Ameriška Domovi ima 7$;-: 'J - . AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 102 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MAY 25, 1953 LETO Lin —VOL. Lm Dulles: Posvet Velikih štirih bi bil zdaj brez pomena Najprej naj Sovjetija ustavi agresivne vojne v Koreji in Indokini, pravi Dulles. NEW DELHI, Indija. — Ameriški državni tajnik Dulles je izjavil ob priliki svojega obiska Indij e, da po njegovem mnenju more imeti nikakega smisla sklicanje konference Velike Četverice, dokler so komunistične armade v Koreji in Indokini in dokler bo Sovjetija nadaljevala 2 blokiranjem avstrijske mirov-fre pogodbe. Dullesova izjava je bila kakor ^rzel curek na velika upanja angleških in francoskih vodite-^j'ev, da bodo Združene države Pristale na konferenco s Sovjetsko zvezo kmalu po konferenci jelike Britanije, Združenih dr-zav in Francije, katera konferen-Ca se ima vršiti prihodnji mesec v Berlinu. Bodal je, da so Združene drža-^G> “dasi so prepričane, da če Sovjetija prične splošno vojno, ti° s tem samo pospešila svoj ko-hec> vendar zaskrbljene, ker bi *ak spopad utegnil povzročiti Uničenje vsega svetaV’ Bulles je ponovil izjave predalnika Eisenhowerja, da Sovje- ZVIŠANJE MEZD PRI GEN. MOTORS Sporazum med General Motors družbo in CIO United Auto Workers organizacijo za višje mezde. prav lahko odpravijo to atmo-!fero medsebojnega nezaupanja, ?e nadomestijo svoje mirovne asede z mirovnimi dejanji. 'Sovjeti naj pripomorejo do °nčanja vojne z Zdr. narodi v f'Ureji. Dokler se bo nadaljevala a agresivna vojna, je težko zaupati njihovim miroljubnim beldam. Oni lahko ustavijo agresivno y°ino proti državici Laos v Indo-U'- Lahko se sporazumejo' za vstrijsko mirovno pogodbo, o eteri se vrše pogajanja že se-ein let in v katerih so dajale ^Padne sile koncesijo za kcnce- Nato je Dulles dejal, da želijo Uierikanci pomagati manj srečaj11 narodom sveta, toda za več-morejo igrati vloge sv. Bodite zagotovljeni, da Ame- a’nci nič rajši ne plačujejo vi-. davkidv kakor drugi ljud-Qe’. ie rekel Mr. Dulles, “toda s 1 s° dovolj inteligentni da poznavajo, da njihova dežela e Uiore nikoli biti otok prospe- fitete, DETROIT. — General Motors korporacija in CIO United Auto Workers unija sta se sporazume-da spremenita obstoječi petletni kontrakt, da se bo na tej spremembi lahko zvišalo mezde in druge dobrine 350,000 delavcem, ki so zaposleni pri tej korporaciji. Sporazum je bil dosežen, ker so posamezne stavke v štirih tovarnah na srednjem zapadu, ki izdelujejo razne dele za avtomobile, ogrozile ohrometi avtomobilsko industrijo. V tistih štirih tovarnah j-e zaposlenih 135,000 delavcev. Walter P Reuther, predsednik CIO avtomobilskih delavcev, je izjavil, da bo unija začela nemudoma pritiskati tudi na ostale izdelovalce avtomobilov za podobne spremembe kontraktov. Polet s potniki preko Severnega lečaja iz Evrope v Azijo To je prvi polet s potniki pre ko Severnega tečaja. OSLO, Norveška. — V soboto je odletelo veliko potniško leta lo, v katerem je bilo pc-leg posadke, tudi 40 potnikov, preko Severnega tečaja iz Evrope v Tokio. Letalo Hjalmar Viking je odletelo z letališča v Oslu v soboto ob 10. dopoldne. Kot prvo pri stajališčsi na 7,553 milj dolgem poletu je bi določen kraj Thule na Greenlandiji, kjer je letalo pristalo ob 2:19 podpoldne. Prihodnji kraj pristan j a je v Anchor age, Alaska, kamor je imelo prispeti letalo v nedeljo ob 1.20 zjutraj. Dejanski letalni čas za celotni polet je preračunan na 33 ur. Štirideset potnikov, ki so na letalu, tvori osebje norveške voj ne bolnišnice v Koreji. ------o----- Kmalu po tem naznanilu je naznanil James B. Carey, predsednik CIO Electrical Workers unije, da je tudi ta unija izposlovala od General Motors korporacije slično spremembo kon-trakta za svojih 40,000 delavcev. Tito obeta, da bo ostal zvest Zapadu Senat je odglasoval štiriletni termin za governerja Poleg governerja naj bi bilo v 4-letnem terminu vključenih tudi 5 eksekutivnih uradnikov in državni senatorji. COLUMBUS, O. — Ohijski senat je odobril ter poslal zbornici poislancev zakonski predlog, ki predlaga štiriletne termine za governerja, pet ostalih izvoljenih administrativnih uradnikov in za državne senatorje. Zdaj je potrebna tri-petinska Joseph Žele umrl V petek zjutraj je po trimesečni bolezni umrl na svojem dicmu na E. 152. cesti v Collin-woodu splošno poznani slovenski pogrebnik J os. žele p., d. Z-rzinov Jože, v častitljivi starosti 86 let. Saproga Terezija mu je umrla 27. aprila 1947. Tukaj zapušča pokojnik 4 otroke: Louis, Mrs. Josephine Hir-ter, Mrs. Justine Girod in Joseph ml; 9 vnukov in mnogo sorodnikov. Sin Henry je umrl 1. 1918, sin Ferdinand, ki je bil vojaški letalec, je bil ubit v letalski nesreči 1. 1919, sin August pa je umrl leta 1934. Pokojni J os. Žele je bil rojen v Slavini pri št. Petru na Krasu, kjer zapušča več sorodnikov. — Tukaj je bival 53 let ter je bil izučen mizar. Leta 1905 je začel trgovino z železnino, leta 1907 pa je 'Otvdril pogrebniški zavod. Prvi prostor je imel na E. 39 St., potem na E. 61 St., leta 1917 pa na E. 65 St., v St. clairski naselbini. Leta 1927 je .odprl še en pogrebni zavod na 452 E. 152 St. Bil je vsestransko delaven na društvenem ter narodnem polju ter je bil ustanovni član Društ-Naprej št. 5 SNPJ, Društva Jugoslav Camp No. 293 WOW, !večina glasov v zbornici poslan- kjer je bil večletni predsednik, Pravi, da ne bo nikoli pozabil1 cev, da pride predlog na glasova- Društva Slovan št. 3 SDZ. Pred pomoči, ki jo je dobil V naj- nje v novembskih volitvah. Za bolj črni uri Jugoslavije od Igovernerja pa ni potrebna nika- dokler jo bo obdajal -oce- ^izerije in siromaštva.” S helikopterji iščejo Pobegle kaznjence Marquette, Mich. — .šest k ^jencev, ki so pobegnili iz tu-v Bnje jetnišnice in se skrivajo jij^^^ovih, iščejo s pomočjo he-g0°ferjev, iz katerih opazujejo kaki °Ve s®boj, da bi odkrili 0 Med za kaznjenci. ^voboditev časnikarja Vla^lR0’ Bgipt- — Tukai je: 'kar- 1 z,Pustila egiptskega časniki}'^ Georges Fahmi-ja, ki je Že a,retiran pod obtožbo špiona- £«owe*s 88»««®; Ufi pD°Poldne h>ldne in d62ni prši. Vremenski prerok pravi: oblačno in toplo, zvečer med grme- Anglije in Amerike. BEOGRAD. — Predsednik Tito je 20. maja izjavil, da bo Jugoslavija ostala zvesto ob Zapadu, neoziraje se, kaj bo storila ali dosegla Sovjetska zveza s svojo mirovno ofenzivo. “želimo si dabrih odnošajev.s Sovjetsko zvezo, toda nikoli ne' bomo pozabili pomoči, ki sta nam jo dali Amerika in Anglija v najbolj Črni uri naše zgodovine”, je rekel Tito. Tito je govoril pred diplomatskimi misijami in letalskimi atašeji iz raznih držav, razen iz držav sovjetskega bloka, ob priliki proslave 10-letnice jugoslovanske zračne sile. Proslava se je vršila na letališču