s....—-ms* > q q o- ®©s*hxets. o 5 Posatneem številka* « E 1 krono. H z z '« ^FABOR* iatai* rani dtn« M*v*A g nt^aijo io praznikov, ek. 18. vrl * 'm fU.uceon cuniedaj*of» asa t« fctuc« S «al»itttoo 180 II. poiUtu« •0k\ ■ % č*trtt«faao 45 t-,m D«e^čno 55 K* H J fosernti po U\>p«voKu rotirate- ” taro**- b» MAMB#* JEABOBA«, j fiUUUBOR* Su4^m £tw S»w» ii * II »• ii B«a « ■ v« c iht« »*« »** *»* »•■ «a a • g»S»eEBBggBBBBEgggBBgSS^^ Lelo: li. Maribor, torek 27. septembra 1921. Posamezna Številka; 1 krono. r£'.b - UM5DSTCjXYO at« u«c*jta t KiaS* kora, J«rei&t;a ul. &, 4# JL ca#* •tropj«, ?«Lel«& uutarajb. SL 2Ž&. li VRhVJk ** nabija ▼ JroSIfevi ttjiei «4. 4, pntsič^e. A&ma. Tel»* f*B it v SH-. pHS poitne>6ak*rili «]*•-«a» ator. U«7S7# \ S& Biffočfl* i'rw» čmvrju fr* $m muo* -** at* ha nmaget » ■ x -M *. * *«nr* ««MAa >tm * at* N arm» Številka: 217. Moriitiri vos salotant! » Dne 15.—16. avgusta je zborovala v mednarodna konferenca za pomoč Rusiji/ Sklenjena je bila dalekosežna akcija, pri kateri so obljubile sodelovati vse yelike in manjše evropske države. Pogajanja so se nadaljevala v Parizu. Ker pa 16 bil izvoljen za predsednika mednaro-«06 komisije bivši francoski poslanik na carskem dvoru v Petrogradu, je nastal s sovjetsko vlado mučen spor, ki še danes ni poravnan. Vzlic temu, da pasirajo ffleje sovjetske države nešteti vlaki živil ,ri .drugih predmetov, se opaža, da po-■ 'nožna akcija zast3ja. Čistim človekoljub-°'m stremljenjem se je pridružila na eni ovedale. Priče Fakin. Čebin in Peskova žena, ki naj bi pričale vali odklonil, ker se nanašajo Je na Peskov dober glas, in nimajo pri razpravi nobenega opravka. Končno se jc Pesek ponudil sam kot priča o tern, da so obremenilne navedbe pod prisego zaslišanih prič neresnične, kar pa je sodišče odklonijo. S tem je bilo dokazovanje končano. Po govorih Klemenčiča iu zagovornikov ur. Lipolda iu dr. Fermevea jc bila razprava zaključena. Sodnik je nato objavil sklep, da bo sodba razglašena y ponde-Ijek ob pol 10. uri Razsodba. P tu j, 26. septembra. Danes popoldan ob pol 10. uri je sodnik Hudnik razglasil razsodbo, s katero sc g. Klemenčič oprošča »eulenburštva«, katerega je očital g. Pesku, ker se mu je v tera oziru popolno-ma> posrečil dokaz resnice. Obsoja pa se v plačilo globe 2000 kron, ker jc smešil Peska s »von Hintenburg« in »ljubico g. Š.«, ter ga s tem izročil javnemu zasme-ftovanju. Albanski napad na naše meje. LDU Beograd, 25. (Presbiro). Al- pred Klenio. Vlada v Tirani je osredo-banske čete ob naši meji so se ojačile točila v tem sektorju preko 3000 ljudi v veliko število, in sicer s četami, ki so in so njene čete prekoračila demarkacij-bile na fronti proti Miriditom. Odkar so sko črto, ki jo mi držimo že od 1 1918 dosla ta ojačenja, je postopanje alban- Potisnile so našo slabo predstražo nazai skih čet »aprarn našim postalo zelo ter zavzele nekaj vasi, med katerimi so izzivalno. Po vsem se sklepa, da pri- Aras, Dardn in Sinaj. Naša vojska ie zo-pravljajo Albanci napad na nase ozemlje, pet zavzela vasi v tem delu demarka-LDU t’ 1 h a s a n, 25. * septembra, cijske črte. Medtem so 20. t. m. neredne (Presbiro). V Albaniji se vrši velika mo- čete ponovno napadle naše čete na po-bilizacija. Vlada v Tirani je odredila, naj stojankah pod Klenio. Dne 21. t. m. je vsak okraj postavi še 50 mož, kar bi sledil napad albanskih regularnih 'čet. dalo 3500 vojakov. Vsi mobiliziranci se Napada se je udeležilo okoli 1000 ljudi Svet! Sprejmi našo deco! Vzemi jih iz našega pekla, kolikor imajo še moč1 rasti, živeti in biti podobni vsem otrokom, ki lahko glasno govore o očetih,, materah in bratih, brez strahu, da boder trpinčeni zato, ker niso deca rabliev. Usmilite se oirok, ki ne poznajo niti' trohice veselja, ki ga občuti dete zadnjega berača v srečnejših deželah! Kaj se bo pač zgodilo z njimi, ako me matere umremo preje kakor oni? Ne mislite za nas. Nam ni več pomoči. Mi ne gojimo upanj3, da bi prišle odt®d. Toda srečne bomo, polne materinske sreče, če bomo vedele, da je našim otrokom bolje. Site bomo slehrnega koščka kruba, ki ga bomo videle v mislih v rokah naših otrok, ko bedo daleč od nas. Segrele se bomo, vedoč, da so oni na toplem. Ničesar se ne bomo bale, v svesti si, da so oni na varnem. Se smrt bo nam materam veselje, zakaj umrle bomo v veri, da jih bo videla naša duša. Vzemite kar najhitreje deco od nas! Vsaka ura je dragocena. Sestradani, brez obleke, slabotni, ne borno prenesli zime. Srečni otroci srečnih dežel, prosite tudi vi za rusko deco! Ne smemo se podpisati z lastnimi imeni. Ne smemo niti izdati, v katerem delu nesrečne Rusije bomo končale svoje življenje. Nočemo