Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za on mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. "20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništro je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i^tev. 163. V Ljubljani, v torek 21. julija 1885. Letnik XIII. Afganistan. Afganska komedija v minolem tednu je po celi Evropi silno veliko prahu napravila. Posebno po borsah se je občutila, kjer se ¡e srebro in zlato kviško potisnilo, kakor še ne kmalo tako. Strah je zopet ponehal, škoda je pa vendar le ostala, marsikomu jako občutljiva. Na vojsko nekteri verujejo drugi spet ne, ki bi namreč v kratkem nastala v osrednji Aziji. Med prvimi so Angleži, ki so večinoma vsi teh misli, da se srednjeazijatsko vprašanje med Angleži in Rusi ne bo dalo drugače rešiti, kakor s puško v roki. Diplomatske razprave se bodo sicer tudi nadalje še vlekle, med tem bodo pa Rusi tudi toliko vojakov tjekaj navlekli, kolikor jim jih še manjka, da se bodo Herata v naskoku polastili. Po najnovejših dokazih o ruskih pripravah se v Londonu nihče kaj druzega ne nadja, kakor vojske z Rusi, ali pa prostovoljne izročitve vseh najvažnejših krajev v afgansko-turkmenski meji Rusom v roke. Ravno včerašnji telegram pravi, da bi se Rusi tudi z Merušakom, ki je ob reki Murgab, zadovolili, če bi se jim mesto Zulfikarja pripoznal. In to bi se jim dalo, samo da Rusi potrdijo emirja za pravega lastnika Zulfikarskega prelaza. No če hujega ne zahtevate, mislili si bodo Rusi, se Vam lahko pomaga. Emir naj ostane pravi posestnik v Zuliikarji, dokler se vreme kaj ne spremeni. Saj je ravno človeško življenje tako vravnano, da se posestniki mnogokrat prav v kratkem času menjajo in tako se bo tudi v Afganistanu zgodilo. Rusom je sedaj na tem ležeče, da si vsaj jedno vgodno pot pridobe na cestah, ki iz Turkestana v Herat — v Afganistan peljejo. Zulfikar je jedna taka pozicija, Merušak druga. Pomenljiva za vtr-jenje ondi je jedna kakor druga, za tistega pa, ki se namerava s časoma obeh polastiti, pa vrh tega skoraj popolnoma jednako, ali ima poprej to ali ono. Rusi so v Herat namenjeni, o tem je prepričan ves svet. Iz turkmenske zemlje, kjer so sedaj okoli Merva zbrani, peljete dve cesti ob dveh rekah v v Herat. Jedna iz Merva zapadno drži iz začetka po puščavi, konečno pa precej daleč vseskozi po lepi dolini proti jugu ob reki Herirud, ktera prav pod Heratom svoje valovje drvi. Na tej cesti, oziroma v tej dolini je soteska, ki ima tako rekoč vso cesto v rokah. Kdor je gospodar v tej soteski, v tem prelazu, ki se mu Zulfikar pravi, ta je tudi gospodar do-tičnega prometa po cesti in ob reki Herirud. Druga cesta iz Merva pelja proti jugu ob reki Murgab do postanjka Merušak, ki ima nekoliko manj važno nalogo, kakor Zulfikar, vendar pa je tudi Merušak jako važen za državo, ktera misli danes ali jutri vojne sile po tej cesti preganjati iz kraja v kraj. Ta Merušak se bode ravno sedaj Rusom izročil v posadko, proti temu, da Zulfikar pripoznajo emirju. S tem bodo pa Rusom še le prav vstregli, kajti, kakor hitro se bodo le-ti na Murgabski cesti dobro vtrdili, preložili bodo svoje delovanje in prodiranje takoj na Herirudsko cesto in Zulfikar postal bo afganske Termopile; če toliko nesrečen Afgancem, kakor so bile Termopile Grkom, to se danes ne da, še določiti, skoraj bi si pa upali to trditi, kajti tudi Zulfikarski prelaz dal se bo od zadej in od spredej naskočiti, kakor hitro bodo Rusi posestniki Merušaka. Ako pri vsem tem še emirjevo nepriljubljenost v ozir vzamemo, in pa sočutje, ktero je Afgancem do Rusov že prirojeno in se povsod kaže, kjer ga angleška diplomacija ni spodrinila; dalje, ako pomislimo, da ste v Afganistanu dve stranki, emir-jeva namreč in ona njegovega brata, kterih poslednja bo prej ko ne prvo priložnost porabila, da se bo na rusko stran obrnila, le da bo Abduramanu trinoški prestol spodbila; dalje, da bo v tem slučaji emir Abduraman sam svojo deželo Rusom na vrat obesil, če bo videl, da mu bo jel voz pod klanec hiteti, le da bo rešil, kar bi se še rešiti dalo v podobi lepih rubljev ali druge preskrbnine, je skoraj gotovo, da Zulfikar ne bo dolgo v emirjevih rokah. Morda še toliko časa ne, kolikor ga je sedaj preteklo, kar so se Rusi od Mrva do Merušaka po- maknili. Pomisliti namreč je treba, da ruska sila v osrednji Aziji od dne do dne narašča, kar so ruski listi sami priznali. (Je je že sedaj tako, kaj bo pa še le pozneje, kedar bode po srednje-azijatskih pustinjah in proti afganski meji železnica dodelana, ktero so na vse pretege delati jeli. Tistikrat bodo Rusi s svojimi ljudmi Afganistan kar poplavili. Preden se bode pa vse to zgodilo, morata pa, kakor smo že rekli, oba prelaza Zulfikar in Merušak v ruskih rokah biti, ktere se bodo potem takoj proti Heratu stegnile. Tukaj bode pa že vredno vse sile napeti, da se polaste lepe in rodovitne doline v kteri je trdnjava Herat. Ravno o tem mestu so poročevalci jako raznih misli in nazorov. Prebivalcev ima 100.000 in pa jako razvito trgovino. Madjar Vamberyje bil ondi in je rekel, da je današnji Herat starodavna Palestina, po kteri se mleko in med cedi. Anglež Lumsden, znan iz rusko-afganske praske pri Pendjehu, pa o Heratu ravno nasprotno piše. Lumsden pravi, „da je Vam-bery pretiraval, ko je o Heratu tako navdušeno pisal. Nič več kot za 15.000 mož vojakov, pravi Lumsden, bilo je ondi prostora in živeža, kar je več, je pretirano. Ce bi se Rusom danes ali jutri zljubilo roko po Heratu stegniti, bi se Angleži pač nič več po njem ne ozirali, Indijo in Afganistan iz njega braniti hoteč." Tako piše Anglež, in nam se zdi, da je med temi besedami prav veliko kislega grozdja skritega. Lumsden je kot prebrisan diplomat sprevidel, da je Heratova osoda že zapečatena, da ga Angležem in Afgancem nikdo več ne ohrani in zato mož pravi, da, če bi ga Rusi vzeli, se Angleži ne bodo zanj pulili. Prav, saj bi menda bilo tudi brezvspešno. V