofon, se mu je glas zlomil: »»Ne morem je imenovati nagrada ... Je neke vrste topel, neviden stik, ponovno, z Darkom Bratino.« Mimo izraženih namenov organizatorjev iz vrst Kinoateljeja je bil četrtkov večer v Kulturnem domu prepleten s spomini. Nostalgija se je mestoma prelila v ganjenost. Pozornost je bila zato še večja, besede in slike so padale na plodnejša tla. IKnoatelje je sicer izgubil tesnejši stik z mestom in del svoje publike, nikakor pa ne sposobnosti, da iz prireditve naredi dogodek. Za spomin, za dušo.
Z nostalgičnim predznakom ga je prvi zapečatil predsednik Kinoateljeja Aleš Dok-torič: »Z malo nostalgije se vračamo v Kulturni dom. Tu je bila leta 1981 na pobudo Darka Bratine prva retrospektiva slovenskega filma. Prišli smo sem, ker Kulturni dom obhaja svojo obletnico, in spomnili smo se, da ima tudi Kinoatelje obletnico. Njegov prvi nastop je bil leta 1977, pred 35 leti.« Toku spominov naj bi nato prispeval Livio Semolič, predstavnik Kulturnega doma in član prvega jedra mladih, ki so se strnili okrog Bratine in se naužili njegovih vizij. Namesto nostalgije pa je Semolič ponudil sedanjo krizo: »To je prelomnica: nekaj se je zaključilo, a ne vemo, kaj se je začelo. Hkrati ne moremo mimo dejstva, da je stanje kulture in sožitja danes neprimerljivo boljše kot v Darkovih letih. Tudi kriza nam bo morda pomagala. V teh časih potrebujemo veliko več kulture.« »A "živjo, kriza" pravi ta, ki se v času brez krize ni znal obnoviti,« je pripomnil Doktorič. Da bodo deželni finančni rezi najsiloviteje udarili po kulturi in filmu, je opozorila senatorka Tamara Blažina. Spomnila je na Bratinovo srčno kulturo in o Kinoateljeju povedala, da je v filmskem svetu to, kar bi rada bila slovenska manjšina v deželi - dodana vrednost. Doktorič ji je pritrdil z ugotovitvijo, da je Kinoatelje omogočil v mestu neko ugodno klimo, zaradi katere se je filmska dejavnost razbohotila. Ko so z besedami ugasnile tudi luči, je operater sprožil projektor, na platnu pa se je odvil pravi dokumentarni biser »Karpopotnik«, paša za oči in dušo. Avtor mlajše generacije Matjaž Iva-nišin ga je posvetil Karpu Godini, svojemu pedagogu na akademiji; ker pa ta ni hotel pred kamero, je Ivanišin ubral pot spominov, podob in jezikov po Vojvodini - skozi kraje, ki jih je Godina s filmsko kamero prepotoval štirideset let prej.
Ko je nastopil trenutek izročitve Nagrade Darko Bratina - Poklon viziji, sta utemeljitev prebrali Bratinovi hčeri, Mila in Majda. »Izjemno delo Karpa Godine prispeva, najprej v okviru jugoslovanskih kinematografij, potem pa v slovenskem filmu, k oblikovanju kritične in človekoljubne zavesti, v kateri rase prizadevanje za svobodno in pluralno družbo,« je bilo povedano. Doktorič je dodal: »Ta nagrada nam je draga, ker je bil Kar-
Karpo Godina z nagrado na odru Kulturnega doma (levo), kader iz njemu posvečenega filma »Karpopotnik« (desno zgoraj), Aleš Doktorič z avtorjem Matjažem Ivanišinom (desno)
BUMBACA
po Darku Bratini posebno ljub.« Luči so spet ugasnile, filmski žarek pa je na platnu oživil Bratino, ki je v TV oddaji deželnega sedeža RAI »Appunti sul cinema sloveno« pred tridesetimi leti predstavil italijanski publiki film Karpa Godine »Rdeči Boogie«. In še zadnji časovni skok: projekcija »Rdečega Boo-gieja«. (ide)
gorica - Nižješolci in dijaki prvih letnikov višjih srednjih šol
Rastejo s knjigo
Po obisku Feiglove knjižnice vsak dijak prejme v dar slovensko leposlovno delo
Študentje v Feiglovi knjižnici
Tudi v Feiglovi knjižnici v Gorici poteka slovenski nacionalni projekt »Rastem s knjigo«, ki je namenjen nižješolcem in dijakom prvega letnika višjih srednjih šol in v katerega so letos prvič vključene zamejske knjižnice. Cilj projekta je dijake spodbuditi k prebiranju kvalitetnega slovenskega izvirnega leposlovja ter k obiskovanju in samostojni uporabi knjižnice, knjižničnega gradiva in ostalih knjižničnih storitev. Pomembno je, da je obisk knjižnice za dijake zanimiv in privlačen, da odidejo navdušeni nad knjigami in nad knjižnico, predvsem pa motivirani za branje.
Projekt se vsako leto uradno začenja 8. septembra, ob mednarodnem dnevu pismenosti. Do konca šolskega leta naj bi dijaki obiskali najbližjo osrednjo knjižnico, spoznali njeno gradivo, ureditev, dejavnosti in možnost iskanja gradiva s pomočjo kataloga Cobiss-Opac. Ob zaključku obiska Feiglova knjižnica podari vsem dijakom leposlovno delo. Projekt izvajata slovenska Javna agencija za knjigo ter ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v sodelovanju s kulturnimi in izobraževalnimi organizacijami. Obiskovanje knjižnice je del izobraževalne poti vsakega študenta, saj podpira proces samostojnega učenja, usposabljanja, raziskovanja in vseživljenjskega učenja. Zato naj velja ta dopis tudi kot poziv šolam in dijakom, naj priložnost izkoristijo.
solkan-pevma - S kajaki med valovi ponorele Soče
Podvig »drznih ali norih« vsem na ogled na spletu
Pred nedavnim je med našimi bralci veliko pozornost vzbudil članek z naslovom »Drzni ali nori«. Objavljen je bil na goriški strani, opisuje pa pravi podvig treh drznih (morda tudi nekoliko norih) kajakašev, ki so izzvali valove narasle in deroče Soče ter v manj kot desetih minutah preveslali 6-kilometrsko razdaljo od Solkana do Pevme. Eden izmed drznih kajakašev - svetovni prvak Nejc Žnidarčič - je s kamero na čeladi posnel celotni spust. Takrat nam je mojster vesla napovedal, da bo posnetek »naložil« na youtube. To je tudi storil. Desetminutni filmski zapis je sedaj na ogled vsem, ki se znajdejo v »plovbi« po internetu. Navodila so enostavna: na računalniku moramo najprej naložiti spletno stran www.youtube.com; ko se stran prikaže, v iskalnik zapišimo: Poplave Solkan-Piuma 5.11.2012. Prikazal se bo kader z začetnim prizorom iz filma. Ko bomo kliknili nanj, si bomo lahko v domačem udobju ogledali in podoživeli, kar vidi in doživi kajakaš na deroči Soči. Izjemno zanimivo! (vip)
Iz 10-minutnega video zapisa Nejca Žnidarčiča
gorica - Rokovnik
Novi ali navidezno novi podatki
Goriški zgodovinski rokovnik 2013, z naslovom v originalu »Agenda storica di Gorizia 2013«, je doživel peto izdajo.
V	zadnjem petletju smo iz posameznih izdaj izvedeli veliko dogajanj, povezanih z Gorico in neposredno okolico, ki so sicer že drugod zabeležena, a jih je koristno občasno osvežiti in drugače prikazati: bolj odmaknjeno in zato bolj objektivno. Tudi na osnovi novih ali navidezno novih podatkov. Tisti »navidezno« se nanaša na vire, ki jih je dosedanja uradna zgodovina prekrivala ali sploh zamolčala.
Da ne ostane zgornja misel nerazumljiva, navajamo nekaj primerov. Kje drugje je zabeleženo, razen v zavesti in spominu - in tudi to le deloma - naše narodne skupnosti, da je med vsemi ostalimi mestnimi upravitelji od leta 1851 do leta 2012 bil tudi Karlo Rutar v vlogi Predsednika okrožnega komiteja leta 1945? Ali pa, da sodi med državne voditelje tega ozemlja od leta 1943 do leta 1947, poleg Viktorja Emanuela III., Friedricha Rai-nerja in Zavezniške vojaške uprave, tudi Josip Broz Tito? Rokovnik nas spomni, da se je Wilhelm Oberdank rodil v Gorici, v Ulici Kočevia, kot nezakonski sin, zato je priimek dobil po mami, medtem ko ga imajo vsi za Tržačana. Junaka je iz njega napravila šele fašistična oblast v povojem patriotičnem čustvenem navalu, in sicer 40 let po njegovi usmrtitvi na Dunaju. Prej ga ni nihče niti omenjal.
Četrtkove predstavitve se je v konferenčni dvorani hotela Entourage v Gorici udeležilo več kot sto petdeset ljudi.
V	dveh krogih so jih v zaporedju nagovorili pisci različnih poglavij: nekaj je takih, ki sodelujejo že od prve izdaje, drugi so novi. Gre za goriške občane, izklju-
Sooblikovalci rokovnika
BUMBACA
čno moške, ki se že desetletja zanimajo in raziskujejo razne vidike mestne zgodovine: judovstvo, prvo svetovno vojno, cerkvena dogajanja, cesarsko obdobje, razmejitev po drugi svetovni vojni itd. Letošnji avtorji so Claudio Bulfoni, Riccar-do Ceccovini, Tullio Chiussi in Stellio Raida. Letos je dodatno spregovoril kot publicist svoje homilije msgr. Dino De Antoni, do nedavnega goriški nadškof. Z vsemi se je pogovarjal in jih usklajeval Francesco Pira, redni profesor sociologije na Videmski univerzi, kjer poučuje komunikacijo kompleksnih organizacijskih struktur.
Med poglavji o zgodovini, mestnih posebnosti, osebnostih, arheologiji in statistiki najdemo več drobcev ali daljših odstavkov, ki se nanašajo na slovensko narodno skupnost. V okviru miselnih priprav na obletnico Tolminskega punta prihodnje leto so objavili strnjen opis tedanjega dogajanja. V poglavju »Izgubljena identiteta« je seznam 1400 poitalijanče-nih slovenskih priimkov, kar bo dalo misliti marsikateremu someščanu, kje so njegove korenine. V nekem drugem seznamu najdemo več kot 250 besed slovenskega in nemškega izvora, ki se uporabljajo v italijanskem ljudskem jezikovnem izročilu; seveda vse manj, saj italijanska mladina govori sedaj celo italijanščino brez narečnih primesi iz Veneta, Furlanije, Laškega ali Istre, angleščino pa obvladuje le na šolski ravni. Tako piše v Rokovniku. Še en drobec: pred poldrugim stoletjem je na Soči hkrati utonilo 52 oseb! Tega ne vemo niti tisti, ki se po njej pogosto podimo s kajaki in gu-menjaki.