zvaliti na sebe gnjeva naših tiranov. Ko pa bomo slišale, da je svet poslal po našo deco, vam jo privedemo — nobena sila nas ne vstavi, nikdo nam tega ne za-brani! Uslišite nas,:--- Tako se glasi pismo ruskih mater, umirajočih materi Ali še hočete s tras -nejšo ilustracijo ruske bede? Ali se bod^ zganila tudi jugoslovanska srca? mejo. 7- dvema lopoma ip 12 strojnicami. Al- septembra. banske čete so prešle na našo stran de-'zja~ markacijske črte. Z naše strani so se smo pošiljajo na jugoslovansko LDU, Beograd, 2S Presbiro poroča: Pooblaščen* viti. da naše čete niso prešle demarka- podvzeli vsi potrebni koraki, "da se al-cijske črte. rnarvefi se nahajajo daleč banski napad odbije ter vzpostavi de-od nje ria Črnem Drinu na postojankah markacijska črta. Odredbe proti padanju naše valute, LDU Beograd, 25. septembra, sirski komite je odobril Ker je delegat albanske vlade protesti- zakon ~ ;------ “ ral pri medzavezniški konierenci v Parizu sprejel proti temu, da so baje nekatere naše odseka. Podpisanih je bilo tudi nekaj obmejne čete na raznih mestih prešle, ukazov in odobrenih nekaj nujnih kreditov v Albanijo, se je ministrski svet na LDU Beograd, '25. septembra svoji današnji seji bavil s tem vprašan- (Presbiro.) Na današnji seji’mini^trska^a jem ter je določil zadevna navodila za sveta so razpravljali o ponudbi sindikata našega delegata dr. Spalajkoviču in francoskih bank glede zgraditve tvornic našega delegata v Parizu. Nadalje je za municijo in. orožje v naši državi bil na današnji seji odobren tudi pravil- Definitivnega sklepa še ni ter so vse nik, ki je bil izdelan v sporazumu z novinske vesti, ki so bile v zvezi s tem gospodarskimi krogi in ki omejuje objavljene, netočne, promet z valutami in devizami. Mini- V ZdFava ideja. Grško-turška vojna. Šnjc otvoritve lvovskega. velikega sem- LDU Beograd, 25. septembra. n[a’ na^ar se je podal h banketu v Ivov-Presbiro javlja iz Alen; Uradna poročila . ,ncstnl hiši v‘, spremstvu lvovskega od 2I>. t. m. poročajo, da so grške čete v0^v°de Grabowskega. Ko pa je stopi! v vzdržujejo v svojih novih postojankah av*°> ’e nekdo trikrat ustrelil proti 00 km vskodno od Dolire, njemu. Vojvoda je lahko ranjen, dočini - 0 . . je Pilsudski ostal nepoškodovan.- Po ban-, Atentat na Pilsiidskega. '•> • Jgta je odšel PHsu^ski k mostno glctftiH- . SLe. kicc inu jc občinstvo, prirejalo burne LUiJ Lvov, 25. septembra; Državni ©Racije,- :.,-v poplava r. PiI$itdskL?c. jc udeležil' dana-.v' Celju so napredni krogi, v prvi vrsti akademičtia omladina, osnovali ljudsko vseučiliče. Sklenili so prirediti celi niz predavanj o raznih znanstvenih vprašanjih našega časa. Predavatelj je važni kulturni sejalec. Osobito še v naših razmerah. Mi nimamo popularne znanstvene literature, zlasti še ne drobnih c.enih izdaj (pri Cehih „Chvilky", .Svetova knihovna itd.)" Marsikdo bi * vzel v roke znanstveno knjigo, pa ga splaši njen obseg in učeni izrazi. In vendar potrebuje znanstveno čtivo inteligent, da posveži in izpolni že pridobljeno znanje; potrebuje ga trezen in nadarjen delavec, da se v trenutkih počitka vglobi v duševni svet in tako lažje umeva velike časovne probleme. Potrebuje ga kmet, ki si je pri- sl sami nadevali pečat inferijornosli. To potrebo, ta duševni glad je treba vzbuditi. Uspehi Dancev, Čehovin drugih malih narodov nam pričajo, kako bujno se razrase izobraževalno delo, če padejo semena na pravo mesto. In nam je ireba v teh časih kar največ zdravih; rodovitnih semen. Vzroki sedanje krize, politične brezorijentacije in malenkostnega obzorja v največji perijodi naše narodne zgodovine leSe baš v zaostalosti, rekel bi, pohabljenosti kulturnega dela.. Naš izobraženec — uradnik, nčitelj — naše dijaštvo. inteligentnejše delavstvo in kmečka mladina pogreša duševne hrane, ne dobiva od nikoder inicijatfve in svetlih vzorov. Kulturna društva, kjer sploh obstojajo, so obsojena k živote-renju. Madame Politika je postala pre-več vsegamogočna in — vsevedna. Po večini pa ne sloni niti politična nazi-ranje na čvfttih kulturnih temeljih, tem-ie bolj stvar okusa in vsprejemljt- Stran % „T A B O R', WIari»o?, 27, septembra 192Iv celi Rusiji 112.582 slučajev obolelih. A' v-osti za sugestivne ali avtoritativne vplive. Ka? se ori nas dela in misli znanstveno, ne prodre v narodno jedro, temveč se zbira, kakor tanka plast na narodni površini. Časopisje se peča s samimi dnevnimi dogodki, ne poučuje, ce vzgaja. Dokler ne dobimo —- in pot je se dolga — popularnih razprav naših strokovnjakov o vseh tisočerih življenskih iti svetovnih vprašanjih, dokler ne bo našemu duševnemu iri man.uelnemu delavcu črtanje dobrih knjig