novink

*

t •

Wm
1 - j
Poštnina plačana r gotovini	p,	rAf\ V
Abb. postale I gruppo	ViCDfl 4(J lil*
TRST, nedelja 11. februarja 1962
Leto XVIII. - St. 36 (5120)
Naš iiiillimii praznik
Ti daj si že ne bi mogli I#. zamisliti nedelje, ki je ** najbližja 8. februarju, brez večje Prešernove proslave. Slovenska prosvetna zveza prireja tako proslavo že mnogo let. Prav za ta dan se vsa društva pripravijo, da pokažejo, če kaj delajo. Po naših šolah Pa proslavljajo Prešerna ha sam datum njegove ■tnrti, na sam slovenski kulturni praznik.
Dolgo let je že, kar so Slovenci čutili, da jim Prešeren pomeni še vse več, kot je mogoče povedati z besedo pesnik, pa čeprav 2 atributom največji. Toda danes lahko poudarimo, da je šele v letih, ko se Je slovenski narod boril 2a svojo svobodo, postal Prešeren last vsega ijud-stva. Po vojni je bil ustanovljen praznik za obletnico Prešernove smrti in °d tedaj se vsako leto vrtijo Prešernove proslave
v raznih oblikah. Toda nikdar in nikjer niso bile Prešernove proslave tako lepe, tako občutene in doživete ter obenem tako zaželene kot med samo vojno pri borcih in celo v taboriščih. Lahko torej rečemo, da imajo povojne Prešernove proslave svoj izvor prav v partizanih.
Nikoli prej se še ni tako občutilo, kaj nam Prešeren pomeni, kot prav med vojno, v borbi proti tujcem. In nikakor niso bili izredni primeri, da so imeli borci s seboj drobno knjižico Prešernovih poezij. Jemali so jih v roke tudi v sredi najhujših težav, kajti v njih so našli oporo in potrdilo za svojo odločitev, da so stopili na stran tistih, ki se niso plašili truda, naporov, trpljenja, ki so bili pripravljeni dati tudi svoje življenje, da bi bil narod kdaj svoboden. Crto-mirovo geslo, da
manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sušni dnovi,
Je bilo tudi geslo vseh bon za svobodo v narodnoosvobodilni vojni. Prešernova Zdravljica pa je kila v tej borbi pravi program, ki je dajal vsej borbi smoter in potrjeval nje-