Kje je novi rokovnik brezplačno na razpolago? Čim prej morate v trafiko v Crispijevi ulici, kjer jo dobite ali naročite z vpisom v pripravljene pole. (ar)
14
Nedelja, 25. novembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Stalni odbori EZTS GO predstavili načrte
Ne samo porodnišnica, a ambicioznejši projekt
Včerajšnje zasedanje v Gorici; na vidnih mestih so sedeli trije goriški župani (z desne Milan Turk, Matej Arčon in Ettore Romoli), ki se nadejajo, da bo EZTS prinesel razvoj
BUMBACA,
Ne razmišljajo le o čezmejni porodnišnici, pač pa o uresničitvi ginekološko-porodniškega sistema na visoki ravni, v okviru katerega bi rodnost podpirali s spremljanjem žensk pred in po porodu. O tem in drugih projektih, za katere se bo zavzelo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), je tekla beseda na včerajšnjem dogodku »Tvoj glas v EZTS«, kjer so predstavili dosedanje delo štirih stalnih odborov, ki delujejo v okviru novega instrumenta občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Udeležence in goste, ki so napolnili dvorano konferenčnega centra, sta pozdravila vršilec dolžnosti direktorja EZTS Marjan Pintar in goriški župan Ettore Romoli, ki je spregovoril tudi v imenu županov Mateja Arčona in Milana Turka, nakar je bila pozornost osredotočena na »vsebine« EZTS.
Kar nekaj pričakovanja je vladalo v zvezi s projekti na področju zdravstva in predvsem v zvezi s pobudo čezmejne porodnišnice, ki je zaradi načrta ukinitve goriškega porodniškega oddelka zelo aktualna. »To, o čemer razmišljamo, ni preprosto porodnišnica, pač pa integriran oddelek, iz katerega bi bolnišnici z združevanjem resursov naredili pravi center odličnosti. Sodelovanje med bolnišnicama bi ne zadevalo le faze poroda, pač pa bi vključevalo obdobje pred in po njem. Prihodnji teden se bodo začeli sestanki med predstavniki dveh porodniških oddelkov, saj bo EZTS nudil okvir, ostalo pa bo v domeni tehnikov,« je povedal predsednik odbora Bernard Spazzapan. Ostali ukrepi na področju zdravstva bodo namenjeni čez-mejni mreži za vodenje komunikacij med zdravstvenimi sistemi, usklajevanju urgen-tnih storitev, sodelovanju za boljše izvajanje evropske direktive o prostem prehodu bolnikov, spodbujanju zdravja starejših, rešitvam za izboljšanje storitev nege na domu ter socialnemu vključevanju. O potencialnih ukrepih na področju energetike je spregovoril predsednik pristojnega odbora Giuseppe Fiannacca, ki je omenil skupen javni potniški promet na zemeljski plin ali druga goriva, polnilne postaje za električna vozila, energetsko obnovo javnih objektov, posodobitev javne razsvetljave, sočasno proizvodnjo električne/toplotne energije, omrežje daljinskega ogrevanja s čezmejno distribucijo toplote, optimizacijo pretoka energije med Italijo in Slovenijo in oblikovanje t.i. pametnega omrežja ter izvedbo visoko energetsko učinkovite mestne četrti. Tomaž Vuga, ki predseduje odboru za promet, je spregovoril o projektih, ki so že v teku, navedel pa je tudi možne projekte za povezavo cestnega omrežja na področju občin, okrepitev in povezavo kolesarskega omrežja, povezavo javnega potniškega prometa ter ukrepe na področju varstva pred poplavami. Odbor za kulturo in izobraževanje vodi Boris Nemec, ki je med kratkoročnimi cilji omenil turistični vodič in projekt o prvi svetovni vojni, med dolgoročnimi pa evropsko univerzo in univerzitetno mesto. Včerajšnji dogodek je bil tudi priložnost za podpis protokola o sodelovanju z Informestom in RRA Severne Primorske, ki nudita EZTS strokovno pomoč. Direktor RRA Črtomir Špacapan je povedal, da bo EZTS tudi omogočil, da se ponovno začne razpravljati o nekaterih zamujenih priložnostih, kot so skupno odlagališče, čistilna naprava ali internetno omrežje. (Ale)
ezts - Glas obmejnih društev
Želja po povezovanju
Predlagajo ustanovitev institucije, ki bi omogočala mladim pridobivanje delovne prakse v obeh prostorih
Tudi obmejna društva, ki delujejo na področjih kulture in mladinskih dejavnosti, upajo, da se bo slišal njihov glas, oziroma polagajo upe v EZTS GO, da bo pomagal uresničiti njihove pobude. Le-teh -s skupnim imenovalcem: željo po povezovanju - je bilo slišati kar veliko. Predvsem mladi so bili tisti, ki so v imenu svojih organizacij prispevali ideje o prihodnjem razvijanju skupnega prostora, nekatere bolj, druge manj izvirne.
»Poleg že obstoječih, bi bilo smiselno v okviru EZTS GO formirati tudi odbor za upravo. Nanj bi se, na primer, lahko obrni-
le organizacije z obeh prostorov, ki si želimo organizirati skupne dogodke, a trčimo na ovire, kot sta dve različni občinski upravi s svojimi predpisi,« je predlagala Barbara Poša iz novogoriškega kulturno umetniškega društva Krea. Več predlogov preostalih sodelujočih društev se je nanašalo na skupni turistični razvojni načrt treh občin (Šempetra, Nove Gorice in Gorice), na povezavo mladih z gospodarstvom obeh prostorov v luči iskanja bodočih zaposlitev in ustanovitev institucije, ki bi omogočala mladim pridobivanje delovne prakse v obeh prostorih, pa na dvojezični študentski čas-
nik, mešano košarkarsko ekipo, fond za financiranje skupnih dogodkov obmejnih društev ... Tudi glasba po mnenju predstavnikov centra za glasbeno vzgojo Emil Komel lahko služi kot povezovalec mladih. Predlagajo nastanek novega glasbenega in umetniškega čezmejnega središča, ukrepe na znanstvenem in raziskovalnem področju in glasbeno produkcijo, ki bi uresničevala čezmejne pobude. Tudi sodobna »street art« umetnost lahko polepša nekdanjo mejo oziroma stičišča obeh Goric, kar bi prispevalo k razvoju svojevrstnega kulturnega turizma. (km)
franco frattini
»Pred letom 2014 želimo biti operativni«
»Obseg delovanja goriškega EZTS bo v dobri meri odvisno od sredstev, ki jih bo EU dala na razpolago za programsko obdobje 2014-2020, zato pozorno sledimo pogajanjem o evropskem proračunu. Najpomembnejšo tekmo bo EZTS odigral na področju celostnih teritorialnih naložb, to je programov, ki jih v prejšnjih programskih obdobjih ni bilo. Operativni pa želimo biti že pred letom 2014, pri čemer bomo potrebovali deželno pomoč.« Tako je povedal predsednik EZTS GO Franco Frattini, ki je na dogodku v konferenčnem centru v Gorici spregovoril o programskih smernicah novega goriškega instrumenta za čezmejno sodelovanje. »EZTS stopa v odločilno fazo načrtovanja. Pogajanja o novem evropskem proračunu bodo za nas zelo pomembna, saj bo od njih odvisno, koliko denarja bo na razpolago za posamezna področja med leti 2014 in 2020. Prizadevamo pa si, da bi lahko že prihodnje leto pridobili nekaj sredstev, ki niso bila izkoriščena v za-ključujočem se programskem obdobju. Zato apeliram na predsednika FJK, naj omogoči vključitev EZTS v regionalne operativne programe,« je povedal Frattini, po katerem bodo skušali nekaj sredstev pridobiti tudi preko italijanske vlade - v ta namen so že stopili v stik z ministrom Barco - in Slovenije. Frat-tini je za pomoč pri doseganju tega cilja zaprosil generalnega konzula RS v Trstu Dimitrija Rupla, ki je bil med udeleženci srečanja. Frattini je prepričan, da bo EZTS GO, ki je prvo združenje za teritorialno sodelovanje na občinski ravni v Evropi, deležno primerne pozornosti, izrazil pa je tudi upanje, da prispevki v novem programskem obdobju ne bodo preveč okrnjeni. »Že zdaj pa vemo, da bo EU nekaterim področjem namenila več sredstev. To so inovacije v MSP, varčevanje z energijo, eko turizem in ekologija. V tem okviru bi lahko na Goriškem razmišljali o skupnem sistemu upravljanja z odpadki.«
Franco Frattini
gorica - Priprave na jutrišnje primarne volitve leve sredine
Kandidati in navijači
Tudi na Goriškem tečejo priprave na jutrišnje primarne volitve. Leva sredina bo na njih izbirala kandidata, ki se bo prihodnje leto potegoval za mesto predsednika vlade. Po ozemlju goriške pokrajine bo posejanih 23 volišč. Brez lastnega volišča bosta le Števerjan in Dolenje: Števerjanci bodo glasovali na goriškem sedežu v telovadnici slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini, prebivalci Dolenj pa v Krmi-nu. V doberdobski občini bo volišče na sedežu društva Jezero, v Sovodnjah v dvorani občinskega sveta, v Tržiču v galeriji sodobne umetnosti, v Krminu v večnamenski dvorani, v Fari v knjižnici, v Gradišču vpa-lači nekdanje zastavljalnice, v Gradežu v avditoriju Biagio Marin, v Marianu v socialnem centru, v Medeji v dvorani Aldo Gallas, v Mošu na županstvu, v Moraru v konferenčni dvorani, v Zagraju v večnamenski dvorani v nekdanjem vrtcu, v Škocjanu v večnamenskem središču, v Šta-rancanu v večnamenski dvorani, v Vilešu v palači Ghersiach ter na sedežih Demokratske stranke v Foljanu-Redipulji, Ron-kah, Romansu in San Pieru. Vsak volivec se bo moral odpraviti na volišče v občini, kjer ima bivališče; študentje glasujejo v kraju, kjer stanujejo. Predpogoj za glasovanje je vpis v volilne sezname: vpisati se je mogoče na spletni strani, v občinskih volilnih uradih in na volišču. Ker je postopek za vpis v sezname na licu kraja nekoliko zamuden, lahko vsakdo to opravi sam na svojem računalniku, in sicer na spletni strani www.primarieitaliabenecomune.it/regi-strazione/appello. Pomembno je, da volivec prinese s sabo na volišče potrdilo o vpisu, opravljenem na spletu, ki ga bo natisnil. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure.
V tekmi so Pierluigi Bersani, Laura Puppato, Matteo Renzi, Bruno Tabacci in Nichi Vendola; tudi na Goriškem se je vo-
dila zanje volilna kampanja, edino Tabacci ni imel za sabo volilnega odbora, nekaj navijačev pa premore zlasti na Tržiškem. Poiskali smo podpornike ostalih štirih tekmecev in jim predlagali, naj utemeljijo svojo izbiro.