vsakdanja po-treba — imajo velik pomen bas ljudska vseučilišča po nemškem vzorca. Danski vzorec ljudskih vseučilišč nam sicer tudi ne sme izginiti izpred oči — v naši agrarni državi je treba dvigniti deželo, če hočemo imeti mesta na dostojni višini vendar pa je za začetek tudi ta način eminentne važnosti, zlasti če se ne omeji zgolj na takozvane inteligenčne sloje, marveč pritegne k sebi tudi nianuelno delavstvo. Skrbeti pa je treba, da se ideja ljudskih vseučilišč razširi v vse večje kraje naše domovine Ni treba, da se povsod vrši enako_ število predavanj; ne gre za kvantiteto, temveč za kvaliteto in za obisk, ki ga dosežejo it večeri. Ce bi imeli med mladimi in mladostnimi intelektualci več ljudi, ki bi svoje osebne interese t ui n ta m položili na altar našega kulturnega napredka, bi se gotovo našlo dovolj predavateljev za manjša mesta ;n za večje kraje na kmetih. _ Ideja predavanj o raznih vprašanjih, ki se tičejo naše dobe, je zdrava in jo je treba iz srca pozdraviti. Treba je pozitivnosti, treba je, da postane naše na-ptednjaštvo več kakor lepo doneča fraza. Vojna nas je s svojimi velikanskimi posledicami poučila, da je čisto brez pomena kultura tzv. »gornjih desettisočev,* ako „riarodue mase" ne_ napredujejo, če preprosti državljan vživa v svojem neznanju in svoji duševni zaostalosti. Kaj pomagajo v;>i lepi programi o napredku, svobodi, itd. če pa napredne in svobodoljubne težnje zaostanejo na mrtvi točki. Pozdravljamo mladino, ki jo idealizem vodi na polje pozitivnega realnega del«. Ko bi !e bilo več Janušičevib tednov in več ljudskih vseučilišč, kakor jej ono, ki je te dni započeto delo. I—us. Notranja m zunanja politika. * Mnenje Karla Habsburga o dr. Korošcu. Zagrebška „Riječ“ prinaša razgovor nekega aristokrata z bivšim cesarjem Karlom. Karel Habsburg je trdno prepričan, da se bo zopet obnovila habsburška monarhija. Tekom tega razgovora je razložil svoje politične cilje in očrtal z vidika habsburške akcije sedanji politični položaj.. Habsburg računa, da bo podoirala njegovo stvar ziasti Anglija. Lahko računa tudi s pomočjo francoskih katolikov in Vatikana. Na fiiegovi strani je skoraj vsa Madžarska. Tudi dr. Beneš ne bo mogel zastaviti „toka zgodovine11 na Češkem. (G. Karel ima čudne pojme o češki zgodovini!) Najzanimivejši pa je pasus, Slovenski kmetje v Srbiji. (Dal .je.) Vj smo v petek zjutraj se'dli v Mišu na vlak, smo si želeli že, da bi bili čimprei doma, kajti po osemdnevnem potovanju, računajoč tudi še pot od doma, smo bili že vsi utrujeni in izmučeni. Ponoči smo se navadno vozili z železnico, a kjer smo prenočevali, je trajal sprejemni večer navadno do polnoči. Manjkalo nam je torej spanja in počitka. Vendar pa smo morali še v Čupriio, zadnjo postajo našega potovanja, ker tam smo bili napovedani in r-o nas pričakovali. Naš vodja g. inženir Lah, tajnik kmetijske družbe v Ljub-lani, radi tega .ni imel mnogo posla za vzdrževanje discipline. Res, nismo se varali. Ma kolodvoru smo videli že od daleč zastave, našo in srbsko. Po krasnem pozdravnem govoru in odgovru smo odkorakali v mesto: pred nami sokolski naraščaj ,desno- in levo pa šolska mladina. Navdušenja in razpoloženja nam niso kradli niti oblaki prahu, ki so nas obkrožal', kajti v naš pozdrav so pokali topiči ter zvonili zvonovi, Do-gl)c;vši po zopetnem dvakjr-tnem po^dra- v katerem Karel Habsburg izreka svoje mnenje v nezadovoljstvu na Hrvafskern in v Sloveniji. Ta pasus se glas; dobesedno: „67 poslancev iz Hrvatske je zapustilo beograjski parlament in mu odreklo pravno delavnost. Od 67 voditeljev jih je najbrž 50 za nič. Dasirnvno je Radič, kakor neprestano slišim, navdušen republikanec, ki sam aspirina na predsedniško mesto, so vendar njegovi volilci zvesti kralju, enako tudi največji del njegovih strankarskih tovarišev. To smer zastopa v Hrvatski ljudski stranki dr. Maček.’Tudi od dr. Korošca, ki je j nekoč uživat moje posebno zaupanje, j pričaku jem, da bo s časoma spremenil j svoje in tras; gen trio stališče in se spomnil J na obljubo, katero sem dal nekoč njemu, Šušteršiču, voditeljema Frankove stranke dr. Horvathu in dr. Franku, ko ie bil tekst manifesta še določen". — To je mnenje Karla Habsburga o šefu Slov. ljudske stranke. Mi sicer še vedno mislimo, da je p;. Korošec pozabil na simpatije in obljube Karla Habsburga, dasiravno z ozirom na njegovo poliko v opoziciji nismo daleč od tega, da svoje mišljenje o njemu temeljito iz-premeriimo. Radovedni smo, ali bo dr. Korošec šel mirno preko te Karlove i,:jave ati pa se bo izvil na stari jezuitski način, češ, stvar ni resna. Pripomnimo, da njegovemu „lajbžurnalu“ ne manjka mnogo, pa lahko