tistem trenutku, ko bodo ruski vojaki v Heratu na vežbališči svoje vojaške piramide postavili, postali so tudi že gospodarji celega Afganistana, kterega jim bo emir Abduraman sam na proti prinesel. Mi vsaj si Herat brez Afganistana ne moremo misliti, kakor tudi Afganistan brez Herata nima prave veljave. Jedno toraj popolnuje drugo iu LISTEK. Velehrad. S Štajarskega, 19. julija. Obljube delajo dolgove, ktere treba poravnati. Ker sem Vašim če. bralcem z Velehrada obljubil, da jim o velikosti in lepoti cerkve Matere Božje na Velehradu poročam drugokrat, želim danes to svojo obljubo dopolniti. Ako se mi le količkanj posreči slabo senco Velehrada naslikati, ne dvomim, da bo še to leto prav mnogo Slovencev romalo obiskat prvotni grob velikega slovanskega aposteljna sv. Metoda na Velehradu. Pot na Dunaj je itak skoraj vsakemu znana. Od tam pripeljaš se z brzovlakom v treh, z osobnim vlakom pa v štirih urah v Ogersko Hradišče, ki je 139 kilometrov unkraj Dunaja. Na kolodvoru v Hradišči pripravljenih je vedno voznikov, ki te (za 3 gld.) v pičli pol ure zadrdrajo v posvečeni Velehrad. Srce ti bo veselja poskakovalo, ko sredi holmcev že od daleč zagledaš Velehradsko cerkev, zaželjen cilj tvojega potovanja. Cesta pelja te memo stare romarske, v gotičnem slogu prenovljene cerkvice: „Cirilika" imenovane, ki utegne biti najstarejša hiša Božja na Moravskem. Ako si pri tej cerkvici stopil iz voza in njo ogledal, zamoreš po raznih potih priti do glavne cerkve M. B. na Velehradu. Svetujem ti, da greš skozi velikanski slavolok, kterega so letos k velikonočni osmini postavili, ki bo pa gotovo vse to sv. leto zdržal. Kmalo boš stal pred velikimi vratmi velikanske cerkve na Velehradu, ali kakor bi Slovenec rekel, na „Velikem gradu". Dva zvonika vzdigujeta se pred teboj po 60 metrov visoko v zrak. Vrh prvega vidiš podobo sv. Cirila, vrh drugega podobo sv. Metoda. — V zvoniku na listini ali severni strani cerkve visita dva zvona, v unem pa le eden, ki pa tehta 3838 kilogr. ali nekaj nad 6872 starih stotov. V raznih oknih (nišah) na čelu cerkve (ali „Kostela", kakor Čehi pravijo) zapaziš podobo nebes in zemlje kraljice z milim Jezusom v naročiji, potem še osem drugih podob, namreč: ss. Petra in Pavla, ss. Cirila in Metoda itd. Ko stopiš skozi prostorne glavne vrata v cerkev, očara te pogled na njeno lepoto. Od vhoda do zadej za velikim altarjem blizo 86 metrov dolga in vseskozi po 24 metrov široka. Prvi dve kapeli pred velikim altarjem, ki njej dajete podobo latinskega križa, sto po 5 metrov globoke, tako, da pod kuplo, ki se sredi cerkve nad 24 metrov kviško dviguje, meri 34 metrov na široko. Srednja ladija, skoz ktero od vrat do velikega altarja v pobožnem občudovanji zamaknjen stopaš, je nad 18 metrov visoka in vsa lepo malana. Sedaj stojiš pred velikim altarjem. Ta je ves iz kararskega marmorja v čistem romanskem slogu izsekan. Na spodnjem delu altarja (namesto antipendija) vidiš izrezlane tri krasne podobe. Prva predstavlja ti slovo sv. Cirila od sv. Metoda, ki bratu pri odhodu iz Rima naročuje „dobrih Moravljanov mi ne pozabi"; druga kaže ti, kako p. Hadrian II. (1. 869) sv. Metoda kinčajo s „palijein", znamenjem njegove više ali nadškofovske časti. Srednja, največa podoba je letošnji svečanosti najbolj primerna, ker nam stavi pred oči „smrt sv. Metoda" ali prav za prav ono dogodbo, ko se je sv. Metod na smrt bolan, dal na cvetno nedeljo leta 885 še tii sem v svojo škofovo cerkev nesti, ter je oprt na svoje učence švojo čredo še tako-le nagovoril: „Otroci moji, bedite (čujte) pri meni še do tretjega dne". To se je tudi zgodilo! Ko je zasvital tretji dan (6. apr. 885) je z besedami Kristusovimi: „V tvoje roke, o Gospod! izročim svojo dušo" sklenil sv. Metod na Velehradu svojo trudapolno življenje v 24. letu svoje više pastirske službe, kakor to „Velehr. Zbornik" III. 1. str. 104—5 na drobno popisuje. Ta prekrasen altar, kterega kinčajo najlepši mozaiki, izdelal je 1. 1864 K. Steinhiiuser v Rimu. Njih emiuenca Miroslav iz tega sledi, da kdor bo gospodar v Heratu, gospodaril bo kmalo tudi po Afganistanu. To je pa ravno tisto, na kar so ruske oči že zdavnej uprte; lahko rečemo, da od tistega časa, od kar so svojo pozornost onstran kaspiškega morja obrnili. Mogoče, da bi se za Afganistan, kakor je sam na sebi, ne pulili, če bi preko njega ne peljala najkrajša pot v indiško morje. Čemu bi se tudi pehali po Turkastanskih puščavah okoli Merva, če bi tega ne nameravali? Kedar bodo že gospodje v Agani-stanu, si bodo morebiti nekoliko oddahnili, preden pojdejo dalje v Beludžistan, ki je poslednja pokrajina in nekoliko manjša, kakor Afganistan — pred indiškem morjem. Kakor se bodo ruske čete bližale temu morju, tako se bode potezala za njimi železnica, ki se bo že v teku letošnjega leta do Mrva zgradila. Rusi bodo glede prometa za Tur-kestan, Afganistan in Beludžistan to postali, kar so Angleži za sprednjo Indijo v trgovskem oziru. Sprednja Indija, poluotok kakor je, je od iztoka do zapada in od juga do severja vsa preprežena z železnicami. Afganistan in Beludžistan se ne bodeta dala kar naskriž prepreči z železnico zarad goratega sveta, pač pa se bo dala potegniti jedna proga od kaspiškega morja, ki je že v delu, skozi Afganistan in Beludžistan do indiškega, oziroma arabskega morja in tedaj bodo Rusi svojo nalogo dovršili, kajti dosegli bodo, kar so nameravali. Ruski trgovini od Volge in Urala odprta bo pot na vse kraje sveta in to je ravno, kar Rusi zahtevajo. Politični pregled. V Ljubljani, 21. julija. Xotranjc dežele. Pisali smo minuli teden, da se je Solnogra-ški Lienbacher hotel polastiti Lichtensteinovega kluba ter se mu ob enem vriniti kot vodja. Mož ga je hotel po svoje zveličati in poveličati s tem, da bi se bili okoli tistega kluba zbrali vsi nemški katoliki, kteri bi bili potem svojo posebno politiko vganjali. Ker pa tudi nemški katoliki Lienbacherja le preveč dobro poznajo, so