v Batajni-ci. Tito je dalje dejal, da' si Jugoslavija želi prijeteljskih odnašaj ev s Sovjetska zvezo in sosednimi deželami in da je ni sram tega javno1 priznati. ZAHTEVAJTE UNIJSKI ZNAK Delavci, trgovci, društva, zahtevajte na vseh svojih tiskovinah unijski znak! Delavci, poglejte vsako tiskovino, če nosi unijski znak, in če ne, zavrnite jo, ker tiskovina brez unijskega znaka je prišla iz skebske tiskarne, kjer se ne plačuje delavcev, da bi pošteno živeli! Zahtevajte unijski znak v svojo lastno korist in zboljšanje delavskega položaja! ka nadaljna akcija. Preden je bila resolucija sprejeta, je riastala v senatu debata zaradi dodatka, .ki bi preprečil guvernerju ostati v uradu dva zaporedna štiriletna termina. — Dolatek, ki ga je predložil senator Fred L. Hoffman, republikanec iz Cincinnati j a, ni omenjal governerja Lauscheta, toda je bi lo jasno, da je bil proti njemu naperjen. Predlog oziroma dodatek je bil poražen. ------o------ Samcata ženska je prebrodila Atlantik v mali ladjici NASSAU, Bahamsko otočje.— V petek je prijadrala semkaj 38-letna angleška hišna gospodinja Mrs. Ann Davidson, ki je v 23 čevljev dolgi ladjici sama samcata prevozila široki Atlantik. Pred njo je poidvzel ta poizkus že njen mož, ki je hotel pred štirimi leti prebroditi Atlantik, pa je moral svoj poizkus plačati z življenjem,. Po tej tragediji je žena sklenila, da bo še ona tvegala to nevarno podvzetje, ki se ji je tudi posrečilo. Iz Anglije jo je vodila pot preko Španije, Gibraltarja, Casablance, Kanarskih otokov, Dominike, Anti-gue, Nevisa, St. Thomasa in Deviškega otočja na ameriško celino. Vprašana, če bi še tvegala' tako potovanje, je samo »b sebi umevno odgovorila: “Seveda! — Čemu ne?” Bodi previden in pazljiv, pa ee boš izzognil marsikateri nesreči! leti je bil član več društev in ustanov, ki so bile med tem razpuščene, kot pevskega društva Edinost, Slovenskega Sokola, Srca Jezusovega i. dr. Dalje je bil član različnih drugih organizacij, kakor Cuyahoga Funeral Directors Association, Ohio Funeral Directors Ass’n. Zelo aktiven in vnet član raznih kulturnih ustanov, pevskih in mladinskih zborov in prav tako je bil vnet za pomagati domovini. Pogreb blagopokojnika bo jutri, v torek zjutraj idb 9. uri iz pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St., v cerkev sv. Vida ob 10. uri in od tam na Calvary pokopališče v družinsko grobnico. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! Mary Perko Po dolgi in .mučni bolezni je preminula na svojem domu Mari Perko, rojena Gregorič, 8614 Capital Ave., v starosti 81 let. — Pokojna je bila doma iz fare Št. Jernej, vas Ambrus na Dolenjskem, odkoder je prišla sem pred 55 leti. Spadala je k Društvu sv. Rešnjega Telesa. Tukaj zapušča žalujoče hčere Mary, Louise Mismas, sinove Anthoiny, William, Ignatius, vnuke in pravnuke. V Aspin, Colo., zapušča sestro Antonijo Vidich. Pogreb pokojne bo v torek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in od tam na pokopališče. Mary Strauss Včeraj zjutraj je umrla v Womans bolnišnici Mrs. Mary Strauss, rojena Kumčl, stanujoča na 1386 E. 30. St. Bila je stara 73 let. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Zakraj škovega pogrebne- Kako neusmiljeno se komunisti in njihovi sopotniki norčujejo iz vlade Združenih držav! Edwin S. Smith, bivši osebni predstavnik predsednika F. D. Roosevelta in bivši član vladnega delavskega odbora, verjame, da vodijo Amerikanci bakteriološko vojno v Koreji, ne verjame pa, da se nahajajo v Sovjetski zvezi taborišča suženjskega dela. DRZNOST KOMUNISTOV ne pozna mej, toda njihovi sopotniki in ostali “progresivni” te vrste kljub temu ožigosajo za fa- znal, da je njegova agencija razpečavala “fotografije”, ki prikazujejo ameriške čete, kako vodijo v Koreji bakteriološko vojno. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice šista in nazadnjaka vsakogar;, ki Prav tako je priznal, da je često si upa podvomiti o kakovosti- in vrednosti svobode in demokracije, kakršno oni propagirajo, — vsako preiskavo o njihovi izdajalski konspiraciji pa označujejo, kot “preganjanje čarovnic”. Vzemimo na primer slučaj Ed-wina S. Smitha, ki je bil osebni reprezentant predsednika Roosevelta na delavski konferenci v Ženevi leta 1933 in od leta 1934 do 1941 član National Relations Board-a. V štirih slučajih je Smith prisegel, da ni bil član organizacije, ki propagira nasilno' strmoglavljenje ameriške vlade in le- gost na sovjetski ambasadi v Wash: ngtonu. Dalje je priznal, da je kot član Labor Relations Board-a konfe-riral s Harry Bridgesom, delav skim voditeljem na Zapadni obali, ki je bil obsojen zaradi krive prisebe, ko je prisegel, da ni član komunistične partije, kar je. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, če se je udeleževal Bridgesom sej te partije, češ da iga odgovor na to vprašanje inkriminiral. Smith verjame, da vodijo A-merikanci v Koreji bakteriološko j vojno, ne verjame pa, da bi ta 1940 je zanikal pred kongres- 'nahajala v Sovjetiji taborišča za nim preiskovalnim odborom, da suženjsko delo. bi bil član ali simpatizer komu- Smith je eden izmed mnogih nistične partije. Toda ko ga je vladnih uradnikov, ki so imeli senatni odbor za notranjo var- ključne položaje v administraei mest pozval, naj odgovori, če je ji in ki so se zatekli k svojemu zdaj ali če je bil kdaj preje član | ustavnemu priviegiju, ki jim da-komunistične partije, ni hotel je pravico molka na vprašanje, odgovoriti na to vprašanje, češ če so komunisti, da bi ga utegnil tak odgovor m- criminirati. Edwin S Smith lastuje in vodi zdaj fotografsko agencijo, ki kontrolira v tej deželi prodajo vseh slik, posnetih v Soivjetiji, j Poljski, češkoslovaški, Vzhodni Nemčiji, Romuniji, Kitajski im Ni torej nobeno čudo, če komunisti in njihovi simpatizerji smrtno sovražijo senatorja McCarthy a in Jennerja ter kongres nika Veldeja, katerih odbor je zdaj razkril, kako neučinkovita je bila Rooseveltova in Trumanova vladna administracija drugih po komunistih kontroli- svojem postopanju proti komu-ranih deželah. Odkrito je pri- nistični konspiraciji! Obsodba avtomobilista ti je ubil z vozilom ri dečke PAINESVILLE, O. — Henry Imrey iz Mayfield Hts., voznik avtomobila, s katerim je 12. aprila ubil tri dečke-kolesarje (o čemer srno točasno poročali, op. ured.), je bil obsojen pred okr. sodiščem na 20 let ječe. Imrey je takrat izgubil kontrolo nad svojim vozilom ter zavozil ž njim v.tri dečke, ki so stali ob neki poštni tružici preč od ceste na trati pred neko hišo na Bishop Rd. Takratna preiskava je dognala, da je bil pod vplivom alkohola Imrey, ki ni oženjen, je zaposlen kot električar v Thompson Products Tapco tovarni v Eucli-du. Sposobnosti jet - bombnikov WASHINGTON — B-47 stra-tojet bomnilc je preletel brez vmesnega pristainja v 24 urah 12,000 milj. -----o----- Eksplozija v tovarni NORTH HAVEN, Conn. — V tovarni kemikalij Carwin Chemical Co. je nastala eksplozija, v kateri je bilo ranjenih osem mož. ga zavoda. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ctb šestih. Podrobnosti jutri. Matthew Miatich Umrl je Matthew Matich, bivši hišnik v cerkvi sv. Pavla. Rojen je bil na Hrvaškem in star 69 let. Pogreb bo v torek ob 9:30 zjutraj iz Golubovega pogrebnega zavoda. Rosenberga imata že možnost pomiložcenja še neznane tajnosti sovjetske špionaže so vladi važnejše kakor njuno življenje. WASHINGTON. — Krogi ju-stičniega departmenta so dali razumeti, da imata zakonca Rosenberg še vedno priliko izprositi si pomileščenje smrtne kazni, če se odločita, izdati kar vesta. “To je činitelj v vsakem takem slučaju,” so izjavili gori o-m en j eni krogi. Zdaj je bilo naznanjeno, da je bilo zakoncema, ki čakata v Sing Sing jetnišnici izvršitve1 smrtne kazni zaradi svojega vohunstva v prid Sovjetske zveze, povedano, da jima je upati na pomileščenje, če se odločita govoriti. Toda to, so izjavili krogi ju-tjčnega departmenta, jima je bilo povedano že prej, preden je' predsednik Eisenhower odklonil njuno prošnjo za pomiloščenje. Rosenberga pa sta samo trdovratno vztrajala, da sta nedolžna — Vladi je več na tem, da bi dognala podrobnosti špionaže, kakor pa da bi posadila obsojenca na električni stol. Povratek letalcev-odlič-njakov v Zdr. države TRAVIS LETALIŠČE, Cal. — Tukaj je v soboto pristalo letalo, s katerim sta se vrnila iz Koreje dva najodličnejša ameriška jet-pilota — Capt. Joseph McConnell in Capt. Manuel J. Fernandez, ki sta oba skup sestrelila iz zraka 30 sovjetskih MIG letal. Asesment— Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. bodo pobirali nocoj ases-menit. Nov X-ray aparat— Slov. zdravnik dr. L. Ukmar, ki ima svojo ordinacijo na Waterloo Rd., je pred kratkim dobil nev roentgen (X-ray) aparat. Lep uspeh koncerta— Cerkveni koncert pevskega zbora “Lire,” ki se je vršil sno-či ob 7:30 v cerkvi sv. Vida, je bil prav lep uspeh. Cerkev je bila nabito polna ljudi, ki so prišli poslušat odlično petje Marijinih pesmi. -------o------- Slovenska pisarna 5116 Glas* Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 ROŽNI VENEC. — Otroci s požrtvovalnostjo prodaj a j o vstopnice za nedeljsko ligino igro. Napravite jim veselje in kupite vstopnice od njih. Njihovo mormebitno nadležnost smatrajte za vnemo za dobro stvar. VAJE za dramo “Rožni ve-Danes zvečer ob 7:30 skupna vaja vseh igralcev. Pridite točno. Nadaljne vaje po navodilu. — P. Intihar, režiser. KULTURNI VRT. Seja in sestanek jutri (torek) zvečer ob 8 v Slovenski pisarni. Torej ne danes! Pridite polnoštevilno jutri. Razgovor tudi o novem kipu. — A. Grdina. MOLITVENIKI (Večno življenje) se spet dobijo v naši pisarni in sicer z rdečo ($2) in zlato ($3) obrezo. nec Amerika bo oborožila Abesinijo WASHINGTON’. — Združene države so se odločile, da bodo opremile in izvežbale abesinske vojaške čete. Pod pogoji vzajemne obrambne pogodbe, ki je bila podpisana pretekli teden, bo poslala Amerika v Etijop.ijo posebno vojaško misijo, ki bo vežbala abesinsko vojaštvo v rabi modernega orožja. Steak za kri PORTLAND, Me. Neka tukajšnja restavracija je ponudila zastonj sto kosil s sočnimi steaki enim, ki darujejo vladi nekaj svoje krvi. NAJNOVEJŠE VESTI TOKIO. — Zavezniški mirovni pogajalci so pozvali na “tajno” sejo za korejsko premirje ter predložili nov načrt Združenih narodov, da se konča mrtvilo, ki je zavladalo zaradi vprašanja onih komunističnih vojnih ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov. — General Harrison, glavni delegat Združenih narodov pri pogajanjih za premirje, ni teh govoric ne potrdil ne zanikal. CLEVELAND. — Dve doma narejeni bombi sta eksplodirali in poškodovali dvoje domov na E. 115 St v bližini Bellflower Rd. Ranjen ni bil nihče. ST. LOUIS. — Včeraj zjutraj je v bližini tega kraja v gosti megli strmoglavilo na zemljo letalo, pri čemer je bilo ubitih šest ljudi, ki so bili vsi v službi letalske družbe, ki je lastovala letalo. Ameriška Domovina zn Hi'i in »erestiav. ti ,A>* mJSSZS-m 6117 St. Clair Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 102 Mon. , May 25, 1953 Dr. an: Pod pepelom Da ne govorimo o Francozih, Belgijcih, Norvežanih Dancih itd. Anglija bolje pozna psihozo slovanskih narodov, tako izgleda vsaj, kot pa, drugi. In Anglija pozna tudi bolje psihozo Nemcev in Italijanov kot pa drugi. Izza velikih besed državnikov Nemčije in Italije se skriva “revanža,” katera ni prav nič več tajnost, ampak je že javna grožnja. Legitimni predstavniki velikih demokratskih strank Čehov, Rusov, Ukrajincev, Poljakov, Slovencev in drugih slovanskih narodov nimajo besede, ne pri NATO ne pri svobodnih uradnih predstavnikih Zapada. In vendar so to ljudje, ki poznajo do dna razmere tam preko, narodna hotenja, narodna demokratska naziranja, dušo svojih narodov. Ti ljudje, ki bi morali pravzaprav sedeti kot pravi narodni zastopniki svojih zasužnjenih narodov, nimajo pristopa niti do miz tajništva Združenih narodov. Ti predstavniki se ne morejo posluževati svojih uradnih zastopnikov, ker so ti agenti njihovih komunističnih vlad in zato se njihove besede ne čujejo in se njihove izjave ne vpoštevajo. Pred kratkim je skupina čeških pravnikov in politikov v begunstvu predložila “Združenim narodom” (kako neumna je ta beseda!) svoj memorandum pod naslovom “Pod srpom in kladivom.” V tem memorandumu slika ta skupina demokratičnih Čehov vsa grozodejstva komunistov. V tem memorandumu pa se daje tudi zgodovinski pregled nastanka narodne češko-slovaške države, borb teh dveh narodov pod Nemci in Mažari pod Avstro-ogrsko in se jasno označuje tudi nelojalna in izdajalska politika sudetskih Nemcev v čehoslovaški državi. Podčrtavajo se tudi doku-mentarično vsa grozodejstva Nemcev za časa vojne. Je to pravi zgodovinski dokument, kakršnega bi si želeli tudi mi Jugoslovani. Toda, komaj je bil ta memorandum predan tajništvu Združenih narodov, že so se oglasili naj večji nemški list proti Čehom sploh. Newyorška Staats-Zeitung, največji nemški list v Severni Ameriki, ki izhaja že 105. leto je prinesla zasmeh-Ijiv uvodnik v svoji nedeljski izdaji 19< aprila. Ta list s potvorbami resničnih dejstev prikazuje Čehe kot rablje Nemcev in imenuje memorandum “Boehmisches Maerchen” (češka bajka). Nemci zahtevajo odkrito vse svoje stare nemške meje (s Prusijo vred) na vzhodu, na jugo-vzhodu Sudete in kot gre sedaj tudi novi val neonacizma po celi Nemčiji tja doli do — JUGOSLOVANSKE meje, potem je jasno, da pripovedovanje “Volksdeutscherjev,” da bomo vrnili stokrat vse “windischerjem,” da mora imeti vsa ta “hajka” velik vpliv na nemško politiko že v bližnji bodočnosti. Adenauer ni samo predsednik krščansko-demokratske stranke v Nemčiji in predsednk nemške vlade, ampak je tudi sam Nemec; ki mora poslušati narodno voljo. Nemški generali pa bodo s svojimi soldateskami napravili “svoje dolžnosti” do svojega' naroda temeljito. Italija ni samo pristavila svoj lonček z vodo k ognju NATO-a, ampak je tudi že, stavila popolnoma neženirano svojo “pečenko” v ponev. Uvodnik največjega laškega v Ameriki izhajajočega dnevnika “Progresso” od 28. aprila t. L, kateri izhaja v New Yorku,,(piše politični urednik Leo di Stefani) prinaša zahtevo, da se nemudoma odpokliče laški poslanik v Washingtonu, Tarchiani, ki, da sedi na tem mestu že polnih osem let, ter se ga pošlje magari v Adis-Abebo . . . Sedaj so drugi časi, piše. Na to mesto mora priti mlajša in bolj sodobna moč, ki bo znala na prepričevalni način prikazati položaj in potrebe Italije predsedniku Eisenhowerju in ga pridobiti za to, da se Bela hiša odloči čim prej pozitivno za laške kolonije, za Trst, za novo važnejšo vlogo Italije v Sredozemlju itd. itd. Ako omenjamo le še malo Dansko, ki je bila za časa vojne okupirana od Nemcev, kako se pritožuje, da Nemci z ameriškim denarjem zgrajene šole v spornem ozemlju na dansko-nemški meji izrabljajo za germanizacijo danskih otrok, mislimo, da smo približno povedali dovolj jasno, da pod “pepelom” vseh teh evropskih obrambnih gibanj, ki imajo le mir in varnost na jeziku, tli vijoča žerjavica, katero je treba prej pogasiti, predno se pristopa resno k vprašanju OBRAMBE svobodnih evropskih narodov. Ta obramba namreč ni samo proti komunistična, ampak je tudi OBRAMBA TLAČENIH IN OGROŽENIH NARODOV PROTI VELIKIM ŠOVINISTIČNIM NARODOM NEMCEV IN LAHOV. To naj bi Washington dobro premislil, da brez sodelovanja (in to aktivnega) begunskih predstavnikov narodov, ki bodo imeli legitimne pravice vsaj take, kot jih pri-zrfava sam Washington predstavnikom totalitarnih režimov, ki predstavljajo samo komunistične stranke, ne pa narodov ni mogoče govoriti o kakoršnemkoli obrambnem načrtu. kjer so i Nemci i Italijani s svojimi revanžami. Narodi izza železne zavese vedo, kaj jih čaka, ako Bela hiša prezre to psihološko dejstvo. Ti narodi se bodo borili v obupu za svoj NARODNI OBSTOJ proti Zapadu na strani komunistov. To uči — Azija! Sem in tja po Pennsylvania Poroča Majk Pittsburgh, Pa. — Pred nedolgim se je sestal v našem mestu odbor naše države, ki proučuje državne jetnišnice, namreč, kako ravnajo s kaznjenci in zakaj je zadnje čase toliko nemirov in nezadovoljnosti po jetnišnicah. Ob tej priliki je imel eden izmed odbornikov zelo pomenljiv govor, v katerem je dejal med drugim tudi tole: “Med zločinci, .s katerimi so napolnjene naše jetnišnice, pa komunisti je neka sorodnost v njihovem mišljenju. Oba, zločinec in komunist menda mislita, da sta upravičena, da sta deležna! bogastva, ki ga drugi ustvarjaj«. “Mi svobodni ljudje, ki spoštujemo postave in zakone in pravice svojih sosedov v družbi, cenimo svobode.'. Zločinec jo ne, ker napade svojega bližnjega in mu dela krivico in škodo. S tem si oprti zločin, za katerega je kaznovan s tem, da mu je odvzeta (Svoboda in je obsojen na zapor. Svobode zločinec ceniti ne zna. Tudi ko odsluži kazen, premnogi svobode ne mara, zopet pade in greši in zopet je v ječi. Tam ga potem država redi na stroške davkoplačevalcev. Na tisoče kaznjencev moramo rediti z našimi davki, denar, ki bi se lahko porabil za kaj drugega, pa moramo rediti te nekoristne člane naše družbe. Ti ljudje s svojimi zločini nam kradejo iz žepov naš zaslužek. “Tem podobni so po mišljenju tudi komunisti, ki hočejo živeti pod diktaturo', ki pleni onim, ki ustvarjajo bogastvo in daje onim, ki nimajo pri ustvarjanju nobenega deleža. V tem oziru sta kakor dva bratca zločinec in komunist. Mnogim se bo to zdela čudna primera, pa če jo temeljito. premislite, pa je dobra. “Ko prebiram lcot član tega odbora razna poročila jetnišnic in vidim, kako nekateri kaznjenci kar pošiljajo ultimatume svojim predpostavljenim uradnikom po jetnišnicah, si mislim, da smo oni, ki moramo za te izkoriščevalce našega bogastva skrbeti, da so lepa na varnem, na gorkem, hranjeni, z dobro zdravniško icskrbo, naravnost bedasti, da to trpimo. Mi te oskrbe zunaj nimamo, si jo moramo drago kupiti. Lopov v ječi, ki me napade na ulici, okrade, ali celo ubije, pa', ima vse to v ječi. Čas je, da bi začeli mi vsi o tem več misliti, namreč, kako bi te .ljudi po naših jetnišnicah spravili do nekega proizvajanja. Kdor ne dela, naj ne je! Naše jetnišnice bi bilo treba postaviti na čisto strogo, busineško stališče. Producirati bi morale toliko, vsaj kolikor imamo; z ornimi, ki zločine vršijo, stroškov in sitnosti. Kaj bi imeli no si je kuhal, ko sem vstopil. Na mizi pa je imel par časopisov iz Chicago in slovenski list iz New Yorka. Kaj tudi te liste bereš? Tudi, čas imam, da ne vem kaj z njim, pa si z branjem iste ga preganjam. Tam le, ongavi veliko bolj hitro množe, ka- Matt jih ima, pa mi jih da, ko jih prebere. Potem se pa z resnim obrazom obrne proti mizi in je dejal: “Tam, pri tistem chicaškem listu so pa res trapasti ljudje in presneto trapasti so tudi njegovi dopisniki. Poglej, tamle v enem tistih listov sem bral dopis iz Gowande, N. Y., pisal ga je neki James Dekleva. Opisuje ta trapa, kako se je v starem kraju s svojim župnikom prepiral. Nekoč pravi, da' ga je župnik prišel vprašat v gostilno kjer je igral, če ima dovoljenje. Ta brihtni dopisnik Dekleva pa pravi, da je vstal in mu je pokazal zadnjo plat. To je pa olika, kaj ne! Če te kdo ogovori, pa mu pokažeš zadnjo plat. Dekleva je lahko tak ali tak, ampak uredniki, ki tako le “izobraževalno” berilo tiskajo, so pa še večje trape, kakor je Dekleva. “Veš na kaj me tioi spominja?” je vprašal Nick, na to pa nadaljeval: “Na tiste brezmiselne ljudi, ki se po straniščih podpisujejo. Kakor da njihova imena ne' zaslužijo boljšega protokola, kakor so protokoli po stenah na straniščih.” “Ja ljubi moj Nikolaj,” sem jaz posegel vmes, “vsak je naj rajši tam, kamor spada. Poglej nekatere ptičke, .kako lepo čedno gnezdece si spleto, kakor bi ga 'iz same pavole naredili. Pa vzemi smrdokavro, ta pa plete gnezdo i blata in odpadkov. Vidiš!” “Saj bo menda res tako, drugače bi ljudje tako ne delali, kakor delajo;.” je odvrnil Nick. In tisti Dekleva, ki je s ponosom zapisal, kako je zadnjo plat pokazal župniku, pokomentira nekaj o današnjih razmerah, da je starem kraju še dosti takih ki verujejo tisti “gospodi ki ovratnike zadaj zapenjajo:.” Deklevi je pa žal, da ljudje več in bolj ne verjamejo in verujejo onim, ki znajo naprimer, kakor on “zadnjo plat” pokazati, kadar jih kdo kaj vpraša. In to svojo