Goriški koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Waltritsch podpira Pierluigija Bersanija: »To je sposoben in izkušen politik, ki bo znal voditi državo tudi v sedanjih težkih časih. Svojo sposobnost je že dokazal kot predsednik dežele Emilia Romagna, nato minister in državni tajnik Demokratske stranke. Njegov program, ki je hkrati program Demokratske stranke, sloni na morali, delu in enakopravnosti. Bersani zagovarja moralno držo pri vodenju države in v odnosu politike do občanov. Italija ne sme več biti država "prebrisancev", vsi morajo imeti iste možnosti, ki jih mora ljudem zagotavljati država. Na delu sloni italijanska ustava. Možnosti, da pridejo do dostojanstvenega dela, je treba zagotoviti predvsem mladim, ki se danes ne dokopljejo več niti do prekerne službe. Treba je reformirati trg dela in pri tem upoštevati temeljne pravice; za to bo potrebno pridobiti finančna sredstva, ki jih bo mogoče najti le tako, da se bo reformiral tudi sistem črpanja in porabe denarja. S tem v zvezi je treba dodatno pospešiti "lov" na davčne utajevalce, kdor ima več, pa mora tudi dati več. Potrebujemo namreč pravičnejšo porazdelitev doprinosa k javni blagajni in blaginji. S tem ciljem bo treba reformirati državni ustroj, ki ne bo več dopuščal potrat, o katerih neprestano beremo in slišimo. Zagotavljati bo treba kvalitetno javno zdravstvo, učinkovit sistem socialnega skrbstva, vsem ljudem pa državljanske pravice. Razvoj mora sloneti na vsem, kar je dobrega v državi, začenši s kulturo in znanjem.
Za Lauro Puppato navija Giuseppe Cingolani, načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v Gorici. »Fosili ali obnovljivi? Da lahko izbiramo med tema dvema možnostma, nam omogoča udeležba Laure Puppato na primarnih volitvah. Ona ni fosil, nima rada ne petroleja ne plina, ki sta energiji iz preteklosti, tako kakor vodilni politični kader ter politične in gospodarske izbire zadnjih dvajset let. Fosilom se moramo zahvaliti za to, kar so nam dali, in jih prepustiti preteklosti ter s korenitim preobratom pripraviti novo ekonomsko strategijo in moralno držo za prihodnjih dvajset let. Laura Puppato je kot županja občine Montebelluna dokazala, da odpadki lahko postanejo bogastvo in da poštene osebe lahko odigrajo vlogo v politiki. "Green economy", recikliranje, državljanske pravice, zaščita prelepega teritorija, umetnost in lepote, delo žensk: to so obnovljive energije, ki jih je treba čim prej aktivirati, zato da lahko postanejo "srce" novega gospodarstva, ki edino lahko zagotovi ljudem delo in bo kos izzivom prihodnosti. Glas za Lauro Puppato je torej glas za novo idejo o svetu.«
Andrej Gergolet, deželni koordinator Slovencev v Demokratski stranki, je stopil na stran Mattea Renzija: »V Demokratski stranki, ki se proglaša za nov in inovativen subjekt v političnem prostoru, potrebujemo novih oseb. To je prišlo do izraza tudi v rezultatih zadnjih volilnih preizkušenj. Volivci so dokazali, da si želijo novih ljudi, novih obrazov, predvsem si želijo generacijske zamenjave, ne pa ponavljajoče se strankarske nomenklature. Primarne volitve bi morale biti prava demokratična igra in odprto soočenje, žal pa ugotavljam, da postavljajo količke, ker bi radi pogojevali rezultat ... Upam, da temu ne bo tako, saj javne raziskave kaže-
jo, da je tekma med Bersanijem in Renzi-jem izenačena. Renzijeva zmaga bi pomenila potres v stranki in predvsem generacijsko zamenjavo v njenem vodstvu. Prevetriti je treba politiko in njene vsebine, kar lahko stori le mlajša garnitura. Zato da bo brezposelnost mladih tudi v vrhu skrbi bodoče vlade in da se preusmeri sedanji negativni trend.
Nichija Vendolo podpira župan Doberdoba Paolo Vizintin:»Vendola je karizmatičen leader z izrazitimi upravnimi sposobnostmi. Zanj so zgovorna dejstva, konkretnost in rezultati, ki jih je dosegel kot predsednik Apulije. Pod njegovim vodstvom je dežela dosegla prvo mesto, kar zadeva bruto notranji proizvod, inovacije, naložbe na področju obnovljivih energetskih virov ter politike smotrnega okoljskega razvoja. To je edina dežela v Italiji, kjer število delovnih mest ni upadlo, a je celo naraslo. Pomembni so tudi rezultati, ki jih je dosegel na področju zdravstva. Vendola je edini državni politik, ki prepričljivo stoji na strani mladih, brezposelnih, delavcev in šibkejših slojev, ki so bili in so še pod vse močnejšim udarom krivičnih neoliberističnih politik, prej Be-rulsconijeve in sedaj Montijeve vlade, katerih skrb so edino interesi bančnih in finančnih korporacij. Vendola borbeno zagovarja zaščito socialnega in zdravstvenega sistema, javno šolstvo in kulturo, lai-čnost, pravičnejšo reformo davčnega in pokojninskega sistema, vrednotenje zgodovinsko kulturne dediščine, temeljito krčenje stroškov politike, vojaških stroškov ter spoštovanje osnovnih človekovih svoboščin in pravic narodnostnih in jezikovnih manjšin. To je pokončen človek, ki postavlja etiko na prvo mesto v politiki, ki ima kulturno širino in daljnovidno vizijo za reševanje družbenih problemov.«
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 24. novembra 2012
15
GORICA - 54. Cecilijanka
Dvodnevni praznik zborovskega petja
Letošnja pevska revija Cecilijanka bo 54. po vrsti. Prvič je bila izvedena 23. novembra 1958; takrat je nastopilo pet zborov. Glavna pobudnika sta tedaj bila profesor in duhovnik Mirko Filej ter Slovensko kulturno prosvetno društvo. Ko se je v januarju 1959 osnovala Zveza slovenske katoliške pro-svete, je ta prevzela skrb zanjo in odtlej poteka revija v njeni organizaciji. Ce-cilijanka je tudi postala povezovalni člen zborovskega ustvarjanja v deželi Furla-niji-Julijski krajini in v širšem prostoru. Zelo je priljubljena med zbori, ki radi na njej nastopajo. Temu pritrjuje dejstvo, da število zborov, ki bi se radi predstavili, vsako leto narašča. Poleg tega, da daje zborom možnost za nastopanje, je Cecilijanka tudi priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in sodelovanje. Zato je vsakič dobro obiskana. Tako bo tudi letos, so prepričani organizatorji.
Letošnja Cecilijanka bo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, in sicer danes, 24. novembra, z začetkom ob 20.30 in jutri ob 17. uri. Posvečena bo glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku Mirku Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.
Zborov, ki bodo letos nastopili na reviji, bo skupno osemnajst. Prihajajo iz Goriške, Tržaške, Benečije, Koroške in Slovenije. Drevi bodo nastopili mešani pevski zbor Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), vokalna skupina Dornberški fantje (zborovodja Janko Harej), pevska skupina CSASM Spazio-Arte-Lucinico (zborovodja Cristina Cristancig), vokalna skupina Sraka iz
Štandreža (zborovodja Matjaž Remec), vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin (zborovodja Mirko Ferlan), moški pevski zbor Matajur iz Špetra (zborovodja David Klodič) in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj). Jutri bodo na vrsti mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana (zborovodja Aleksandra Pertot), moški pevski zbor Fantje izpod Grmade (zborovodja Herman Antonič), cerkveni pevski zbor Sveče - Št. Janž s Koroške (zborovodji Erih Užnik in Damjan Oitzl), mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (zborovodja Mirko Ferlan), moški pevski zbor Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), mešani pevski zbor Pod-gora (zborovodja Peter Pirih), moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), mešani pevski zbor Štandrež (zborovodja Mojca Sirk) in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela (zborovodja Mirko Ferlan). Pred začetkom nocojšnjega programa bo publiko z odra nagovoril glasbenik Patrick Quaggiato, jutrišnja govornica pa bo predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan.
Goriška občina in pokrajina sta prevzeli pokroviteljstvo, Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacija Goriške hranilnice pa sta pevski reviji dodelili finančno podporo. Zaslužni so še Svet slovenskih organizacij, vsi dirigenti in pevci, dalje društva, včlanjena v Zvezo slovenske katoliške prosvete, in njihovi člani, ki s prostovoljnim delom prispevajo k vsakoletnemu uspehu Cecilijanke.
Čestitke
fl Razstave
Danes praznujeta v Doberdobu zlato poroko LIDIA in ARNALDO. Še mnogo srečnih let skupnega življenja jima želijo Marta in Gianni, Katja in Luca, Tamara in David.
50 poljubčkov zlatim nonotom pošiljajo Emanuele, Samantha, Lara, Milena, Ema, Aurora, Filip in Sofia.
V Škrljah v Sovodnjah je včeraj praznoval 90. rojstni dan IVO PE-TEANI. Vse najboljše mu želijo Helena, Dolores, Maurizio in Valter z družinami.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »II peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 3: 16.30 - 18.15 »Hotel Transylvania«; 19.50 - 22.10 »Venuto al mondo«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Il peggior Natale della mia vita«.
Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del.
Dvorana 3: 16.30 - 18.15 »Hotel Transylvania«; 19.50 - 22.10 »Argo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il so-spetto«.
Dvorana 5: 16.40 - 18.20 »Un mostro a Parigi«; 19.50 - 22.10 »Venuto al mondo«.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici bo danes, 24. novembra, ob 18. uri odprtje razstave združenja Prologo z naslovom »Profe-zie«. Razstavljali bodo Rossano Berto-lo, Antonio Colmar, Ivan Crico, Lia Del Buono, Alfred de Locatelli, Paolo Figar, Sergio Figar, Maurizio Frullani, Paola Gasparotto, Arianna Gasperina, Mau-rizio Gerini, Alessandra Ghiraldelli, Francesco Imbimbo, Silvia Klainscek, Damjan Komel, Claudio Mrakic, Stefano Ornella, Alessio Russo, Nika Ši-mac, Franco Spano, Lara Steffe; na ogled bo s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.0017.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00.
JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 25. novembra, ob 11. uri v goriškem grajskem naselju 13 bosta Raf-faella Sgubin in Antonella Pizzolongo vodili ogled muzeja mode in laboratorija z naslovom »Noi... dellArte«; sledil bo aperitiv.
V	GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU prirejajo v okviru praznika »Choco Fest« nagrado »Choco pittura« v nedeljo, 25. novembra; informacije po tel. 0481-960816. Nagrajevanje najlepših del poslikanih s čokolado bo ob 17.30 v predverju županstva v Gradišču.
»VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva So-cieta cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Gori-ško-Gradiščanske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.0019.00, ob nedeljah v jutranjih urah.
SI Šolske vesti
RAVNATELJICA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici obvešča starše, da se v teh dneh večina dijakov udeležuje dejavnosti v sklopu dijaške samouprave, ki naj bi trajala še danes, 24. novembra. Ostali dijaki imajo reden pouk.
M Izleti
AVTOBUS za izlet SPDG v neznano bo v nedeljo, 25. novembra, odpeljal ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici.