mu hrbet obrnili in bodo rajši ostali, kjer so bili od začetka, pri Hohen-wartu namreč, kakor pa da bi se veternjaku Lien-bacherju podali. Lichtensteiuov klub se bode v novem državnem zboru zopet podredil skušenemu Hohenwartovemu vodstvu, od kterega ga je bil Lienbacher z zvijačo odcepil, potem pa na cedilu pustil. Z novo centralno stranko prej ko ne toraj ne bo nič, če tudi se prisegati na to še ne dii. Ravno tako, kakor katoliki, mislijo se tesneje skupaj stisniti Jugoslovani in skupno svoje težnje s pomočjo in podporo vseh avtonomistov povdarjati; odcepiti se pa ne mislijo od Hohenvvartovega kluba, kar bi tudi nikakor svetovati ne bilo. Tesno mož ob možu zahtevajoč in opiraje se na krepko desnico Hohen\vartovo dosegli bodo marsikaj, če bodo ostali avtonomisti tolikanj poštenjaki, da bodo skazano ljubav in podporo naših mož pri svojih zahtevah zopet z enakim blagom vrnili. Sicer se pa tudi čuje, da so Jugoslovanski poslanci vsled običajnega preziranja od strani vlade za trdno sklenili, taisti staviti jako resno vprašanje: „Ali je pri volji pri vseh Jugoslovanih vpeljati enakopravnost, kakor jim je obljubljena na podlagi člana XIX. temeljnih postav ter bodo zahtevali odločnega odgovora. Ce bo kardinal Fiirstenberg, Olomuški nadškof, kupil ga je za 36.000 gold. ter ga na Velehrad daroval. Nad altarjem pri steni visi velikanska slika, mojstersko delo Ign. Raaba, bivšega brata laika iz Jez. družbe, ki nam pred oči stavi vnebovzetje I). M., varhinje ali patrone Velehradske. Ob njenem znožji med stebrov-jem postavljeni ste podobi sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evang., ki se tudi nahajate med podobami na čelu cerkve. Na oboku svetišča (presbyterija) naslikani so na presno mnogobrojni naslovi, s kterimi v Lavretanskih Litanijah preslavljamo prebl. D. M. kot „hiša zlata", „skrinja miru in sprave", „vrata nebeške" itd. Krasna nova okna priredil je 1. 1880 Meyerjev dvorni zavod za malarijo na steklo v Mo-nakovem (Munchen), svetilnico pred velikim altarjem pa Adler z Dunaja. Preden se od velikega altarja poslovimo, ne pozabimo še pobožno zahvaliti se pre-sveti Trojici, ktero podobo nad glavnim altarjem gledamo za brezštevilne nam, kakor prebl. D. M. podeljene milosti, posebno pa za to milost, da se je srečno ohranila med Slovenci luč sv. vere, ktero sta ss. brata Ciril in Metod pred 1000 leti našim pred-starišem do smrti stanovitno oznanovala. Častiti bralec! Rad bi Te sedaj peljal po cerkvi od kapela do kapele, ter bi Ti opisal lepoto posameznih altarjev, ter slik po kapelah in po oboku vlada rekla ,.da", potem je prav in ostane vse pri starem, če bi pa vlada rekla „da ne", potem se vsi Jugoslovani od sedanje večine odcepijo ter vlade ne bodo več podpirali. Vsekako pa je potrebno, da se od sedanje vlade zahteva odločnost, da bomo vedeli pri čem da smo. Kimali smo že zadosti dolgo, sedaj že smemo tudi zahtevati plačilo za tisto ki-manje in ravno ostali avtonomisti morajo nas podpirati. Lienbacher je nekaj tacega prej ko ne že slutil, zato bi bil rad nemške katoličane od Hohenwarta odcepil in na lastne noge postavil pod svojim poveljem, če bo vse pri tem ostalo, kakor se o bodoči desnici sedaj sodi, potem imamo pač upanje, da bomo po preteku novih 6 let laglje dihali, kakor danes. Lienbacher naj pa gré lepo v pokoj in naj ne dela zdražbe med nemškimi katoliki in Slovani. Državni jezik v Avstriji nima še postavnega pečata. Da mu ga pritisnejo, nam Slovanom pa s tistim vred pečat nižjega plemena, prizadevali si bodo fakcijozni Nemci v novem državnem zboru iz novega. Vse sile bodo napeli, da se napravi postava, ki bo proglasila nemški jezik za postavni državni jezik; ravno tako krepko vstavila se jim bo pa tudi vsa avtonomistska večina, ki bo dotične predloge pobijala in načrt dotične postave zavrgla, kakor se je to že vlani zgodilo. Ali se ne pravi to z nepotrebnim čas in denar zapravljati, ako poslanci trmoglavo reči na dan spravljajo, ki so bile že toliko in tolikrat zavržene? Pač bi bila tukaj bolj umestna postava, na podlagi ktere bi klub ali pa tudi cela stranka morala poslancem za tisti dan di-jete (dnine) iz svojega plačati, ako kak nepotreben in že večkrat zavržen predlog pod jedno in tisto vlado na dan spravlja ! Pač bi se veliko-nemški kri-čači potem bolj brigali za zboljšanje narodnega gospodarstva kakor pa za prazne prepire, od kterih živa duša nima koristi, kakor le čitatelj nekaj ur zabave pa tudi jeze in gnjeva. Velike kazni vreden je tak poslanec, kedar že tako omlačeno slamo, kakor je ravno naprava postave za povzdigo nemščine za državni jezik, zopet na dnevni red zavleče in ž njo celo zbornico od resnega dela zadržuje. Zato bi bilo pač dobro domači red v poslanski zbornici tolikanj spremeniti, da bi se omlačena slama ne jemala več na dnevni red, kajti mlatiči v državnem zboru so predragi. Mlatijo sicer ob svojem, toda po 10 gld. na dan. če pa vendar-le pride zopet ta predlog, nadjamo se, da ga bodo i letos desničarji tako naglo v koš spravili in še hitreje kakor lani. Da, še bolj ga morajo ! Tako bi ga morali zdelati, da bi ne bil nič več za rabo ; enkrat za vselej naj ga večina zavrže in enkrat za vselej zbriše iz dnevnega reda, sicer se bo nesnaga vsako leto ponavljala in drugim krvavo potrebnim razpravam čas kradla! Nekteri časniki na severu naše države izhajajoči prinesli so v najnovejšem času novice, večinoma v telegramih iz Dunaja, da se je grof Holien-ivart o položaji desnice nekje izrazil, da je splošno jako kočljiv ! Samo po sebi se razume, da so take novice posebno po Dunaji jako veliko pozornost vzbudile. Nič manj kakor na Dunaji pečali so se ž njimi tudi po severnih čehah. Mislite si pa splošno strmenje, ko se nedavno grof Hohenwart sam oglasi z dotičnim popravkom, rekoč, da se on ni nikjer o bodoči sostavi desnice pogovarjal, še manj se je pa komu nasproti izrazil, da bi bil njen položaj kočljiv. Sliod katoliških