filozofijo kar s solzami zaključi v očeh tako le: Potem se lahko: vidi, da je še dosti takih, ki verujejo zaslep-Ijevalcem namesto, da bi se učili v šolah moderne znanosti.” Tie! je sicer ponovitev, kar je že preje povedal, ampak v tem stavku mož potoži z veliko žalostjo, “da zaslepljevalcem ver-j-e-mo, ampak moderne znanosti 'se pa ne gredo učit v šole Kakšen čuden svet je to, ali ne? vladne stanovanjske stavbe. Prostor je bolj v središču mesta, kjer bodo postavili pet p« sedem nadstropnih stavb. Vlada bo potrošila za te stavbe nekaj nad dva milijona dolarjev. Ali se Stricu Samu v tem businessu izplača ali ne, ni mogoče natančno vedeti, ker ni pri roki tozadevnih poročil. Eno je pa, da vlada s tem precej konkurira s privatniki. — Autom-obilske nezgode se to kor so se lani. V okolici Pitts-burga je bilo lansko leto tekom prvih treh mesecev okrog 179 smrtnih slučajev. Letos se je to število dvignilioi precej nad tristo ali skoro za 45% od lani. Lju- dje padajo v teh nezgodah, kakor v kaki vojni. — Stari slovenski dn hrvatski jpijonirjii tudi tukaj ali gori v Sharpsburg, ali na druga pokopališča. Te dni je preminul znani Blaž Bogovich, ki je bival v Swissva-le. Pokopan je bil dz cerkve sv. Marije v Rankin u in pokopan pa na katoliško pokopališče v Brad-docku. Na North Side je preminula Mrs. Rose Vereš, članica Slovenske ženske zveze. Pokopana je bila iz cerkve sv. Nikolaja. Bila je vdova že več let. Pokojem naj počivajo v miru, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! usmiljenje do takih, ki svobode i Saj bo rojak Dekleva še iz kože ne marajo, ampak si sami pomagajo iz nje s tem; da vršijo zločine, mi jih moramo potem pa rediti z našimi davki. Potem pa Še s svojimi upori diktirajo, kaj jim moramo vse dati. Saj zahtevajo skoro pečene* golobe, da bi jim sami leteli v usta.” Ko sem čul njegov govor, ki je bil oddajan na radio, sem tudi jaz postal precej takega mišljenja, kakor govornik. Menda še skočil, če se te reči ne bodo kaj kmalu spremenile, namreč’ če se ne bodo šli ljudje v njegovo šolo učit moderne znanosti kako1 se komu “zadnjo plat” pokaže! Taki le tiči pišejo v Prosveti o moderni znanosti! Za počt! Prosveta si res lahko čestita, ki ima take “moderne znanstvenike” za dopisnike. Pri nas v starem kralju so rekli takim “znanstveni-Ikom” hlevarji! Kadar so prišli v v nobenem letu ni bilo toliko.-1 Metliko, so rekli, da je vsa Met- uporov po naši jetnišnicah, kakor zadnje čase. Saj ti kar ugrabijo stražnike in uradnike, potem pa ultimatum, to in to nam dajte, če ne hem pa to in tako. Ako lika po njih dišala. Tukaj pa vsa Prosveta po n j ih diši. Dobes tek, komur to ugaja! — Ali to pomeni boljše čase ali slabše, ne vem. Gospodarski ve- ho šlo tako naprej, bodo kaznjen- ščaki napovedujejo, da bo v dru- ci, ki zunaj v pošteni družbi na svobodi ne znajo živeti, kmalu zahtevali, da bo v ječi moral dobiti še vsaik svoj automobil, pa šoferja, da bodo Iclpove vozili na sprehode. Nam se bodo pa davki navijali! — Pa se je le ogrelo in kmalu bomo hodili na izlete in piknike. Pred kratkim sem obiskal svojega prijatelja Nicka gori v North Braddcicku. Ravno juži- gi polovici tega leta padla proizvodnja jekla v Zdr. državah. Nekaj iz razloga, ker je nekaj jeklarn radi draginje ukinilo, ali pa omejilo svoj obrat. Vsled tega bodo zlasti gradbeniki, ki grade privatna domovanja prizadeti, ker za marsikaj ne bo takegai jekla in železa, kakoršnega bi št radi. V Bridgeportu se nam vse po- f gospe Antolič temu primeren dar sreči, česar koli smo se do sedaj lotili, vse se .nam je še obneslo. To je znamenje dobre organizacije, hkrati pa je dokaz, da ljudje radi sledijo pozivom svojih dušnih pastirjev. Dvajsetletnico Društva krščanskih mater smo bohajali komaj dva tedna po veliki prireditvi “Grofice Marice.” Zdelo se je, da ljudje ne bodo imeli prave volje, pa tudi denarja ne za banket Društva krščanskih mater. Pa smo se vsi ušteli. Za banket dne 3. maja t.l. se je naša nova dvorana do kraja napolnila. Je sicer sedaj v njej mnogo več prostora, kakor ga je bilo poprej, vendar je bilo gostov toliko, da je zmanjkale! miz in sedežev. Kakih 400 gostov se je ta dan vsedlo za bogato pogrnjeno mizo. Večerja se je začela mal« po 4. uri. Po opravljeni molitvi je najprej nastopil. slovenski pevski zbor pod vodstvom gospoda Zadravec Martina in jako lepo zapel nekaj novih slovenskih pesmi. Dobro so se odrezali naši pevci. Gostje so kar z odprtimi očmi, ustmi in ušesi strmeli proti odru od koder je donela naša ljuba in ubrana pesem. Bravo gospod Zadravec! še večkrat si želimo takih nastopov. Kako smo jedli in pili, o tem ni treba veliko poročati. Vsak že ve iz lastne zkušnje, kako se taki reči streže. Dobro smo bili postreženi. Pijača pa je tudi obilne! dotekala, kar iz dveh lin: alkoholna in brezalkoholna. Kmalu je bila vsa dvorana Židane volje. Po zaključeni večerji se je najprej vzdignila predsednica Društva krščanskih mater gospa Agata Antolič, ki je košato sedela na častnem mestu pri glavni mizi. Preden povzamem vsebino njenega nagovora, moram povedati, da sta na njeni desnici sedela domači župnik g. dr. Farkaš in naš dragi gost. gosp p. Inocent Ferjan iz New Yorka, na levici je delal družbo naš gospod kaplan Milan Hlebš. Okoli im okoli, pa so sedeli zastopniki svetokrižkih organizacij. O predsednici gospe Antolič gre glas, da zna dobro govoriti, v lojbli-ki lepega čeka. Njegov vzgled so posnemali naslednji predsedniki in predsednice: Horvath Stephen za Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega, gospa Gallant Helena za Društvo Naše Ljube Gospe Fatimske, gospodična Ana Duhova v imenu Marijine družbe — kongregacije, ter gospod M ally 'Stanislav za Društvo sv. Cirila, in Metoda. Zatem je pa gospa Antolič naprosila še domačega gospoda župnika za zaključni govor. Dr. Farkaš je govoril v slovenščini in angleščini. V slovenskem delu govora se je spomnil dveh duhovnikov, ki sta stala ipred dvajsetimi leti ob zibelki Društva krščanskih mater: pok. ustanovitelja naše fare Rev. Golob Mihajla in znanega misijo-marja P. Odila Hanjšek. Pok. gospodu Golobu naj bi se vsi oddolžili z molitvijo, P. Odilu pa naj bi dali priznanje, da bi ob svoji dvajsetletnici društvo, priredilo romanje na njegovo službeno mesto v Lemio|nt. živahno pritrjevanje, ki je temu pozivu sledilo od vseh strani v dvorani, je dokaz, da je ljudstvo za to idejo jako vneto in da utegne župnikova beseda čez kak mesec postati meso in kri-. V angleškem govoru se je gospod župnik zahvalil gospodu Horvath Stephenu, predsedniku Društva Naj svetej šega Imena Jezusovega za njegovo nesebično in požrtvovalno delo pri graditvi nove cerkvene dvorane. Vsa dvorana je navdušeno zaploskala, ko je bilo njegovo ime Amen j eno. Nadalje