0 Prireditve
INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVI NO prireja v sodelovanju z župnijo Srca Jezusovega v Gorici voden ogled cerkve danes, 24. novembra, ob 16. uri z zbirališčem pred cerkvijo Srca Jezusovega. Ogled bo vodil Umberto Martissa.
V	OKVIRU NIZA »MONTIFILM 2012« bo danes, 24. novembra, ob 21. uri v manjši dvorani UGG (Trg Cesare Battisti) v Gorici srečanje z alpinistoma Ariello Sain in Marinom Ba-budrijem, ki sta partnerja na steni in v življenju.
ZDRUŽENJE AMARE (Associazione malati reumatici) iz Gorice vabi na posvet o revmatičnih boleznih danes,
24.	novembra, ob 16. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici.
ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, PD ŠTANDREŽ, SKULTURA 2001 vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika Štandrež 2012«: v nedeljo,
25.	novembra, ob 10. uri družinska maša in srečanje zakoncev ter skupno kosilo. V torek, 27. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu okrogla miza: »So ločeni in zopet poročeni še del cerkve?« vodi P. Mirko Pelicon DJ s pričevalci. V sredo, 28. novembra, Spokorni dan, ob 18.15 v kapeli Sv. Jožefa spovedovanje, duhovni pogovor, g. Renato Podberšič. V četrtek, 29. novembra, ob 19.45 v župnijskem domu odprtje razstave skupine kamnosekov iz Manč in likovne skupine. V petek, 30. novembra, ob 19. uri praznična maša, ob 20. uri v župnijski cerkvi koncert vokalne skupine Sozvočja. V soboto, 1. decembra, ob 9.15 ad-ventne delavnice, ob 19. uri maša, sodeluje združenje UNITALSI. V nedeljo, 2. decembra, ob 9.30 na Trgu Sv. Andreja tržnica v pričakovanju Božiča, ob 10. uri maša, vodi škof Metod Pirih, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev desetega Klasa, ob 11.15 maša, vodi dekan Karel Bolči-na, ob 17.30 Praznične večernice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V torek, 4. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava.
»LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: v nedeljo, 25. novembra, »Dolce stil novo« (Dante, Alighieri, Guido Cavalcanti, Guido Guinizzelli, Lapo Gianni), nastopil bo Paolo Antonio Simioni ob glasbeni spremljavi Alessandra Cos-sija, Gianpaola Capuzza in Giuseppeja Paola Cecereja.
»LA DOMENICA DELLE SCOPE E AL-TRE STORIE DI CONFINE«: v občinski knjižnici v Sovodnjah bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri srečanje z avtorjem Robertom Covazem. Z njim se bosta pogovarjala Andrea Bellavite in Igor Komel.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici prirejata Inštitut za socialno in versko zgodovino ter Zgodovinski raziskovalni center Leopoldo Gaspari-ni predstavitev publikacije »Un anno di scuola. A scuola di razzismo nella Gorizia in camicia nera« Ferruccia Tassina v torek, 27. novembra, ob 17.30. Prisotna bosta Ferruccio Tassin in Dario Mattiussi.
V	GRADU KROMBERK prirejajo KD MoPZ Kromberški Vodopivci, Goriški muzej Nova Gorica in mestna občina Nova Gorica predavanje Neže Žgur z naslovom »Glasbeni opus Vinka Vodopivca« v torek, 27. novembra, ob 20. uri.
ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na fo-rumgorizia.blogspot.com.
DIJAŠKI DOM GORICA vabi na pre-miero filma »Življenje ima svetlo stran« v petek, 30. novembra, ob 18.15 v Kinemaxu na Travniku v Gorici. Igrali bodo gojenci Jan Batagelj, Petra Bauzon, Virginia Braini, Elia Chimenti, Davide Copetti, Ariel Cu-strin, Matija Marinčič, Ilaria Pacori, Jakob Peric, Hana Berčič Upelj, Georgina Laryea in Elija Makuc, za scenarij in režijo je poskrbel Sten Vilar, sodeluje šofer, vzgojitelj, igralec in tonski tehnik Robert Makuc, snemalec in monter je Jure Škrlep.
Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica
CECILIJANKA 2012
54. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
SODELUJEJO TUDI ZBORI IZ TRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINE TER KOROŠKE IN SLOVENIJE
posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku MIRKU FILEJU
ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.
Kulturni center Lojze Bratuž - GORICA DANES, 24. novembra 2012, ob 20. 30 JUTRI, 25. novembra 2012, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
Gledališče
~M Koncerti
□ Obvestila
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v
Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkov-skega »Hrestač - Božična zgodba«. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bra-tuz@libero.it.
SOCIALNA GLEDALIŠKA REVIJA »ALTRE ESPRESSIVITA'«: v občinskem gledališču v Tržiču v ponedeljek, 26. novembra, ob 10.30 »Laborato-riamo...«, nastopajo udeleženci gledaliških laboratorijev Altre espressi-vita; ob 11. uri »Le meravigliose av-venture del barone di Munchhausen«; nastopa gledališka skupina socialne zadruge Integrazione združenja ANF-FAS iz Trsta.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. novembra ob 20. uri »Liferanti« (Miha Nemec, Nejc Valenti); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici danes, 24. novembra, ob 16.30 »La favola di Al-cione«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncertov z naslovom »Gorizia classica«: danes, 24. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju 13 nastopa pianistka Silvia Tessari; vstop prost.
V	OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour v Tržiču bo 25. novembra, ob 11. uri koncert iz niza »Galleria musicale volume 7 z naslovom »Trascrizioni, in-venzioni, elaborazioni per quattro violoncelli«, nastopil bo Ensembel 16 Corde. 2. decembra bosta nastopila sopranistka Karina Oganjan in tržaški pianist Luca Delle Donne s koncertom »Il Lied romantico di Shu-mann e Chopin«; vstop prost.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.45 bo na sporedu opera »Cosi fan tutte... o sia la scola degli aman-ti« Wolfganga Amadeusa Mozarta; nastopili bodo skupina La Compagnia Vocale dell'Opera Giocosa iz FJK, zbora Lions Singers iz Trsta in Can-zoni d'Autore iz Gorice in glasbeniki Orchestra dell'Opera Giocosa iz FJK; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 27. novembra ob 20.15 bo koncert skupine The Tzar Blues Band iz Slovenije (»Jesenski glasbeni tris -Blues«); informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si.
H Mali oglasi
IŠČEM KATERO KOLI DELO: imam izkušnje na tiskarskem področju, govorim slovensko, italijansko, angleško in nemško, imam lastno prevozno sredstvo(vozniško dovoljenje B); tel. +39340-0869489.
V	ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 048121058.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.).
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it).
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE
obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro.
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosve-te na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Carlo Valen-tinuzzi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
DANES V RONKAH: 11.00, Nella Perin por. Glereani s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 12.00, Marcello Serdoz na pokopališču.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Cle-lia Visintin por. Di Luca (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 11.00, Roberto Della Pietra s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
Kam po bencin
Danes bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA
API - Ul. Redipuglia 42
1 6 Sobota, 24. novembra 2012
APrimorski
r	dnevnik

USPEŠNA SAMO SIENA
CARIGRAD - V sedmem krogu evrolige sta bila od italijanskih ekip včeraj uspešna samo Mon-tepaschi Siena, ki je premagala Maccabi Electro z 89:87 in tako vknjižila četrto zmago. Cantu', ki nastopa v skupini z Union Olimpijo, pa je izgubil proti Panathinaikosu 69:71 in tako ima vse manj možnosti za preboj v Top 16. Bešiktaš Istanbul (Gašper Vidmar 4 točke) je bil s 83: 72 boljši od nemškega Brose Baskets (Boštjan Nachbar 7 točk, na fotografiji ANSA), Mirza Begic (2 točki) je z Real Madridom premagal BC Khimki MR in potrdil 1. mesto v skupini A. Ostali izid: Žalgiris - Caja Laboral 82:45.
SMUK IN VELESLALOM
LAKE LUIS/ASPEN - Smučarji in smučarke bodo danes začeli s tekmami ameriške turneje svetovnega pokala. Moški se bodo danes pomerili v smuku v Lake Luisu (na fotografiji ANSA Christofer Innerhoffer), start bo ob 19.30, jutrišnji superveleslalom pa ob 19.00. Ženske s slovensko šampionko Tino Maze na čelu pa čakata ta konec tedna preizkušnji v tehničnih disciplinah v Aspnu: danes bo veleslalom s prvo vožnjo ob 18.00, drugo pa ob 21.00 (po Slo2 in RaiSportl), jutri pa bo slalom (ob 17.45 prva in ob 20.45 druga vožnja).
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
PRED ZADNJO DIRKO F1 HAMILTON NAJHITREJŠI
SAN PAULO-Anglež Lewis Hamilton (McLaren, na fotografiji ANSA) je dobil oba prosta treninga dirkačev formule ena pred jutrišnjo odločilno dirko v Sao Paulu. Dirkača, ki se borita za naslov svetovnega prvaka, Nemec Sebastian Vettel (Red Bull) in Španec Fernando Alonso (Ferrari), sta na dirkališču Interlagos obakrat zasedla drugo oziroma peto mesto. Kvalifikacije bodo danes ob 17.00, dirka pa jutri ob isti uri.
nogomet - Trener Catanie Rolando Maran je bi tudi v Trstu
Do A-lige sem se prebil sam
Trener Rolando Maran je vodil Triestino dve sezoni med letoma 2007 in 2009
KROMA
Spored
Danes ob 20.45 Palermo - Catania. Jutri ob 15.00 Atalanta - Genoa, Chievo - Siena, Pescara - Roma, Sampdoria - Bologna, Torino - Fiorentina, ob 20.45 Milan - Juventus. Pojutrišnjem ob 19.00 Cagliari - Napoli, ob 21.00 Parma - Inter.
V torek, 27. ob 20.45 Lazio - Udinese. Vrstni red: Juventus 32, Inter 28, Fiorentina in Napoli 27, Lazio 23, Roma 20, Catania 19, Atalanta 18, Parma 17, Udinese in Cagliari 16, Milan 15, Torino 14, Sampdoria 13, Bologna, Palermo, Chievo in Pescara 11, Siena 10, Genoa 9.
Strelci: 10 - El Shaarawy (Milan); 8 - Cavani Napoli) Lamela (Roma in Di Natale (Udinese); 7 - Milito (Inter), Klose (Lazio, Osvaldo (Roma.
Številni bivši vrhunski nogometaši so se kot trenerji takoj preizkusili na najvišji ravni, nekateri izmed teh celo v najboljših ekipah. Rolando Maran gotovo ne sodi v to kategorijo. Solidni branilec, ki ni posebno izstopal - s Chievom je napredoval vse do B-lige - se je moral tudi kot trener iz leta v leto dokazovati in se počasi (a vztrajno) prebijati proti vrhu. Na poti do A-lige mu je koristila tudi dveletna izkušnja pri Triestini (sezoni med letoma 2007 in 2009). Šele letos, po v lanski sezoni za las spodletelem napedovanju v A-ligo na klopi Vareseja (v finalu je bila boljša Sampdoria), mu je bila končno ponujena priložnost, da se preizkusi v A-ligi. Izbrali so ga v Catanii, kjer je imel dokaj nehvaležno nalogo nadomestiti Montello. Slednji nedvomno sodi v zgoraj omenjeno kategorijo trenerjev, ki so lahko začeli že z najvišje lige.