časnikarjev, založnikov, vrednikov in sodelovacev namreč, o kterem smo pred nekolikimi dnevi pisali, bo letos na 16. avgusta v Solnogradu. Glavna naloga shoda bo naprava med-sobojne tesne zveze. Po JErdeljskem si Madjari na vso moč prizadevajo ondi živeče Saksonce čem preje tem bolje pomadjariti. Naučni minister v Budapeštu skrbi pridno zato, da so šole po celem Erdelju če ne že ladije. Pa tako bi iz kratkega dopisa znala nastati cela knjižica o Velehradu, ktere se nisem namenil pisati. Vedi, da cerkev razun že omenjenih večih kapel pod kuplo, kterih ena je sv. Benediktu, druga pa sv. Bernardu posvečena, šteje po vsaki strani še sedem kapel. Prvi dve posvečeni ste ssv. Petru in Pavlu, drugi dve ssv. Skolastiki in Hedvigi. Te štiri kapele še niso prenovljene, kar pa cerkvi krasote nič ne odjemlje, ker glavne vhode v te kapele zakrivate dve prekrasni korski klopi, okinčani s številnimi ponovljenimi podobami svetnikov in svetnic božjih. Tretja kapela na evangeljski strani posvečena je sv. Vaclavu kralju, na listini sv. Florijanu, četrta na evang. strani sv. M. Magdaleni, na listini sv. Mariji Egiptovski. Sedaj sledi leča (češki: ka-zatelna, poljski: aiubona, ruski: propovjednici), ob zidu ali stebru, ki peto kapelo od četrte loči. Peta kapela na ženski strani posvečena je sv. Cirilu, na moški strani pa sv. Metodu, slovauskima apo-steljema in varhoma moravske dežele, v kteri je Velehrad. Šesta kapela na južni strani posvečena je sv. Katarini, d. m. njej nasprotna sv. Barbari, v sedmi ali zadnji kapeli zelo blizo glavnih vrat, stoji oltar posvečen vsem svetnikom cistercijskega reda (ker takšni redovniki so nekdaj tii prebivali), na vse, vsaj na pol ali tri četrti madjarske. Po 14 ur na teden odločenih je poduku v madjarskem jeziku. Poleg tega jeli so napravljati otroške vrtove, od kterih se posebno veliko nadjajo za pomadjarjenje mladosti. Pravosodni minister vzel je pa sodnije v roko. Pisali smo že ob priložnosti o tem, da nameravajo porotne sodnije za tiskovne pregrehe v Svibinji (Hermanstadtu) opustiti, ker so porotniki Nemci, ter vse tiskovne zločine postaviti pred madjarske porotnike v Kološvar (Klausenburg). Povod temu nasilstvu dali so ondašnji Nemci sami. Saj jih poznate, kako da so predrzni! Njihovi časniki zabavljali so pridno čez Madjare; madjarski državni pravdnik jih je tožil, nemški porotniki so pa redno svoj: „nekriv" izrekli nad toženim redakterjem. Vsled tega je pravosodni minister Svibinjsko porotno sodnijo za tiskovne pregreške opustil in Kološvarsko, ki je madjarska, pooblastil. Kako bo Madjar nemške časnike sodil, smo radovedni. Se mu bo menda tako godilo, kakor slepcu pri barvah. Tnauje države. Izgon ruskih in avstrijskih podanikov iz Prusije obrnil je pozornost cele Evrope na se, oškodoval je pa poleg izgnancev samih, ktere je po svetu pognal, tudi ondašnje pruske tovarnarje in veliko-posestnike. Mnogo tovarn moralo je delo vstaviti, ker so imeli večinoma ruske podanike za delavce. Enako zastaja delo velikoposestnikom po Pru-siji, ki so imeli hlapce in dninarje ali sploh za delavce take ljudi, ki so bili ruski podaniki in so morali čez mejo. Rusija hoče to na indirekten način zabraniti s tem. da bo tudi ona jela izganjati vse tiste Nemce, ki so po njenih baltiških pokrajinah naseljeni, kterih je menda toliko ondi, da je vsak drug posestnik ali najemnik izvestno Nemec. Kaj Nemčija s tem namerava, nihče ne ve; sluti se pač, da je vzrok temu zatiranje poljskega življa, ki je v najnovejšem času jelo posebno krepko razvijati se. Prusi se jih boje, t. j. vlada se jih boji, da bi še Slovani kedaj proti njej ne dvignili ne in jih je izganjati jela. Če se jih bodo s tem vbranili, ne vemo. Faraon je izraelske otročiče v Nil metati dal, kar jih je bilo moškega spola in vendar se je našel Mozes, ki mu je pozneje uro navijal. Tudi Putt-kamer in Bismark našla bodeta svojega moža, ki njima bo kos, naj se tudi sedaj šopirita, kolikor njima drago. Francoskemu generalu Courcyju v Anamu se tako godi. da sam ne ve, kaj bi začel. Pomoč je dobil iz Tonkina in prav rad bi upornim Anamitom, ki so se v anamske gore odtegnili, nekoliko do živega segal, pa se mož boji, da bi se s tem pregrešil proti pogodbi, ki jo je nedavno s Kitajci sklenil, in ondi stoji črno na belem, da Francozi ne bodo nobene vojske več pričenjali. Pogodba je že res tukaj; če bode pa Courcy videl, da ga bodo uporni Anamiti iz gorskega zatišja vedno le napadali, bi moral tudi več kot kratkoviden biti, da bi se tako strogo na besedo pogodbe držal. Pogodba ima vsaka dvojni namen: ali da se drži in spol-nuje, ali pa — pod klop vrže. Aleksander Veliki je gordiški vozal z mečem presekal in prej ko ne tudi Courcyju ne bo druzega ostalo, kot to, da si bo Anam podvrgel, če tudi se pogodba temu odločno protivi, ako bo namreč hotel mir imeti. Jako malo je upanja, da bi Anamci sami od sebe orožje v koruzo pometali in bi se Courcyju podvrgli. Saj bo zadosti, če se bo kralj povrnil v svojo palačo, iz ktere je z upornimi vojaki in vojnim ministrom vred zbežal. Angleški pooblastenec za Egipt Loi Drumond Wolf popotoval bo po Evropi okoli kabinetov, da se pogovori zarad egiptovskega dolga in pa zarad Sudana. Poslednja zadeva ga bo posebno v Carigrad gnala, kajti x\ngleži si Turške pomoči želč za bo- desno od velikih vrat pa je v zadnji kapeli altar na čast vsem angeljem božjim. Na levo od velikih vrat zapaziš baptisterij ali krsten kamen iz dragocenega kararskega marmorja izrezljan, na desno pa velik križ, ktarega je neki samouk mojstersko izdelal in tu sem daroval. Sedaj bi se spodobilo, da bi te, dragi bralec! peljal na kor, ter ti razkazoval slike na prekrasnem slikanem oknu sredi kora, potem pa velike orgije ob obeh straneh vel. okna, pa le škoda, da so že z menoj vred z Velehrada se odpeljali vrli dijaki, ki so se s svojim prefektom in izvrstnim pevovodjem, preč. g. Ludovikom Ilolain-om bili prišli iz semenišča v