DANES
Ooe vodilni blokovski drža-v> sta si izmenjali v tej doi-Jotrajni hladni vojni dva *“letnika». Vest je prišla ne-"Woma, brez ugibajočih na-P.°vedi in vse ostale sprem-JJ*ve, tako da nastajajo ugi-®*h|a šele sedaj. Toda ne gle-■P nanja, mora ves miroljub-J* svet ugotoviti, da Je bila Jjhrjena pomirjevalna poteza, ** bo brez dvoma koristila Popuščanju mednarodne nape-josti ter omogočila nadaljnje pstanke med Thompsonom !!* Gromikom v Ženevi in po-J^od drugod, kjer se bodo ,'Okovski protagonisti sestavil, morda Pa zlasti v OZN. f.Tudi med Francijo in Alži->lo prihaja polagoma do zbli-„*nJa stališč, o čemer pa bo-verjetno zvedeli kaj več, ?? »e bodo sestali trije alžir-,** ministri, ki so včeraj prijali v Zuerich, s svojimi r*ncoskimi kolegi. Vendar h?uSe *° n« bo zgodilo že v jhhodnjih dneh, kot poudarili0 pariški upooblaščeni kro-Vlada Pa ima v Parizu aJlSto opravka s stavkami *#tlfaši»tcv. ki so zaradi kr-„,v*ga napada policije nanje t|?.hovedali stavke tudi za Ju-
Italiji pa Je poglavar dr-~ kot Je bil° loS'tno vj'čakovali zaupal sestavo **de levega centra zopet p^ntoru Fanfaniju, ki bo jv*»jo nai0g0 opravil najpozne-v, «o konca tedna. Vsi njego-razgovori bodo sloneli
Sori Vsem na Pr0*ram. kar n daiisti nenehno ponavljajo, J! juči na imenih bodočih j "Ustrov, ker se govori in pi-Vljda bi hotel Fanfani zopet ^•Jučiti v vlado desničarske i^Protnike levega centra — jPureottija in Scelbo — in tu-hekatere dorotejce, ki ni-st.Preveč prepričani levi cen-l,,r|sti. Zlasti važni sta zased-tji n°tranjega in zunanjepoli-,Je*a resorja.
nCno Je prišla iz Kaira kPomembna vest s sestan-thed Naserjem in Titom, ,*»ta namreč obravnavala Poslu vPrašanje ustanovitve sv,, “nega izvenblokovskega tj ,fnega tržišča zaradi zašči-p ‘žvenblokovskih držav pred jUedicami evropskega skup-t(3* tržišča. Zelo verjetno Je iti |I’ t*3 bo med predstavni-t, 'žvenbiokovskih držav pri-»tikJtmalu do zadevnega sefe ka. Ze sedaj se lahko re-J* novica mnogo bolj Ji » u 0|1 tistega pomena, ki V *? bo prisodil današnji tisk
'vetu.
* * *
*ku.lede reševanja manjšin-v«n vPraSanJ zamejskih Slojev moramo podčrtati po »s *trani besede italijanske-
no upravičenost. Mar se ni bil boj prav za to, kar je Prešeren v pesniških besedah izrazil s kitico:
h’ *irani besede italijanske-Tf„**neralnega konzula, v lA ki je sinoči v Kopru ttjptlučii seminar s predava-
li' Univerzitetnih profesorjev htu*tplije za italijanske šol-Pof^.',n dijake v Kopru (glej *• n, 0 na 6 strani), po dru-tilJJ* obisk najvišiih predstavit ®v ljudske oblasti Sloveni-biinv Celovcu na uradno va-tiJf ^ tamkajšnfesa deželnega lr,uarJa. Se krepkeje pa Je »ton* , Podčrtati sestanek za-l l,*t°v koroških Slovencev »tfjvstrijskim zunanjim mini-s,iki ’ ka,ti tak' neposredni kij' Predstavrikov slovenske *bh«i?ne s kak'm članom Vjjjke v'ade žal niso v na-dvJj feprav bi bili — brez 00la - koristni.
Zivč naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svčta bo pregnan, da rojak prost bo vsak ne vrag, le sosed bo mejak.
Plemenita ideja, izražena v tej kitici, ima res splošno veljavo — koder sonce hodi — in lahko si samo želimo, da da bi se kmalu uresničila.
Mi, ki živimo izven meja naše matične domovine, smo še posebej upravičeni proslavljati Prešerna prav zaradi pesnikove ideje, ki je tuja vsakemu sovraštvu med narodi, pač pa pou-datija dobro sosedstvo, torej sožitje in razumevanje. V tem smislu smemo pesnika slaviti, kajti prepričani smo, da gredo naša prizadevanja v navedeno smer. Predvčerajšnjim smo že v našem listu navedli besede, ki jih je pred mnogimi leti Oton Župančič v mariborskem gledališču govoril mladini. «Prešer-na ljubiti,* je dejal Župančič, «pa se pravi... ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim.* Prav gotovo hočemo v tem smislu ljubiti Prešerna in ga proslavljati.
Kako poniglavo je torej vse tisto onemoglo zaletavanje nekaterih majhnih ljudi, ki hočejo od ča-
sa do časa govoriti z ironijo o naši kulturi. Saj od takih ničesar ne pričakujemo, obžalujemo le, da i-majo sploh priložnost dota romisleč im mešati pojme. Tudi ne pričakujemo sploh od kogar koli, da bi prišel s potrdilom in priznanjem za našega pesnika, kajti samo velik duh je lahko napisal zgoraj navedeno kitico že pred skoraj 120 leti, torej še pred letom 1848. Tak duh pa ne more biti ozko teritorialno omejen, temveč postane last vsega človeštva.
Nadaljnji razlog, da smo prav mi tukaj upravičeni proslavljati Prešerna, pa je v njegovi pesniški veličini. Danes že poznajo Prešerna narodi raznih jezikov. To se ne bi zgodilo, če ne bi bil Prešeren velik pesnik, takšen, da se lahko z vso upravičenostjo postavi med velikane svetovne poezije. Prešernovo delo — da zopet navajamo Župančiča — Je stvor genija, ki je enkraten in nenadomestljiv, s Prešernovim delom se nam res ni treba sramovati pred predstavnikom katerega koli naroda na svetu.
Lahko bi se spet dotaknili večkrat obravnavane teme o medsebojnem spoznavanju in mostu, ki naj ga Trst predstavlja med dvema kulturama spričo dejstva, da v tem mestu žive pripadniki obeh narodov, ki mejita drug na drugega. Ne more biti nič nepravilnega, če mi pričakujemo volje za postavljanje tega mostu na drugi strani. Ni to nepravilno zaradi tega, ker na naši strani most gradimo vsak dan že toliko let; in ne šele po zadnji vojni ali celo po kakem poznejšem datumu. Z druge strani pričakujemo vsaj nekaj več želje, da bi se most začel graditi. Gotovo ne bomo nikoli zanikali nekaterih pojavov — precej sporadičnih sicer in v večini primerov zgolj osebnih — ki so nakazali pravilen odnos do fega vprašanja. Toda vseh teh pojavov je pa vendarle vse premalo. Dostikrat se to v Trstu opravičuje z nekakšno bojaznijo, če gre za tako bojazen med kultur nimi ljudmi, potem pa moramo kar pribiti, da je dandanes vsakršna bojazen takšne vrste kulturnega človeka nevredna. Lahko bi se tu vprašali, ali je že — recimo v zadnjih letih — kak tržaški list objavil članek o Prešernu? če ga ni, ali je treba za to iskati vzroka v «bojazni», v nepozna-
_____ Danes popoldne ob 17. uri bo v Avditoriju tradicionalna Prešernova proslava z nastopom tržaških in goriških pevskih zborov,
(Nadaljevanje na 2. strani)	tambura.škega zbora in folklorne skupine
.....""......................................................n...........»n................................h....,,.,,...,,.,,,...........m,........
Nov znak o izboljševanju odnosov med ZDA in SZ
Pilot Francis Garv Powers včera j izpuščen
Zamenjali so ga s sovjetskim polkovnikom Rudolfom Abelom, ki je bil obsojen na 30 let zapora zaradi vohunstva - Izpuščen je bil tudi ameriški študent Pryor - Poivers je že odpotoval v ZDA
WASHINGTON, 10. — Bela hiša je danes javila, da je bil pilot letala «U-2* Francis Gary Powers izpuščen in da je sedaj na poti v ZDA- Zadevno uradno poročilo se glasi:
«Sovjetske oblasti so izpustile iz zapora Francisa Garyja Povversa in ga davi izročile ameriškim oblastem v Berlinu. Ameriški študent Frederic L. Pryor, ki je bil zaprt od avgusta 1981 v ' Vzhodni Nemčiji, je bil tudi izpuščen in izročen ameriškim oblastem v Berlinu. Predsednik Kennedy je spremenil kazen RudoKn Abelu, ki je bil leta 1957 kaznovan zaradi vohunstva na 30 let zapora in ki je bil v nekem zveznem zaporu. Abel je bil izgnan in izpuščen na svobodo v Berlinu.*
((Francis Power3 se bo . kmalu .vrnil v ZDA, imel bo.
možnost spet sestati se z družino in zaslišali ga bodo pristojni funkcionarji vlade ZDA.
Napori za izpustitev Povversa so bili v teku že več časa. Nedavno se je vlada ZDA poslužila sodelovanja in pomoči newyorškega advokata Jamesa B. Donova-na.»
Sovjetsko zunanje ministrstvo pa je objavilo naslednjo izjavo: «Prezidij vrhovnega sovjeta SZ je upošteval prošnjo staršev obsojenega pilota, proučil je nje govo priznanje hudega zločina, in ker tudi želi izboljšati odnose med Sovjetsko zvezo in ZDA, je sklenil po.
milostiti Povversa in ga izročiti ameriškim oblastem.« Poročilo ne omenja Rudolfa Abela, ki je bil izpuščen v zameno za izpustitev Povversa.
Piiot Francis Povvers je bil izročen ameriškim oblastem nekaj minut pred 9. u-ro na mostu Glienicker med Potsdamom (vzhodni Berlin) in zahodnim Berlinom. Sovjetski funkcionarji so izročili Povversa, ameriški pa A-bela. Nekoliko prej pa so vzhodnonemški funkcionarji izročili na bloku na Frie-drichstrasse ameriškim oblastem ameriškega študenta Pryora. Pryor se je takoj sestal s svojimi starši, ki so bili v Berlinu že od lanskega avgusta, ko so ga sovjetske oblasti aretirale v vzhodnem Berlinu in ga nato obtožile. vohunstva.
zvečer potrdil, da je Povvers na poti v ZDA in dk potu-
Pfevvers
je z letalom «Constellation», ki pripada ameriškemu vojaškemu letalstvu. Salinger je izjavil, da se njegov pri-hod pričakuje danes ali pa jutri. Uradno javljajo, da se Povvers za sedaj' ne bo mogel sestati š predstavniki tiska,- in da bo moralo prej poteči deset1 ali petnajst dni, ker ga morajo prej podrob. rid zaslišati pristojne oblasti. Letalo, s katerim potuje Povvers, je že • prispelo v Wiesbaden, od koder je Povvers nadaljeval pot v ZDA z drugim letalom.
Kakor je znano, je bil Povvers obsojen na 10 let zapora zaradi vohunstva z letalom «U-2«, ki so ga 1. maja 1960 sestrelili nad sovjetskim ozemljem. Sovjetski polkovnik Abel pa je bil aretiran novembra 1957 in je bil obsojen na 30 let zapora. Za-
prt je bil v zveznem zaporu v Atlanti, od koder so ga v sredo prepeljali v zvezni zapor v Nevv York. V četrtek so ga z letalom prepeljali v zahodni Berlin.
To je že drugič, odkar je na oblasti Kennedy, ko so sovjetske oblasti izpustile a-meriške častnike, ki so bili zaprti zaradi vohunstva. Kennedy je na svoji prvi tiskovni konferenci januarja 1961 sporočil, da sta bila člana posadke vojaškega letala «RBj47« kapetana John Mc-Kone in Freeman Olmstead izpuščena. Kakor je znano, je bilo njuno letalo sestreljeno nad Severnim morjem ob sovjetski obali. Sovjetska vlada je tedaj sporočila, da hoče s tem pokazati prijateljsko gesto do novega a-meriškega predsednike.
Predsednik Kennedy je bil
obveščen o izpustitvi Povversa, na katero je čakal, pet minut pred uradnim sporo. Čilom. Tudi starši in žena Povversa so bili takoj obveščeni. Današnje sporočilo je prišlo nepričakovano, ker so Še pred tremi dnevi zatrjevali, da ni nobenega upanja, da bo Povvers izpuščen. Prav tako je sporočilo prišlo nepričakovano v zahodnih krogih v Moskvi. Niti na poslaništvu ni nihče o tem vedel.
V Washingtonu Je predstavnik pravosodnega ministrstva sporočil, da je imel advokat James Donovan, ki je bil uradni bran-.telj sovjetskega polkovnika Abela, zelo važno vlogo pri dogajanjih' za izpustitev fovvor-sa v zameno z.a Abcbi. F^ed-atov.*:- orv/v .vj.te.ie mir..
Ičifrdufjepaaje
Lili
Fanfani
Fanfani pooblaščen za sestavo vlade
Kljub napadu influence, ki ga je prisilita, da je moral dvakrat prekiniti posvetovanja za rešitev vladne krize, je predsednik repu. b like Gronchi zaključil ta ustav, ni postopek v sedmi h dneh in poveril Fanfaniju mandat za sesta. vo nove vlade levega centra, ki bo temeljila na koaliciji med KD, PSDl in PRI, od zunaj pa jo bodo podpirali sociali. »ti, če bo program te vlade tak, da bi ga mogli »prejeti tudi oni. Po vsem, kar se je zgodilo na kongresu KD v Neaplju, pa je težko verjeti, da bi že prvi poskus no. ve politike naletel na nepremostljive težkoče in se razbil, v neizmerno zadovoljstvo vseh nazadnjakov in fašistov.
Vse politične življenje « tem tednu vladne krize pa se je seveda sukalo okrog sklepa demokristjanskega kongresa, ki je odločil, da bo K P začela novo politiko in da mora za uresničenje te politike računati na podporo socialistov. Ta politika pa ni zmagala brez nasprotovanja, in tudi po odločitvi, ki utegne pomeniti zgodovinsko prelomnico v gospodarskem, socialnem in političnem življenju dežele. To nasprotovanja ne bo izginilo, ampak bo skušalo izrabiti tudi najmanjše težave in ovire, ki bo nanje nedvomno naletelo izvajanje take politike. Ze Fanfani sam je na kongresu KD opozoril pred optimizmom, kakor da bi politika levega centra predstavljala *nedeljski sprehod», in podčrtal, da se s to politiko začenjajo »noči nespečno-sti»; vendar pa prevladuje prepričanje, da je to edina pot, ki more zagotoviti nadaljnji razvoj italijanske demokracije s postopnim vključevanjem delovnega ljudstva » upravljanje družbe in države.
Kakor je bilo pričakovati, je novi glavni odbor KD skoraj soglasno potrdil Alda Mora za političnega tajnika stran. ke; da bi novo tajništvo bilo bolj enotno, so poleg dosedanjih dveh namestnikov tajnika Salizzoni-ja in Scaglie, izvolili Še tretjega namestni-ka, Fanfanijeve. ga pristaša Fot. lanija.
Desnica KD trnutno miruje in prepušča napad na politiko levega centra desnici izven nje, liberalcem, monarhistom in fašistom. Scelba je sicer ponovno potrdil svoje nasprotovanje sodelovanju s socialisti, vendar pa je hkrati pou. daril, da so vsi člani KD dolini podpirati in izvajati sklepe kongresa, ker bi sicer, v pri• meru neuspeha sprejete politike, ne utrpeli škode le pri. Staši politike levega centra, ampak celotna KD in s tem tudi dežela«.
Medtem se je vsa dosedanja polemika znotraj PSI t> zvezi z vprašanjem sodelovanja med socialisti in katoličani premaknila in omejila izključno na vprašanja pro. grama bližnje vlade levega centra, in levica PSI celo grozi, da ne bo spoštovala strankine discipline in da se bo uprla, če bi vodstvo stranke sklenilo podpreti vlado levega centra tudi v primeru, da bi program te vlade ne bil do pičice tak, kakršen je okvir, ni program, fct ga je odobril centralni odbor PSI. Do pičice tak prav gotovo ne bo, ker bo program vlade, ki bo ostala na oblasti komaj leto dni, do prihodnjih splošnih volitev: volivci pa je ne bo-do sodili po programski izja-vi ob njenem nastopu, ampak po tem, kar bo dejansko uresničila v tem letu.
Tudi KPl še ni po vsem opustila mnenja o transfarmi. stičnem značaju politike levega centra in m*ni, da bo nova politična usmeritev nudila možnost za ostvaritev »širokega množičnega gibanja* za «dejanski preobrat na le-uo»; vendar pa so njeni voditelji v poslednjem času mnogo previdnejši v svojih izjavah in se omejujejo v glavnem na poudarjanje, da bodo politiko levega centra sodili in ocenjevali po njenih dejanjih.
Moro
Kri v Parizu
/	Sproti ko.
^ kor postaja j vedno bolj o--—'0 'C / čito, da so po. V l1— TPN ga jan ja med (T \	!) / francosko in
<<- ,	* J alžirsko vla-
*	do prišla v
«e n odločilno fa-/ zo, se stop. \ ) njuje zločin. y%, ska dejavnost fašistit. D' Umni« ne O AS o rrancij in AL 'Hi “pda na žalost, je tre. bi (':’■; prav *V ni k, pravi.
Fanfani sprejel s pridržkom mandat za sestavo nove vlade
Jutri se bodo v palači Chigi začela posvetovanja 8 predstavniki strank levega centra - Saragat, Reale in Bozzi o mandatu Malagodi napoveduje «borbo brez prestanka» proti novi vladi
Članek Nennija in Togliattija
(Od na*e«a dopisnika)
RIM, 10. — Gronchi je danes poveril Fanfaniju mandat za sestavo nove vlade; Fanfani si je pridržal odločitev glede pristanka. Nato je obiskal predsednika senata Merzagoro, predsednika poslanske zbornice Leone-ja, končno pa se je razgovarjal še s političnim tajnikom KD Morom. S posvetovanji za sestavo nove vlade levega centra bo Fanfani začel prihodnji ponedeljek v palači Chigi.
Saragat: »Veseli me, da
Je predsednik republike poveril Fanfaniju nalogo, da sestavi vlado. V imenu naše stranke mu želim, da bi u-spel v tem svojem plemenitem naporu.*
Reale:	»Mandat poslancu
Fanfaniju je pričakovan in naraven dogodek*. Bozzi: »Že vnaprej se je vedelo, da bo mandat dobil Fanfani. Po pohvali tega, kar je storila kon-vengentna vlada, ki ji je sam predsedoval, smo radovedni. kaj bo znal napraviti boljšega*.
Na zborovanju liberalnih žena je Malagodi izjavil med drueim: »Mi liberalci se bomo borili nroti novi vladi brez prestanka, pri čemer nas bodo vodili liberalni ideali, ki so edina resnično integralna antitesa nolitičnlm in socialnim zmotam marksizma, pa naj bo komunističen ali socialističen*.
V članku, ki ga orinaša ju-trišnia številka socialističnega glasila »Avanti!*. Nenni poudarja. da bo prihodnji teden na vrsti diskusija o programu nove vlade in nripominia, da se bodo po*avile težkoče, ki pa po njegovem mnenju ne b1 smele predstavljati nepremostljive ovire. Nenni nato
iHIHIHMttMMMIMHMIHIflMIIMHHMMMIIMmMŠ
Naš kulturni praznik
< Nada*jevanje s 1. strani)
vanju ali v čem drugem? Opravičljivega vzroka seveda ni. Z zadovoljstvom pa sprejemamo na znanje vest, da namerava neka znana tržaška revija to vrzel kolikor toliko zamašiti z nekaterimi prikazi slovenske književnosti.
Kdor hodi po Kopru in drugih krajih, kjer živi tudi italijanska manjšina, bo opazil, da so mnoge ulice imenovane po italijanskih slavnih možeh. Skoraj ne bi verjeli, da je.-wav samo zaradi tega, ker tam žive pripadniki italijanske manjšine, temveč je prav lahko mogoče, da so tista imena tam tudi zato, ker gre za slavne može, poznane in spoštovane tudi izven meja Italije. V tržaški občini je bilo vse doslej nemogoče, da bi zaradi slovenske manjšine imenovali kako ulico, recimo, po Prešernu; niti na Opčinah ne, kjer so ulice z imeni vseh rož in dreves ter še terana povrhu. In če bi Jutri kak slovenski občinski svetnik postavil predlog za imenovanje kake ulice po Prešernu, ali bo tak predlog še vedno zavrnjen s fašističnimi —■ in drugimi glasovi? Preveč svet nam je Prešeren, da bi iz njega delali preskusni kamen šovinizma, zato bi pričakovali, da bo kakega dne prišel tak predlog — kar od občinskega odbora.
Danes popoldne bo Prešernova proslava v Avditoriju, ki jo prireja Slo-; venska prosvetna zveza. Naj vse, ki pri tej proslavi sodelujejo in tiste, ki se Je udeležujejo kot gledalci, prevzame veselje in ponos, da morejo proslavljati
VELIKEGA PREŠERNA. .	RADO RAUBER
Powers
(Nadaljevanje s 1. strani)
omenja zanimanje ljudskih množic in javnega mnenja za rešitev vladne krize ter zanimanje, s katerim so tudi v mednarodnih krogih zasledovali potek krize; to zanimanje je bilo zlasti veliko v Evropi, kjer nekateri naprednejši krogi smatrajo, da bo Italija »prevzela v Evropi vodilno vlogo v splošni ofenzivi proti konservativni in nacionalistični desnici. Zelo važno se zdi zanimanje, ki ga glede tega kažejo delavska in socialistična gibanja in organizacije, od Nemčije do Anglije, od Evrope do Amerike. Kajti, kakor se pri nas zaključuje koalicija desnega centra, tako zahaja v Nemčiji Adenauerjeva doba, medtem ko v Franciji nihče več ne posluša de Gaullo-ve osebne oblasti, na Portugalskem je pod hudimi udarci jez konservativnosti, v Španiji pa široko gibanje javnega mnenja, ki je zelo občutljivo za dogajanja v Italiji, izolira Francovo diktaturo*.
Prihodnja številka revije KPI »Rinascita* objavlja članek Togliattija »Problemi metode*, v katerem zatrjuje med drugim, da je »KD smatrati le za vladno stranko buržoa-zije*. Togliatti poudarja, da se tega vprašanja ne sme postavljati na splošen in abstrakten način: »Vprašanje je treba postaviti tako v zvezi z obstoječimi diferencijacijami v oblastnem bloku buržoazije, kakor tudi s pritiskom in zahtevami, ki izhajajo iz nižjih slojev in iz delavskih množic, pa tudi z gibanjem, ki nastaja v vsej gospodarski in socialni organizaciji*. V tem primeru »je moč zateči se tudi k proglašanju nujnosti, da se napravi nekaj novega, tudi če se hkrati že misli na način, kako bo moč, pod tem, podtakniti staro robo*. Togliatti zaključuje:	»Premik naprej
bi končno utegnil tudi izostati, j razlike bi se utegnile zmanjšati, protislovje pa ublažiti če bi vmes ne posegel aktiven element, namreč akcija borba ljudskih množic, ki naj skuša razbiti stari oblastni blok in., preprečiti, da-bi se ponovno vzpostavilo no-' vo ravnovesje, ne da bi se v bistvu kar1 kdli spremenilo, ne da bi rešili katero keli glavnih vprašanj, ne da bi zadovoljili z dejanji, in ne le z bleščečimi frazami, zahteve so obnovi, ki prihajajo s tolikih strani družbe*. Tako odgovarja, pretežno pesimistično, Togliatti na vprašanje: »Kako je mogoče, da se ideološke pozicije KD morejo prikazova-kot urejen napredek, in kako je mogoče da v nekem določenem trenutku in v določenih pogojih dejstvujejo tako rekoč avtonomno in povzročajo usmeritve in ravnanje, ki ni v skladu s pozicijami vodilnih skupin velekapitala in veleburžoazije*.
A. P.
strstva je izjavil, da je Do-novan konec leta 1960, ko je sodišče obsodilo Abela, dobil pismo Abelove žene, s kateum ga je prosila, naj si prizadeva, da doseže pomilostitev njenega moža. Dono-van je o tem obvestil pravosodni departma, kjer so mu rekli, naj svetuje Abelovi ženi, naj se obrne na predsednika Kennedyja. Poslušala je ta nasvet, in Bela hiša je prošnjo izročila pravosodnemu departmaju,
Nadaljnje dopisovanje med gospo Abelovo in advokatom Donovanom je omogočilo, da so našli »konkretno podlago za pogajanja*. Pred dvema tednoma je pravosodni departma pooblastil Donovana, da je odšel v vzhodni Berlin na »sondiranje*.
Donovan je sporočil, da bo podelil svoj honorar deset tisoč dolarjev (nad 6 milijonov lir), ki ga je dobil za obrambo Abela, trem univerzam,
nov, združenja političnih deportirancev v nacističnih taboriščih, UDI in UNURI. Govorniki so podčrtali potrebo, da se podpre francoski narod v njegovi borbi proli fašizmu.
Pogreb v Volklingenu
so zgubili življenje pri eksploziji v rudniku premoga Luisenthal, in ki so jih do sedaj dvignili iz rovov. Godba rudarjev je zaigrala Beethovnovo pogrebno koračnico, zatem pa je pevski zbor rudarjev zapel Corneliusovo Re-quiem. Predsednik Zahodne Nemčije Luebke je imel žalni govor. Po opravljenih pogrebnih obiedih so krste pre-vzeli vojaški oddelki, da jih prepeljejo v 52 različnih mest, kjer so bili pokojni rojeni.
Za tesnejše zbliianje in sodelovanje
Marinko in Vilfan v Celovcu Zwitter in Inzko pri Kreiskem
Ugledne goste iz Slovenije je uradno povabil koroški deželni glavar Wedenig - Ponovni dunajski razgovori o pravicah Slovencev so dokaz koristnosti neposrednih stikov predstavnikov manjšine s elani vlade večinskega naroda
CELOVEC, 10. — Na vabilo deželnega glavarja Koroške Ferdinanda Wedeni-ga so danes prispeli v Celovec predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Joža Vilfan, predsednik republiškega sveta za kulturo in prosveto Boris Kocjančič. tajnik sveta Beno Zupančič in predsednik ljudskega odbora mesta Ljubljane Marijan Tepina.