postane glasilo katoliškega Karla. Saj je klerikalcem v praksi vseeno, kdo jim primore do oblasti in moči, 61 Preiskava v Baranji. Na prošnjo na-’še vlade jc naročila angleška vlada svojemu poslaniku v Budimpešti, da odpotuje v. Baranjo ter preišče, v koliko so naše pritožbe glede postopanja Madžarov z našimi ljudmi v Baranji, upravičene. Angleški poslanik sedaj že več dni na raznih krajih preiskuje,- zaslišuje priče in sprejema vse pritožbe in celo fotografije, ki prkazujejo madžarska nasilstva. Dognano je mnogo madžarskih zločinov. Vse zbrane dokumente je poslanik že odposlal svoji vladi v London, ki bo skupno z zavezniki podvzcla primerne koržke, da se ti zločini občutno kaznujejo ter da dobimo primerno zadoščenje. * Vprašanje Burske v novi fazi. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je nastopil kot posredovslsc med Avstrijo in Madžarsko. Dne 23. t. m. se je vršil v Heinburgu sestanek med njim in avstrijskim zveznim predsednikom dr. Schoberjem. Dr. Beneš je stavil predlog naj bi se vprašanje Sopronja reševalo ločeno od vprašanja Burgenlanda. Avstrija bi priznala pripadnost Sopronja Madžarski, zato pa bi madžarska takoj izpraznila ostalo ozemlje in takoj razorožila tolpe. Ta predlog je stavil minister dr. Beneš izza konference z mad. žarskim zunanjim ministrom grofom Banffijem. O tem predlogu razpravlja sedaj avstrijski zvezni svet. Rezultati trenutno še niso znani. Soc. demokrati zastopajo stališče, da bi se lahko razpravljalo o možnosti glasovanja v §o-pronjskem ozemlju. Velenemci so proti odstopitvi Sopronja. Bilo bi bolje, ničesar sprejeti, kakor pa prevzeti razvaline Burgenlanda. Krščanski socijslci še niso zavzeli svojega stališča. Ako ne vu, enkrat s strani šolske deklice, v za nas določeno stanovališče, smo zapazili na dvorišču vodnjak ter ga dobesedno obsuli, deloma, da se umijemo, deloma, da si pogasimo žejo. Zaman nas je uve-raval hišni gospodar, da je za nas pripravljeno pivo in naj ne pijemo vode, nič ni pomagalo, voda je bila vendar bližja nego pivo. Čuprija jc povsem drugačna nego Niš ter leži približno v sredini med njim in Beogradom. Mesto šteje okrog 7000 prebivalcev, ter ima tudi gimnazijo, hiše ‘ sloju v ravnini ob straneh široke, kilometer dolge ceste; ob straneh pa se. nahajajo le prav kratke ulice. Po obedu smo sc odpeljali na zunaj mesta ležeče državno posestvo. To je ekonomija, Ki meri 800 ha, torej zelo velika in ima temp primerno tudi vse potrebne stroje Za obdelovanje in obratovanje. Na poslopju se še , poznajo sledovi avstrijskega gospodarstva, nekaj so po begu Srbov vendarle morali uničiti, sicer bi ne bila njihova slava ostala popolna. V tej ekonomiji se nahajajo hlevi za vso kmetsko živino od konj do ovac. Tu sc odgajajo mlada plemenska živinčdu za kmctoval- bo sporazum dosežen, bo posredovala z odločno akcijo mala antanta. * Kako separatisti mistiflctrajo javnost. „RijeČ‘l poroča, da je v Zagreb dospelo več angleških socijalistov, med njimi znani bolgarofil Buxton. O njihovem prihodu so biie oblasti obveščene, a gospodje so dopotovali pred napovedanim časom in obiskali Stjepana Radiča. To je seveda njihova stvar. Najznačilnejše na tem pa je to, da jih je Radič peljal v okoliške vasi in — pokazal svojim republikanskim kmetom, kako visoke zveze ima z inozemstvom. Radič je hotel naivno novdariti: glejte, za nami stoje Angleži. Republika bo! — Drugi značilni slučaj separatističnega zaslepljanja javnega mnenja se je dogodil istočasno v Zagrebu. Radič je prevel in izda! znano knjigo Scignobosa in Matiusa „Histoire contemporaine". Dobra knjiga, ki jo potrebujemu zlasti v naših čaših. Nenadoma pa izda vlada ukaz, da se mora ta prevod — zapleniti. Kakšen škandal: svobodoljubna knjiga, ki jo čita s ponosom vsak Francoz, je v JSgoslaviji prepovedana. Separatistični krogi so to hitro razkričali urbi et orbi, celo naši klerikalci so zaregljali. »Hrvat* je te dni objavil oster napad na Pribi-čeviča, spisan v slabem francoskem jeziku in podpisan od popolnoma neznanega »Francoza" H. Jourdaina. „S!tandal“ je bil popolen: o reakciji ni več nobenega dvoma. No, pa pride „RijeČ‘‘ in razjasni situacijo: Stipica Radič je izrabil to priliko in dodal prevodu članek „o svetovni delavski in kmetski revoluciji"; povrh tega pa je knjigo opremil s številnimi opazkami protidržavne tendence. Knjigi je priložen tudi od vlade že davno prepovedani načrt „ustave hrvatske kmetske republike". Scignobosovo znamenito delo je moralo postati knjiga za Radičeve demagoške eksperimente! Zvit je Radič,, le njegovi statisti okoli „Hrvata* imajo šepave noge. Bsievtia kronika. — Vojaške vaje po vinogradih. Od vseh