Kromeriži na glavni praznik na Velehrad, da so pri večernicah Lavretanske litanije na predvečer v latinskem, na praznik pa v češkem jeziku vendar v Cecilijanskem duhu peli, pri veliki potifikalni maši v nedeljo pa s svojim izbornim prednašanjem Witt-ove maše op. XII. glavno svečanost toliko poviševali. Kdor je le enkrat takošno petje slišal, mora se nehote navdušiti za cecilijausko, edino pravo cerkveno petje. Oglejmo si le še nekoliko od zuuaj cerkev in njeno obližje. Na južni strani prizidana jej jo kapela sv. križa za božji grob, na severni pa velikansko poslopje, nekdaj cistercijski samostan, dan- dočo jesen, kedar si mislijo zopet proti Dongoli in Chartumu pomakniti. Se že bodo pomaknili, če jih Mahdi poprej v Egiptu ne iznenadi, kamor se je bil v naj novejšem času namenil. Ako se sme iz Mahdijevega obnašanja na njegove namene sklepati, mora v možu nekaj Napoleona I. tičati; če že druzega ne, vsaj njegove predrznosti ima precej lep kos. Pravijo, da je že poprej enkrat, menda lansko leto spomlad obljubil, da bo Evropi in nevernikom sploh v Carigradu in Rimu postave dajal. Letos Mahdi na Carigrad še vedno misli, pri Rimu je pa menda na ime pozabil, kajti vsak dan, kedar opravi svojo molitev, dvigne se z mečem v roci; obrne se proti severu in zavpije: „Gorje tebi Štambul, kedar prideš v moje roke!" Morebiti se mu želja po dotiki s Turki poprej spolni, preden bo Carigrad videl, kajti prav vse na to kaže, da so bodo Angleži konečno vendar le s Turki pogodili zarad Sudana in jih bodo tjekaj navalili, kar jih bo le prostora imelo. Sploh mora pa Mahdi o Evropi jako čudne in zmešane pojme imeti, če misli, da bo v Carigrad kar tako prišel, kakor v Chartum ali v El-Obejd. Izvirni dopisi. Z Bohinja, 18. julija. (Raznoterosti.) Od tod dobi „Slovenec" le redko kak dopis, zato Vam in Vašim bralcem vstrežem morda s sledečimi raznimi rečmi. Vreme je zdaj tako, zdaj tako, a večidel gorko, a ne prevroče, da vsake vrste rastline bujno poganjajo in je pričakovati ne le dobre, ampak izredno dobre letine. Le sadja ne bo skoraj prav nič. Zato je videti le veselih obrazov, Bog daj tako vgodno vreme še do konečne žetve! Sira, prav dobrega, je v Bohinji mnogo, letos pa ne veliko kupcev. Toda sirarjev to ne skrbi posebno, sir bo že še našel kupca, ker je dober in se drži. Obiskovalcev Savice in druzih popotnih tičev letos še ni bilo posebno veliko in o tem tožijo vzlasti čolnarji na jezeru. Morda pridejo zdaj, ko so se pričele počitnice. Pot ob desni strani je obrt-nijska družba razširila do prave ceste, le da še ogla-jena ni in je za obiskovalce Savice predaleč na okrog izpeljana. To pot je naredila družba za-se, za svoje ogeljnice, če hoče storiti še kaj več, naj bi malo vsaj popravila tudi stezico proti Savici, ki je tako neznatna in slaba, kakor je bila od nekdaj; res, da od te pedi steze ne bo imela dobička, ali — saj ne hodijo Savice gledat samo Slovenci. Ad vocem „Savica". Res, lep in veličasten je ta slap, a vendar ima Bohinjska dolina še drugih naravnih znamenitosti v izobilji. To je v prvi vrsti gorska dolina od Starih fužin proti Triglavu v Voje. V uri priležne hoje naletiš na dva mosta čez grozno globoko in skalnato strugo vode Mostnice, ki se ob jezeru steka v Savico. Pogled s teh mostov v glo-bočino je res tak, da se človeku v glavi zvrti. Pot gré po senčnatih bukovih gozdih dalje, dokler se ne pokaže širno selo planinskih stanov v sredi najlepše gorske doline z duhtečim planinskim senom. In evo čuda! Na levi šumenje velikanskega slapa, čegar voda te še preveč ohladi (le to pozabljeno revše nima še imena), na desni drug slap v Kropi in danes lastnina „katol. podporne družbe" Olomuške nadškolije, za ktero so ga z dotičnim zemljiščem vred Olomuški kardinal nadškof leta 1883 od ba-ronovke Sina za Vja milijon gld. kupili. Velikansko poslopje oklepa od treh strani veliko dvorišče pred cerkvonimi vratmi, kjer so se sedaj shajale brezštevilne trume pobožnih romarjev. Pod svojo streho pa krije stanovanje za preč. g. dekana J. Vykydala in njegovega enako marljivega g. kaplana, čast. P. Jan Vychodil-a, čigar „Popisu Velehradskych pa-matuosti" sem te podatke povzel. Tudi farna šola, c. kr. pošta in stanovanje g. oskrbnika in njegovih uradnikov nahaja se pod to streho. Letos našlo je pod njo že na stotine duhovnikov iu ua tisoče la-jikov, ki so tje priromali, gostoljubnega prenočišča. Pri tleh nahaja se stara, letos prenovljena obednica (refektorij), ki je tako prostorna, da bi v njej preč. g. dekan zamogel vse količkanj odraščeno farane svojo župnije (ki v 76 hišah le 600 duš šteje) pogostiti ! Dalo bi se še mnogo pisati, n. pr. o čitalnici na Velehradu, v kteri se nahaja nad 300 listov iz raznih krajev svetli, med njimi tudi naš „Slovenec", pa to naj zadostuje, da rešim svojo dano besedo. „S Bohem". konec doline še veči slap Mostnice. Ob straneh pa gorenjski hribovski velikani, pred nosom Triglav, na kterega bi človek kar zletel, če bi le perutnice imel. Res, kaj hoče človek več in lepšega videti v par urah! In vendar še te krasne doline do zdaj nihče popisal ni! Morda še nihče tam ni bil, ki znii „pero sukati". Lepo je letos v Bohinji, le žalibog, da kuga, ki je razširjena po Gorenjskem in drugje, se tudi tukaj širi, in to je žganje. Bohinec po večem ne mara za svojo bistro vodo, veliko ljubše mu je strupeno žganje, kterega pije vse, moški in ženske, dekleta in fantje in celo otrokom ga ponujajo. Kdor gré na planino, vzame seboj čutaro špirita itd. Nekaj je temu krivo slabo in vendar drago vino, ki se tù toči, pa ni nikdar rastlo na božji trti. Poštene kaplje tu po gostilnah ni dobiti. Zarad volitve državnega poslanca je mnogo po-praševanja: kdaj bo? Za deželni zbor so dnevi že znani, a za državni zbor še ne. In vendar ugasnejo mandati volilnih mož že koncem prihodnjega meseca. Nove volitve teh mož bi stale mnogo truda in občine stroškov, ljudje pa so zdaj v največjem delu. Naj