je gosp. župnik pozval vse farane k nadaljni slogi in vzajemnosti pri uresničevanju bodočih načrtov. Ni potrebno posebno povdarjati, da somu vsi udeleženci pozorno sledili in pritrjevali z živahnim ploskanjem. Sledilo je rezanje slavnostne torte, iki ga je Opravila predsednica gospa Antolič v družbi gospe Šitefanec in gospe Zadravec. Navzoč je bil seveda tudi neizbežni zastopnik dveh krajevnih dnevnikov, ki je dogodek -ovekovečil s fotografijo in le-to tudi ali kakor se pravi po prekmurski objavil naslednji dan. ve dobro gučati. Pri tem naj še mimogrede omenim, da je bla-gajnica gospa Stefanec Ana na glasu češ, -da zna dobro gospodinjiti, tajn'ca gospa Zadravec Kristina pa je na glasu, da ve dclbro točiti. Gospa Antolič je pokazala, da je vredna svojega slovesa. V dobro pripravljenem govoru je orisala zgc-dovino društva in njega sedanje stanje. Za n-j o so se oglasili drug za drugim vsi zastopniki naših organizacij. Kot prvi je pcivzel besedo predsednik Društva sv. Jožefa brat J. Bakach. S krepkim glasom, ki je odmeval po celi dvorani je voščil sestrinskemu Oru-vu krščanskih mater obilo sreče in božjega blagoslova za na- — V bližnjem Rraddocku bo'daljna leta in nadaljne rodove, vlada v kratkem začela Sladiti.Nato pa je izročil predsednici Tako je zares ves Bridgeport zvedel za našo: proslavo. Krščanske matere so se s prireditvijo sijajno pokazale. Čistega dobička so napravile $406.80, darov pa so dobile poleg tega še za okoli $100. Pokazale pa so se ob tej priliki nadvse -radodarne. Globoko so segle v svojo blagajno in izvlekle iz nje cel dolarski tisočak in ga poklonile gespodu župniku za novo dvorano. Potem se je začela prosta zabava z plesom. Ta je bila pa tako vesela, da se menda nobena prejšnja zabava me more z njo primerjati. To ni samo moja sodba, ampak sodba vseh navzočih udeležencev. Kar prehitro je prišla policijska ura ob devetih zvečer, ki je to veselo množico odpravila iz dvorane. Vsi udeleženci pa so sklenili, -da -pridejo zopet in zopet na vse prireditve v novi dvtqrani. Društvo sv. Cirila in Metoda jim bo ponudilo prvo priliko s svojo prireditviji za tako zvani “Memorial Day” ob koncu meseca. Le pridite vsi, kateri si želite vesele in neskaljene zabave. Anton Lagoja. ------o------- Mihael Jalovcu v spomin Cleveland, O. — Dobro sem ga poznal. Bi-1 je kremenit mož in vztrajen delavec. Odkritosrčnost mu je bila na obrazu. Povedal je vsakemu, kar je mislil. Največ je bil v modrih delavnih hlačah. Z oncfdjem v roka-h je hodil okrog hiš in mašil luknje v starih hišah. Srečal sem ga, ko je lepil papir na stene v hiši. Večkrat j6! padel z lestve, ker je premalo pazil, kam bo stopil. Mudilo se mu je, da bi čimprej mogel izplačati zadolženo Jožmanovo domačijo, ki jo je prevzel, ko se je zaročil s hčerjo nekdaj veljavne in spoštovane Jeršetove družine. Kadarkoli sem ga srečal, mu je tekel pot s 'čeda, smehljal se ni, pa tudi korajže ni nikoli izgubil. Z delom in pridnostjo je reševal zaradi depresije zadolženo domačijo. Pri tem je bila' še družina, skrb za vzgojo svojih otrok in še za druge, ki so živeli v onih hišah na Spilker Ave., pa v tistih težkih dneh cesto niso imeli kaj deti v usta. Mihael je cenil malega človeka, čutil z revnim in ga razumel. Ob .njegovih hišah so razbijala težka kladiva in jih tresla, da je padal omet s sten in stropov, da so se v stanovanjih začele kazati razpoke. Prišla je bolezen in še več drugih težav, toda Mihael M odnehal. Veroval je, da bo z vztrajnostjo in delom premagal vse težave in da boi še dočakal boljše dni. j človeška pota -in načrti pa niso vedno božja pota in božji načrti. Delo ga je utrudilo, moral je počivati. Lotila se ga je bolezen in izčrpala moči nekdaj trdnega telesa. V 69. letu starosti je zatisnil za vedno svoje oči. Odšel je za drugimi pionirji miož dela in odločne volje. V tem je dajal lep zgled. Častem je delavski stan. Čask no je, da se človek trudi za svoje in ostane pri tem tudi zvest član svojega naroda. Mihaelu želimo večnega miru in obranili ga bomo pa tudi v lepem spominu. Anton Grdina St. —-----o------ Nova Gvineja Po vesteh agencije Fides pi*e' bajajo prebivalci severne obalo Nove Gvineje v katolicizem-Malo misijonov je bilo tako uničenih v zadinji svetovni vojni kot ti v Novi Gvineji; toda mal° je tudi takih, ki bi v tako kratkem času doživeli tako čudovit0 vstajenje. Nova Gvineja je skoro naj večji otok na svetu. Je življenjske važnosti za obramb0 Avstralije. Tam je bilo sedem misijonov, ki sedaj znova nadvse uspešno delujejo. Misij0111 so bili zaupani Družbi božje Besede. Ko so se leta 1942 na °t0' ku izkrcali Japonci, so onem0' gočili misijonarjem vsako de lavnost. Razen tega se je 6. f°b' ruarja 1944 zgodila tam velik0 tragedija: Zavezniška letala s° s strojnicami napadla japonsk° ladjo, kjer je bila večja skupi0® misijonarjev. Ker so Jap°n nasilno privedli vse misij°na1^ na krov, je bilo ubitih 7 naisiJ0^ nar jev duhovnikov, 12 bratov 27 sefcter-redovnict Ostalih sem je umrlo zaradi dobjj611 ran kasneje: med njimi sam ^ postolski vikar msgr. Wolf- . vojni je bilo porušenih y ^ vseh cerkva, šol in bolnic; m ^ j oni so bili praktično unlC^e, Po vojni pa so misijonarji Pr li znova. V kratkem času se je posrečilo popraviti, kar J° ^ lo uničenega, zlasti pa priveS katoliško Cerkev veliko št°x -prebivalcev na tem otoku. “SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Leto IV. Številka 10 GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: I: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Jugoslovanskemu delavstvu za 1. maj 1953 “ ^ (Odlomki iz radijske poslanice) Dragi delavci Jugoslavije! Vaši delavski bratje in sestre iz vrst krščanskih strokovnih društev, ki so danes pod silo razmer razpršeni domala po celem svetu, in ki so se pridružili kot člani Stiednje-eivropski federaciji kršč. strokovnih društev, vam pošiljamo svoje bratske Pozdrave in najboljše želje. Svobodni svet dobro ve, kako vas komunistični mojstri izkoriščajo. Ve, da vaše tako imenovale strokovne organizcaije niso nič drugega kot sredstvo, s katerim vas režim drži na vajetih, da ste popolnoma brez lastne moči. Zato vztrajno poslušajte, kaj vam ima povedati svobodni svet ob takih priložnostih, kot je proslava 1. maja, ki ni naš Praznik in ki tudi ni praznik a-meriškega delavstva. Vendar vaSi delavski ibriatjfe in sestre nočejo zamuditi te prilike, da bi se ne spomnili na vas in da bi ob enem ne seznanjali svobodnega sveta z vašim triplj e-njem in težavami, ki jih morate Prestajati. Np dvomite niti trenutek o tem, kako svobodni svet in zlasti delavske organizacije v A-^reriki do podrobnosti poznajo vaš položaj in zlasti vaše laži-strokovne organizacije. Saj je splošno znano, da so bile ameriške