Catania je dokaj uspešno začela tudi letošnjo sezono. Po 13. krogih moštvo izpod Etne z 19 točkami zaseda šesto mesto na lestvici, tik za ekipami, ki imajo v sezoni čisto drugačne cilje in proračune. 49-letni trener iz Trenta se je v A-ligi kar hitro dobro znašel.
»Ni mi težko priznati, da so se mi uresničile sanje. Mislim, da je Catania mesto in društvo, kjer lahko trenerski posel opraviš na najboljši način. S samim sabo sem zadovoljen, saj sem se prebil do A-lige izključno zaradi dela in uspehov, ki sem jih žel v nižjih ligah. Zame je to veliko zadoščenje, tudi zato, ker menim da je bila vsaka prejšnja sezona pomembna za mojo osebno in trenersko rast.
Najbrž ste zadovoljen z doslej opravljenim delom. Šesto mesto na lestvici ni od muh.
»Nikoli ni lahko prevzeti mesto nekoga, ki je bil tako uspešen kot lani Montella. Resno tvegaš, da se opečeš ali nastopaš v senci tvojega predhodnika. Maksimalno se trudim, da bi bili rezultati na nivoju prejšnje sezone. Mislim, da smo lahko nad prvo tretjino prvenstva nadvse zadovoljni. Upajmo, da bo tudi nadaljevanje tako uspešno.
Katere so bistvene razlike med A-ligo in ostalimi prvenstvi?
Gre za povsem različen svet, ta-
ko znotraj društev kot v vsem tistem, kar je nekako dopolnilo k temu. Ekipe sestavljajo igralci, ki so po tehničnih in taktičnih sposobnostih najboljši, kar jih premore italijanski nogomet. Še večje razlike pa so »zunanje«. Vsaka malenkost postane namreč izrednega pomena in moraš biti pozoren na vsako izgovorjeno besedo.
Ostaja vaš cilj v sezoni zgolj obstanek v ligi?
Naš začetni cilj je bil obstanek in nič se ni spremenilo. Če bi začeli previsoko leteti, bi tvegali usodne padce, česar si nikakor ne moremo privoščiti.
Doslej ste že igrali proti štirim najboljšim ekipam: Fiorentini, Na-poliju, Interju in Juventusu. Katera od teh je po vašem mnenju najboljša?
Mislim, da je po trinajstih krogih lestvica že pokazatelj razmerja moči. Juventus je še vedno najboljša ekipa v prvenstvu.
Ravno na tekmi proti Juven-tusu je prišlo do nekaterih sodniških odločitev, ki so vaš oškodovale. Kakšni so bili odzivi v Catanii po teh dogodkih?
S sojenjem nismo bili zadovoljni. Med nami sta prevladovala občutka jeze in tudi razočaranja, vendar mislim, da je bil odziv tako društva kot gledalcev zelo civilen, brez pretiranih polemik.
Catania je mešanica mladih in izkušenih igralcev z latinskoame-riško dušo. Bomo v kratkem videli kakega od vaših igralcev v vrhunskih klubih?
Mislim, da je srednja kakovost igralcev Catanie dokaj visoka in večina od igralcev lahko cilja na igranje v vrhunskem klubu. Morajo pa nadaljevati s trdim delom. Ne bi želel delati krivice nekaterim, tako da ne bom omenjal posameznikov.
Društvo je v zadnjih letih vedno imelo na razpolago dobro mrežo opazovalcev tako v tujini kot v Italiji. Za manjše društvo je tako delo na terenu poglavitnega pomena za sam obstoj. Drugače se ne bi obdržali toliko let v A-ligi.
Kdo bo osvojil naslov prvaka?
V prvenstvu mislim, da je še vedno favorit za naslov Juventus. (I.F.)
Moto GP: 18 dirk
PARIZ - V sezoni 2013 bo 18 mo-tociklističnih dirk elitnega razreda MotoGP, vozniki v šibkejših moto2 in moto3 pa bodo nastopili na 17, saj se ne bodo udeležili dirke v kalifornijski Laguni Seci. Mednarodna motociklistična zveza je sporočila, da je izpadla preizkušnja v Argentini, start sezone bo tako teden kasneje, 7. aprila v Katarju, konec sezone pa bo 18. novembra v Valencii. Novinka na koledarju je druga ameriška dirka v Teksasu, na dirkališču v Au-stinu, kjer so premiero pred nekaj dnevi doživeli s preizkušnjo formule 1.
Scozzoli zlat, Slovenija srebrna
CHARTES - Na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Chartresu je italijanski plavalec Fabio Scozzo-li osvojil zlato kolajno na 100 m prosto (57,25). Slovenska mešana štafeta, ki so jo sestavljali, Anja Čarman, Nastja Govejšek, Damir Dugonjic in Peter Mankoč, pa je na 4 x 50 metrov mešano osvojili srebrno medaljo, potem ko so se v finale uvrstili z najboljšim izidom vseh časov na svetu. Zmage so se veselili Francozi.
nogomet - Zamenjava na klopi Brazilije
Menezes odstavljen, Fergusonu kip
kdo bo naslednik?
SAO PAULO) - Selektor brazilske nogometne reprezentance Mano Menezes je po včerajšnjem sestanku s predstavniki zveze v Sao Paulu dobil odpoved delovnega razmerja. Menezes je bil že dlje časa deležen številnih kritik zaradi medle igre varovancev. Brazilski mediji navajajo morebitne naslednike kot so trener Co-rinthainsa Tite, trener Santosa Muricy Ramalho in Felipe Scolari, ki je z Brazilijo osvojil naslov svetovnih prvakov, trenutno pa je brezposeln. Odločiti naj bi januarja.
BO NA KLOPI - Potem ko so Andreo Stramaccionija, trenerja Interja, izključili, je športno nogometno sodišče kazen spremenilo v globo v višini 10.000 evrov. Trener bo tako v ponedeljek vodil svoje igralce proti Parmi s klopi, Antoniu Cassanu pa so potrdili kazen dveh krogov.
Po IZGREDIH V RIMU - Po četrtkovih neredih v Rimu pred tekmo evropske lige med Laziem in Tottenhamom in med njo, ko so napadli navijače iz Velike Britanije, še ni jasno, ali bo rimski klub kaznovala tudi evropska nogometna zveza. Na stadionu med tekmo so navijači skandirali protijudovska gesla in izobesili politični transparent z napisom Osvobodite Palestino, zaradi česar klub bržkone čaka visoka kazen.
MANCHESTER - Dolgoletni trener Manchester Uniteda sir Alex Ferguson je včeraj dobil svoj spomenik pred stadionom Old Trafford. Bronasti kip je visok 2,7 metra, skulp-turo pa je odkrila Fergusonova soproga Cathy, medtem ko je 70-letni Škot pri tem skoraj potočil solzo.
Zmagovalca pokala
OSTRAVA - Slovenska telovadca Sašo Bertoncelj in Teja Belak sta se uvrstila v finale zadnje tekme SP-ja v Ostravi in postala še pred finalom skupna zmagovalca SP-ja letošnje sezone. Bertoncelj je v letošnji sezoni najboljši na konju, Belakova pa na preskoku. Mitja Petkovšek pa si je skupno zmago na bradlji že zagotovil in v Ostravi ne nastopa.
ljubljana - Tradicionalna tiskovna konferenca o zamejskem športu
Tokrat s projektom Zalet in s publikacijo o TPK Sirena
V sejni sobi hale Tivoli v Ljubljani se je včeraj odvijala že tradicionalna novinarska konferenca o slovenskem zamejskem športu. Udeležence so najprej nagovorili predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič, načelnica komisije za zamejski šport Sonja Poljšak in olimpionik ter ambasador slovenskega športa Miroslav Ce-rar. Delegacija ZSŠDI, ki jo je vodil predsednik Jure Kufersin, se je predstavila s publikacijo Pomorski klub Sirena - Slovenski glas v Tržaškem zalivu avtorice Ivane Suhadolc in s predstavitvijo projekta Zalet. Predsednik TPK Sirena Peter Sterni je v svojem posegu najprej predstavil bogato društveno zgodovino in razvejano delovanje, kjer izstopata jadranje in športni ribolov, nato pa še na kratko povzel vsebino Suhadolčeve publikacije. Tjaša Gruden je ob prisotnosti igralk Zaleta Ilenie Cassanelli in Petre Grgič pred-
Udeleženci tiskovne konference v Ljubljani
stavila projekt Zalet, pri katerem sodelujejo vsa slovenska društva, ki gojijo žensko odbojko na Tržaškem. Sledila je še predstavitev športnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Porabju. Predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velik je predstavil novega poslujočega tajnika koroške športne krovne organizacije Ge-ralda Wolbla, najboljšega strelca Tema Koroška na Europeadi v nogometu (tek-
SLOSPORT.ORG
movanje za reprezentance narodnih manjšin), delovanje Športnega društva Šentjanž z njihovo plezalno sekcijo ter delegata na Evropski nogometni zvezi UEFA. V imenu Zveze Slovencev na Madžarskem je spregovoril Vili Seke-reš, ki je poudaril predvsem trud, ki ga slovenski športniki na Madžarskem vlagajo v promocijo športnih in rekreacijskih aktivnosti ter prireditev v tesnem sodelovanju s Prekmurjem.(IT)
/
ŠPORT
Sobota, 24. novembra 2012
17
priznanje coni
Zlata zvezda AŠK Kras
Amaterski športni krožek Kras bo decembra meseca nagrajen z zlato zvezdo za športne zasluge za leto 2011, kar je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Izvršni odbor vse-državnega olimpijskega odbora športnim društvom za več kot 50-letno neprekinjeno delovanje. Tako je v sporočilu zapisal klub, ki je vest prejel pred kratkim iz Rima. Kras je obenem prvo slovensko športno društvo v Italiji, ki prejme to odličje. Nagrada je lepo priznanje za Kras, ki izpolnjuje vse pogoje, ki jih predvideva pravilnik za dodelitev takih priznanj, in sicer 50-letno nepretrgano delovanje na športnem področju, že dobitnik srebrne zvezde za športne zasluge v letu 1989 in uspehi v namiznem tenisu na mednarodni in državni ravni. Društvu so čestitali že vsi vidni športni predstavniki, vključno s predsednikom Petrucci-jem. Kras se je za prejem nagrade prijavil z obširno dokumentacijo, prošnjo pa sta soglasno sprejela tudi športna zveza in deželni odbor CONI-ja.
nogomet - Kras jutri v Repnu proti Trissinu
Važna bo tudi obramba
Nevarna napadalna dvojica Marjanovic-Tricheri - V2. AL derbi med prvo in drugo silo prvenstva
Želja po točkah se v taboru repenskega Krasa seveda stopnjuje, zato bodo jutri skušali odščipniti čim več. V goste prihajal Trissino Valdagno, ki je v prejšnjem krogu presenetil celo vodilni Virtus Vecomp. Med izkušenimi gosti izstopata predvsem napadalca Slovenec Dejan Marjanovič iz Šempetra pri Gorici in Argentinec Martin Cristian Tricheri. Dvojica, ki je prava nočna mora za obrambne igralce, je dosegla letos enajst golov, osem jih je podpisal Trincheri, tri pa Marja-novič, ki je lani igral v D-ligi pri Bellunu, pred tem pa v 1. slovenski ligi v Kopru in pri ajdovskem Primorju. V taboru Krasa so pred tekmo pripravljeni: med tednom so redno trenirali, na prijateljski tekmi proti Ankaranu tudi zmagali, tako da je forma dobra, pravi predsednik Goran Kocman. Napovedal je, da bodo igrali agresivno in napadalno, sicer brez trenerja Rističa, ki bo moral ekipo spremljati iz ozadja, saj je bil prejšnji teden diskvalificiran. Pri Krasu še vedno ne bo Božiča, Car-lija in Barrece, vrača pa se Grujič, dokončno pa je ekipo zapustil Mileto, ki je letos pri Krasu zbral štiri nastope in gol.