bi se toraj to prevdarilo na odločilnem mestu? — Kolikor vem, bodo tii volili kneza Windisch-griitza, toraj le brzo! česar se Bohinjci in posebno Bistričani zdaj veselé, je posvečenje nove cerkve — na Bistrici in birma ondi. Milostljivi knezoškof so namreč obljubili, da bodo osrečili Bohinjce s svojim prihodom dné 15. ali 16. avgusta ter posvetili cerkev in delili zakrament sv. birme. To je veselje po Bohinji in vse se pripravlja za to slovesnost! K sklepu nekaj nepovoljnega. Srenjanom (to je faranom Srednje vasi) je pred kratkem vlil Samassa tretji zvon, ki se je ubil. Ta zvon — čeravno sam na sebi ni slab, se pa nikakor ne vjema z drugimi tremi lepo ubranimi. Prej je bilo tii krasno in milo Cis-Moll-zvonenje, kterega so bili Bohinjci navajeni, zdaj pa je prišel ta divjak vmes in vsa krasna in mila harmonija je proč. To spoznajo ne le domači, ampak tudi v glasbi izurjeni popotniki, če prav niso posebno tenkih ušes. Nasledek tega je vedna nevolja ; najlepše bi bilo, ko bi gosp. Samassa zvon sam nazaj vzel ter druzega vlil, ker kazi vseh drugih vbra-nih harmonijo, kedar bati vmes s svojim nepravim glasom. Toliko za zdaj, morda prihodnjič še kaj druzega, če bo to po volji. (Prosimo. Vr.) Iz Celja, 19. julija. Slovenski abiturijenti so napravili prav mično veselico v naši narodni čitalnici dne 14. julija. Vrstili so se mladino navduše-valni govori; gimnazijalci so peli prav vrlo; vsi navzoči so bili prav židane volje. Da je mladina vesela, je dobro, naj bode le tudi poštena zraven. Bog živi našo mladino! V četrtek, 16. julija, popoludne se je pa priredila „šolska veselica" za dečke in deklice iz mestnih nemških šol v Celji in sicer na velikem drevoredu (med bolnišnico iu državno cesto). Otroci, razdeljeni po razredih, so veselo rajali, peli iu igrali; mestne gospe in gospodičine so njim pa stregle s kruhom, mesom, vinom, pivom in raznimi sladkarijami. Mnogo mestne gospode se je vdeleževalo te šolske veselice. Godba je svirala sredi travnika. Vse je bilo prav dobro osnovano ter kaže koliko skrb in ljubezen imajo odraščeni za šolsko mladino. Prav nepotrebni pa so bili trakovi z nemškimi barvami, kteri so viseli raz obleke nekterih otrok. Iz Calumeta v zapadni Ameriki, 22. junija. Pred par dnevi so je po tukajšnjih časnikih glasilo, da se bo 21. junija v mestu Hankok velika in vesela slovesnost vršila, in da bodo vsi bližnji vlaki in parobrodi za pol plače vozili, ter so bile vse katoliška društva povabilo za vdeleževanje prejele. Tudi naše slovensko katoliško društvo sv. Jožefa je povabilo prejelo. Hitro si godbo poiščemo in vse potrebno pripravimo in 21. junija ob treh popoludne pridrdni vlak z nenavadno zastavo, namreč eno amerikansko in našo avstrijansko in godbo. Naši fautje se hitro uvrstijo in urno korakamo proti postaji, vozove za-sedemo — vse je bilo natlačeno. Vlak odrine in ob štirih dospemo na Hankokovo predmestje. Tam na razkrižji nas čaka iz Hankoka društvo sv. Jožefa s svojo godbo. Vlak se vstavi, mi se urno uvrstimo. Najpred gre ud od Haukok-društva na konji, za njim naša godba (Calumet Banda) za to amerikanska zastava, za njo naši slovenski junaki z našo avstrijsko zastavo, ktera je prav lepo vihrala. Za nami se uvrsti Hankokska godba, za njo Hankoksko društvo sv. Jožefa in velika truma vsakovrstnega ljudstva. Zdaj tako prav po vojaško skozi mesto Hankok korakamo. Po Hankoku je bilo toliko ljudstva, da se je vse trlo in pridemo tje do otoka, kjer parobrodi ostajajo. Le malo postojimo in že čez četrt ure parobrod pripelji iz Torch Lake, zopet tretje društvo sv. Jožefa s svojo godbo in se k nam pridruži. Gremo skozi mesto nazaj ter dospemo do prostora, kjer se je začela nova katoliška cerkev zidati. Zdaj se pripelje milostni škof Janez Vertiniz Marquette (Slovenec), kteri je blagoslovil vogelni kamen nove cerkve. Navzoči so bili tudi škofovi stariši, dva brata in sestra. Po blagoslovu je bil tehten ogovor v treh jezikih v angleškem, nemškem in francoskem, tako, da so marsikteremu solze oči zalivale. Zadnjič je bila zahvalna pesem „Te D eu m" in sv. opravilo je bilo končano. Razšli smo se spet v lepih vrstah kakor smo prišli. Lepše tudi pri Vas začetek iu zidanje nove cerkve ne obhajate. Naj še dostavljam, da nas Slovencev tii biva že čez 200 mož. V Calumetu so bogati rudniki, v kterih se koplje kotlovina ali kupfer. Vsaki dan se spravlja na dan blizo sto ton kotlovine. Ena tôna veljii za 20 starih avstrijskih centov ali stotov. Godi se nam kakor povsod, tem boljše, drugim slabeje, vselej pa marljivim in varčnim boljše, kakor zanikrnim ali zapravljivim. Nekteri so si pa tù prav dobro pomagali. Drugokrat znabiti še kaj, če drago ;*) Bog Vas obvaruj ! Jurij Fl. Domače novice. (Missa „Statuit ei Dominus"), tako se imenuje nova latinska maša, ki je izšla ravnokar v Milic-evi tiskarni v Ljubljani. Zložena jeza en glas z orgijami. Skladatelj ji je g. Jožef Lavtižar, župnik v Kokri (pošta Tupaliče na Gorenjskem). Cena partituri 1. gl., posamezni glas 20 kr. Po pošti 5 kr. več. Dobiva se pri č. gosp. skladatelji v Kokri in v Katoliški Bukvami v Ljubljani. S to skladbo je pomnoženo slovstvo na cerkveno-glasbenem polji z novim delom in naše geslo naj bode tukaj kakor pri vsaki drugi reči: Podpirajmo svoje rojake in dajajmo jim z obilnim naročevanjem pogum in veselje za novo delovanje ! (Huda vročina) tare nas že več časa in vsak se že željno po dežji ozira. Vremenski preroki so tudi umolknili z njegovim napovedovanjem. Šuša, nič kot suša. Še po časnikih jo je čutiti. Se bo moral „Sokol" kam dvigniti in takoj bo dežja, da bo vse plavalo. (Godba v Zvezdi") svira danes ob 6. uri zvečer po sledečem sporedu: 1. Koračnica. 2. Ouvertura iz komične operete „Franz Schubert" — Suppé. 3. „Geschichten aus dem Wiener Wald", valček — J. Strauss. 4. Molitev in kor Turkov iz opere „Wanda", Doppler. 5. Ženska politika, polka fran«;. — Manns-feld. 6. Divertissement iz „Carmen" — Bizet. 