Miha Marinko in ostali
I gostje predsednika pokra* j inske vlade Koroške se bodo nocoj udeležili gostovanja ljubljanske Opere v Celovcu, ki je bilo organizirano v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Koroško.
V sredo popoldne so bili na Dunaju spet razgovori o reševanju določil člena 7 državne pogodbe, ki sta se jih udeležila tudi predstavnika obeh o-srednjih organizacij koroških Slovencev — predsed-
VOLKLINGF.N, 10. — Danes je bil pogreb 286 rudarjev, 'ni
iiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Vztrajne govorice o skorajšnjem sporazumu med Francijo in Alžirci
Več alžirskih ministrov v Zurichu za odločilno fazo «tajnih stikov’»?
Hasanov predstavnik pri Ben Beli - Alžirska vlada opozarja mednarodno javnost na vedno večja grozodejstva proti alžirskemu prebivalstvu ob podpori francoske vojske - Jutri nove demonstracije proti fašizmu v Franciji - V torek splošna stavka
PARIZ, 10. — Odločilna faza francosko-alžirskih tajnih stikov je blizu. Zelo važen razvoj se pričakuje za konec tedna. Sestanek med francoskimi ministri in člani alžirske vlade bo morda v prihodnjih 48 urah v Franciji. Ustavitev sovražnosti v Alžiriji bo razglašena v osmih dneh ali najpozneje do konca februarja.
Te govorice se vztrajno širijo v francoski prestol-
Solidarnost francoskim narodom
RIM, 10. — Glavni zvezni svet italijanskega odporniškega gibanja je na svojem današnjem zborovanju izrazil solidarnost s francoskim narodom v zvezi z atentati OAS. Zborovanja so se udeležili tudi Secchia, Alicata, Nannunzi, prof. Bianchi Bandinelli, predstavniki CGIL, zadružne zveze, lige demokratičnih občin, kmečke zveze, socialističnega mladinskega gibanja, unije vi-sokošolcev, združenja partiza-
nici in temeljijo na številnih informacijah, ki prihajajo iz Tunisa, in na drugih znakih, ki kažejo na važne dogodke.
Tudi v Tunisu pričakujejo važne dogodke, ki bodo morda odločilni za rešitev alžirskega vprašanja. Med najvažnejšimi dogodki je danes nedvomno odhod več alžirskih ministrov iz Tunisa v Zuerich, kamor so že prispeli. Ti ministri so podpredsednik vlade Krim Belkasem, notranji minister Ben Tobal, zunanji minister Dahlab, minister za informacije Jazid, šef kabineta predsednika vlade Ben Jahia in predstavnik alžirske vlade Beda Malek. Ta je izjavil, da bodo imeli alžirski predstavniki sfiS|UB.ek v predir^lju Zueri-cha, in da je se prezgodaj, da bi lahko rekli, ali bo prišlo do sestanka s predstavniki francoske vlade. V tuniških krogih zatrjujejo, da se predstavniki alžirske vlade pripravljajo na odobritev sporazuma o ustavitvi sovražnosti, ki bi utegnil biti Sklenjen do 15. t. m.
Kar se tiče francoskih predstavnikov, zatrjujejo, da to pot ne bo pri pogajanjih navzoč samo minister za alžirske zadeve Joxe, temveč da bosta udeležena še minister za javna dela Robert Buron in državni tajnik za Saharo Jean de Broglie.
Razen tega so prišli v Pariz predstavnik maroškega kralja Hasana Mohamed Lagzaui, maroški notranji minister in minister za kmetijstvo. Lagzaui je takoj odšel v grad Au-noy. kjer se je sestal z Ben Belo in z drugimi zaprtimi alžirskimi ministri.
V pariških uradnh krogih V3eh teh govoric ne potrjujejo in tudi ne zanikujejo. Vendar pa so pooblaščeni krogi nocoj sporočili, da do sedaj «ni še nič dokončnega In tudi ne bo moglo biti, dokler ne bo med razgovori z alžirsko vlado dosežen sporazum o stal. nih in temeljnih jamstvih, ki se tičejo interesov Francije in Alžirije in v Sahari ter pogojev obstoja evropske skupnosti v Alžiriji*. Izjavljajo da-
Sinoči so na festivalu v Sanremu pevci in pevke peli 12 popevk, ki so jih bili izbrali v četrtek in petek. Prihodnjo nedeljo bodo proglasili za zmagovito tisto popevko, ki bo dobila največ glasov na podlagi glasovnic. JNa sliki pevka JBettj' Curtis
lje, da bodo potrebni še važni sporazumi, in to bo nedvomno terjalo še mnogo naporov. »Zaradi tega pooblaščeni krogi v Parizu ne pričakujejo nobenega odiočilnega dogodka v prihodnjih dneh. kar se tiče rešitve alžirskega vprašanja.* Po mnenju pariških opazovalcev je namen tega »pojasnila* pozvati na previdnost, vendar pa kaže. da kljub številnim pridržkom, tudi v francoskih uradnih krogih ni pesimizma.
Alžirska vlada Je medtem objavila izjavo, v kateri opozarja na nevarni položaj, ki je nastal v Alžiriji zaradi vedno večjih grozodejstev proti Alžircem ob podpori francoske vojske. »V trenutku, ko je na obzorju rešitev francosko-al-žirskega spora, dodaja nota, je potrebno, da francoska javna oblast pteVzame svojo Odgovornost. Alžirska vlada zaradi tega opozarja mednarodno javno mnenje na posledice, ki bi jih lahko imela taka politika za mirno rešitev fran-cosko-alžirskega spora, za prihodnje odnose med Alžirijo in Francijo ter za mir in varnost v Severni Afriki*.
V	Parizu se v zvezi z bližnjim francosko-alžirskim sporazumom omenja tudi, da bo prišlo do sprememb v francoski vladi, še preden pride do referenduma in morebitnih volitev. Govori se, da bo Cha-ban-Delmas nadomestil Debro* ja kot predsednik vlade.
V	Parizu pa so za ponedeljek napovedane nove mirne demonstracije proti fašizmu in proti policijskemu nasilju. Demonstracije so napovedali tudi v vseh francoskih občinah. Organizirali so jih socialistična in radikalna stranka, levi neodvisni, »evropska levica*, bivši deportiranci in mednarodna zveza proti rasizmu in antisemitizmu. NocOj so objavili izjavo, v kateri je rečeno. da med manifestacijo ne sme priti do organiziranih sprevodov, ne sme biti govorov, nobenih napisov in nobenih vzklikanj. »Francozi bodo z največjim dostojanstvom pokazali svojo odločenost, da hočejo konec vseh nasilij*.
Centralni komitg komunistične stranke, ki se je danes sestal, pa je sprejel resolucijo. ki pravi, da bodo komunisti pripravili na bazi, v podjetjih in v posameznih krajih »velik dan antifašistične borbe, ki bo 12. februarja*.
CGT je nocoj sporočila, da je pogreb žrtev policije določen za torek zjutraj. Zato je splošna poldnevna stavka v vsej državi, ki je bila napovedana ob pogrebu, določena za torek zjutraj.
---«»—
Broniewski umrl
VARŠAVA, 10. — Agencija PAP javlja, da je poljski pesnik Wladyslaw Broniewski umrl danes v 64 letu starosti. Pogreb bo na državne stroške.
Bronievvski je bil glavni predstavnik proletarske struje v poljskem pesništvu, hkrati pa je bil Izvrstni prevajalec ruske poezije in proz.
---«»——
Japonski protest proti prevari holandske vlade
TOKIO, 10. — Japonsko zunanje ministrstvo je izročilo nizozemskemu poslaniku ustno noto, v kateri pravi, da je obsojanja vredno dejstvo, da so uporabili prevozno letalo družbe »KLM* za prevažanje čet na Zahodno Novo Gvinejo.
Letalo je pristalo davi v Tokiu, in v njem je bilo okoli trideset nizozemskih vojakov v civilu. Letališke oblasti so odredile preiskavo v letalu. Ker pa ni biio v njem ne vojakov v uniformah ne orožja, je lahko nadaljevalo pot.
Vojaki, ki so danes potovali skozi Tokio, so bili na letalu «DC-8», ki je ostalo blokirano . na Aljaski. Temu letalu so j bile tokijske oblasti prepovedale pristanek v Tokiu. Nizozemske oblasti so se nato po-služile prevare in so uporabile letalo «DC-7», ki vozi na redni progi, in z njim prepe-ljali del vojakov skozi Tokio.
Ne morejo ga aretirati
LOUVIERS 10. — Neki postopač je bil postavljen pred odločitev »spet oživeti* in iti v zapor, ali pa »se delati mrtvega* in zgubiti penzijo. Izbral si je prvo rešitev. To pa tem bolj, ker so orožniki
v veliki zadregi, kako aretirati tega človeka, ki je zakonito mrtev.
Človek, za katerega gre, se imenuje Mauriie Quanneville, star, je 48 let in zakonito ni več živ. Njegovo truplo, oziroma truplo nekega utopljenca, ki so ga prenaglo identificirali z njim, počiva že tri leta na domačem pokopališču. Postopač se je sedaj odločil spet oživeti in zahtevati popravek zadevnih spisov iz bojazni, da ne bi zgubil penzije, ki mu je bila dodeljena kot vojnemu invalidu.
Besedo ima sedaj državni pravdnik, ki mora postopaču vrniti življenje. Toda postopač bo moral, takoj ko bo »vstal od smrti* in inkasiral penzijo, priti pred sodišče zaradi tatvine.
nik .Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. Valentin Inzko. O razgovorih je bilo objavljeno uradno poročilo, v katerem je rečeno:""
Dne 7. februarja 1962 je bil pod predsedstvom zveznega ministra za zunanje zadeve peti razgovor z zastopniki organizacij slovenske manjšine na Koroškem prof. Valentinom Inzkom in dr. Francijem Zwittrom v navzočnosti koroškega deželnega glavarja Wedeniga, namestnika deželnega glavarja Truppeja in deželnega svetnika Raderja. Med tem razgovorom so bili obravnavani dosedanji napredki pri izpolnitvi določil člena 7 državne pogodbe. Navzoča zastopnika slovenskih organizacij na Koroškem sta soglasno ugotovila, da so bili pri izpolnjevanju člena 7 državne pogodbe v teku zadnjih dveh let doseženi bistveni napredki. S strani zveznega ministra za zunanje zadeve in s strani zastopnikov koroške deželne vlade je bilo dano zagotovilo, da se bo kot doslej stremelo za tem, da se še odprte želje manjšine v okviru obstoječih možnosti izpolnijo v duhu pravega sodelovanja.
—:—«»---
Galvao obsojen
LIZBONA, 10.	— Kapitan
Henrique Galvao, ki se je v januarju lanskega leta polastil portugalskega prekomornika «Santa Maria*, je bil danes obsojen v odsotnosti na 22 let zapora; drugih 25 obtožencev pa je bilo obsojenih na zaporne kazni od 15 do 20 let. Biv-ši general Dclgado je bil obsojen na 20 let. Sedem obtožencev je bilo oproščenih. Vsem obtožencem so sodili v odsotnosti.
Prizor na pariških ulicah, ko so policaji divjali nad antifašističnimi demonstranti prav v trenutku, ko so fašisti drugod nemoteno nastavljali plastične bombe, ki so povzročile veliko škodo. V spodnjem vogalu je sin profesorja Sehvartza, ki so ga ugrabili ultrasi in včeraj iz bojazni, da bi jih izsledili, izpustili
uiiiiiiiiiiiiimnHiimiiiiiiHdiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifmiiiuiiniiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Zaradi zaščite pred posledicami
Tito in ISaser obravnavata ustanovitev izvenblokovske gospodarske skupnosti
Tito odpotuje v sredo na tridnevni obisk v Sudan
KAIRO, 10. — Predsednik republike maršal Tito, ki je na neuradnem obisku v Kairu, je danes na jahti »Hurija* nadaljeval s predsednikom Naserjem razgovore ki sta jih oba državnika začela v ponedeljek ob prihodu predsednika Jugoslavije v Egipt. Glavna tema teh razgovorov _ je bila po vesteh dobro obveščenih krogov poleg izmenjave misli o najvažnejših mednarodnih problemih, vprašanje tesnejše gospodarske povezave izvenblokovskih držav, da bi se na ta način vse države zaščitile pred škodljivimi posledicami evropske gospodarske skupnosti.
Ne izključujejo možnosti, da bo prišlo do sklicanja konference zastopnikov izvenblokovskih držav, na kateri bi podrobneje govorili o tem vprašanju.
Po vesteh istih krogov bo predsednik Tito prispel v sredo z vlakom na tridnevni
« NABALIIViNje »
obisk v Sudan, od koder se I za telesno vzgojo je bila usta-bo vrnil v Kairo, kjer se bo-1 novljena v Ljubljani skup-
do nadaljevali in končali lije-.................
govi razgovori z Naserjem, in kjer bo objavljeno skupno u-radno sporočilo.
----«»----
Sklepi kongresa študentov FLRJ
LJUBLJANA, 10. - S sprejemom novega statuta in sklepi o bodočem delu študentskih organizacij se je danes končal v Ljubljani peti kongres Zveze študentov Jugoslavije. Novi statut predvideva ustanovitev študentskih združenj na vseh fakultetah visokih in višjih šol, skupinah in odsekih, in konferenco študentov kot naivišji organ študentskih združenj.
Na pobudo ljubljanske univerze, visoke šole za politične znanosti in visoke šole
nost visokih šol. Za prvega predsednika skupnosti je bil izvoljen rektor ljubljanske u-niverze dr. Maks Snuderl. V skupnosti bodo poleg ljubljanske univerze in njenih fakultet sodelovale tudi akademije za gledališko in likovno umetnost, glasbena akademija, skupnost mariborskih visokih šol in ostale visoke šole Slovenije.
---«»----
Leo Matcs odpotoval v London
BEOGRAD, 10. — Kot gost britanske vlade je odpotoval danes na šestdnevni uradni obisk v Veliko Britanijo pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Leo Mates s soprogo.
jo, da je de Gaulle samo z besedami proti OAS, dejansko pa — objektivno gledano — x njo sodeluje. V svojem govoru po televiziji, ki ga je de Gaulle imel v ponedeljek, ni bistvu povedal glede Alžirije nič novega. Izjavil je sicer, da upa, da bo sporazum med francosko in alžirsko vlado dosežen v imajbližji prihodnosti*. Pri tem pa je govoril o «dveh možnostih*, kar tolmačijo kot prikrito grožnjo, da bo skušal postaviti v Alžiriji lutkovno vlado, če ne pride do sporazuma. Vertdar pa je «drugo možnost» zamolčal, kar na drugi strani tolmačijo kot njegovo prepričanje, da bo sporazum dosežen. Izjavil je tudi, da bo francoska vlada v kratkem objavila besedila svojih predlogov alžirski vladi. To izjavo tolmačijo opazovalci kot poskus prikritega pritiska na alžirsko vlado, V ostalem je ponovil zahtevo o utesni povezavi Alžirije s Francijo« in ostale že znane pogoje. Vendar pa je bil to pot njegov govor mnogo zmernejši, in ni izrekel nobene odkrite grožnje proti Alžircem. Pač pa je jasno obsodil dejavnost OAS, čeprav je ni naravnost imenoval. Alžirska vlada je imela medtem sejo, glede katere je javila, da je «sprejela sklepe* v zvezi s pogajanji s Francijo. Ni pa povedala, za kakšne sklepe gre. Vsi dosedanji komentarji pa so soglasni v tem, da je treba premagati še nekatere težave, ker Francija vztraja pri nekaterih zahtevah, ki so za Al-žirce težko sprejemljive, ker niso v skladu s položajem neodvisne in suverene države. Vsekakor pa se na splošno o-paža dokaj optimizma glede pozitivnega uspeha pogajanj, čeprav se poudarja, da bodo morala tajna pogajanja verjetno trajati vsaj še petnajst dni.
Na drugi strani pa je povsem nerazumljiva politika vlade nasproti OAS. Res je, da so doslej aretirali precejšnje število organizatorjev a. tentatov, vendar pa vlada na drugi strani postavlja na isto raven fašiste in nap redne sile, ki zahtevajo odločnejšo akcijo proti OAS. To se je spet pokazalo v četrtek, ko so številne sindikalne in druge napredne organizacije skupno s komunistično stranko organizirale protestne demonstracije proti OAS po pariških u-licah. Policija je tako surovo nastopila proti demonstrantom, kakor še nikoli v teh povojni letih. Ubila je osem demonstrantov, nad več sto pa jih ranila. Demonstranti so v svoji obrambi ranili okoli 150 policajev. Vsa poštena napred. na javnost v Franciji je na to divjanje policije odgovorila naslednjega dne s splošno protestno stavko in s protestnimi demonstracijami. Prebivalstvo je na ulicah in iz stanovanj z odobravanjem pozdravljalo demonstrante. Sin* dikalne organizacije, levičarske stranke in napredni tisk so soglasno obsodili divjanje policije. Poudarili so, da vlada dejansko s tem sodeluje z OAS; saj ta organizacija vedno poziva na »boj proti komunizmu*. Vlada je šla fašistom toliko na led, da je v uradnih poročilih trdila, da so demonstracije organizirali le komunisti, pri čemer je spet postavila demonstrante na isto raven s fašisti. Napredni in celo nekateri vladni časopisi so poudarili, da vlada dejansko s tem pomaga OAS. Poudariti je treba, da so pri organiziranju demonstracij so* delovali tudi krščanski sindikati ter vsedržavna zveza študentov in številni univerzitetni profesorji. Skratka, vsa antifašistična javnost je naveličana de Gaullovih besed, ki se redkokdaj spremenijo v dejanja, in zahteva, naj se enkrat za vselej likvidira fašistično zlo, in naj se pospeši mir v Alžiriji. S svojim — pa čeprav nehotenim — povezovanjem s fašizmom bo vlada še zaostrila položaj in ustvarila še večjo nevarnost dr. žavljanske vojne. Zato številni časopisi obsojajo dejstvo, da vlada odklanja pomoč tistih, ki so najdoslednejši borci proti fašizmu, in celo nastopa proti njim.
Prav v trenutku, ko je policija divjala nad antifašističnimi demonstranti, so ultrasi lahko nemoteno pripravljali nove atentate, saj je policija nanje pozabila.... in tako se je zgodilo, da je v času ene ure po demonstracijah eksplodiralo kar enajst ultrasovskih bomb, ki so napravile ogromno škodo. Ena takih bomb je eksplodirala tudi v uradu sovjetske agencija Tass.
Obnovitev jedrskih eksplozij
V okviru odnosov med Vzhodom in Zahodom in še posebej v okviru razgovorov o Berlinu in Nemčiji, sta sovjetski zunanji minister Grormko in ameriški poslanik v Moskvi Thompson imela v petek četrti razgovor. Pozneje je Thompson izjavil, da bo verjetno imel nove sestanke z Gromikom. Opazovalci so mnenja, da so s sovjetske strani postavili med temi razgovori nove predloge, ki naj omogočijo sporazum o Nemčiji in Berlinu. Sestanek je trajal eno uro in 45 minut, kar opravičuje predvidevanja, da je dejansko šlo za nove predloge.
Uromiko je imel prejšnji teden še pred petkom razgovor s Thompsonom in z angleškim poslanikom v Moskvi Robertsom. To pot pa so govorili o bližnji razorožitveni konferenci v Ženevi in o pogajanjih za prekinitev jedrskih poizkusov. Zahodna poslanika sta izročila Gromiku skupno noto, s katero predlagata, naj bi se še pred začetkom razoroiitvene konference sestali zunanji ministri treh držav, da skušajo najti sporazum o nadaljevanju pogajanj o jedrski razorožitvi v okviru razorož itvene konferenc*. Zunanji ministri naj bi
bili pripravljeni sestati se vsakikrat, ko bi konferenca bila pred možnostjo važnih odločitev.
Naslednjega dne pa so v Wa* shingtonu in Londonu sporočili, da je bil med obema vladama sklenjen sporazum, na podlagi katerega bo Velika Britanija dala na razpolago ameriški vladi svoje naprave na Božičnih otokih za jedrske eksplozije v atmosferi, ameriška vlada pa bo dala na razpolago Veliki Britaniji svoje naprave v Nevadi za jedrske eksplozije pod zemljo. Tako v Londonu in Washingtonu so hkrati napovedali bližnjo obnovitev jedrskih poizkusov.
S tem v zvezi je francoske vlada objavila izjavo, s katero javlja, da se ne namerava pridružiti ameriško - britanskemu predlogu Sovjetski zvezi, naj bi se v Ženevi pogajali tudi o prepovedi atomskih poizkusov. Izjava dodaja, da je bila Francija obveščena o tem predlogu, toda ker ima že od začetka velik• pomisleke glede ženevskega sestanka in zavzema stališče, da ne bi mogel pozitivno Prv spevati k razorožitvi, se P°“ budi ne misli pridružiti.
Pritisk na Frondizija
V Havani je bilo prejšnjo nedeljo veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad milijon ljudi in na katerem je. govoril Fidel Castro. Na zborovanju so odobrili •drugo havansko izjavo» kot odgovor na sklepe konference v Punta del Este. Izjava poudarja med drugim, da Organizacija ameriškihj držav ni imela pravice in pristojnosti sprejeti kakršnih koli sklepov proti Kubi. Toda' pokazalo se je, da je ta organizacija dejansko ameriško ministrstvo za kolonije. Zato je Kuba odločena, nadaljevati svojo borbo proti vsakemu vmešavanju od zunaj in še bolj mobilizirati vse sile, da učinkovito brani svojo neodvisnost.
Kakor je znano, se je v Punta del Este tudi argentinska
delegacija vzdržala glasovanja o resoluciji, ki obsoja Kubo. Toda voditelji argentinske vojske, ki še vedno služijo koristim ameriških velekapitali-stov, so postavili predsednika Frondiziju ultimat, da mora takoj prekiniti odnose s Ku' bo. Frondizi se je sicer upa ral in je v enem od svojin govorov naravnost obtožil ,n' meriške monopole, da izvajajo pritisk na razne države v Latinski ameriki. Vendar P® je moral popustiti pod pril}' skom vojske, in v četrtek 1e vlada prekinila diplomatsko odnose s Kubo. Vse pa kaže, da spor med Frondizijem ,n vojsko še ni končan. Argentinska vlada je sporočila tuo‘> da bo izpolnjevala resolucij0 iz Punta del Este, za katera ni glasovala. Vendar pa z°' hteva vojska, odstranitev zunanjega ministra in vseh funkcionarjev, ki odločno na*t®j pajo proti ameriški politiki pritiska in vmešavanja v zadeve latinsko-ameriških drža0-
Francija-FLRJ
Francoska vlada je nepricO' kovano zahtevala od jugoslovanske vlade, naj odpoklic* svojega veleposlanika iz Pariza, in je sporočila, da st francoski veleposlanik ne b0 več vrnil v Pariz. Sporcičn® je, da je pripravljena prtu"' liti, da v obeh vele poslaništvih ostaneta samo odprava1' ka poslov. Razen tega je fr°r* coska vlada zahtevala, naj J Jr goslavija zmanjša število o**”] ja v svojem poslaništvu v > a' rižu. Kot razlog za ta svo) korak navaja francoska vl«®“’ da je Jugoslavija letos vneli. v diplomatski seznam C'® predstavništvo alžirske o la® ' Ta francoski ukrep je V°“ vzročil presenečenje, saj ■ Jugoslavija že junija 1959 ® faeto priznala alžirsko začusf vlado, kar je de jure potrdi; med beograjsko konferenco > venblokovskih držav septe’ b ra 1961, Francija je stori ta ukrep samo proti -fugoj' viji, čeprav je celo vrsta ®r. gih držav tudi priznala -žirsko vlado. V Beogradu diplomatski predstavniki n..\, zanih držav, ki so priznali o žirsko vlado, skupno o bi*®® državnega podtajnika za jun>B nje zadeve in sporočili, “® solidarni s stališčem JupoSu vije in da obsojajo francos korak prav v trenutku, k? t Francija neposredno popa)0 alžirskimi ministri in ko vsak trenutek pričakuje *” razum.
Adula
Predsednik k°*
Boške Plod« A d la je bil p.rei,i(„ teden na ob,s e v ZDA, kjer s je razgovor)0 j Kennedgjem glavnim tajM”" OZN U Tant°' V petek se if.^m nil v LeoPZ vi, le. V Zen,.tv kjer se je vil, je izjavil, ^ je med *«%» bivanjem v uspel odstro0' številna nerazumevanja, ~»(ji razumno z Združenimi n®'flx* je bil sklenjen imačrt *® pačijo v Kongu*. Izrazil J* di upanje, da bodo ZDA^jf dile nujno finančno Kongu in da to pomoč samo
Adula
pod"\ Kongo sprefflj), iu pumue samo preko , ,,,(it V OZN je Adula zahteval P"p večjo vojaško pomoč.
Adula sporočil, da je *® ijen z razgovo*om, ki 1 imel v OZN s sovjetskim ““ /t gatom Zorinom. Razen teff0 fli je razgovarjal s predstav belgijske družbe «Union ^0l n Hren, in dogovorjeno je ?-(e-da bo ta družba odslej P., \f vala davke osrednji vlaa 'tfi-odločitvi družbe »Union g. niere* vidijo politični valci znake, da se bo Combeja ne glede na 10 ■ bitne nove spletke sprem ker so doslej njegovo P°l tll-narekovali interesi družb* g{. ni on Miniires, leer je Iv^jr noma odvisen od njen‘n nančnih, sredstev.