strok, organizacije tiste, ki so se uprle, da bi jugoslovanske strokovne zveze bile sprejete v internacionalo svobodnih delavskih zvez. One vedo, da vi niste svobodni delavci, in Vedo, da so vaše delavske organizacije popolnoma v komunističnih rokah. Mi smo pa tisti, ki skrbno zasledujemo, kaj se v Jugoslaviji dogaja in kaj je kri-v°i da vlada pri vas gospodarska revščina, ki je nekdaj bo-gato deželo spremenila v ubožnice. ki po svetu prosi Vboga-rtle- Pripovedujemo svobodne-n*u svetu o vaših mizernih pla-^ah in visokih življenjskih stro-*m; pripovedujemo o brezposelnosti, ki narašča od meseca ° meseca, in ki je ni zakrivila a'ka suša — kakor vaši komunistični mojstri varajo svet — hiarveč popoln polom raznih petletnih planov spočetih in iz-p6denih po volji vsemogočne artije, ki vam vlada z železno Pestjo. Poizkusi, ki jih delajo , §°spodarskimi vprašanji ka-^ ru poskusov ne dovoljujejo, Privedli do tega, da imate da-es okrog 100,000 delavcev brez ^°sla. Vi pa, ki še delate, mo-e od skromnih plač prispeva-1 k njihovi pomoči. Radio Beo- člil nas nadevno tega pou-j, ^a so delavske strokovne . 2e, katerim vi plačujete svo- ^o^^Pcvke, potrošile nič manj /3 milijonov dinarjev za po-c brezposelnim. Nismo zoper v sili in potrebi, mislimo Ven -JB, JB Jk “Kako ne bi žrtvoval, ko vorite o kuni. Pa to je zaman, zdaj je ne prekanite in ne ujamete v past. Počakajte s tem, da pritisne hujša zima. Tako. Gospod revident pravi, da je trešticki gospod župnik bolan.” “Tudi mi tukaj smo bolni. Nahod in kašelj ima skoraj vsak drugi človek.” “Ne tako, bojda je resno bolan, celo v zdravilišče je baje moral, ves mesec je tam prebil, malo se mu je obrnilo na bolje, toda pravijo, da zdravnik že zopet k njemu hodi.” “Daj Bog, da ozdravi,” je povsem brez zanimanja, le iz gole poslušnosti in tjavendan izgovoril te besede, ko je gospod župnik utihnil in čakal, kaj poreče. “Daj Bog, daj Bog! Toda kuha ga nevarna bolezen, sladkorna bolezen, ta bi ga utegnila streti zlahka in zavratno, ne da bi pričakoval.” “No da, v božnih rokah smo! Vsi bomo morali nekoč umreti.” “Da, zares,” je žalostno ‘zavzdihnil gospod župnik, nenadoma pa so mu oči zagorele in V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPRO GA IN OČETA Charles Grajner ki je umrl 25. maja 1952. leta. Leto dni je že minilo, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas. Truplo Tvoje zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa že raj uživa, se pri Bogu veseli. žalujoči ostali: MARY — soproga CHARLES, MARY in ANNA sin in hčere Cleveland, 25. maja 1953. lš 17. V blag spomin SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE Mary Noda ki je umrla 25. maja 1952. leta Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče Ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni! Žalujoči ostali: SINOVI in HČI Cleveland, Ohio, 25. maja 1953. u»* t go-fs povsem drugim glasom je zapretil Holoubku: “Seveda, za vas bi bila to sreča! Niti šest let ne bi kaplanovali in župnija bi vam padla v naročje kot zrela hruška. Jaz sem petnajst let čakal nanjo.” “Meni? Župnija?” se je čudil kaplan. “Katera pa?” “No, tresticka vendar. Saj o njej govoriva.” “Toda gospod župnik je še živ.” “Pa nevarno bolan; kaj če ga Bog pokliče k sebi?” “I, kdo bi na to mislil!” Holoubku je stvar postajala zoprna in želel je razgovor pretrgati. Župnik pa ni popustil. “Da, Jožko, jaz mislim na to, namesto vas. Vi ste edini kaplan na patronatu, župnija bo brezdvom-no vaša, nikdo vam je ne more prevzeti in zato morate letos dati kunam in dehor jem, pastem in škripcem mir. Priglasili se boste k župnijski izkušnji in v dolgih zimskih večerih lepo ponovite dogmatiko, moralko, ka-tehetiko, pravo in pastoralko; saj vam je najbrž v teh letih, od kar ste zapustili semenišče, dodobra izpuhtela iz glave. Kakor vidite, za zabavo bo preskrbljeno — pa se še jaz kaj naučim od vas.” Holoubku se je stemnilo pred očmi: iz teme pa so rasle bele, gosto popisane pole predavanj, debeli, trebušati učbeniki, lepo v pare zložena latinska vprašanja, zelena miza, resni profesorji za njo. Streslo ga je. “Menda ne mislite resno?” je vprašal čez hip. “Zelo resno. Sam vas bom priglasil k župnijski skušnji.” “Niti ne sanja se mi o tem, niti trohice veselja do učenja ne čutim.” “Vidite torej. In to pravite že zdaj. Stvar bo pa iz leta v leto hujša. Čim dalje, tem bolj vam bo znanje puhtelo iz glave, vaša učenost bo bledela, spomin pešal. Jožko, kar lepo poslušajte! Vedite, da mislim le dobro, danes še z majhnim trudom osvežite in poživite vse, kar ste se v semenišču učili, nekaj skušnje v duhovnem pastirstvu ste si tudi pridobili, razgledali ste se v življenju, ne obotavljajte se torej, da boste imeli za vsako morebitno naključje papir v roki.” Holoubek je povesil glavo. V duši je moral pritrditi razlogom. Poznal pa je tudi gospoda župnika, da zelo nerad trpi u-govor, če si kaj vtepe v glavo. “Prosim, za to nimam niti potrebnih pripomočkov,” je še skušal slabotno oporekati, čeprav je naprej vedel, da zaman. “Pripomočki, pripomočki! JKfe-kšni pripomočki —” je gospod župnik užaljeno mahal z rokami — “le ne slikajte si tega tako težko! Saj ne boste delali ri-goroza. Glavno je, da se takoj, še danes vržete na delo. Sicer pa lahko skupaj ponavljava, meni tudi ne bo škodovalo, če sprašim malo svoje znanje zamašim vrzeli svoje učenosti.” Holoubek je šel od večerje v kaplanijo kot obsojenec. V gla vi mu je rojilo, kako je s tem oilo v semenišču, kako so vzajemno študirali, se med seboj spraševali, razpravljali, razlagali si težja mesta in se igraje učili. Zdaj pa sam — . Gospod župnik se ponuja seveda, toda njega vendar ne more zastrupljati s citati in kanoni. In Ho-! oubek je v dolnjem, naj nižjem predalu knjižnice začel prebira-zaprašene sešitke in knjige. Otiral jih je in pri tem se mu je zdelo, kakor da obenem praši tudi obledele spomine na se- { menišče; v njegovi glavi je oži vel “vojak”, ki se nanj že dolgo ni spomnil, smejal se je sveži in veseli čuk Souček, družina “Di-movcev”, kreditno društvo “Pomoč,” “Čebelica”; vse se mu je živo prebudilo v njegovi misli. Listal je po teh papirjih in videl, kako so težka in važnejša mesta rdeče in plavo podčrtana, tu in tam je prebral ob robu tudi kako opombo, ki mu je v hipu pričarala v misel trenutek in razpoložanje, ko jo je pisal. Zdajci pa mu je oko obtičalo na strani, ki je bila od zgoraj navzdol s svinčnikom prečrtana, nad njo pa je rdel velik klicaj in besede: “Vide ‘ožemek’!” Holoubek se je udaril ob čelo, se zamislil in zavzdihnil: “Samo če jih še ima!” Takoj se je usedel in pisal Součku. Pisal mu je v dom katoliških pomočnikov, kjer je bil Souček predsednik in razvijal tako blagoslovljeno delovanje, da se je glas o njem širil po škofiji, s