strani nam prihajajo pritožbe, da uporabljajo vojaki prisvojili vajah v mariborski okolici tudi \miograde. Vemo sicer, da stoje vojaki pod strogim nadzorstvom častnikov, toda tako strogo io nadzorstvo ne more biti nikoli, da bi se tu in tam tudi uc zgodilo kaj, kar ni dopustno. Poleg tega pa so vsled vaj prizadeti posestniki vinogradov tudi vs!ed tega. ker ne morejo opravljati nujnih del pri sedaj dozorevajočem grozdju. Vsled tega prosimo vojaško oblast v interesu dobre stvari same, da v bodoče prepove vaje po vinogradih, osobito še ker se s tem vzbuja med nervoznim ljudstvom samo nepotrebno nerazpoloženje na-pram državi in vojaštvu. — Tatvina na pošti v Budimpešti. Med vožnjo od glavne pošte do pošte v predmestju .v. Budimpešti je izginila iz poštnega avtomobila zapečatena poštna vreča s ^denarnimi pismi, v katerih se je nakajalo skupno 1,800.000 kron. O tatvini še ni nobenega sledu. — Kolera v !Rii§iii strahovito razsaja. Glasom statistike je bilo od prvih pojavov do 23. avgusta t. 1. ugotovljenih v cc in to samo izbrane in priznane pasme. Ker smo morali tudi sesti in zavžiti, kar nam je pripravil prijazen g. ravnatelj s svojim uradništvom, je bila že tema, ko smo se vračali nazaj v Čuprijo. Kdor še ni videt tovarne za sladkor, je moral drugo jutro zgodaj pokonci, a ni mu bilo žal, kajti zanimivo je videti te 'velikanske tovarniške naprave za pranje in rezanje sladkorne pese ter ekvatorje in pumpe, katere ženejo parni kotli, :ki rabiio za obratovanje osem do deset vagonov premoga na dan. Sedaj je tovarna stala. Njeno velikost pa si lahko predočimo, ako pomislimo, da rabi 80 vagonov pese, da pride v pogon ter da fa-bricira, ako ima dovolj pese, 80 vagonov sladkorja na dan. Tovarna je zgrajena po najnovejšem sistemu, postavil jo je komaj f. 1912. neki češki konzorcij ter je tudi sedanji njen ravnatelj Ceh. Avstrijci so imeli za čas okupacije tovarno v.o-bratu, ob umiku pa vendar niso imeli časa, da bi jo uničili, razdejali so samo en trakt. .(Dalje prihodu,'«';.') Ch* prila je bilo 369 slučajev,maia 1.824 junija 29.604, a julija že 61. 861 slučajev._ Samo v prvem tednu avgusta je bilo prijavljenih 7.762 novih slučajev. Kakor se poroča je epiderfija med rdečo vojsko že malo ponehala, vendar pa še zahteva ogromno žrtev . — Neumestna šala. Nek kmet iz zagrebške okolice je peljal na trg voz sena. Med potom mu je nekdo seno na zadnji strani užgal. Kmet, ki je sedel spredaj na vozu, tega ni prej zapazil, kakor da je bil cel voz v plamenih. Sam ni mogel ničesar rešiti in tako mu je cel voz sena zgorel. Vsled te neumestne šale trpi kmet 10.000 icrou škode, — Neresnične vesti o naših univerzah. Novinski ured poroča uradno: »Hrvat« od 23. t. m. je zopet objavil vest, da so baje namerava iz finančnih ozirov iz Za- . greba v Beograd premestiti gospodarska fakulteta, polovica zagrebške tehnične fakultete ter da se bo popolnoma odpravila celotna medicinska fakulteta v Ljubljani. Kakor smo pooblaščeni objaviti, prosvetni minister kategorično d*3" mendra te {vesti kot popolnoma izmišlja ne. — Italijani proti Štedijtt^prittiorsks mladine v Jugoslaviji. Na civilne komisa* rijate političnih okrajev v Julijski Bene' čiji je izšel ukaz, naj ne izdajajo potnih listov dijakom srednjih šol, ki bi hoteli PO' tovati v Jugoslavijo, da tam nadaljujejo svoje študije. Ta ukaz se tiče vseh dijakov, brez razlike do petega razreda. Samoobsebi je umevno, da je ta prepoved vzbudila med našim zavednim ljudstvo«1 veliko nezadovoljnost, osobito še, ker j_e jasno, da hočejo Italijani s tem prepreči' ti izobraženje naše mladine, s tem, da ji*11 ;uc dajo potrebnih šol v materinem iezj-. ku, na šole -v Jugoslavijo jim pa zapiral pot. — Nove menične golice. Uprava državnih monopolov je dala izdelati novo emisijo meničnih golic, ki bodo veljale za .vso državo. •— Podporo brezposelnim V rAngi«j?j Churchill jc imel v Dundecju govor, kjeS jc dejal, da jc vlada po premirju izdala 105 milijonov funtov steriingov za podf poro brezposelnim. To je doslej največj# podpora, ki jo je doslej kaka država na J svetu dala v ta namen. Amerika je gledd brezposelnosti mnogo na slabšem. Ako bi bilo manj stavk, bi bila dežela veliko na: boljšem in bi mnogo laglje milila bedo« — Padel v vrelo vodo. V nek# gostilno v Zagrebu je prišel dimnika? ometati. V kuhinji se je nahajal 41etni sinček gostilničarja. Bežeč pred „huditrf možem“ je padel v lonec z vrelo vodo, katerega je dekla postavila s štedilnika na tla ter se tako nevarno opekel, d* je kmalu na to vsled opeklin umrl. — Drzen vlom v Ljubljani, V- petek med opoldanskim odmorom st» vdrli dosedaj neznani storilci v trgo* vino