Cnldoh l/fe|[(iii^o!i
MAMI
Kakor hitro smo ga zagledali na cesti, že smo se nehali igrati. Molčanje se je »enadoma sprevrglo v smeh in vpitje. Pričeli smo plesati Okrog njega kot temnopolti domačini okrog svojega 4«nja.
— Potepuh!
— Potepuh!
\ — Daj, ujemi nas! — so ■♦Pili najmlajši med nami, ki •o videli v njem podobo iz pravljice.
— Od kod prihajaš? — ga J« vprašal Oli s hudobnim Izrazom v obrazu.
Ni odgovarjal, šel je dalje, obkoljen z zoprnimi o-troki.
! — Da nisi gluh?! — ga je Jlaivno vprašal Ali.
Ne, — je odgovoril na kratko.
^Toni je šel za prišlecem
Preprosto kot človek, ki pe- _______ mori
ha pred seboj velik kamen, jajateliai ki mu je potreben za zid, * —
odlomke njegovih pesmi. Na srečo ni noben kritik pogledal- v ta naš zvezek, sicer bi kaj lahko prepoznal avtorje.
Zamisel, da bi Maniju prinašali hrano, je bila Olijeva. Matere so nam dajale po nekaj rogljičev in Noni je prinašal steklenico z mlekom. Sklenili smo, da svojih darov ne bomo izročali Maniju osebno, ker bi to bilo podobno miloščini. Napravili smo paket. Nanj smo napisali: »Gospodu Maniju — Hišica.« Pustili smo ga na pragu in se skrili v bližini.
Dolgo smo morali čakati. Potrpežljivost nas je že zapustila, ko se je pojavil Mani. Obstal je med vrati ter dolgo in pazljivo ogledoval paket. Gelo nasmehnil se je, prebral naslov, vzel naše darilo in odšel v hišico.
— Morali bi označiti odpoje rekel Joni-
POBVDA MLADINSKE INICIATIVE
Od včeraj zvečer na Prosvetni zvezi klubski prostori
in razmišljal, kako bi S-fb‘to ■ajlaže dvignil.	pomemlo	pomanjkanje	obzir.
On nima glave, — je n°-*T	■
»pazil nenadoma.	f .Naslednjega	dne	je	Mam
Za trenutek je nastala tiŠi- J8*-"0. in zel<\ °*ločno poka-a, a nato je eksplodiral ^ ^.a"e. potrebuj«milošf■' vrisk vznemirjenja, ki ga je ?	3 vi slaščičarno m
izzvala Jonijeva šala.	biskvita3	Or0V
Vsi smo odšli s človekom ,^2^* **1 *
kaeramena riogil*^ko^da'7* I vid*ti ob(?an •*- mirom in
mu pod zapetim ovratnikom
Plašča glava skoro ni videla. Vrat u
'rat je imel sklonjen in morda je zato napravljal vtis, kot da mu je glava zrasla Naravnost iz prsnega koša. Njegove roke, stisnjene pe-*ti. ki jih je tiščal v hlač-bih žepih So bile napete na trebuhu kot dve vedri.
Uporno je molčal in zato •mo ga kmalu nehali zasi-Pati z žalitvami. Sli smo za bjim in s tem vzbujali pokornost mimoidočih
grobno tišino, Ko smo ga | pogosto opazovali, kako stoji nepremičen, zatopljen v mi-I slih, ki jih je poznal le sam, se nam je zdelo, da je pravzaprav že od zdavnaj med nami. Na jesen smo zvedeli, da starejši pripravljajo nekaj proti njemu. «P0zimi bo zmrznil v hišici. Bolje je, da se pravočasno rešimo tega potepuha.« — »Njegova občina je dolžna skrbeti zanj. Zakaj bi naj bil nam v breme?«