spoštovanjem in občudovanjem so izgovarjali njegovo ime, časopisi so pisali o njem vedno le pohvalno, spadal je že k tako imenovanemu škofijskemu štabu in je bil naprej določen še za višja in častnejša mesta. Urni Souček mu je takoj odgovoril. Poslal mu je “ožem- ke” in priložil toplo, prisrčno pismo, kako se ga veseli —njega Žida, da naj le -pride, pa glave naj si preveč ne tare z učenjem, da mu končno tudi on enkrat pomore, ker se pozna z vsemi ekzaminatorji osebno, to da ni več tako, kot je bilo, saj bo videl in se čudil, morda mu bo žal, da ni prevzel vodstva pomočnikov in je njega — Součka predlagal. Drugje da teh nekaj dni, ko bo delal skušnjo, ne sme stanovati kakor v pomočniškem domu, kjer je za “popotnike” dobro poskrbljeno, da bo v kuhinji, takoj ko pride, ukazal “duplex primae classis cum octava,” (Praznik prvega reda s osmino.) da zakolje pitano tele, speče podpepelnike, da mu tudi noge umije, če bo želel, da mu poda kalimo — pipo miru, da zapleše najslavnejši kalimevski ples in zapoje slavospev njemu na čast — vse kakor nekoč v semenišču. “Čuk — se mi spremenil!” je zadovoljno mrmral Holoubek in je silno zahrepenel videti ga, posedati z njim, poslušati njegovo govorjenje, pogledati v njegove odkritosrčne oči. “Torej ste že začeli študirati?” ga je nekako po -tednu vprašal gospod župnik in mislil, da mu kaplan odgovori: “Ne še, ne ljubi se mi,” pa se je ure- zal. Holoubek se je nasmehnil! nepotrebno in s klenimi beseda-'‘ožemki’ prinašali celo dohodke. m prikimal. “Že, gospod župnik, in hitro bo šlo. Souček mi je poslal ‘ožemke’.” “ ‘ožemke”? Kaj pa je to, prosim!” je začudeno vprašal gospod župnik. “Jih za vaših časov niste rabili?” “Ne spominjam se.” “Potem bodo najbrž čukov patent. Denarja ni imel na pretek, sešitek litografiranih pre-danj je stal štiri desetice, tiskana knjiga pa nekaj zlatnikov. Souček jih ni kupoval, temveč je pisal na četrtinke papirja jedrnate izvlečke poedinih poglavij. Čudovito je znal izločiti vse For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 T'f Ik!. JVaznanilo in JZah-Vala Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena soproga, mati in sestra Angela Polis PrevMena s sv. zakramenti je zatisnila svoje mile oči dne 24. aprila 1953. Rojena je bila 9. avgusta 1907 v Eveleth, Minnesota. Odtod je s starši odšla v stari kraj ter se vrnila v Ameriko leta 1925. Pogreb se je vršil 28. aprila 1953 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za mir in pokoj duše pokojnice bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se. s tem iskreno zahvalimo Father Ruparju za darovano sv. mašo, za podelitev sv. zakramentov in za spremstvo na pokopališče. Father Matija Jager in Father Cimperman pa naj sprejmeta našo toplo zahvalo za obiske pokojnice med njeno boleznijo in za tolažilne besede, s katerimi sta ji lajšala zadnje dneve življenja. Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob krsto pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Iskrena zahvala vsem, ki so dal za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše naše drage pokojnice. Iz srca se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članicam in članom društev, ki jim je pokojnica pri- nica št. 10 SŽZ in Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete, za lepo slovo od svoje sosestre. Iskrena zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Mr. Rakarju in njegovemu zboru izrekamo toplo zahvalo za lepe žalosbihke ob krsti pokojnice. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so na dan pogreba dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.. Iskrena zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem tistim, ki so nam v teku bolezni in ob času smrti naše drage pokojnice stali ob strani s svojo pomočjo in naklonjenostjo. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb ter za vso prvovrstno vsestransko postrežbo. padala: sv. Jožefa št. 169 KSKJ, podruž Ljubljena soproga in draga mati, spavaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda Tvoje ljubljene, domovine! še mlada in polna življenja si bila, ko prišla je smrt in Te ugrabila iz naše. je srečne družine. Pogrešamo Tei in prazno je zdaj, v hiši, na vrtu, povsod . . . Zastonj naše želje, da pridi nazaj, nič več ni vrnitve odtod. Bomo mislili na Te, molili za Te, in z ljubeznijo čakali dne, ko Bog naš preljubi bo združil nas vse, v raju, kjer sreča ne mine! žalujoči ostali:: LEOPOLD, soprog ALICE, ANN por. SIBERT, hčere RALPH, zet MARY SLUGA, sestra V starem kraju zapušča dve sestre in enega brata Cleveland, Ohio, 25. maja 1953. mi, pregledno in jasno zajeti bistvo stvari. To je bil nekak kratek obseg, zgoščen izvleček predavne tvarine, na široko raztresene in razvlečene v debeli knjigi. Tepi njegovim izvlečkom so rekali ‘ožemki’. ” In to je zadostovalo za skušnjo?” je skrbelo gospoda župnika. “Popolnoma!” je zamahnil Holoubek z roko. “Čuku so Trgali so se zanje, posebno ko so. se bližale skušnje in je bilo treba vso tvarino hitro ponoviti. Souček je za zavitek tobaka u-služno posodil ‘ožemek’, celo dva ali tri, kakor je kateri del knjige terjal, in v takih časih si je gmotno tako opomogel, da je tudi dolgove plačal.” (Dahe prihodnjič.) Oglašajte v “Amer. Domovini” Pozor! Pozor! Važno za vse! Na obisk v siaro domovino Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užitek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ! Z ladjo ali letalom Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA. Pomagajmo sorodnikom in prijateljem Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih te' žav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z za; služkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki ima; jo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Odpremi jamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad. Vse pošiljke zajamčene! AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148 Ny::- LN '-NhTv-N J h■.-.vV?"-vv-vg- ■ ' Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva P°' ročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo* široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega-* globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v iz' seljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro P1-1' loco “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa f1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A* FRANCE GORŠE AKADEMSKI KIPAR rične liturgy tud1 Izvršuje vsa dela cerkvene in umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, - jj postaje križevega pota v bakru, mavcu^ v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za kana okna, paramente, prapore, kelih6 monstrance. 6519 St. Clair Ave. Tel. HE 2'*^ Cleveland 3, Ohio