s čevlji Viktorije Cerar na Jurči- čevem trgu v Ljubljani. Drzni vlomilci so pri belem dnevu popolnoma izpraznili in odnesli vso zalogo'čevljev. Na srečo je vzela ga Cerar 19.000 K, ki so se nahajale v blagajni, opoldan pri odhodu seboj. « — Italijanski kralj potuje v Trst. V času od 10. do 20. oktobra namerava italijanski kralj posetiti nove provincije. Obiskal bo celi tridenški okraj, Zgornjo Adižo, Benečijo in Trst. Spremljala ga, bosta ministrski predsednik Bonomi iti senator Salata. — Povodenj na Španskem. \t Nettila del Palancar na Španskem poročajo o veliki povodni. Okoli 30 hiš se jo porušilo. Voda je stala ponekod nad 2 in pol metra visoko. Enajst oseb se je utopilo. Poginilo je mnogo Živine. Skoda znaša riad milijon. — Zasebna detektivska agencija v Zagrebu. Zagreb napreduje’: Po vzorcu drugih svetovnih mest nomerava_ informativni zavod „Globus“ ustanoviti zasebno detektivsko agencijo ter je že prosil za tozadevno dovoljenje. Po ^rugih mestih so se take agencije dobro obnesle. — Jugoslovenska boljševiška eks. pozitura se je ustanovila na Dunaju pod vodstvom pobeclesjla poslanca dr. Lemeža. Dennria imajo baje silno mnogo »>z ruskih virov ,T A B O R* Stran 3< — Požar v Rušah. V nedeljo popoldne okrog pol 2. ure je začelo go-^ti gospodarsko poslopje »na Hlebiče* vera* v Smolniku pri Rušah. Ruška požarna bramba se je ravnokar vežbala, je sprejela to vest ter je takoj cdri-tiila na lice mesta. Z neverjetnim trudom ie_ brizgala vodo nad 60 m visoko na gcrišie, ki leži na hritu. Požrtvovalnosti požarne brambe se je zahvaliti, se riožar ni razširil tudi na bližnji ?°zd. Zgorelo ie nad 300 stotov sena, Wr ie posebno ob letošnji suši hud Udarec za posestnika, g. Viktorja Glazerja. Požar je najbrž povzročil kak niajfar", ki je s svojo pipo neprevidno Goreča ladja na morju. „Daily _ poroča iz Kapstadta, da zi Maip r _____________ 400 tnilj od rta parnik „Port Augusta v platnenih. Pomoč je na potu. — Iz' diplomatske službe. Dr. ^idvko Barle, dipl. ataše poslaništva v vashingtonu, je imenovan atašejem razreda pri našem konzulatu v Gradcu. ( 7" Siavka v Avstr!]!. Po jedva 5fončani stovUi železničarji so stopili v stavko poštni uradniki in ženske pobožne moči, ki zahtevajo preureditev Pačil n ih razredov odnosno zvišanje plač. — Zdravniška vest. V torek, dne k m. ob 6. uri zvečer se vrši v Kolodvorski restavraciji na Pragerskem ^borova seja mariborskega zdravniškega čustva, h kateri so vabljeni tudi vsi *ovariši neodborniki. . — Ukinjenje potnih legitimacij. Minister za notranja dela je izdal najdbo o ukitijenju potnih legitimacij za Notranji promet. , — Gospod pokrajinski namestnik ‘Van Hribar odpotuje za nekaj dni, Vs!ed česar ne bo sprejemal ta teden Nobenih strank. — Pasji sanor na deželi. Prejeli Srno: Citali smo, da je pasji kontumac v mestu olajšan v toliko, da se psi z Nagobčnikom lshko prosto gibajo. Kaj Pa je s psi ria deželi? Naši psi menda Jjiso slabši nego mestni. Prosimo merodajne činitelje, da se usmilijo tudi pasje raje na deželi ter ji vendar že enkrat dovolijo toliko časa omejeno prostost. iariborsk«? vesti.' Maribor, 25. septembra. m Draginja. Združene strokovne or-' ^nizacijs mariborskih državnih in zu-^bnih uslužbencev so pričele najostrej-^ boj proti vedno bolj naraščajoči dragici. vsled katere preti tako javnim, kot ^sebnim uslužbencem in njihovim družinam v najkrajšem času pogin, ako ne Prido takojšnja pomoč. Vse stanovijske Organizacije so se strnite, da se bodo skupno borile proti neznosni bedi, katera ,c nastala. Poleg drugih sredstev uarne-^vajo vsi mariborski stalno plačani u-s^žbenci, ne glede na politično pripadnost, velik javen protestni shod, na kameni bodo razpravljali o načinu, kako se draginja najuspešnejše zajezila, ka-‘:° spraviti pod streho stotine brcz&ta-'l0vanjcev, kako preskrbeti za bližajočo , zimo Zadostne množine kuriva in dru-Življenskih potrebščin po kolikor u-Jfodnlh primernih cenah itd. Zanimanje za res Človekoljubno akcijo jc vsestrar 1 govski pomočnik Pelikan. Ko pa je uvi 1 del, da nima sreče, jo je odkuril. ! m Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. V soboto krog pol 21. ure je končala pred mariborsko poroto tri dni trajajoča rszprava proti Karlu Živku iz Ciglenc pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki je bil obdolžen, da je lanskega leta 7. aprila ubil svojo ženo in povzročil smrt svojega dva tedna starega otroka. Porotniki so se iz poteka razprave uvedli, da je Živko kriv umora svoje žene, kljub temu, da je dosledno tajil ves čas in taji tudi še sedaj, ter glasovali za krivdorek z 8 glasovi proti 4. Vsled tega je bil Živko obsojen na