PROMOCIJSKA LIGA - Vesna je po sredini tekmi (1:1) odločena, da proti Trieste Calciu osvoji vse razpoložljive točke. Križani so trenirali včeraj, na razpolago pa gotovo ne bo diskvalificiranega Degrassija. Juventina bo na domači zelenici nove tri točke lovila proti višjepostavlje-
nemu Terzu, s tem da ne bo poškodovanega Morsuta.
1.	AMATERSKA LIGA - Izkupiček Sovodenj in Primorca bi bil lahko jutri stoodstoten. Sovodenje (20 točk) se bodo pomerile z novincem v ligi Beglianom (11), sicer brez diskvalificiranega Erosa Kogoja, odsotna pa bosta tudi Alan Reščič in Demitrij Devetak. V pokalu so bili že boljši s 3:1, vendar so pred tekmo zelo previdni. Primorec brez diskva-lificiranega Debernardija pa bo drugo zmago naskakoval proti Esperii, ki ima le dve točki več.
2.	AMATERSKA LIGA - Na igrišče bo kot prvo stopilo Primorje, ki ga dvoboj z zadnjouvrščeno Opicino, čaka že danes (ob 14.30 na Opčinah). Zmaga proti mladi ekipi je imperativ, čeprav bo Primorje igralo v okrnjeni postavi. Zanimivo bo v Turjaku, kjer bo derbi med prvo in drugo silo prvenstva - Breg odhaja na gostovanje v popolni postavi. Zarja pa bo proti S. Andrea S. Vitu igrala zelo okrnjena: diskvalificirana sta Segulin in Aiello, Ivo Križmančič, Radovini, Cap-pai in Degrassi pa so poškodovani, vprašljiv je tudi nastop vra-taja Di Mattie.
3.	AMATERSKA LIGA - Gaja in Mladost imata jutri enkratno priložnost za poln izkupiček: Gaja bo gostovala pri zadnjeuvrščenemu Fiumicellu, Mladost pa pri Chiarboli, ki ima tri točke manj. (V.S.)
Domači šport Danes
Sobota, 24. novembra 2012 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Marghera
DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Latte Carso; 20.30 v Dolini: Breg -Roraigrande
DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel Don Bosco
UNDER 15 DEŽELNI - 16.00 pri Briščikih: Jadran
-	Goriziana NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah: Opicina
-	Primorje
DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Valdagnu: Trissino Valdagno - Kras
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Trieste
Calcio
BALINANJE
MOŠKA B-LIGA - 15.00 v Noventi: Noventa - Gaja ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Buji: Buja - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.00 v Štandrežu: Val Soča Imsa - Vivil; 20.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Fincantieri; 20.30 v Vidmu, Benedetti: Volley ball Udine - Olympia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Zalet C
ŽENSKA D -LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Govolley Kinemax - Coselli; 20.30 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Zalet D
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Trstu, Ul. Miani: Virtus
-	Zalet plave; 19.00 na Proseku: Zalet oranžne -Zalet Barich
UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Gradežu: Grado -Olympia
UNDER 14 ŽENSKE - 16.30 v Sovodnjah: Soča Terranova - Villesse
Jutri
košarka - Jadran Franco danes na Opčinah proti Margheri
Proti najboljšemu strelcu
Steber nasprotnikov Marini je prejšnji teden dosegel kar 46 točk
Jadran Franco še ni popolnoma pozabil na grenek poraz v prejšnjem krogu prot vodilnemu GSA Udine. Grenkoba pa je bila ta teden vse prej kot neproduktivna. Jadranovci so po taki predstavi motivirani in želijo pred domačimi gledalci, kjer bodo danes igrali po štirinajstih dneh, dokazati, da predstava v Vidmu ni bila le muha enodnevnica. Na Opčinah bodo gostili Marghero, ki je v primerjavi z lani prenovljena in mlajša. Nosilni steber je sicer še vedno zelo zanesljivi Marini, najboljši strelec skupine (drugi na vse-državnem nivoju), dirigentsko palico pa tudi letos drži izkušeni Daniele Rubini. »Jasno je, da bomo morali zaustaviti Marinija, ki je prejšnji teden dosegel kar 46 točk. Ključna bo torej naša obramba, saj je doslej statistično obveljalo, da je zmaga dosegljiva samo, ko Marini doseže manj kot 25 točk. Seveda pa ne smemo naših moči usmeriti izključno vanj, izpostavil bi še centra Delle Monac-he in mladega organizatorja Pascona,« je povedal trener Andrea Mura. Na taktično dobro pripravljenega nasprotnika, ki je doslej zbral enako število zmag kot Jadran, so se Slavec in soigralci dobro pripravili, pričakujejo pa tudi pomoč navijačev. (V.S.)
DZP doo-PRAE srl 2012 © Vse pravice pridržane
Nedelja, 25. novembra 2012 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Trissino PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Terzo; 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Sanzio: Esperia - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje
-	Begliano
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Breg; 14.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello 2004 - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -San Vito al Torre; 10.30 v Dolini: Kras - Sistiana; 12.00 v Tržiču, Ul. Boito: Aris San Polo - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 10.30 na Rouni na Proseku: Kras - Cgs ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Guminu: Volley ball Gemona - Sloga Tabor Televita 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: Virtus - Zalet rumene
UNDER 19 MOŠKI - 16.30 v Čedadu: nastopa tudi Sloga Tabor
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Zalet Barich
-	Euroschoolvolley; 11.00 v Trst, Ul. Giulia: Virtus
-	Zalet oranžne; 19.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB -CGS
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Zalet plave
-	Zalet zelene; 11.30 na Opčinah: Zalet Barich -Killjoy; 18.30 v Trstu, Ul Veronese: Oma - Zalet Kinemax
UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 na Opčinah: Sloga Barich - Breg; 11.00 na Proseku: Kontovel -Euroschoolvolley
košarka - C-liga
Breg za prvo mesto, Bor in Kontovel želita zmago
Košarkarski vikend v deželni C-ligi bo prav gotovo zanimiv, saj se bo vrh lestvice zredčil. Danes se bodo pomerile v medsebojnih obračunih ekipe, ki so doslej zbrale po 12 točk. Breg bo igral v Dolini proti Roriagrandeju, Cervignano pa proti Tarcentu. Današnji nasprotnik Brega je prav gotovo eden izmed favortiov prvenstva: nazadnje jo je okrepil bivši viš-jeligaš Truccolo, dres pa nosijo še Brusa-marello, Cipolla in Malfante, ki imajo prav tako izkušnje v višjih ligah. Breg bo igral brez Kristjana Ferfoglie, po vsej verjetnosti pa bo trenerju IKadniku na razpolago Alberto Grimaldi, čeprav je na derbiju prejel tehnično napako. »Prav gotovo bo za zmago treba igrati bistveno bolje kot proti Boru, torej vseh 40 minut,« se je pred tekmo priporočil trener.
Pred domačimi gledalci bo danes igral spet tudi Bor Radenska, ki bo gostil UBC. Videmska ekipa, ki jo zdaj vodi dosedanji steber moštva Silvestri (prevzel je mesto Schneiderja), ima le zmago več, tako da jo lahko Popovičevi varovanci dohitijo. Igrali bodo v popolni postavi, vključno s Crevatinom, ki je cel teden ležal zaradi gripe. Srečanju bo na Prvem maju sledilo javno srečanje, kot smo že poročali, ki ga AKK Bor prireja v trenutku krize, da opozori na problematike pomanjkanja sredstev in odborniških kadrov ter dotrajanosti objekta na Vrdeli.
V D-ligi bo Kontovel v Ervattiju igral proti Don Boscu, ki doslej še ni zbral zmage. Proti mladi ekipi je zmaga imperativ. Vprašljiv je še nastop Gantarja, ki se je poškodoval na sobotni tekmi proti San Vi-tu.
PROMOCIJSKA LIGA - Sokol -Skyscrapers Basket 76:52
odbojka - Deželne lige
Najbolj »vroče« bo v Štandrežu
Dvoboj med Valom Sočo Imso in Vivilvolleyjem bo v štandreško telovadnico (danes ob 20.00) bržkone privabil marsikaterega odbojkarskega navdušenca. Ekipi namreč sodita na vrh skupine D v moški C-ligi. Tačas ima Val Soča sicer točko več, obe ekipi pa še nimata poraza. »V naši skupini je to edina ekipa, ki nam lahko kaj odščipne, vendar smo mi motivirani in hočemo ostati do konca prvega dela nepremagani,« je dejal David Corva, pomočnik trenerja Makuca. Na tekmo so se igralci združene ekipe Val Soča dobro pripravili: trener Makuc si je prejšnji teden tudi ogledal tekmo Vivilvolleya, da bi ga podrobneje spoznal in svojim varovancem med tednom natančno posredoval čim več informacij. Pozorni bodo morali biti predvsem v napadu, saj imajo pri Vi-vilu več različnih variant z igralci, ki so izkušnje nabirali tudi v višjih ligah.
V	skupini C moške C-lige bo Olympia skušala osvojiti tri točke v boju za 2. in 3. mesto. Prejšnji teden je bila Buia boljša, tokrat pa bodo Markiče-vi varovanci skušali presenetiti VBU. Trening tekma proti ekipi iz Humina med tednom dobro obeta pred današnjim gostovanjem. Sočo Val Zadružno banko Doberdob Sovodnje in Slogo Tabor pa čakata danes zahtevni tekmi: Sloga bo igrala še proti neporaženemu Fincan-tieriju, ki je eden glavnih kandidatov za sam vrh v ligi, Soča Val pa bo igrala proti Buii.