zumeli smo, da, je naš Mani
tv ,	j	I v nevarnosti. Ker smo ga od-
to ime je ponovno vzdra- I •	6
•bilo našo že ugaslo domišljavost.
J Si slišal? Ne kličejo te P®beška mana, ampak samo tospod Mani!
Ni odgovoril in se je hitro “gubil za vrati neke hiše, a bli smo tekli za nečim dru-tim.
Mani je ostal v naši vasi ‘n . pozneje smo zvedeli zgodovino njegovega življenja. V njej ni bilo nič nenavad-Jegn iint ..če, smo iskreni, nj-
krili mi, sm0 menili, da imamo do njega pravico in pokroviteljstvu. Pozanimali smo se, za kaj gre, in sklenili, da ne bo-mo dovolili, da bi se mu zgodilo kaj slabega.
Na naša vprašanja so odrasli odgovarjali, da ga je treba odpeljhti v občino, kjer se je rodil. N.i nam še uspelo, da bi izdelali 'kakršen koli načrt za Manij e vo b-brambo, ko smo nekega dne nepričakovano zagledali, da v ibišk-o vstopil občinski •
*®r smo zvedeli; propadel’ je
Stopali smo za njim prav 4	7—	e—e«—-- j- j tako molčeči in nemočni,
»»radi alkohola. Bil je pesnik, kot je bil on sam. Gledali j6 mnogo obetal, a se je smo, kako je naš varovanec fgodaj predal pijači kot mno.
‘>jf* drugi islandski pesniki. .
‘ Kot je bilo videti, mu je
Ho, vseeno, kaj so ljudje I se osvobodil svojih prega-’ "HSlili n ntom NiVrloT- ni I .i.l________ Ju.„l .‘T._ -;.i-	.
o njem. Nikdar ni govoril o preteklosti, še manj f tem, da je bila drugačna j.ot sedanjost. Živel je osam ^en°, niti se ni trudil, da bi J ^om govoril, komaj, je odgovarjal na zastavljena vprašaja. -
trpel nasilje.
Mani je na obali zagledal motorni goln. iztrgal se je, se osvobodil svojih prega-pjalcev, ibral vse sile in hotel pobegniti.
— Ne, ne!
Ujeli so ga in ga strpali v čoln, ki je čakal na obali. Mani ni rekel besede.
Spogledali sm0 se. Ne vem,
Lojze Spacal	Neonska civilizacija (Reliefna lesena poslikana kompozicija)
\ Mali galeriji v Ljubljani se bo 15. marca pričela razstava lesenih slikanih plošč. Za razstavo vlada že sedaj veliko zanimanje
......................................................................................mil........imimuHt.............n...................u........................................................
Problem, kako »privabiti« mladino, dandanes ni lahko rešljiv. Tudi tedaj, ko še ne gre za delo, je za mlade ljudi polno privlačnossti, ki jih odvračajo od zbiranja v društvenih prosstorih.
»Mladinski iniciativi, se je porodila misel, da bi bilo treba pač v društvenih prostorih nuditi mladini vsaj del tega, kar jo mika drugam. Pri nekaterih društvih se sicer zbira nekaj mladine, vendar pa društveni prostori zanjo niso dovolj privlačni.
Od včeraj zvečer pa je na sedežu Prosvetne zveze na razpolago mladini — klub. V teh klubskih prostorih bodo na razpolago mladim ljudem nekatere stvari, ki so se do sedaj zdele nekoliko nemogoče za društvene prostore. In ob teh novotarijah bodo nekateri »ortodoksni« zmajali z glavo. Toda včasih ne kaže drugega, kot sprijazniti se s časom in s tem, kar novi čas prinaša
Ni pa rečeno, da bodo klubski prostori samo za zabavo, kajti poskrbljeno bo tudi od časa do časa za drugačen, povsem resen spored.
Važno pa je, da se mladina teh svojih prostorov privadi, da začne zahajati tjakaj. Prostori so seveda namenjeni tako študentom kot ostalim mladim ljudem, ki bodo gotovo kmalu spoznali, da je mogoče vendar boljše shajati se v klubskih prostorih Prosvetne zveze kot pa v raznih lokalih.
Začelo je izhajati zbrano delo Janeza Mencingerja
Po daljšem času je prišla na knjižni trg nova knjiga iz zbirke zbranih del slo-, venskih pesnikov in pisateljev, ki jo izdaja Državna založba Slovenije. Toko je ta pomembna in lahko že rečemo edinstvena zbirka dosegla 68 knjig, To je sicer že kar precej, vendar pa manjka do zaključka še precej časa, preden bo zbirka v predvidenem obsegu zaključena. Na drugi strani pa je razveseljivo, da se je zbirka slovenskih klasikov prav zdaj razširila z novim avtorjem. To je pisatelj Janez Mencinger, čigar prva knjiga zbranega dela v redakciji Janeza Logarja je pri Državni založbi izšla konec leta. Izdaja zbranega dela Janeza Mencingerja je toliko pomembnejša, ker pisatelj sam nobenega od svojih spisov ni izdal v samostojni knjigi, temveč je vse objavil
V TRSTU JE PREŽIVEL VEČJI DEL SVOJEGA ŽIVLJENJA
Fran Cognar v okviru svoje dobe
(Ob sedemdesetletnici njegove smrti - 14. II. 1892)
Jezik mu je bil težak kdo je pričel pr«i, a vsi smo n negotov, tako malo ga je | zapeli.
Porabljal. Cesto je cele ure »1 nepremično, s sklonjeno •*»vo, zagledan v svoja lastna kopala.
Verze dela! — smo go-
» t>ili takrat' v tem ni bil°
°bene ironije, ampak spoji °vanje, saj se je Mani po »jem mnenju vedel prav *0, kot to pristaja prave-u Pesniku, Ko smo zvedeli niegovi preteklosti in spo-da se ne odziva na na-’. Predrznosti, .smo spreme-M SV°^ odnos do "jega-■ Mani je. živel v neki zapu-y6IU hišici na morski obali. > tej hišici so od časa do sa prodajali'in kupovali ri* in* Pobiral j® suhljad, ki jo
Zbrani na. obal; smo, kljub začudenju in glasnemu kreganju starejših vaščanov in | staršev zapeli, kolikor so zmogla naša grla: Marseljezo.
Motorni čoln se je oddaljil od obale. Mani je sedel kakor navadno, s sklonjeno glavo, nam pa se je zdelo, da se posmehuje, medtem ko posluša našo pesem.
To je bil naš prvi upor [‘proti nasilju in - krivici.
Med imeni slovenskih pisateljev, važnih za slovensko skupnost v Trstu, ima Cegnarjevo prav dober zven in zasluži, da se ob sedemdesetletnici pisateljeve smrti vsaj malo ustavimo ob njem in ob dobi, v kateri je Cegnar živel in deloval. Ta doba šteje nekaj znamenitih predstavnikov slovenskega slovstva, kakor so: Levstik, Jenko, Gregorčič, Jurčič, Kersnik in Tavčar, ima pa tudi precejšnje število slovenskega književnega ustvarjanja. Po nenavadno jarkem siju Prešernovega genija do srede devetnajstega stoletja so se s pomladjo porodov lgta 1848 vremena Slovencem zares zjasnila in ustvarila boljše pogoje za. rast ..slovenske kulture bitij,v v imno kafcor v globino in vMfco. '
V dihu mladoletja ijskov-n;e . svobode su .se Jftaj 'začasno razblinili avstrijski predmarčni mrakovi, ko je po Metternichovem padcu cesarjevo ustavno pismo 25. aprila 1848 v četrtem členu razglasilo enakopravnost avstrijskih narodoy: »Vsakemu naiodu je čisto ohranjenje njegove narodnosti in njegovega jezika zagotovljeno«. To sicer ni rodilo zaželene Zedinjenje Slovenije, toda slovenščina se je naglo širila po šolah in uradih. Skoraj tri leta takega ozračja so izdatno pripomogla, da se narodno prebujenje tudi v dobi sledečega Bachovega absolutizma ni dalo več zatreti in se je književno raz-cvetanje uspešno nadaljevalo.
Fran . Cegnar se je rodil 8. decembra 1826 pri Sv. Duhu blizu Škofje Loke ter je 1847 končal v Ljubljani gimnazijo in licej. Kot dvaindvajsetleten mladenič, že
prej navdušen za Prešernovo pesniško ustvarjalnost, je neposredno doživljal narodno prerojenje leta 1848 ter se kot časnikar in sourednik vključil naslednje leto med sotrudnike »Slovenije«. Ko je ta prenehala, je postal urednik slovstvenih uri-
.-■V t.,: -
spevkov
K
.	. ....	- , »Ljub-
ljanskem časniku«. Obenem je 1851 dobil službo pri po- ; šti v Ljubljani, dve leti kasneje pa v Trstu, kjer so rje Slovenci prebujali podobno kakor'v Ljubljani. Slovstveno delo ga je pritegnilo že prej na liceju; urejal je dijaški list, v katerem sta se oglašala mfed mladimi Laka Svetec in Fran Jeriša Deto-mil. Vsa .naslednja leta se je, kolikor ir.u je služba, popuščala, vneto, in neutrudno posvečal izvirnemu pesniškemu ustvarjanju in prevajanju iz drugih slovstev, kasneje tudi javnemu delovanju.
V Trstu je našla njegova nadarjenost hvaležno področje za svoj razmah. Iz oošt-nega oddelka je tu 1854 prestopil v brzojavnega in je dve leti nato postal višji telegrafist v Pazinu, kjer ga je živo zanimalo hrvatsko okolje. Po treh letih se je
1859 dokončno povrnil v Trst ter nadaljeval svoje službeno in slovstveno de.o-vanje. Leta 1875 je postal kontrolor, dve leti pred smrtjo pa je 1890 stopil v pokoj kot višji kontrolor.
Pod odelom poštnega u-službenea je utripalo v Cegnarju rahločutno pesniško srce in je razpenjala krila živahna umetniška domišljija. ki ji je materin jezik služil kot ustrezno, okretno in bogato izrazno sredstvo.
Kulturne potrebe slovenskega naroda so bile številne in mnogovrstne. Ozračje je bilo posebno naklonjeno rodoljubni ljriki, zlasti ned mladino. Miroslav Vilhar' je na svojem gradu zlagal prijetne, poskočne: včasih tudi
resne pesmice v lahkotnem narodnem slogu ter jim sam skladal napeve. Lovro Toman je v »Glasih domorodnih« opeval domoljubje in svobodo. Radoslav Razlag je izdal domoljubno zbirko »Zvezdice«. Matija Valjavec je razgibal slovensko epiko. Janez Trdina se je oglašal s pripovedkami. V pesništva je vse prekosil mladi Levstik s «Pesmimi» (1854). Med mlajšimi sta se krepko uveljavila Simon Jenko in kasneje Stritar in Gregorčič.
V tem pevskem logu bujne slovenske lirike odmevajo tudi Cegnarjeve strune. Včasih donijo kot mogočen odmev iz obetajočih dni pomladi narodov, n. pr. v pesmi »Rojaki«;
Nej, rojaki! Oprt.^ajdio tima svetle meče, plemenita kri po;'jOlSbih krepkih žilah teče«. vreme se zjasnjuje, ne bučijo t>eč vetrovi, taja se ledina, vzeli so slovo mrazovi.
•T Pririni .*« predela Iflla na zeleni gori, sveti se ji lice in oko v rumeni zori; hej, rojaki, kako poje, poje in prepeva, da se gdra stresa, da nebeški strop odmeva.
To je globoko občutena rodoljdbje, kakršno je prevzemalo ■ mlade slovenske pesnike sredi preteklega stolfetja.' To' je klena domina ^beseda brez votlo bobnečega patosa in jezikovnih samovdljnosti Jovana' Vesela Koseskega v Bleivveiso vih Novicah, ki je imel sprva nekaj vpliva tudi na Cegnarja, a le prehodno. Cegnarjevi stihi so Šesto nežni in mili, preprosto domači kakor v pesmi «Nevesti»:
Venec zeleni v kitah trepeče, v licu cvetečem zarja leskeče.
Mila očesa solza zaliva, sladka tesnoba u srcu prebiva.
Prijetno in gladko žubori njegovo modrovanje o življenju v pesmi »Na grobih« :
Bridke tuge, bolečine, duhomorm trop skrbi, žalovanje grenko mine, potok solz se posuH,
Bolj in bolj se blagodejno uveljavlja Prešernov vpliv, posebno odkar sodeluje Cegnar pri Janežičevem Slovenskem glasniku (1858).. V teh letih doseže
višek svojega pesniškega razvoja, kakršen se zrcali v njegovi zbirki »Pesmi« (1860), 21ahtna poezija diha n. pr. iz pesmi: »Roža med trnjem«, »Prepirajoči trepetliki«, »Luna in zvezde«, »Danici«, »Kolednica« i. dr. Po motivih se v marsičem ne oddaljuje od nekaterih prej omenjenih pesnikov svoje dobe, doseza pa večjo jezikovno dovršenost, utirajoč pot poznejšim, kakor Gregorčiču in moderni.
Kot veliko pridobitev tiste dobe je treba omeniti Cegnarjeve prevode iz nemščine in slovanskih jezikov. V srednji šoli je vzljubil Schillerja ter začel presajati v naše gredice njegove lirske pesmi in balad?. Iz srbskohrvatskega narodnega slovstva je' znan njegov'prevod A,Sgn-aginice«, ki je izšel v Glasblkti 'sldVeHVke: ga slovstva; več drugih je izšlo v Novicah in Bleiwei-sovem Koledarčku. V Trstu se je loteval daljših prevodov, pri katerih mu je bil dober svetovalec Fran Levstik, nestalni popotnik, ki se je 1860 in 1861 vživ-ljal v tržaške razmere, a se ni mogel vživeti vanje; krenil je spet v Ljubljano, V Cvetju iz domačih in tujih logov je Cegnar objavil 1861 prevod Schillerjeve »Marije Stuart«, ki ga je 1921 O. 2upančič uporabil za svojo predelavo te igre. Naslednje leto je izšel prevod »Viljema Tella«, 1866 pa prevod Schillerjevega «Valenštajna». Prevedel je tudi marsikaj v prozi, n. pr. Grabowskega »Koliščino in stepe« ter »Babico* Božene Nemcove.
Manj se je Cegnar uveljavil kot pripovednik. V Slovenskem glasniku so izhajali njegovi potopisi in kritike. Vselej ga je pri-
tegovalo časnikarstvo. Razen
.......................*................................................................................................................................m...........................
v že omenjenih listih je sodeloval od 1866 v Ilirskem Primorjanu ter od 1867 v Primorcu. Ko je 1876 začela izhajati v Trstu Edinost, je postal njen sotrudnik in je bil nekaj časa tudi njen urednik. Po obnovitvi u-stavnosti se je z novim navdušenjem udeleževal podrobnega prosvetnega dela po društvih in v javnosti. Leta 1861 je bil med ustanovitelji tržaške čitalnice, kjer je včasih predaval in sodeloval v odboru. Od 1860 do 1868 je bil poleg vsega drugega profesor za slovenski jezik na tržaški gimnaziji. V javnem življenju je bil do svoje bolezni 1890 več let član tržaškega mestnega sveta, kjer se je bilo treba, kakor da-hes, ztfttff&j znova boriti za pravjce . , sI6yen?kega prebivalstva v obmorskem mestu, ki je štelo več Slovencev kakor kranjska prestolnica. Umrl je v Trstu 14. februarja 1892,
Ne moremo brez kratke primerjave mimo dejstva, da sta tedaj živela ob Jadranu drug blizu drugega, vsak v svojem uradu, dva odlična Slovenca iz sredine slovenskega ozemlja, ki ju je oba privedlo v Trst njuno službovanje: Jovan Vesel Koseski in Fran Cegnar, prvi na tržaškem finančnem ravnateljstvu, drugi na tržaški pošti. Oba sta preživela tu več desetletij, oba sla v mestu zaključila svojo pozemeljsko pot. Obema se je ime ohranilo v zgodovini slovenskega slovstva
Vesel Koseski (1798-1884) iz Kosez pri Moravčah se je šolal v Celju, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju ter služboval v Ljubljani, Gori-
ANDREJ BUDAL
le v revijah in časnikih. Njegovo delo tako v celoti sploh še ni ztjrano, niti e-videntirano ni, ker je bil pisatelj mnogo del objavil pod psevdonimi. Res pa je, da so v letih 1911-1928 izhajali pri Slovenski Matici izbrani spisi, katerih značaj in zasnovo je urednik od zvezka do zvezka spreminjal. Ce upoštevamo, da je ta izdaja nepopolna, da so te knjige redko dostopne in da je enkrat pred vojno in enkrat po osvoboditvi izšla samo »Moja hoja na Triglav«, potem lahko rečemo, da naši bralci Janeza Mencingerja sploh ne poznajo. Pa čeprav ga slovenska literarna zgodovina uvršča med slovenske klasike in ga označuje kot docela svojstveno osebnost med slovenskimi pisatelji preteklega stoletja. Vsekakor pa kot »pisatelja, ki zaključuje va-jevsko prehodno generacijo in je še blizu romantičnemu pojmovanju naroda in slovstva« (Slodnjak), kot književnika, »ki je kot mladoslovenec vendar zaslutil uveljavljanje novih sil, ki iščejo izhod iz družbene stiske v vsestranskem napredku in socializmu, ki je nastopal proti Mahničevi estetiki, osmešil Koseskega, ki ni epski oblikovalec življenj, a vendar preprosto in šaljivo kramlja o različnih življenjskih in družbenih vprašanjih« (Ravbar-Janež).
V pripombah k prvi knjigi je urednik označil ob-seg m značaj izdaje. Zbrano delo bo skušalo obseči vse, javnosti namenjene Mencingerjeve spise v prozi in verzih ter njegova pisma. V izdajo bodo uvrščeni predvsem spisi, ki jih je avtor že sam objavil, le nekaj tekstov bo poleg korespondence prvič natisnjenih. Izdaja je predvidena na pet knjig od katerih prva, ki je izšla sedaj, obsega povesti. Druga knjiga bo poleg povesti prinesla članke z razpravami, tretja roman «A-badon«, četrta »Mojo hojo