7 „Trebizonde", četvorka — J. Strauss. 8. „Frei-kugeln", polka brza — J. Strauss. (Birmanski boter) 27 kaznjencem, oziroma ko-rigendom v prisilni delavnici tukaj bode naš deželni glavar grof Thum. Birma ondi bode, kakor smo to že pred nekoliko dnevi omenili, v četrtek 23. t. m. (Ustanova) na c. kr. živinozdravniškem zavodu na Dunaji je razpisana v znesku 300 gld. Prosilec mora biti rojen na Kranjskem, mora imeti iz 6. gimnazijalke ali 6. realke dobro spričevalo in pa nemščine ter slovenščine mora zmožen biti. Dopolnjenih mora imeti že 18 in prekoračenih ne 26 let. Učiti se je treba tri leta in se je dotičnim dijakom osobno treba oglasiti za sprejem od 1. do 7. oktobra. Prošnje za ustanovo vlože naj se s krstnim listom in študijskimi spričevali do 20. avgusta 1885 pri deželnem odboru v Ljubljani. (Služba profesorja) za prirodopis, matematiko iu fiziko razpisana je na Mariborski gimnaziji za bodoče šolsko leto. (Letno sporočilo) čveterorazredne deške šole v Novemmestu za leto 1884-85 prinaša na prvi strani Šolsko kroniko. Učiteljev imela je ta šola pet iu to vse duhovnike iz reda sv. Frančiška. Učencev je bilo v vseh štirih razredih 172 in sicer v IV. razredu 50, od teh 13 odličnih; v III. razredu 48, izmed teh 10 odličnih; v II. razredu 45, pri teh 8 odličnih in v I. 34 učencev, 8 odličnjakov. V IV. razredu nima nihče dvojke; v III. jih je 12, v II. 14 in v I. 5 dvojk. Bodoče leto prične se 16. septembra. *) Lepo prosimo. Dopis tolike daljave in od našega rojaka nam je že prav posebno dobro došel. Vredn. (Toplice na Dolenjskem) obiskalo je do 15. julija že 780 osob. (Ropar na javnem.) Kolar Jožef P. potikal se je v nedeljo zjutraj po Trstu ne vede kje bi se kaj okroglega dobilo. V ulicah „Via Corti" pride mu nasproti gospa z zlato verižico. „Tii le bi se nekaj dobilo", misli si kolar P. in resk po verižici. Zbežal je, kakor bi bili smodili za njim in kar naenkrat ga ni bilo nikjer. Pozno ponoči zasledil ga je pa policijski agent in ga je takoj prijel. („Dentsclier Verein") v Gradci je c. kr. na-mestništvo razpustilo, ker je prekoračil meje društvenih pravil. Bo pa že zopet javkanje po nemških listih o zatiranji nemščine in Nemcev po Štajarskem ! Eazne reci. — Prav amerikansko načelo. V Ameriki so tožbe na ločitev zakona prav navadne, a takega vzroka zakonske ločiti kakor zadnje dni, pa vendar sodnija še ni imela kmalo. Neka žena v Bermontu je tožbo vložila, v kteri prosi in zahteva, da se njen zakon loči. Vzrok temu je, da se hoče neki mož ž njo poročiti, ki je bogatejši, kakor njen dosedanji mož. Kaki duhoviti nazori; Se ve da nedolžna nevesta s takim vzrokom sodnijske ločitve ne bo dosegla. — Amerikanciso povsod amerikanski — tudi v samomoru. Nedavno je v Katanogi zamorec samomor včinil s tem, da je svojo glavo vtaknil v pisker vrelega olja. Nesrečnež je divje rjul, preden je bilo po njem. — Nič boljše ni storila ženska blizo Jerseja. Popila je precej veliko špirita, prižge klinček ter si gorečega o usta potakne. Zažgala je sama sebe in v grozovitih mukah končala. Res amerikansko! Telegrami. Petrograd, 20. julija. Žetev je povsod ne-povoljna. Ozimno žito po južnih pokrajinah je komaj srednje vrednosti. Popolnoma slaba pa je jara setev. Varšava, 19. julija. Iz Moskve sporoča se tukajšnim listom, da se je ondi včeraj na peterih krajih ogenj pokazal. Madrid, 19. julija. Včeraj zbolelo je na Španjskem 1885 osob za kolero, pomrlo pa 718 ljudi. Od teh jih je 5 v Madridu, 204 v pokrajini Valenzia, drugi pa po pokrajinah Soria, Salamanka, Badajoz, Huesia in Cuenza. Madrid, 20. julija. Včeraj zbolelo je na Španjskem za kolero 2005 ljudi, pomrlo pa 851. I>unajaka borza. (Telegrafično poročilo.) 21 julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 70 Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 83 40 4% avstr. zlata renta, davka prosta 109 n 05 Papirna renta, davka prosta 99 75 Akcije avstr.-ogerske banke 870 — Kreditne akcije .... 284 90 London ..... 124 [i 90 Srebro ..... _ _ Francoski napoleond. . 9 89 87 Nemške marke .... 61 n 30 Od 20. julija. Ogerska zlata renta 4% 98 gl. 85 „ papirna renta 5% 92 bO Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 97 75 „ Länderbanke 95 10 „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 564 n — „ državne železnice 299 20 „ Tramway-društva velj. 170 gl. 4% državne srečke iz 1. 1854 193 75 250 gl. 128 25 4% „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 18G4 500 „ 139 n 50 100 „ 167 75 „ „ „ 1864 . 50 „ 166 n 50 Kreditne srečke .... 100 „ 177 75 Ljubljanske srečke .... "¿0 „ 22 25 Rudolfove srečke .... 10 „ 18 50 Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice 114 1 80 „ „ Ferdinandove sev. „ 106 25 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. 104 „ — Umrli no: 18. julija. Feliks Lerch, pilarjev sin, 6 mes., Florjanske uliee st. 32, vsled katara v črevesu. — Jakob Dolinar, delavec, 44 let, Vegove uliee st. 9, pljučni emphysem. 19. julija. Rozalija Pichler, zasobnega uradnika žena, 32 let, Reber st. 5, vsled tuberkuloze v možganih. Tnjci. 19. julija. Pri Maliču: M. Weimershauser, zasebnik, iz Sehaffhau-sona — Filip Leuehter, zasebnik, iz Vratislave. — Vitez Marschak, e. k. vladni sovetnik, z družino, z Dunaja. — Leopold Sehiifer in J. W. Springer, trgoveea, z Dunaja. — Dr. B. Biasoletto, lekarnar, z družino, iz Trsta. — Alojzij Leban, trgovee, s sinovi, iz Trsta. — pl. Skarpa, zasebniea iz Reke. — C. Giseke, fabrikant, iz Reko. — Alojzija Blažič, zasebniea, s hčerjo, iz Gorico. — Josip Frallieh, c. k. poročnik, iz Celovca. — Alojzij Ricker, kadet, iz Gradca. — Angelo Ghega, kadet, iz Trsta. — Anton Aškerc, kaplan, Iz Št. Martina. Pri Slonu: D. Fritsche, tovarniški vodja, iz Solnograda. — Artur Leugnik, iz Trsta. — A. Bačič, zasebnik, iz Reko. — Antonija Eberth, zasebniea, iz Gorice. — Anton Catli, posestnik, iz Zadra. — Štefan Metikos, posestnik, iz Sela. — M. Milovanovič, posostnik, iz Oetinja. Pri Avstrijskemu carn: Mihael Lap, vojak, iz Gradca. Pi 'i Tavčarji: Karol Jablonoski, zasebnik, z Dunaja. _ Vitez G. Porenta, voletržec, z družino, i/. Trsta. — Franc Jelovšek, trgovee, s soprogo, iz Reke. Pri Južnem kolodvoru: Emanuel Bondy, konjski kupec, z Dunaja. — Jakob Klein, agent, z Dunaja. — Marija Res, vdova, iz Ljubna. — G. Merlo, zasebnik, iz Trsta. — Janez Šlivnik, trg. pot., iz Slave. - Janez Šeško, zasebnik, iz Planine. Žitna cena. Pšenica banaška 1 liklt. 