smrt na vešalib. Natančnejše poročilo prinesemo v porotni rubriki v prihodnjih dneh. m Strašna nesreča bi se bila kmalu zgodila včeraj ob en četrt na 20. uro na križišču železnice in Tržaške ceste pri bolnici. Ob tem času se je vrcčala v mesto z vozom družba, obstoječa iz 10 os?b. Železniška zagraia je bila odprta in prostor pri prehodu skrajno slabo razsvetljen. Jedva pa je pasiral voz zadnji tir, sta pridrveli s koroškega kolodvora z veliko hitrostjo dve lokomotivi, od katerih prva, ki je vozila s hrbtom naprej, ni imela spredaj niti luči. Srečnemu slučaju je zahvaliti, da je družba, med katero so bili tudi majhni otroci, ušla strašni nčsreči. Dovoljujemo si merodajne činitelje Južne železnice opozoriti na ta slučaj in strogo zahtevati, da. se napravi red, predrio bi zahtevala ta nepojmljiva zanikernost svoje žrtve. m Aretacija. Radi prepovedanega povratka je biia aretirana Marija Neubauer iz Hajdina pri Ptuju; Fani Wein-zerl je bila aretirana radi tatvine; obe sta bili oddani v sodnijske zapore. m Nesreče. 62 letni mizar Južne železnice Vincenc Golob je -sedel na drevesu ter pazil na grozdja. Zgubil jc ravnotežje ter padel precej globoko. Pri padcu si jc zlomil desno nogo pod kolenom. — Elza Pečul, 15-letna učenka je padla ne cesti ter si poškodovala levo roko. — 40-letna Terezija Novak je padla med konje ter zadobila težko rano na glavi. Vsem je prožil rešilni oddelek prvo pomoč. m V olika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstno salonske godbo prof. Ivubička 1253 H že od prvega prepira pripravljenega, od-jku. »če je Kipida res prava slika, .svoje prtega v žepu, proti Serajniku. Zadel je; matere, pač razumem, koliko si moral ti, Serajnika tako nesrečno, cia mu je prere-; moj zaščitnik, trpeti, ko si jo izgubil. Zato al veliko srčno žilo in Je zabodeni po j upam, da mi boš, ko si sam toliko trpel, preteku nekaj minut vsled notranjega iz-[tem raje pomagal v boju za Kipido!« krvavljenja izdihnil. j »Tako je,« jc odgovoril Afroditin sve* Trnjek jc svoje dejanje priznal in se'cenik. »Dozdeva sc mi, da so me bogovi zagovarja!, da je sunil proti Serajniku'sami izbrali, da popravim krivico, ki jo je popolnoma brez pomislika, razburjen od \ zagrešila usoda proti veličanstvu ljubezni, pijače in jeze, ker ga je poprej Serajniki ki gospodari vsakomur in vsem.« oklofutal. £Vi razpravi pa se ni iiotel več j »Kolikor jaz poznam Kipido«, je naida-spomniti na dogodek in je trdil, da je sto-j Ijeval Melanip, »— seveda jo poznani šaril dejanje v popolni pijanosti. Priče solino iz tega, kar sem slišal, se mi zdi, da potrdile, da jc bil Trnjek na veselici res j bo tvoj boj uspešnejši kot je bil boj za To-močno pijan. fjoso; upam seveda, da te Kipida ljubi. To- Porotuiki so soglasno zanikali stav- josa je bila mirna in udana. ter .ie svoje ljcno jim vprašanje na uboj, soglasno pa- občutke skrivala, a Kipida je podedovala so potrdili vprašanje, da je ubil Serajnika , po svojem očetu in dedu nekaj njihove v popolni pijanosti. Obsojen je bil na tri < okrutosti, bas toliko, da je trdna in od-mescce zapora. Posilstvo iu rop. ‘ r Ivan Vesenjak, 30 let star, dninar v Tibolcih na Ptujskem ločna, kar pa ne kazi njene ženske nežnosti. Najvažnejše pa je, da si pridobiš nje- tesar polju, postal pozimi in spon . |no ljubezen. Mogoče je, da se ji siromašni .1 kioar Ze davno dopada. a vzgojena in v a-) c jena bogastva in razkošja niti z da Jeka ni za zenske, mov ali sc Kakor roparska zver je imel na , . di 19-1 za ptujsko p0111jsjj|a c|a bi lahko postala njegova. No, okolico skrajno nevaren človek osobdo v prvem trenutku dovolj ke, k, so sc vračale u Ptuja do-, tidopadeš, za to imam oddaljile od sredine mesta | dovolj clokazov<0|joiuon)a vegfi sloveB. , iškega in nemškega jezikaj kep volčji pes. čiste pasme,J r pisavi in besedi, ki jel ''.v..; u «1» »o voffiji pe»- osie pasme, i t pisavi in mesecu, <>gof!« v Mijtiiji | *-—• . TržaSke «e*le. Motorno koio »c po ceni proda. Poizve se mi Ttžaški „ cesti Hi. Avto-deJnica Jiijr. 511 2-1 1000 K izplačam bitemu, ki mi pravočasno naznani primerno in redno stanovanje, obstoječe i/. dveh sob in kuhinje, ki še ni oddano drugi stranki. 1510 'M Naznanila na »pravo „Tabora“ pod s|ev. 1510. S j Ugodna nakupna priložnost! Pianino, s strunami križem in koviuastim vložkom, prvovrstni zdelek tvrdke Pelers & Co., Lipsko, polil in lep ton, v brezhibnem stanju, sc radi odpoto-vanja po nizki, ceni proda pri gospe j Marti Poli, lločo št. 5, J, nadstropfa (zraven cerkve). 