V	ženskih deželnih prvenstvih bodo danes začeli povratni krog. Zalet C bo v Tržiču igral proti Fincantieriju, ki sodi med tri najboljše ekipe skupine. Ker bo Sabrina Bukavec odsotna, bosta na
Luka Lavrenčič
KROMA
centru igrali Anja Grgič in Fulvia Gridelli, na klopi pa bo odslej trenerju na razpolago tudi Giulia Spanio, ki je lani igrala v D-ligi, letos pa se je sprva odločila za 1. divizijo. V prvem delu so igralke Zaleta gladko izgubile, zdaj pa bo bržkone drugače, napoveduje trener: »Takrat smo se šele spoznavale, zdaj pa smo proti boljšim ekipam že dokazale, da smo jim lahko enakovredne. Prav gotovo bomo kaj odnesli,« je prepričan Edi Bosich.
V D-ligi želita Govolley Kmečka banka in Zalet D vknjižiti poln izkupiček kot v prvem delu. Za Govolley je zmaga proti mlademu, a trdoživemu Co-selliju, pomembna predvsem v boju za 3. mesto, ki vodi v skupino za napredovanje, Zalet D pa želi ponoviti edini letošnji uspeh. Pri Govolleyju nasprotnic ne smejo podcenjevati, Zalet D pa bo moral zaigrati brez večjih nihanj, če želi potrditi točke s prve tekme. (V.S.)
DZP doo-PRAE srl 2012 ©Vse pravice pridržane
andrea santon
Nekdanji vaterpolist je zdaj hiter tekač
Eden najhitrejših gostov naše rubrike Re-kreAkcija je prav gotovo Tržačan Andrea Santon, ki z družino živi na Čarbo-li. Svojo športno pot je sicer začel v bazenu, saj je 15 let igral vaterpolo, zdaj pa že nekaj let teče: »Potem ko sem si uredil življenje, sem odločil, da ne bom zanemaril športa. Tek sem izbral zato, ker lahko treniram kadarkoli. Nimam urnikov, ampak se prilagajam razpoložljivemu času,« pravi 35-letni bančni uradnik, ki po dnevi teče v Bazovici, zvečer pa največkrat v Barkovljah.
Koliko let pa že tečete?
Šest, redno pa približno dve pa pol. Na tekmah pa nastopam redno šele nekaj časa, sprva sem tekel samo na Baviseli. Tam pa nisem bil vedno uspešen: zgodilo se je tudi, da sem startal prehitro in se moral nato ustaviti.
Kolikokrat tedensko pa trenirate?
Trikrat tedensko. Zdaj sledim tudi programu, prosim pa tudi za nasvete prijatelje, ki so bolj podkovani na tem področju. Tečem približno uro ali 1:15, včasih tudi dlje do 1:45. V tem času pretečem različne razdalje: od 16 do 20 kilometrov.
Na katerih tekmah sodelujete?
Sem član tekaške skupine Generali in sodelujem na trofeji pokrajine Trst, ki prireja predvsem krajše desetkilometrske teke in nekaj pol-maratonov. Nazadnje sem tekel na polmaratonu v Nabrežini, Miljah, v nedeljo pa v Palmanovi.
V	kolikem času pa ste pretekli 21 kilometrov?
Ravno prejšnjo nedeljo sem dosegel svoj osebni rekord: razdaljo sem pretekel v 1:24,31. Čas pa je zame relativen podatek, nisem tako izkušen, da bi vsakič vedel, kako hitro tečem. Tudi trasa velikokrat vpliva na končni izid ...
Čas 1:24,31 je za rekreativca zelo dober! Koliko minut pa ste izboljšali čas odkar trenirate redno in po programu?
Na prvi Baviseli sem razdaljo pretekel v uri in 35 minut, torej sem zdaj 11 minut hitrejši. Rezultati pa so zelo odvisni od izkušenj: dobro moraš spoznati svoje telo, da lahko res tečeš maksimalno. Zdaj na primer na začetku nikoli ne tečem prehitro, na koncu pa mi vedno ostane dovolj moči, da pospešim. Pred tem sem tekal po občutku ...
Kateri pa so vaši športni cilji?
V	bistvu jih nimam, morda si želim le to, da bi bil boljši od prejšnjega leta. Glede na to, da imam dve hčerkici, nikoli ne vem, kako se bo vse izteklo. Dolgoročnih ciljev torej nimam.
Ali kljub temu morda razmišljate o maratonu?
Lepo bi bilo, ko bi mi uspelo, vendar vem, da so priprave dolge in torej moraš za tak projekt imeti tudi dovolj časa.
Pa še vprašanje, ki sicer ne sodi v to rubriko: slovenščina ni vaš materni jezik, zdaj pa se v njej zelo tekoče pogovarjate. Kako to?
Res je. Babica je govorila slovensko tudi z mano, vendar po njeni smrti nisem imel več priložnosti, da bi se pogovarjal v tem jeziku. Šele potem sem spet spoznal slovenščino, ko sem spoznal mojo ženo Eleno. (V:S.)
Končno luč v temi.
Naš raznašalec z vašim dnevnikom
Cenjeni bralci, vabimo vas, da se tudi letos naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov.
Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra!
Bralce, ki se še niso naročili in vse zainteresirane vabimo, da se naročijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2012 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945.
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga
NAROČNIŠKA	
	TISKANA +
NOVOST ZA	SPLETNA IZDAJA
LETO 2013	za ceno prve!
X-Primorski
r	dnevnik
INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
Dnevnik Slovencev v Italiji
CZarfruga
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 24. novembra 2012
19
^ Rai Tre
bis
^ Rai Uno
21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici)
V^ Rai Due
^ Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Otroška animacija: Kle-pelutke: Himna druščine klepetulk 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Aktualno: Concistoro per la creazione di sei nuovi Cardinali 12.10 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Li-neablu 15.20 Rotocalco: Le amiche del sa-bato 16.25 Aktualno: A Sua immagine 17.00 Dnevnik 17.10 Eurovisione 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi
7.40 Nan.: Questa e la mia terra 9.40 L'Ita-lia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.25 Film: Poirot - Sfida a Poirot (krim., VB/ZDA, '11) 17.10 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Tempesta d'amore 20.00 Odd.: Scene da un matrimonio 20.40 Nan.: Le indagini di padre Castell 21.30 Nan.: Law & Order - Los Angeles 22.15 Nan.: Law & Order - Unita speciale 23.451 bellissimi di R4 23.50 Film: Ransom - Il riscatto (triler, ZDA, '96)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Super partes 9.45 Rubrika: Melaverde 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Odd.: Amici di Maria 16.00 Rotocalco: Ve-rissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: The winner is (v. G. Scotti) 23.45 Rotocalco: X-Style
O Italia 1
7.0019.00 Risanke 10.55 Film: La voce del cigno (anim., ZDA, '00) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Dragon - La storia di Bruce Lee (bio-gr., ZDA, '93) 16.00 Film: Mai dire ninja (kom., ZDA, '97) 17.35 Nan.: Tutto in famiglia 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.25 Film: Scooby-Doo (kom., ZDA, '02)
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.30 Il Divertinglese 7.00 Rubrika: Cartoon Flakes Weekend 8.50 Nan.: The Elephant Princess 9.15 Nan.: L'albero magico 9.45 Serious Amazon 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Sulla Via di Damasco 10.55 Rai Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Dok. odd.: Teen Manager 15.00 Dok.: Catastrofi nel mondo 15.30 Nan.: Squadra Speciale Lipsia, sledi Rubrika: Pit Lane 16.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Brazilije (Säo Paulo), prenos kvalifikacij 18.35 Rubrika: 90° Minuto Serie B 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of proof 22.35 Dnevnik in rubrike
21.10 Film: Una notte al museo (kom., ZDA, '06, i. B. Stiller) 23.25 Film: Tremors - Tremori (zf., ZDA, '90)
7.00 Nan.: Wind at my back 7.45 Film: Le meraviglie di Aladino (pust., ZDA, '61) 9.25 Nan.: 14° Distretto 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 17.00 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 17.15 Film: Moonlight e Valentino (dram., ZDA, '95, i. W. Goldberg) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob
La 7
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Aktualno: Madama Palazzo 11.45 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Test Match 15.00 Rugby Test Match 17.05 Dok.: La7 Doc 18.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Piazzapulita 0.30 Aktualno: Omnibus Notte
^ Tele 4
20.20 Film: Stanlio e Ollio - Nuovo imbroglio (o un altro bel pasticcio) - Pugno di ferro (kom., ZDA) 21.05 Rubrika: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Odd.: Telepatia
Stinnes na poti okoli sveta 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.35 Film: Karavla (kom., '06) 23.10 Poročila 23.45 Maribor 2012
(t* Slovenija 2
8.00 Skozi čas 8.40 Posebna ponudba 9.20 Slovenci v Italiji 9.50 Univerza (pon.) 10.15 Osmi dan (pon.) 10.45 Brinjevka 2012 - festival otroške popevke 12.05 Stopimo skupaj - poplave 2012 13.55 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih (Ž), 1. serija, prenos iz Lillehammerja 14.50 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih (M in Ž), prenos iz Lillehammerja 16.55 Formula 1: velika nagrada Brazilije, kvalifikacije, prenos iz Sao Paola 18.10 Alpsko smučanje, svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Aspna 18.35 Plavanje: evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, posnetek iz Chartresa 19.25 Alpsko smučanje, svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Lake Louisa 20.40 Nogomet: FIFA magazin, pon. 21.10 Alpsko smučanje, svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Aspna 22.05 Aritmija 22.35 Najboljši festivali: Pop glasba 23.30 Bleščica, oddaja o modi
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.45 Slovenska kronika 8.10 21.30 Žarišče 10.20 Evropski premislek 10.4514.05 Tedenski pregled 11.00 16.15, 22.05 Na tretjem... 12.30 20.00, 23.10 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Poslanski premislek 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.30 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.20 Nautilus 15.50 Odd.: Ciak Junior 16.20 Iz arhiva po vaših željah 17.15 23.55 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.15 Village Folk 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Tednik 20.40 AS: veleslalom (Ž), 1. vožnja povzetek 21.15 AS: veleslalom (Ž), 2. vožnja neposredni prenos 21.40 Alpe Adria jazz ensamble 22.35 Dok. odd. 23.10 »Q« - trendovska oddaja 0.25 Glasba zdaj 0.50 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 14.00, 16.30 Tv prodajno okno 12.00 Vi-deostrani 14.30 Martinovanje v Brdih 15.30 Bese miru 16.00 Žogarija v Beogradu 17.00 ŠKL 18.00 Primorska znamenja 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Zlati kamen 2012 21.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 22.30 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno, Glasbeni večer in videostrani
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.40 Nan.: Grda račka 11.30 Nan.: Monk 12.25 Kuharski mojster (dok. serija)
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 12.45 Le ricette di Giorgia 13.05 Occhio azzurro 13.20 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.00 Dnevnik 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.30 20.30 Dnevnik 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
|r Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Kviz: Male sive celice 10.10 Kratki dok. film: Zbranost 10.25 Nan.: Polna hiša živali 10.55 Film: Mostovi mojega dedka 11.40 Film: Panika na vasi (anim.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.25 Alpe-Donava-Jadran 15.00 O živalih in ljudeh 15.25 Na vrtu 15.55 Dok. serija: Village Folk 16.05 Dok. odd.: Gospodična
13.25 Film: Božična tetka (kom., ZDA/Kan., '07) 15.10 Nan.: Zvit in prebrisan 16.05 Dok. serija: Okrog sveta do srca 16.40 Film: V iskanju sreče (dram., ZDA, '06, i. W. Smith) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resnično-
stni show: Gostilna išče šefa 21.00 Sobotni filmski hit: Počitnice (kom., ZDA, '06) 23.30 Film: Čarovnice iz Eastwicka (horor, ZDA, '95)
A Kanal A
8.00 Najlepši avtomobili (kratkometražni film) 8.10 9.05, 10.00 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Tuning manija svetovni show 2010 13.00 Nan.: Jimova družina 13.30 Film: Družina v divjini (pust., ZDA, '10) 15.10 Film: Carja Hazzarda - Začetek (akc., ZDA, '07) 17.00 Dok. serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Obračun v zraku (voj., ZDA, '02)
* \ :
b U
21.45 Film: Klub golih pesti (triler, ZDA/Nem., '99, i. B. Pitt, H. Bonham Carter)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Davorin Hostnik: Star samec - radijska veseloigra v režiji Adrija-na Rustje; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Odgovor se začne na črko...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35,
16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Protestni shod v Ljubljani- oglašanje izpred vlade; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.20 Filozof o tem, kaj zagotavlja mir; 16.30 Rokomet, Gorenje : Cham-bery, liga prvakov; 16.50 Nogomet, 20.krog snl, Domžale : Celje - polčas; 17.00 Proti etru; 18.15 Aspen, veleslalom za ženske, 1.vožnja; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; Aspen, veleslalom za ženske, 2.vožnja; 21.15 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sobota, 24. novembra 2012
V REME, SVET
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdëT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
0/10
M. SOBOTA
O 3/11
^NAPOVED ZA DANES
^Povsod bo spremenljivo vreme, v nižinah bo ponoči oblačno z možnimi meglicami.	Danes bo v višjih legah pretežno jasno, po nižinah pa se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki se bo lahko deloma trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 7 do 11, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
	
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
C
MUJI
1020
Nad Sredozemljem se nahaja greben visokega zračnega pritiska, ki zajema tudi našo deželo. Danes bodo nad naše kraje dotekali vlažni tokovi v visokih slojih atmosfere, jurti pa ob prizemlju, od <i ponedeljka pa južni vlažni tokovi v vseh rT>S^i slojih atmosfere.