7 gl. 92 kr., — domača 6 gl. 94 kr. — Rž 5 gl. 94 kr. — Ječmen 4 gl. 30 kr. — Ajda 4 gl. 96 kr. — Proso 6 gl. 28 kr. — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 3 gl. 80 kr. V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva knjiga: 9fSrn v &n6ztfe#f* Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl., po pošti o kr. več. vožnji red cesarjevih Iz Ljubljane v Beljak. O m o h ii i vlaki Postaje št. 2018 št. 2014 št. 201G št. 2012 po noci zjutraj dopoldne zvečer Ljubljana j. k..... 1215 6-40 11-40 6-35 Ljubljana R. k..... 12-19 6-44 11-45 6-39 Vižmarje...... 12-29 6-53 11-55 6-48 Medvode...... 12-41 7- 4 12- 7 6-59 Loka........ 12-56 7-17 12-21 7-12 112 7-31 12-38 7-26 Podnart ...... 1-30 7-48 12-50 7-43 Radovljica...... 1-48 8- 5 IIB 7-59 Lesce....... 1-55 8-12 1-24 8- 8 Javornik ...... 2-16 8-29 1-46 8-25 Jesenice ...... 2-27 8-39 1-57 8-33 Dovje....... 2-47 8-56 2-18 8-49 Kranjska gora . . . , 316 9 21 2-48 9-11 Rateče-VVeissenfels . . , 3-31 9-37 3- 3 9-24 Trbiž....... 348 9-55 3-20 9-38 Beljak j. k...... 458 11-30 4-50 10-24 zjutraj dopoldne popoldne zvečer Rudolfove železnice. Iz Beljaka, v Ljubljano. O »s o l>ii i vlalil Postaje Beljak j. k. . . . Trbiž ..... Rateče-Weissenfols . Kranjska gora . . Dovje..... Jesenice . . , . Javornik . . . . Lesce..... Radovljica . . . . Podnart..... Kranj..... Loka ..... Medvode . . . . Vižmarje . . . . Ljubljana R. k. . . Ljubljana j. k. . . št. 2017 št. 2011 št. 2U15 št. 2013 po noci zjutraj dopoldne popoldne 10-50 6-39 11-51 4-42 12-36 7-28 1-10 6-20 1- 1 7.44 1-30 6-39 1-22 7.57 1-46 6-53 1-55 8-22 2-19 7-19 2-23 8-41 2-43 7-41 2-30 8-47 2-50 7-48 2-56 9- 6 3-15 8-13 3- 3 9-12 3-22 8-21 3-27 9-29 3-44 8-44 3-47 9-45 4- 2 9- 3 4- 6 9-59 4-20 9-20 4-21 10-12 4-34 9-34 4-34 10-23 4-46 9-46 4-44 10-31 4-55 9-55 4-50 10-35 5- 10,— zjutraj zjutraj popoldne zvečer Vožnji red c. kr. priv. južne železnice. 2E M» ■ ■ ■ ■ Si ji» -^r T Postaj e Dunaj . . Miirzzuschlag Gradec . . Maribor Pragarsko . Celje . . . Laški Trg . Zidani Most Litija . . Ljubljana . Postojna Št. Peter . Divača . . Nabrežina . Trst . . . Odhod Prihod Jadru! vlak Brzovlak 7--10-29 12-28 1-49 2-16 315 po noci 351 zjutraj 512 „ 6-30 6-"2 „ 719 „ 8-16 „ 8-42 „ 715 10-36 1--2-27 zjutraj popold. 3-53 4- 9 „ 4-44 „ 5-29 „ 6-14 zvečer 7-55 „ 8-19 „ 8-53 „ 9-39 „ 10. 5 „ Poštni vlak zvečer po noč zjutraj 8-50 2. 5 6-8-20 9 — 10-30 10-40 11-40 12-33 1-29 3-37 4- 8 ;; 4-46 „ 5-54 „ (¡•30 zvečer dopold. popold. 1-20 popold. 5-20 „ 9-20 zvečer 1130 po noči 1210 1 45 2- 4 „ 2-45 „ 3-43 5 40 zjutraj 7-50 „ 8-22 „ 9'- 10-14 dopold. 10-50 „ Mešani vlak zjutraj Osolmi vlak 10-50 dopold. — 2-32 popold. — 3-35 „ — 0'- „ 0-- zjutraj 6'23 „ 6-22 7-11 zvečer 6-5S 8-32 „ 8-13 10-20 „ 9-21 zj. Prih. 1.58 po noči — 2-48 _ 3-59 „ — 5-40 zjutraj — 6-30 „ — ■ »- T »-¡Ni Ml«. ■■ ■■ kr. kr. Postaje Trst .....Odhod Nabrežina .... „ Divača ..... „ Št. Peter .... Postojna .... „ Ljubljana...... Litija....... Zidani Most ... „ Laški Trg...... Celje....... Pragarsko .... „ Maribor....... Gradec..... „ Miirzzuschlag ... „ Dunaj.....Prihod Jadru! vlak 8-30 919 10- 3 10-33 10-51 12- 7 1-24 po noci po noci 1-59 3- 2 3-29 4-55 zjutraj 6.57 „ 10-- „ Brzovlak 7-— zjutraj 7-32 „ 8-27 „ 9- 3 9-24 dopold. 10-52 „ 11-31 „ 12-40 popold. 1- 3 „ 1-20 „ 2-44 „ 415 „ 6 33 zvečer 940 „ Poštni vlak 10 — dopold. 10-51 „ 11-57 „ 12-54 popold. 1-21 „ 3- 7 „ 3-57 „ 4-59 „ 5-22 „ 5-42 7'13 zvečer 7-58 „ 10-25 „ 1-47 po noči 6-— zjutraj 6-30 7-17 8-31 9-25 9-51 12-20 1 15 2-22 2-47 3- 8 5-— 5-55 8-20 11-47 410 zvečer po noci zjutraj dopold. popold. Mešani vlak 710 8-44 11- 5 12-34 1-16 5-— 617 7-50 8-25 8-54 1115 12-30 4-35 9-35 po noci » zjutraj h M dopold. popold. zv. Prih. Osobni vlak 5 45 popold. 6-55 „ 8'12 zvečer 8-44 „ 9- 5 zv. Prih. Druge železnieiie zveze na Slovenskem. št. Peter—Hcku. Zirfnni Most—Zagreb. Št. Peter Reka . Reka . , Št. Peter Divača Pulj . Pulj . Divača Nabrežina Gorica . , Gorica . . Nabrežina . Odhod zjutraj zjutraj popold. zvečer 7- 5 9-15 4-20 9*40 , Dohod dopold. zvečer po noči 8-49 11-17 6.18 11-42 zjutraj dopold. popold. zvečer Odhod 5-45 10-25 5-25 815 popoldne zvečer . Dohod 8- 8 12-32 7-50 10-16 Divača -PuU zjutraj zjutruj popoldne zvečer . Odhod 7-33 9-15 4-52 8-57 dopoldne popoldne zvečer po noči . Dohod ii- 1-15 9-56 12-10 zjutraj zjutraj popold. popold. 5 — 7- 5 12-22 4-20 dopoldne zvečer . Dohod 8-15 11-46 4-26 8-22 Nabrežina—Goric«. zjutraj Odhod 4-— Dohod 6-40 zjutraj dopoldne zvečer zvečer 8- 9 10- 8 5-48 10-- 9- 4 11-23 6-59 11-37 zjutraj zjutraj popoldne zvečer zvečer Odhod 5-— 8-50 3-35 737 1030 Dohod fi-41 10-41 6 52 9- 8 — Zidani most Odhod zjutraj 4- 5 zjutraj 4-40 popoldne 12-55 zvečer 5-15 Zagreb . . . . . . Dohod 6-33 912 4-— 7-42 Zagreb . . Odhod zjutraj 8- 8 dopoldne 10-59 popoldne 1-15 -zvečer 6-40 zvečer 10-10 Zidani Most .... Dohod 4-20 11-20 1- 4 Prnfjcrsko- Kniiiž». Pragersko . . . Odhod zjutraj 3-35 zjutraj 9-35 zvečer 810 6-17 popoldne 115 11-35 popoldne 2-45 zvečer 11-20 zjutraj 5-20 . . Doliod 612 1-28 8- 7 Marll »or-Celov eo. Maribor . Odhod po noči 210 zjutraj 6- 5 dopold. 915 popold. 3- 5 zvečer 8- 5 Celovcc . Dohod zjutraj 5 32 dopold. 1011 popold. 1 52 zvečer 7-30 po noči 1116 Celovec . Odhod popoldne 1-55 zvečer 6-52 po noči 11-45 zjutraj 8'- zjutraj 5-— Maribor . Dohod zvečer 6 — zvečer 10-56 po noči 2-59 popoldno 1210 zjutraj 8- 8