1302 2—1 Na prostovoljni javni dražbi se bo proda-a dne 28, in 29, septembra Q O O uri dopoldan j razna konfekcija, trgovinska oprema, več omar jz in brez stekla, stojala in police z in brez stekla, blagajna, obešalniki, več 2 m visokih zrcal, ženske doprsniee in voščeni modeli, ženske obleke in plašči, kožuhovine za ženske, moške obleke, površniki, otroške obleke in površniki ter razno drugo blago _ 1500 85 ® , -jgjl izvršuje prav vsa v to široko spadajoča Jifj dela. ?ma edino zastopstvo v JugosSa-10 j vi ji za stavbeni sistem s „Tektonom“ (0 gh za Jesene strehe velikih rasprtin po sS* ®0a®®B0®aigisEai3!!naiii@l b Jugoslovansko inženirsko i H podjetje, družba z 0. z. Maribor, Vetrinjska ul. 30 Tehnična pisarna in stavbeno podjetje. stemu ,.K!b!er“ Soinklsžuio lia 1, obrtni razstavi v Mavibort S ru, odd. J, Jjt *tojn1ea St. 7. 14131 3—3 jjjj HIWWfs?iMiči!5n(5imni[iiifini¥i ssaasis Iv prostorih bivše modne trgovine poletij v sio • “duktov v Bos 2-1 trgovinska komisija d» d. v Sarajevu prevzema zastopstva ih Kupim večjo množino m 1435 (in tudi drugih trdih drv) Iranko vagon nakladalna postaja. Cenjene ponudbe na naslov .DRVA* poštni predal, št. 21 MARIBOR Vpčje ren&mirano električno 11 a pfTOMebliiem westH-.se radi drnziii-skih razmer ceno proda. Ponudbe res-nftf reflektantov po«! .,T!l«ktrn‘< na npraro lista. * J. FEKMERi Gosposka ut. št. 24 1503 *jvj M’ . j ................. ssmoprodajo od raznih m * sloveniti v s vrb o upeljave slovenskih pf ' osni iti Hercegovini, kakor tudi vDaltfl ’ ciii in Crni srori. Ceniene ponudbe na zaorali našlo •> »ill m® 'msmmsmzmm&AJ Zavod za straženje in zaklepanje ¥ ' Mariboru Ugodna-priiika za nakup!j **■”« . _ „ Radi odpolovanja proda gosp, Marta Polz v *"*• ”*10 V *•*««. M M*T Hočah št. 5, i. nadstr. sledefin predmete: ! **»©****. Seadi ss»remi|an|@ 2©sess,!8t_ l lepa spalna soba iz trdega (orehovega) lesa, otoraan, zrcalo za oblačilnice, miza, z usnjem previs- r-eni stoli. — 1 navadna spalna soba iž trdega lesa. — t pisalna miza iz trdega lesa, omare, mize, stoii, ku-liiivjrika posoda. — Proda se skupno ali posamezno j od 25. t. ni. naprej. 1501 žiils vozov. — §»©s&s«?8a w pfssrnfS sianlifta ulita 2. -' :j Podpirajte slovenske tvrdke i 7Tt3W USI < WS3& MSS& .-v-- Mm3š~ Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev, ^as^SSSSfcSKSSf 9B*®S*S?S?. S^^0sgew^.3ar->19«ePfflBMtf.*.%tw.«CTiawmaiEcyffy>g ' 7°[o državno investicijsko posojilo L 1921 v szrsosu dinarjev 500,000,000. s VPIS Minister financ kralfevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na temenu Uredbe z dne 27, VI,-1921 Ost 7941 vsakonjene s čianorn 130 Ustava porivfje na vpis ( 7°J0 držav, investicijskega posojila v nominalnem znesku D. 500,000.000. določenem amortizacijskem načrlu, ki je na obveznici natisnjen* Posojilo je zavarovano z hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni. proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekfa. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice -SO let po žrebanju. Posojdo bo kotirano na vseh domačih borzah. ■ Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalini državnim obveznicam, uživajo papilarno varnost, morejo se polagati kakor Kavcije, u potrebi j iva ti za fonde, ustanove, depozite pri vseli javnih blagajnah in privatnih poduzetjih. Obveznice se morejo lombardjrali pri Narodni.banki kra* Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisib. Obveznice in kuponi lega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor 1qdi vseh laks in pristojb v kraljevini. 1 o posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splosnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršen je započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest. potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan a! pari v kosih no Din, 10@, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti .--o 7% na leto ter se izplačujejo dekui-zivno brez vsaiiega odbitka v polletnih kuponih in to .15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajaicah in zalo pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka, koleka in lakse. Pni kupon se izplačuje 15. marca 1922. V'teku 10 let sc to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponudit? izplačilo' v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja ud 50 ief. Amortizacija počenja- 4 leta po emisiji, ler se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-. cev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Beograd, meseca julija 1921. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. 13tn 53^g£s®as@eaE3seB sjjssssssssess m Minister financ dr, Kosta Kumanudi I. r, iSKSSEESmsSSZS S8U3SaSSH2 ’^S^SŠoiS^;^sSSS^S!SI^BSSSS^. vi ':i«5thik in izderi V KOS2OTCM ~ tistea; MarlborsBfa tiskarna d,^