(Nadaljevanje na 8. strani)
Jože Horvat-Jaki


a
na Triglav«, zadnja pa pisma.
Sedanja, prva knjiga Mencingerjevega zbranega dela obsega torej sedem povesti in poetičen spis, posvečen Bohinjskemu jezeru. Vsi ti spisi izvirajo iz prve dobe pisateljevega literarnega ustvarjanja, bodo pa za širok krog bralcev tudi danes zanimivi, posebno tisti, v katerih posega pisatelj v svoj domači Bohinjski kot. Celotna izdaja bo prav gotovo približala Mencingerji našim bralcem, bo pa seveda glede na Svoj značaj tu- i “ di literarno . zgodovinsko ; pomembna.
Sl. Ru.

Prinašala voda, in kuril iia ter si kuhal jedi iz rib-Slav, iz ribjih odpadkov, čij*S° zavrSli ribiči med scenjem. Nihče ni skrbel 4j.nL nikogar ni zanipialo, ‘ i® živ ali rprtev, nihče u ni bil sovražnik. Otroci
IZ ITALIJANSKE KNJIŽEVNOSTI
.................................H.H»I...»UII""II«|.................................I..1,...................„„m
„Povesti“ Libera Bigiarettija

Libero Bigiaretti ni avtor, o katerem se mnogo govori. Njegovo naravno nag-
'n° cesto postajali pred nje- njenje k duševni in ostet-i°*« hišico, da bi videli, s I *« uravnovešenosti ga je
to se UKvarja Mani, a nam ni nikdar uspelo, saj je
, »dno dobro zadelal vsako Nekoe smo nabrali drv in
hv*'?lco na vratih.
ybi» in to odnesli Maniju.
»S Si te- I Z? iml’	i« a"vtor,
«a nismo ^	/ J I. kl «a:br? flJ**1.1™10:.
vedno rešilo pred Sicer u-pijanljivim, a redkokdaj koristnim zapadanjem v skrajnosti. V seznamih povojnih najvidnejših neorealistov, akaligrafistov« in posnemal-ecv ameriškega (fbrutalizma« bi zato zaman iskali njego-
gri ,n'sm° čutili, da bi nas
4ov yest’	smo zel° ra'
da 6dn* ln P0lni upanja. To-pa Pe! Stal je pred vrati in jihv° opazoval prste svo-ra ,n°S, ki so mu moleli iz Ugane obutve. ltela® ni niti pogledal. Ni re-čili besede* ho smo mu izro-
svoje darilo. Deloma za-
»bui ,spoštovania. ki ga je
.	v na« « «vmim voHp.
^jsrii" V nas s svo-i‘m vede_
ra, '> deloma zaradi jeze in n« ^»ranja, svojega breme-
s*ili
nismo zanesli v hišico. Pu-
°ddav^1° vse ob	in se
*»to lianiju smo govorili
Svojo literarno pot je začel razmeroma pozno. Objavil je prvo zbirko pesmi, ko mu je bilo 29 let in prvi roman pet let kasneje. Toda od leta 1942 dalje se je skoraj vsako leto oglasil s kakim daljšim literarnim delom in vsaka njegova knjiga je predstavljala korak naprej prav tako v u-metniškem pogledu kot v pogledu uspeha pri bralejh. Kritiki so se začeli resno zanimati za njegovo umetniško osebnost, ko je bilo njegovo ime že vsem znano in zato jim ni preostajalo drugega ko^ potrditi, da je Bigiaretti že popolnoma zrel
■o. 7. k-Ti”	v™	| pripovednik m da je njego-
Sodlte "“i1	drobne do- va umetnost vredJ najv|č.
drohp’ ° haterih smo slišali, I .je pozornosti. Ker pa ga ni-i(l ,.^e o njegovem življenju so mogli uvrstiti med pred. sjibogatili s svojo fanta- stavnike te ali one literarna < ®edaj smo ga smatrali I ne struje, so ga proglasili za t iuntfka in mučenca, do ka- ^eu-sta«, to je za romanc
rvjrtftd* s®
’ pokrovitelji. V po- Se je Bigiaretti strinjal-s to zvezku smo zbirali sodbo. Vendar se ni uprl s
polemičnimi spisi kot to delajo drugi pisatelji, kadar ne soglašajo z mnenjem kritika. Prepričan je bil, da mu bo prej ali slej uspelo dokazati z dejstvi, da je zmožen čistega pripovedovanja in ta priložnost je končno prišla s knjigo povesti, ki so pred kratkim izšle pri založbi Vallecchi. Gre za zbirko 32 krajših in daljših povesti, ki jih je avtor napisal od lefa 1934 do 1960. Delno so že prej izšle v časopisih in literarnih revijah, toda povečini se zdaj prvič predstavljajo sodbi bralcev in kritikov kot bi nas avtor g tem hotel opozoriti, da je znal pisati tako tudi tedaj, ko so ga imeli za «esejista», samo, da mu ni bilo do tega, da bi poudarjal svoje čisto pripovedne sposobnosti. Nedvomno se je Bigiaretti s temi odličnimi povestmi hotel elegantno maščevati nad kritiki in priznati moramo, da mu je to popolnoma uspelo. Redkokdaj se nam je namreč zgodilo, da
italijanskega, pisatelja, ki bi bil v čisto pripovednem pogledu sposobnejši od Bigia-rettija, kakršen izpade v tej obširni zbirki povesti. O kakem esejističnem prijemu ni tu niti sledu več. Pisatelj zaupa vse možne psihološke in poetične učinke zgolj pripovedovanju. Hkrati pa se ne odpoveduje svojemu u-metniškemu svetu in staremu nagnjenju k moralizira-
nju, to je k etični analizi našega časa in naše družbe. Toda etična komponenta je v teh povestih komaj vidna in jo zapazimo šele v grenkem občutku, ki zapušča v nas vsaka zgodba. Med branjem nas pritegujejo samo usode nastopajočih oseb, kajti vse so tako plastično podane in tako razgibane, da si ne moremo kaj, da bi ne smatrali njihove izkušnje za naše in njihove misli za misli ljudi, ki jih vsak dan srečujemo na ulicah in v tramvajih. Zdi se nam skoraj nemogoče, da so te povesti nastale v dobi največjega literarnega eksperimentiranja, ko se skoraj vsak pripovednik trudi, da bi našel kako novo pripovedno obliko, ki naj bi enkrat za vselej pretrgala vse vezi z izročilom in končno prikrojila pripovedno umetnost po namišljeni zahtevi naše živčne civilizacije. In vendar je tudi v Bigiaret$jevem slogu, če dobro pomislimo, marsikako znamenje, ki izhaja iz estetskih načel dobe, v kateri je posamezna povest nastala. Poleg rahlih hermetičnih namigov so na primer vidni vplivi neorea-lizma, estetizma, ameriškega naturalizma in literarne psihoanalitike Toda nikjer ne motijo slogovne enotnosti, ki ji daje pečat avtorjeva elifca	'
velika umetniška osebnost. Rekli bi skorai, da se jih je pisatelj prislužil le. v' kolikor jih je moral objektivno
je hotel
zabeležiti, če nam _____________
dati verno sliko naše dobe. zakaj v njih ni nič subjektivnega. Očitno se nikoli niso mogli resno oprijeti Bi-giarettijevega duha in to najbrž zaradi tega, ker je Bigiaretti stopil v umetnost ie kot zril čloVek s svojim točno izdelanim svetovnim nazorom in morda tudi zaradi tega, ker je rojen opazovalec ln, mislec in se kot tak ni mogel prepustiti čaru vsakega novega estetskega predloga. Ce bi hoteli določiti najnovejšo Bigiarettije-vo umetnost, bi zato morali reči, da je nekje med psihološkim realizmom in prizadeto znanstveno analizo vzrokov določenega duševnega stanja. Glavna značilnost teh povesti je namreč prav v tem, da se ukvarjajo z nastankom nekega duševnega stanja, ne da bi se zanimale za posledice, ki iz njega izhajajo, kot bi bilo samo po s«bi umevno, da je človekova usoda odvisna od duševnih pogojev, v katerih je zadobila prve oblike, ne pa od zunanjih čimteljev, ki pozneje utegnejo vplivati nanjo. Katastrofe torej ni in zlito ni katarze. Pisatelj zaključuje svoje povesti prav tam, kjer bi urneje morale steči proti razpletu. Niso pa zaradi tega nič manj polne napetih dogodkov, kajti Bigiaretti zna spremeniti v pripovedno vrednost tudi najbolj neznatne doživljaje.
Bežna misel, slučajno srečanje na ulici, nepomemben družinski spor, kratek razgovor z neznanim človekom, neuspeh v šoli, trenuten občutek vse zadobi pod Bi-giarettijevim peresom pripovedne oblike usodne zgodbe, ki nas privlačuje s svojim napetim ritmom in — morda še bolj — s svojim ne-
prestanim namigovanjem na idki
vzporedne dogodke v mračnosti človekove podzavesti. Logično je torej, da so Bi-giarettijevi junaki povečini vsi mladi ljudje na začetku svojih življenjskih izkušenj.
Kot smo že
Č

—	---- __ rekli, se avtor
zanima predvsem za nastanek določenega duševnega stanja, ki bo pozneje pogojilo vse življenje, in prva srečanja in prvi občutki so v tem pogledu odločilni. Mlad človek ima v sebi ne-kaj podedovanih značilnosti, ki jih seveaa ne smemo podcenjevati, vendar je prav od prvih izkušenj odvisno, kako bo te podedovane značilnosti znal izkoristiti in obrniti tebi v prid ali škodo. Predmet Bigiarettijeve analize je zato tista delikatna doba, ko se človek spopade
Jože Horvat-Jaki
Vinjeta
z življenjem in doživi svoja prva razočaranja. Vzdušje, v katerem živijo njegovi junaki, je tako nujno kalno. Redki žarki sonca, 'let utegnejo prodreti do njega, ne morejo razpršiti 'megle nedoločenih nagonov, nejasnih prizadevanj in klavrnega užitka, izhajajočega iz bežnih grižljajev v prepovedani sad prebujajočega se spola. Kljub temu ni nič mračnega v Bigiarettijevih povestih. Doslednost njegovih ugotovitev vpliva ha nas pomirjevalno, dasi si ne moremo kaj, da bi še dolgo ne razmišljali o snovi, potem ko smo zaprli kn”go. .
Po tem, kar smo povedali, bo sedaj laže razumeti, zakaj so daljše povesti iz te zbirke boljše in v vsakem pogledu učinkovitejše od krajših. Avtorjev analitični prijem potrebuje namreč precejšen časoven in, dodali bi, krajeven razmah, da v polni meri doseže svoj namen. To pa ne zaradi tega, ker Bigiaretti ne zna zgo-ščevati snovi, ampak zgodj zaradi samega značaja njegovih zgodb, ki- bi v površ-ni sintezi mnogo izgubile na učinku in postale dolgočas-““ naštevanje nezanimivih
dogodkov iz vsakdanjega življenja. Oglejmo si en sam primer.
klica. Ce bi se hotel omejiti na najznačilnejše elape njegovega življenja, bi naj-
hf7 irnol muln n»i	J_
brž imel malo pripovednih niti na razpolago. Fantu se v resnici ne pripeti nič po-
aorinorrn	.. .1_ «	»
sebnega. Niti eden izmed dogodkov, ki jih doživi, ni od- I ločilnega pomena. Vendar so S vsi skupaj usodni Povedati I je bilo namreč treba, da je fant izhajal iz dobre malo- jf meščanske družine, da je nekoč zasačil strica izvalida
v objemu svoje matere Tn Ji

V «Soli za tatove« nam pisatelj v prvi osebi opisuje izkušnje, ki so dovedle mladoletnika do tatovskega po-
.	»»uje matere in i
da se je takoj maščeval nad 1 njim tako, da mu je ukradel ! dragoceno nalivno pero. Na- «j dalje je bilo treba povedati, I da mu šola ni. dišala, ker je bil len in srednje nadarjen, da je živel v rimski četrti, v kateri je mnogo priložnosti za mladino, nagnjeno k slabemu, da je imel dokaj osebne poglede v vprašanju družbene pravice in da je zato prvič ukradel večjo vsoto denarja nekemu nepoštenemu bogatašu, da s tem nekako maščuje vse reveže, ki jih je milijonar izkoriščal!
In dejansko nam ti podatki skupaj z mnogo drugimi, ki jih tu ne kaže naštevati, nadrobno m prepričevalno orišejo duševno okolje v katerem se tat porodi.' Ce bi ena sama posameznost odpadla, bi slika ne bila popolna.
Tudi v krajših Dovestih
!
JOSIP TAVČAR
(Nadaljevanje na S. strani)