Nad Sredozemljem in srednjo Evropo se zadržuje šibko območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi zahodnimi vetrovi bo v nižjih zračnih plasteh pritekal k nam dokaj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26
Dolžina dneva 9.09
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 3.07
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Ponoči bo vremenska obremenitev oslabela. Priporočamo večjo previdnost.
-/^T-^
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.13 najnižje -26 cm, ob 7.35 najvišje 49 cm, ob 14.18
najnižje -50 cm, ob 20.25 najvišje 24 cm. Jutri: ob 1.47 najnižje -23 cm, ob 8.02 najvišje 50 cm, ob 14.49 najnižje -56 cm, ob 21.01 najvišje 26 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............7 2000 m............0
1000 m............5 2500 m...........-1
1500 m............2 2864 m...........-3
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
bližnji vzhod - Izraelski vojaki ubili Palestinca
Prvi smrtonosni incident po prekinitvi ognja v Gazi
Palestinski deček na kupu razvalin v Gazi
GAZA - Izraelski vojaki so včeraj na obmejnem območju na jugu Gaze ubili Palestinca, ranili pa najmanj sedem, so sporočili palestinski viri. To je prvi smrtonosni incident na območju Gaze od začetka veljave izraelsko-palestinske prekinitve ognja v sredo zvečer. Izraelska stran incidenta ni potrdila. Tiskovni predstavnik izraelske vojske je dejal le, da je prišlo do "motenj" na palestinski strani meje območja Gaze, zaradi česar so izraelski vojaki izstrelili opozorilne strele, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tiskovni predstavnik ministrstva za zdravje Ha-masovih oblasti na območju Gaze je sporočil, da so vojaki streljali na skupino kmetov, ki so hoteli priti do svojih kmetij ob močno varovani meji z Izraelom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaostritev konflikta med Izraelci in Palestinci skrbi Rusijo, ki je zato v vzhodno Sredozemlje napotila svoje vojaške ladje, ki bi pomagale pri morebitni evakuaciji ruskih državljanov v Gazi. Poleg kri-žarke Moskva je Rusija proti vzhodni obali Sredozemlja napotila tudi več izkrcevalnih in patruljnih ladij, so včeraj sporočili iz ruske vojne mornarice.
Skupno naj bi Rusija odposlala šest ladij, po navedbah ruskega zunanjega ministrstva pa bodo ladje morda pristale v sirskem pristanišču Tartus, ki
ANSA
je edina ruska pomorska baza na Sredozemlju. Nato pa naj bi se ladje pridružile misiji v okviru boja proti piratstvu ob obalah Somalije. "V primeru zaostritve konflikta moramo na območju Gaze živeče ruske državljane prepeljati na varno," je dejal predstavnik mornarice. Rusija se sicer zavzema za politično rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva pa se trenutno v Gazi nahaja okoli sto ruskih turistov in podjetnikov.
Po osmih dneh izraelske operacije na območju Gaze, v kateri je bilo ubitih 163 Palestincev in šest Izraelcev, ranjenih pa tisoč Palestincev, je prekinitev ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas začela veljati v sredo zvečer. V skladu s prekinitvijo je moral Izrael ustaviti vse vojaške aktivnosti in ciljne usmrtitve na območju Gaze, Hamas pa ra-ketiranje Izraela in napade ob meji.
Anketa v včerajšnji izdaji izraelskega časnika Magaar Mohot je medtem pokazala, da kar 49 odstotkov Izraelcev meni, da bi moral Izrael operacijo nadaljevati, 31 odstotkov pa jih podpira prekinitev ognja. 29 odstotkov vprašanih je celo menilo, da bi morala izraelska vojska začeti kopensko ofenzivo na območje Gaze. V anketi so sodelovali 503 ljudje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (STA)
CELOVEC
O 0/11
TOLMEČ O
4/13
TRBIŽ O
2/10
O 1/8 KRANJSKA G.
O , GRADEC 2/9
O 1/10 S. GRADEC
J 1 VIDEM O
5/14
O PORDENON
6/13
ČEDAD O
6/13
GORICA O
8/14
O 1
TRŽIČ
4/11
O
KRANJ
CELJE 4/12 O
MARIBOR
O 4/12
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 5/11
O N. GORICA
8/12
O
LJUBLJANA
5/12
POSTOJNA
O 3/10
KOČEVJE
N° - o '
ČRNOMELJ
N. MESTO 3/14 O
ZAGREB 4/12 O
REKA 6/12
(NAPOVED ZAJUTRI
^Od obalnega pasu do predalpskega sveta bo spremenljivo Jutri bo na vzhodu sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno, s povečano oblačnostjo na vzhodu, kjer bodo oblačno. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. možne posamezne plohe.
egipt - Ob protestih zaradi kopičenja pooblastil
Mursi zagotavlja, da hoče svobodo in demokracijo
KAIRO - Egiptovski predsednik Mohamed Mursi, ki si je v četrtek podelil široka pooblastila, je včeraj svojim privržencem sporočil, da je Egipt na poti v svobodo in demokracijo. "Politična, socialna in gospodarska stabilnost je to, kar hočem, in to, za kar delam," je sporočil zbranim podpornikom pred predsedniško palačo v Kairu.
"Nihče nas ne more ustaviti na poti naprej. Izvršujem svoje dolžnosti, da bi ustregel bogu in narodu, odločitve pa sprejemam po posvetovanju z vsemi," je pred tisoči privržencev dejal Mursi.
Na osrednjem kairskem trgu Tahrir pa so Mohamed Mursi se zbrali Mursijevi nasprotniki, ki so protestirali proti njegovi samovolji. Protesti liberalnih in sekularnih organizacij so potekali tudi v drugih egiptovskih mestih, med drugim v Alek-sandriji, Suezu, Port Saidu in Ismailiji.
Med najhujšimi protesti, odkar je Mursi prišel na oblast, so se nasprotniki predsednika spoprijeli z njegovimi podporniki in zažgali več uradov Muslimanske bratovščine. Po vsej državi, ki postaja vse bolj razdeljena, je bilo v nasilju poškodovanih okoli 100 ljudi, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
V verižnem trčenju v ZDA udeleženih več kot 140 vozil
AUSTIN - V verižnem trčenju najmanj 140 vozil na avtocesti v ameriški državi Teksas sta mrli dve osebi, več kot 80 je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila v četrtek ob jutranji konici, ko je bila na območju gosta megla. Reševalci so iskali preživele izpod razbitin v kilometre dolgi koloni zverižene pločevine.
Predstavnik policije Rod Carroll je razmere označil za katastrofalne. "Avtomobili so eden na drugem," je dejal v četrtek zvečer po poročanju ameriške tiskovne agencije AP. Nesreča se je zgodila na avtocesti 10 kakih 128 kilometrov vzhodno od Houstona. Po njegovih besedah so 80 do 90 ljudi odpeljali v bolnišnice, od katerih jih je med deset in 12 v kritičnem stanju. V verižnem trčenju je bilo po njegovih besedah udeleženih med 140 in 150 avtomobilov in tovornjakov. (STA)
ANSA
Mursi je v četrtek razglasil spremembe ustave, s katerimi si je podelil široka pooblastila, ki se bodo iztekla predvidoma sredi februarja, ko naj bi bila sprejeta nova ustava.
Nasprotniki mu očitajo, da je s tem postal diktator s še večjo močjo kot nekdanji avtoritarni predsednik Hosni Mubarak, ki je bil odstavljen po ljudski vstaji v začetku lanskega leta.
Evropska unija je včeraj Mursija pozvala, naj spoštuje demokratični proces v Egiptu. Zelo pomembno je, da se demokratični proces izjava skladno z zavezami egiptovskih oblasti o spoštovanju delitve oblasti, neodvisnosti pravosodja, zaščiti temeljnih svoboščin in organizaciji demokratičnih parlamentarnih volitev, je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.
Poročevalec parlamentarne skupščine Sveta Evrope o političnih tranziciji v Egiptu JeanCharles Gardetto je izrazil zaskrbljenost nad Mursijevimi ukrepi. "S tem dekretom si je Mursi podelil široka pooblastila. Zelo pozitivna vloga, ki jo je odigral pri dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi, ne more služiti kot izgovor za spodkopavanje demokracije, pravne države in neodvisnosti sodstva," je poudaril.
Odzvale so se tudi ZDA, ki so sporočile, da Mursijevi ukrepi "vzbujajo skrbi". "Ena od teženj revolucije je bila, da oblast ne bi bila preveč skoncentrirana v rokah ene osebe ali institucije," je poudarila tiskovna predstavnica State De-partmenta Victoria Nuland. Dodala je, da bi trenutno ustavno praznino v Egiptu lahko rešili zgolj s sprejetjem ustave, ki bo omogočala nadzor, spoštovanje pravic posameznikov in pravno državo. (STA)