OVEN (od J i^~\	21. 3. do 20.	4.)	I
»v\ Nenadna intuici-^■L 1 ja vam bo mar- J J	sikaj	odkrila	in	J
vam pomagala, da . boste v srčnih za- I devah ubrali pravo pot, 1 ker do sedaj nekaj ni bilo v redu. Lotili se boste novega	dela,	ki vam	bo
zelo ugajalo	in vam	bo
prineslo gmotne izboljša-
V\ Nekoliko razbur-^j kano ozračje in muhasto razpolo-J V ženje zaradi srč-^ nih zadev. Verjetno boste užaljeni, a so bo vse uredilo, ko ne' boste več tako občutljivi. Imeli boste polne roke dela in malp časa na razpolago. Dobro • izkoristite vsako minuto.
VODNAR (Od ---v. 21. 1. do 19. 2.)
’ Jh \ S pomočjo dobre-V \ ga prijatelja ali M prijateljice boste . J spoznali osebo, ki
v---jo že delj časa
občudujete. Verjetno boste navezali tesnejše stike in se dobro razumeli. V poklicnem delu je na vidiku neka sprememba in izboljšanje položaja. Obiski in darilo. Pismo in izlet.
RIBI (Od 20.
ZAKAJ NA KOPRSKEM MANJ NESREČ
Veljaven od 11. do 17. februarja 1962
Po -vsej Evropi si motorizacija kaj naglo u^ir« pot. Tudi v Sloveniji je iz dneva v dan več osebnih vozil. Že letos so prekoračili številke, ki So jih pred petimi leti predvidevali šele za leto 1»70.
Tako je bilo v Sloveniji leta 1959 le 30.000 motornih vozil naslednje leto se je število povzpelo na 47.000 medtem ko je bilo lani skupno registriranih že 57 tisoč 700 motornih vozil.
Nagla motorizacija pa zahteva vedno več servisnih nih cest, delavnic in seveda postaj, bencinskih črpalk, parkirnih prostorov, ustrez-tudi stražarjev, za nadzorovanje vozačev in kaznovanje prekrškov.
Marsikaj od tega pa še zdaleč ne odgovarja potrebam, kar so spoznali tudi prometni strokovnjaki in o-stale pristojne osebnosti, ki so se udeležile razgovora o cestnem prometu, ki ga je priredil ljubljanski dnevnik Delo.
Kakšne so prometne raz- Katere sp ostale smernice, mere v koperskem okraju po katerih delujete? smo spoznali o paši. zadnji Fosluiujemo, se že nekaj rubriki. Iznenadilo nas je let tečajev na vaseh in v predvsem dejstvo, da se je podjetjih, v tem Okraju zmanjšalo Iz lastne prakse vemo, da šteo.lo nesreč kljub znat- iJudle nerartl udeležujejo
n emu napredku motonzaci-	,	, ____  '.fr
je in povečanemu številu Predav*nJ, čt ni zraven lil-krožečih vozil.	n,ov sllk- A'i J« Pri vas
Padec števila cestnih ne-
zgod, v nasprotju s tem Ne, tudi pri nas je ude-kar se dogaja drugod, nam ležba znatno večja ko raje vsilil razna vprašanja; bimo tehnične pripomočke obrnili smo se zato do tov. in vrtimo vzgojne prometne Jamška iz Odseka za var- filme ali projekciramo dia-nost obcestnega prometa, ki pozitive in druge slike. Daje rade volje ustregel naši Ije se poslužujemo časopir-radovednosti.	ja. Objavljamo opozorila in
V vašem okralu ie v na- Pouine članke; oddajamo tu-v vasem okraju je, v na- di radijske reportaže in in-
sprotju s tem kar se dogaja tervjuje. Znatno nam poma-drugod, kjer motorizacija ra- pojo že nekaj let obstoječe ste, število cestnih nezgod občinske in okrajne komi-
li smo razne ovire pomanjk. Ijivosti na cestah; naj omenim le cesto za Bertoke, ki je terjala v enem samem letu kar 10 žrtev, zdaj pa, po njeni ureditvi, nobene. Prepovedali smo promet z vpreženimi vozili vsako soboto popoldne, v nedeljah in praznikih in, vsak dan ponoči; to smo storili, da bi čimveč sprostili promet motornih vozil.
• * »
Naš intervju se je še nadaljeval in spoznali smo še mnoge druge ukrepe za izboljšanje prometne varnosti v koprskem okraju. Poudariti pa moramo še enkrat uspeh koprskih prometnih organov in si želimo, da bi bili tudi v našem mestu odgovorni forumi tako podjetni in predvsem tako u-spešni.	p.zio
ŠKORPIJON (od
24. i». do 22. n.)
iU; \ Tudi vi ne ime-' K 1 te biti tako ner-■T. J vozni in nestrpni, 'J če hočete ohraniti ----' harmonijo z drago osebo. S pomočjo neke osebe boste lahko uredili neko zadevo, ki vam je zelo pri srcu in se zavlačuje že delj časa. Spremenili boste svoje mnanj% glede ponudbe za novo delo,.
STRELEC (od ^---v 23. 11. do 20. 12.)
Nevoščljive osebe J \ si bodo od zavi-K J sti brusile jezik \Jl,,J na vaš račun, a ^ to naj vas ne moti. Diskusije z drago osebo, ki vas včasih ne more razumeti, ker je nekoliko sebična. Infelektaulne sposobnosti na višku. Prijetni izlet in razvedrilo.
DEVICA (od 23. «. do 22. 9.)
A f \ Draga oseba vam (Irti 1 bo sicer odpusti-17X ) la, toda odslej ji s J/ morate biti bolj ----^ zvesti. Obisk prijateljev in lepa priložnost za prijetno razvedrilo. V poklicnem delu nobenih sprememb in težav. Ne prepirajte se z znanci. Lepa beseda lepo mesto najde.
RAK (od 23. 6. do 22.	7.)
\ Ujodna prilož-\ nost, da boste lah-J ko rešili neko za-J devo sentimental-nega značaja, ki vam je delala precej skrbi. Prijetno presenečenje. V poklicnem delu bodite bolj vztrajni in boste v kratkem dosegli lep uspeh. Ne kvarite dobrega prijateljstva.
Te dni boste zapazili, kako vaš
nasprotnik, ki je J sicer vaš delovni ^ tovariš, spletkari proti vam v ljubezenskih zadevah, a mu ne bo uspelo. V poslovnih stvareh lahko več tvegate, toda bodite previdni v zadevah, ki jih ne obvladate.
DVOJČKA (od x 21. 5. do 22. 6.)
kiAt Z drago osebo /w\ V morate biti zelo Ji Va-J uvidevni in potr-v J pežljivi, da boste lahko rešili važna vprašanja, ki jih ne smete zavlačevati. Zadoščenje in harmonija v družini. Odložite vsako skrb in odločitev glede poklicnega dela. Obisk.
TEHTNICA (od x 23. 9. do 23. 10.)
r m X Uredili boste za-(%«L 1 devo sentimental-TC'* J nega značaja, to-sLV J da ne smete za-Nnemarjati stare ljubezni. Ce hočete ubrati novo pot, morate biti previdni, da se ne boste pozneje kesali. V poslovnih zadevah opustite vsako špekulacijo. Potovanje in obisk.
Sestanek z drago osebo, s katero boste preživeli ne-^^■^7 kaj prijetnih ur.
—r' Intimna sreča in zadovoljstvo, ker se bo u-trdilo staro prijateljstvo, ki ima globoke korenine. Skoraj vam bo žal, da ste zamudili lepe priložnosti. Uspeh v poklicnem delu.
fi \ Zelo vam bo ko-jmAi] ristilo in boste 'T'* J zadovoljni, če bo-^	ste prekinili z ne-
^ ko osebo odnose, ki jih vlečete naprej brez posebnega navduševanja. V poklicnem delu boste sicer naleteli na ovire, toda uresničili boste neko svojo staro zamisel.
Akcija za izboljšanje in povečanje prometne varno-	KI
sti se razvija v različnih	1»
smernicah. Naštel bom le nekatere. Prva med njimi | f, je prometna vzgoja mladi-	|
ne v šolah. Od druge polo-vice lanskega leta je pro-	1
metna vzgoja obvezen pred-met v 7. in S. razredu o- i‘‘. snovnih šol; poučuje pa se ■*-'<<» tudi n ostalih razredih, le \ da je tam neobvezen pred-	j
met.
Na ka"ri podlagi poučujete ta preumet?	-J
Zavod za pedagoško služ-bo okrajnega ljudskega od- ; bora Koper je v ta namen izdal poseben učbenik. .tiMBj Torej se izvaja ta akcija le Lšl! ’
v lokalnem merilu?	, v 1	. . .	....
„	, ku smo doslej dali največ
Tako je: Koprčani preji- prostora vžigalnemu sistemu, njačimo v tem, medtem ko	ker smatramo da prav ta
v okviru republike, ni še najVečkrat odpove.
ZTT .flTte m	Videli smo, da se platinke
dn hi’ni uvedli	šesto ««P«čejo. in tako je
da bi ga uvedli.	tokokrog ustavljen, dokler
Kdo pa je bil pobudnik za	jih ne zamenjamo. Popravi-
to?	lo, čeprav ni težko je, na vzmeti
Pobudniki smo bili mi iz	cesti, neprijetno Zadnje ča-	sospensioni	-	vzmetenje
Odseka za varnost obcest-	se P» 80 Patentirali dvojni	balestre	—	listnate	vzmeti
j	prekinjevalec, ki nam daje
f	možnost da nadaljujemo po‘
četudi se nam en par pla-miL-.Jt - tink ..speče*. V tem prime-OB	ru izklopimo prvo skupino
djSmS'	in priklopimo drugo s po-
.	močjo stikala na garniturni
ČMA. Wk A	X
Idi SLOVARČEK
35. šport; 37. jarek; 40. kazalni zaimek; 42. osebni zaimek.
REŠITEV KRIŽANKE St. 3
VODORAVNO: 1. golob, 2. Bojan, 3. kosec, 4. sak, S. žir, 6. Jim, 7. črta, 8. nrav, 9. ar, 10. od, 11. oves ,12. O-dra, 13. Oka, 14. rep, 15. ona, 18. jelen, 17. bohem, 18. lovor.
NAVPIČNO:	2. Bern, 6.
jedro, 11. okrog 12. Opel 16, jed, 19, Kovač, 20. krava, 21. sak, 22. tre, 23. Bože, 24. Srem, 25. ri, 26. el, 27. koc, 28. rod, 29. Noj, 30. naziv, 31. Anton.
POSETNICA — REŠITEV
nejši prispevek v tej smeri boljše ključavnice na vratih, ki preprečijo, da bi se ob hujših trčenjih vrata odprla in da bi potniki zleteli iz vozila, ki jim tudi tedaj še vedno nudi največj®} zaščito.
Ce uporabljamo zimske pnevmatike, pazimo prav p.> sebej na to. kam in kfko jih montiramo. Profil je največkrat izoblikovan tako, da v eni smeri bolje prijema. Na gnanih kolesih zasučemo zato pnevmatike takoj da bodo dobro prijemale cesto pri pogonu, na ostalih dveh kolesih pa jih zasučemo v nasprotno smer, da si zagotovimo dober oprijem pri zaviranju.
|p motore in linea — vrstni motor
| alesaggio — izvrtina cilindra | corsa — hod bata ; cilindrata — delovna prostornina
. valvole in testa — viseči ventili
coppia massima — maksimalni vrtilni moment frizione monodisco a secco — enoploščna suha sklop-
V \ V JB^"1	"......... "HIT dksdth r'
In zato ste tako rinili v kopalnico, kjer sem se kopala...?!
VENO PILON
Nov model Taunus 17 M, štirimi vratmi (Fordor) in (SAE) pri 4500 obr./min.; e so prav ki ga je nemška Ford pred- »Giardinetta« (Combi). Vsa- stranska odmična gred; u je učilo stavila leta 1960, se razli- ka od teh verzij pa ima še krožno mazanje pod priti-a Odseka; kuje od prejšnjega modela dve izdaji:	»navadno« in' skom; filter za olje; mehan-
postale že ne le po manjših tehničnih «de lux». Tudi pri motorju ska črpalka za gorivo; hla-poučeuanje spremembah, ampak v glav- lahko izbiramo, ali se odlo- jenje z vodno črpa.ko pod isov je še nem po svoji novi radikalno čimo za 1500 kub. cm ali pritiskom. odseka za	spremenjeni karoseriji,	pa za 1700 kub. cm. Prvi	ima	POGON: motor spredaj s
Njegova moderna, origi- moč 60 PS-SAE drugi 67 pogonom na zadnjih kolesih. ■ n , . nalna linija in cena, ki je PS-SAE.	Prenos vrtilnega momenta
Die posiaie	kijub UVoznim davkom še	. .... .	...	preko enoploščne suhe sklop-
vedno razmeroma nizka, so	MOTOR: 4-cilindrski,	štl-	ke. Polno sinkronizirani tro
imajo že	bili glavni činitelj naglega	ntakttii vtstni motor	iz-	aij štiristopenjski menjalnik
:ben pred- prodora tega vozila na itali- vrtina cilindra 84.84 mm s pretikalno ročico pod vo-katerem se janski trg. Tovarna je po- hod bata 76.6 mm, delovna lanom.
iravljajo za	skrbela tudi za raznoličnost	prostornina 1698 kub	cm;	KAROSERIJA:	samonos-
h vozil in in izdeluje ta model v treh kompresijsko razmerje 7; spredaj in zadaj hidrav-sljenapod- verzijah: limuzino z dvemi maksimalna moc 60 PS Uini teleskopski amortizerji. izbo je	vratmi, (Tudor), limuzino a (DIN) pri 4250, oz. 67 PS Zavore hidravlične na vsa
.....	..	atm'inei
Križanka it. C
VODORAVpp: 1. Vrh v Kamniških Ajpkh;-8. prestolnica slovanske države; 10. slovenski jezikoslovec (+ 1844); 12, gla^bjlo; 13. igralna karta; 14; - pripovedni spis;, 16, ..veznik;..,17.v orožje; 19. vzorec; 21. menično jamstvo; 23, vozarna; 25. moško ime; 27. slavljena umetnica; 28. obrtnik; 30. gojitev; 32. nabira; 33' veznik; 34. pivo; 36. obrtnik; &8. veznik; 39. znoj.; 41, moško ime; 43. hrib 'blizu Beograda; 44, zapreka.
NAVPIČNO: 1. pečina; 2. slovenski pesntk doma s Krasa; nada; 4. pot; 5. delec prvine; 6. prednik; 7. poskovna mera; 8. osebni praznik 9. tropična rastlina; 11. rimsko božanstvo;. 15. hrup; lb. rudnina; 20. kraj pri Kobaridu; 22 riba; 24. mesto v Srbiji; 2o. konglomerat; 28. trg na Gorenjskem, znan po žebljarski obrti; 29. cvetica; 31. pozori-šče za igre; 32. moško ime;
— Tako radi bi ga oddali, to- — Prepovedujem ti, da bi se da preveč stvari...	z njo skrivaj sestajat...
-	w	- -- r* :
štiri kolesa.
Poraba goriva in vozne sposobnosti: 'Poraba pogonskega goriva po tovarniških podatkih znaša 8.6 litra na 100 km. Največja hitrost 135 km/h.
Razpredelnica nam točneje pove kakšna je poraba goriva pri raznih hitrostih. Realna poraba goriva hitrost 1/100 km km/l
40 km/h 6.70	14.72
50	»	6.20	16.13
60	»	6.20	16.13
70	»	6.85	14.59
80	»	7.75	12.90
90	»	8.70	11.49
100	»	9.70	10.30
110	»	10.95	9.13
120	»	12.50	8.—
126.7	»	14.15	7.06
j., t.
Med skladatelji, ki s<> doživeli čast, da so jih upodobili na znamkah, je finski skladatelj Sibeljus (zgoraj prvi z leve) doživel posebno čast, da so ga upodobili še dokler je bil živ. Bilo Je to ob skladateljev) osemdesetletnici. Na gornji sliki imamo še (v sredini) ital. skladatelja Rossinija, ob njem pa Nem. ca Beethovna
Mimo onih, ki smo jih navedli v naši zadnji številki te rubrike, so tudi drugi glasbeniki bili ovekovečeni na znamkah, toda le v njihovih matičnih državah.
Prva med državami se je svojih velikih mož na glasbenem področju spomnila AVSTRIJA, ki je že leta 1922 izdala prvo serijo znamk, na katerih so bili upodobljeni Haydn, Mozart,
Beethoven, Schubert, Bruck-ner, Strauss (sin) in Wolf.
ITALIJA ni izdala doslej še nobene znamke na čast tujih glasbenikov, pač pa je na znamkah upodobila že vrsto svojih in poleg že navedenih v prejšnji številki še naslednje: Catalani (1),
Cimarosa (1), Corelli (1),
Guido d’Arezzo (pet črt)
(1), Domzetti (1), Leonca-vallo (1), Pergolesi (2),
Puccini (1), Rossini (4),
Spontini (2), Verdi (3).
Znamke na čast Catalani-ju, Cimarosi, Corelliju, d’A-rezzu, Donizettiju in Verdiju so veljale tudi za področje STO-cono A.
V	JUGOSLAVIJI niso bili doslej posebno velikodušni do svojih glasbenih u-stvarjalcev in tako sta doslej izšli le dve znamki na čast Lisinskemu in Mo-kranjcu. Kot v Italiji, tudi v Jugoslaviji niso doslej izdali nobene znamke za tuje glasbenike.
V	NEMŠKIH DRŽAVAH
so bili z znamkami počaščeni naslednji glasbeniki: Strauss (oče in sin), Richard Strauss, Bruckner, Elsner, Grillparzer, Gruber, Kienzel, Kreutzer, Lanner, Lineke, Lortzing, Mehler, Milloecker, Ramin, Schram-mel, Schuetz, Spohr, Veber, Wolf, Zelter in Zieher.
V	SOVJETSKI ZVEZI: Alabjev, Balakirev, Borodin, Kalinikov, Ljadov, Musorg-ski, Rubinstein.
NA ČEŠKOSLOVAŠKEM niso pozabili na Fiboča, Foersterja, Janačeka, Lau-ba, Novaka, Ondričeka, Sev-čika, Slavika, Stamica in Suka.
V	FRANCIJI so se spom-
nili poleg že omenjenih tudi: Berlioza, Chabriera, De-bussyja, d’Indyja, Gounoda, Lullija, Masseneta, Rameau-ja, Ravela, De Lisleja in Saint-Saena, De Lisle je avtor ----- francoske himne.
Svojih komponistov so se končno spomnile z znamkami še Madžarska, Turčija, Švedska, Belgija, Indija, Kuba, Egipt Brazilija, Luksemburg, Rumunija, Norveška, ZDA, Haiti, Guatemala, Finska, Lichtenstein, Švica.
V	tem seznamu naj omenimo še, da sta bila na znamkah večkrat upodobljena tudi Leonardo da Vinci in Rabindranath Tagore, vendar pa ne izrecno kot glasbenika, čeprav sta se poleg drugega ukvarjala tu-d. z glasbo.
S€Z€K«8RUNPO:
Koliko časa bo tvoja mama ostala pri naju...?
AMPAK , KAKO
Tt BOM , TODA VEDI •**, >/
V<ER IMAM MEHKO A VSRCE, }
.Ti 'KtKtt A3 j
DIM TUT OM VEM' DAR • NE VE KO* V UKO SEM J. REDE
-/ tUl, /MAH , TRDIŠ DA POMENI PAMET NA3V€ IN DA Sl MO!
NE3SI OD V MENE,.,.
Hčerka če te hoče zares poročiti, hočem, da prej vidi meh*' Saj te Je že videl, mama, toda kljub temu me hoče poro*-*1.
'NAVSEZADNJE
TE ZAPREM V.
-^kletko*. X
Boštjaniek ■ fini mehancek
O. PREJ Tl BOM >E POKAZAL VSE/ s_KAR ZNAM .A
TVOJA**PAMETJO MA(*A Al TE /
POIZKUSI ZLOMITI TO KLJUtAVNlCO,
W ZLOMIL..« alf
B4M81C
Križanke in druge zanke
Za dobro voljo
FILA TEL!J A
wOQ		
0 o° <		
u c o		
O	0	0 5°°o( f o		
		
1	2 '	3	<	5	| |	R	J-	Z 8	.9
10 13	1	Il4		11			1-	
17		el				2,	:■	
21		22	■	23			24	
28	|«		26	■	27			|
	J			29	■	30		31
	H.	2			32	■h	3	
34		■ 36				371	■ 38	
39	4		41		•	4	2	
43		V		n	|44			
J

ZLATA POROKA
TEDEN
V četrtek, 8. februarja so bile na tržaških slovenskih osnovnih in srednjih šolah svečane proslave ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Medtem ko so o-troci v prvem razredu o-snovne šole pisali naloge v petih stavkih o Prešernu, so dijaki poslušali go. vore svojih profesorjev in •ami sodelovali v pestrih sporedih, kjer so nastopali tudi člani Slovenskega gledališča.
Po dobrih dveh tednih *e je v petek prekinilo stavkovno gibanje pristaniških delavcev, katerega posledica je bila, da so številne ladje izplule iz našega pristanišča, ne da bi vkrcale ali izkrcale tovor. Delavci so se vrnili tudi na, popoldansko delo, ker so se zadela pogajanja, ki so se včeraj nadaljevala. Vseka-kor pa so delavci jasno povedali, da bodo takoj začeli novo stavko, če se pogajanja razbijejo.
Iz Ljubljane se Je vrnila delegacija tržaške federacije, KPI, ki je bila na tridnevnem obisku v Slovenji« V delegacjii so bili Poslanec Vittorio Vidali, Marina Bernetič, Alojz Pirej Giordano Pacco, Lucijan Padovan, Pino Burlo, Davide Pescatori in Mario polil. Delegacijo je v Ljubljani sprejel sekretar CK ZK SHovenije Miha Marinko, potem pa so si delegati ogledali delavsko samoupravo v mariborski tovarni avtomobilov «TAM». Ob vrnitvi v Ljubljano so bili gostje kmetijskega posestva in si potem ogledali visoko šolo za politične vede. Preko Kopra so se vrnili v Trst. Delegati so izjavili, da bodo vzpostavili odslej prisrčne in tesne odnose z Jugoslovani. Delegacija 2K Slovenije bo obiskala Trst kot gost federacije KPI,. inedtem ko "O kvalificirana delegacija *PI obiskala Koper,,
Zavarovanci INAM repen-tfcborske, ,dolinske in zgo-niške občine so protestirali zaradi, čudnega sisleipa Ptoste izbire zdravnika. Zavarovanci iz 'repentaborške Opčine morajo namesto, mr Opčine v Nabrežino, kar Spnieni na trikrat daljšo Pot kot doslej. Podobno velja za zavarovance iz zgo-niške občine, medtem ko llnajo Dolinski občani na *azpolago le enega zdravnika. Pravijo pa, da bo za-fleva rešena v šestih mesecih. .
. Prejinjo 'nedeljo je imelo Slovensko planinsko društvo iz Gorice svoj redni letni občni zbor, na kate-**m so odborniki podali Poročila o delovanju društva v preteklem letu. Iz njih je razvidno, da je bilo . društvo skozi vse leto delavno. Med drugim so priredili 16 izletov s 575 udeleženci v prelepe slovenske 2*aJe gornjega Posočja, v Jrnovski gozd in na Kras. fpleg tega je priredilo dru-JtVo tri predavanja s planinsko tematiko, ki so bila "ftv tako zelo dobro obiskana. Posebno proslavo je unelo društvo na Lokvah r" 15-letnici svoje obnovitve. Na občnem zboru so isvolili tudi nov odbor in ** Pogovorili o prihodnjem delu.
a.Včeraj so potekli trije 'ceseci, odkar so uradniki
^seci, odkar so uradnim ,itDA pričeli stavkati za ?v°je pravice. V tem tednu Je odšla v Rim delegaci-
ji zastopnikov političnih ?trank, ki jo vodita trži-“ki župan in predsednik po-frkjine. Razgovarjala se je
. Podtajnikom v ministrstvu za državne udeležbe '-kttom, ni pa še uspela SPti do Fanfanija, zaradi
B —ega je pravzaprav od-
p v Rim. Stavko so po-T°vno podaljšali do pone-fljka.
jVčeraj so v skladu z nor-T*tivnimi določili vsedr-rvhe delovne pogodbe tu-} tekstilni delavci na Gorskem končali dve uri ®j svoje delo. Delodajal-so si na moč prizadeva-H da bi namesto take re-?t've dali delavkam en °sti dan na mesec. Ker ^tekstilne delavke zagro-s stavko, so popustili Priznali v tej obliki 46-tedenski delovni čas.
i^kjbogatejši Goričani se ° seznamu za plačevanje finskega davka nasled-Vittorio Vriz, ki bo ? tl,2 milijona lir davčne »hove plačal 1,6 milijona fužinskega davka; sledi sovec ^„0 Mattioni z 9
»,?”vec Lino Marnom z a ‘Uijoni osnove in 1 mili-PUom družinskega davka
"f Njegov brat Enrico Mat-°U1, ki ima 8.5 milijona ,čne osnove in bo plačal milijona družinskega
Prvi kongres Vsedržavne kmečke zveze
Inž. J. Pečenko le na rimskem kongresu prikazal položal slovenskih kmetov
Tajnik Kmečke zveze je obravnaval številna kmetijska vprašanja, ki zadevajo tržaško področje, goriško pokrajino in Beneško Slovenijo
V Rimu je bil od 1. do 3. februarja prvi kongres Vsedržavne kmečke zveze. Na kongresu je sodelovalo 854 delegatov iz vse Italije. V delegaciji bodoče dežele Furlanija — Julijska krajina so bili predstavniki iz Vidma, Gorice, Pordenona in Trsta. Iz Trsta je odpotovalo v Rim pet delegatov. Zvezo malih posestnikov sta predstavljala podpredsednik Zveze in en član odbora, Kmečko zvezo so zastopali trije delegati, in sicer podpredsednik, član razsodišča ter upravni tajnik.
Kot povabljenci so prisostvovali kongresu predstavniki kmetov iz Alžira, Francije, Belgije, Avstrije in predstavnik Mednarodne zveze kmečkih delavcev Jegurazdov.
N? kongresu so razpravljali o več vprašanjih, ki zade-
vajo razne probleme kmetijstva, kot so na pr. izvajanje zelenega načrta, uresničenje sklepov državne konference kmetijstvo ter izvajanje
drugih zakonov, ki obravnavajo kmečke zadeve.
Glavna vprašanja, ki so prišla na dan ha osnovi poročil sen Serenija poslanca Vero-nesija in drugih, ter intervencij posameznih delegatov, so se nanašala na posledice vstopa v drugo fazo izvajanja določil o Skupnem evropskem tržišču. Soglasni ugotovitvi, da izvajanja teh določil odpirajo vrata še nadaljnji krepitvi monopolnih položajev tako industrije kot veleposestnikov, je sledilo spoznanje, da vprašanje obstoja neposrednih obdelovalcev naravnost terja njihovo novo usmeritev.
Konicurenčna nesposobnost malih posestev zahteva ustvaritev zadružnih oblik sodelovanja, ki naj zajamejo ves proces — od proizvodnje do prodaje pridelkov ter nakupa srčdstev. To zadružno gibanje in združevanje more nastati le Ah prostovoljni o-snovi. '. '	»
Nadalje je bila poudarjena nujnost besnega sodelonrapja med kmečkimi in drugimi proizvajalci za skupne nastope proti agrarnemu in industrijskemu kapitalu. Kot pogoj -za uresničitev nove a-grarne politike je bila nakazana -;-peVv nastajanja družinskih obratov in svobodnega
rvjjjj »odtttajiinja -^-fcwL-Pr°-izvodnje za dosego čim nižjih proizvodnih stroškov in za konkurenčno . usposabljanje.
Kazni govorniki, ki so predstavljali številne pokrajinske in deželne kmečke zveze, so V razpravi, ki je trajala v četrtek cel dan, v petek dopoldne in cel dan v soboto so nakazana vprašanja poglobili. /
V petek popoldan se je delo kongresa razvijalo po komisijah, v katerih so sodelovali tudi vsi predstavniki tržaške organizacije. V soboto zjutraj je na plenarni seji podal porpčilo o problemih slovenskih kmetovalcev v tržaški in goriški pokrajini ter v Beneški Sloveniji inž. Pečenko. '
Svoj govor je začel v slovenščini, .katerega je nato prečital v italijanskem prevodu Dušan Kodrič, nato je besedo ponovno povzel inž. Pečenko in tako zaključil svojo intervencijo.
I. kongres Vsedržavne krneč, ke zveze predstavlja prelomnico v organizacijski strukturi te zveze, ki je postala organizacija prvega reda. Sestavni del te organizacije so deželne, pokrajinske, občinske in • conske zveze, katere uživajo1 široko avtonomijo.
Govor inž. J. Pečenka
I. kongres Vsedržavne krneč-še zveze predstavlja zelo važen korak, ker je uspel v dovolj jasni, obliki postaviti in nakazati rešitev cele vrste problemov, ki zadevajo kmetijstvo.
Inž. Josip Pečenko je na kongresu imel naslednji govor:
V imenu kmetovalcev itali-
janskih državljanov tržaškega področja goriške pokrajine ■n, Beneške Slovenije, pripad. nikov slovenske etnične skupine, me je doletela čast. da pozdravim prvi kongres Vsedržavne kmečke zveze. Mi. slim, da bo mnogo koristilo vsem delegatom, če bodo spoznali pogoje, v katerih živi slovenski kmetovalec v mejah italijanske republike.
Tržaško področje
Na tržaškem področju predstavljajo slovenski kmetje absolutno večino, tako da cenimo, da pripada približno 90 odst kmetov slovenski etnični skupnosti. V luči tega dejstva je tudi problematika, s katero se vsakodnevno spopadamo, posebne vrste in določa smernice našega dela.
Gospodarski pogoji, v kate. rih delujejo naši kmetje na Tržaškem, izražajo težki položaj, v katerem se nahaja celotno gospodarstvo tržaškega Področja. Razdrobljenost zemljiške posesti in pomanjkanje denarnih sredstev zelo otežko-ča razvoj našega kmetijstva. Naši kmetje so mislili, da si bodo i. zelenim načrtom lahko pomagali in usposobili svoje kmetje za hudo konkurenčno borbo, katero vsiljujejo vele. posestniki in agrarni monopoli,-.
Ministrski predpisi in razlage zakona so to upanje naših kmetovalcev zmanjšali v veliki meri. tako da kmetje danes z nezaupanjem gledajo v bodočnost.
Ne moremo pozabiti, da nam
no»r^,.	•2-	, je bila kar pz
bi,, d,.,.,.;
.	_.	...	. ; naj
obdelovalna površine in s tem ugonobila precejšnje število kmečkih družin. V Zavljah, kjer se razvija industrijsko pristanišče, je tako propadlo mnogo vrtov in vinogradov, ki so bili skoraj izključna last slovenskih kmetov.
Razlastitev pa se ne poslužuje samo Ustanova za industrijsko pristanišče, ampak tudi vojaške oblasti občina, ustanova za namestitev istrskih beguncev in drugi. Tako so bila razlaščena zemljišča v občinah Repentabor, Devin-Nabrežina in Trst za vojaške namene ali za zgraditev begunskih naselij. Več kot mili. jon kvadratnih metrov je bilo tako iztrganih kmetijski proizvodnji na račun »razlastitev za občo koristi). Premnogokrat se zdi, da te splošne koristi predstavljajo le del splošnega načrta, ki skuša raznaroditi naše slovenske ljudi in spre-meniti etnično obličje našega področja. Ti načrti se izvajajo tudi proti volji koristnikov, kar velja posebno za begunce, ki nočejo prebivati oddaljeni od Trsta, v katerem so zapo-sleni. Taka ugotovitev velja posebno za begunska naselja
v občini Devin-Nabrežina, v
Križu in v Padričah. Proti takim načrtom se naši ljudje vztrajno borijo, a premnogo, krat brez uspeha.
Klimatični in gospodarski pogoji so za naše kmete zelo težki, proizvodni stroški so visoki, prodajne cene večkrat ne povrnejo niti proizvodne stroške. Iz tega izhajajo vse težkoče, ki iz dneva v dan povečujejo nezaupanje do kmetijstva. Ni brez podlage ugotovitev, da približno 80 odst vpisanih v kmečko bolniško blagajno presega 60 leto starosti.
Zakoni predstavljajo problem zase. Naši ljudje pravi.
jo, da zakoni dosti obetajo
a malo nudijo in za to nosi
krivdo ves birokratični aparat, ki izmaliči duh zakona tako, da ugodnosti, ki jih zakoni nudijo, ostanejo le na papirju. Lahko bi prinesli konkretne primere v potrditev te trditve, a bi zašli predaleč.
Kai zadeva strokovno šolstvo naš kmet čuti pomanj-kanje strokovnih tečajev v slovenščini in potrebo po otvoritvi kmetijske strokovne šole s slovenskim učnim je. zikom.
Nujno bo še, da rečemo nekaj besed o odnosu do zaseo-ne lastnine. Zasebna lastni, na je v naši državi nedotakljiva. Zdi se nam, da to velja le za velika posestva. Ne moremo razumeti, kako je mo. goče, da tebi nič meni nič vojaki delajo svoje vaje, jahajo in vozarijo po zasebnih parcelah. Res je, da je predvideno izplačilo odškodnine, toda postopek je tako zapleten, da se medtem, ko prizadeti kmetje čakajo na rešitev vlog, škoda nadaljuje.
Goriška pokrajina
V goriški pokrajini igrajo
vlogo, četudi razdrobljenost ne doseže tiste stopnje, ki jo zaznamujemo na tržaškem pod-i ,ju.
ulavno oviro za gospodarski razvoj vidimo v razdrobljeni posestni strukturi in v pomanjkanju sredstev, zaradi Česar se postavlja vprašanje omejitve nadaljnjega deljenja posestev in nujnost intervencije od 'strani države, ki naj stavi na razpolago večja sredstva za obnavljanje kmetijstva.
Posebni odtenek v tei sliki predstavlja tudi obstoj ko-lonata v tej pokrajini. Posestva, za katera skrbe koloni, so v preteklih letih nazadovala zaradi zastarelih načinov obdelovanja in zaradi pomanjkanja sredstev.
Razlog za nazadovanje vidimo v dejstvu, da so lastniki odtegovali kapitale kmetijstva m jih investirali v druge bolj donosne dejavnosti. . Tudi sklepni dokument državne kmetijske konference nam potrjuje to splošno ugotovitev, toda tej ugotovitvi mora slediti nujna opredelitev agrarne politike.
Nemogoče je, da bi dajali
prav tako važno vlogo sloven-, kredite in prispevke velepo-
.1.:	l.:	n«l_w	1.»^. i •	lrnnizn|n
ski kmetje, ki imajo poleg svojih stanovskih problemov tudi svoje narodne probleme, ki težijo za tem, da se jim zagotovi nemoten gospodarski in narodni razvoj. Tudi na tem področju igra mala kme. tijska posest še vedno važno
sestnikom, ki svoje kapitale odtegujejo kmetijstvu, Mi moramo stremeti, da se iz takih posestev izoblikujejo ekonomske proizvodne enote v rokah neposrednih obdelovalcev in v tej smeri moramo napeti vse sile zato, da se bo ures-
IIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIimilllllHHlIltimailllllllHIIIIflllllflllKIIIHHMIIIIIIIIIIIItlll
Iz Kanalske doline
V Žabnicah skupščina članov domače soseske
bila
■■	.■■■■■■■	. 2abpjcah skupščina
je -politika razločevanj« tamkajšnje soseske. -Vdaleiba 0• n5	je bila kar precejanjar r saj je
V nedeljo, 4. feb ru a rjiJ e škodo. Cerkvi pa soseska tudi

predsednik upravnega odbora Franc Kravina, razpravljali pa so o štirih točkah dnevnega reda. Najprej 'so •'morali vsi hišni gospodarji glasovati za ali proti gospodarskemu
proračunu tekočega leta. Nekateri gospodarji so posegli v razpravo in obrazložili svoja stališča, nakar je bil proračun soglasno sprejet. Sledilo je opozorilo ljudem, naj ne dovolijo organom gozdne u-prave, da bi na kateri koli način merili posestva. To je namreč v zvezi s servitutnimi pravicami Kanalske doline. S tem protizakonitim postopkom so že začeli v Naborjetu in namen vsega tega je postopna ukinitev servitutnih pravic, ki so zajamčene s pogodbo v St. Germanu.
Odvetnik Coen iz Trsta je pripomnil, da javni organi ni-majo pravice tako ravnati in zato naj se ljudje takemu ravnanju uprejo. To je gospodarje naravnost razkačilo, ker skuša gozdna uprava že vsa leta nagajati na tem področju, seveda ne brez vednosti in podpore vlade. Za vsak primer so sklenili pustiti v blagajni 800.000 lir za morebitno tožbo proti gozdni upravi, kar se je že enkrat zgodilo. Žalostno je dejstvo, da se mo-rajo ljudje v Italiji pod de-mokrščansko vlado boriti za pravice, ki so zajamčene v mirovni pogodbi.
Na dnevnem redu sta bili tudi prošnji Višarske, ki sta jih vložili Uprava vzpenjače in Uprava svetišča. Obe strani hočeta imeti zemljišče. Prvo prošnjo so takoj odbili, ker bi v nasprotnem primeru »itantarjem« povzročili veliko
prejšnjo nedeljo }e bil v Bazovici redni oočn| zbor Pogrebnega društva. Na sliki vidimo člane odbora in predsednika, ko podaja svoje poročilo
ni prodala zemljica, ker se boji konkurence. Predstavnik svetišča se je moral obvezati, la ne bodo postavili nobenih tojhic in s tem konkurirali
domačinom. V nasprotnem primeru bi bilo cerkvi zemljišče odvzeto, Po štiriumem zasedanju so se vsi razšli.
V torek so bili Zabničani zopet veselo razpoloženi, saj je bil drugi žegen, Po maši so se fantje zbrali na prijaznem griču pri cerkvi sv. Rotije in zapeli starodavna pesem o rožmarinu in «Glej, glej, kak mimo gre». Se starejši možje so pristopili in prepevali. Ker je cerkvica na griču, se je petje slišalo po vsej vasi. Mraz pa je veselo družbo prisilil, da je šla v gostilno k Schojerju in tam so nadaljevali petje lepih
slovenskih pesmi. Ob takih prilikah je mogoče opaziti, da je narodna zavest pri ljudeh le še živa.
SAMAT0RICA
Pot proti SaJežu je z obcestnimi zidovi vred urejena (asfaltirana), skozi vg« pa so z asfaltiranjem uspeli do srednje vasi.' Menda so zmanjkala denarna sredstva. No, zadovoljni smo s tem. kar je storjenega in smo prepričani, da bo občina pjikrbela. da se bo tudi ostali del noti čim-prej uredil.
Kaže, da bo v bližnji bodočnosti olepšalo vas nekaj novih stanovanjskih stavb z gospodarskimi pritiklinami. To pomeni, da Samatorčani ljubijo svojo rpdno vas po stari rečenjci! »Svet je lep, a zlato je moje selo«. Ta dragocena vrlina posredno tudi pove, da polaga mladina precej upov v svojo zemljo Saj tudi drži, da pridnih in razumnih rok ne prevara.
Te dni smo skušali z oranjem, a ni šlo, ker je bila v doleh, nekaj centimetrov pod površino, ledena skorja.
SESLJA N
V ponedeljek, 29. januarja, emo spremili k večnemu počitku 64-letno Ido Terčon vd. Lepilo. Bila je iz Mavhinj, iz znane Redeljeve družine. Mož ji je- že pred leti umrl in ji zapustil trojico otrok. Zanje je delala in živela. To je bilo zadnja leta vedno teže, ker je bile slabega in vedno slabšega zdravja. Končno je podlegla. Otroci so izpolnili njeno zaanjc željo, ,iaj jo pokopljejo v rojstni vasi. Globoka potrtost otrok je hvala v številnih pogrebcih tAleš-no sočustvovanje, da ni moglo nobeno oko zatajiti solz. Lahka ji domača pomila Izrekamo svojcem naši sozilje-
ničilo naše temeljno načelo:
»Zemljo tistemu, ki jo obdeluje«.
Kot dopolnilo tej smeri pa se postavi nujno vprašanje ustanovitve zadružnih proizvodnih oblik, ki naj ojačijo konkurenčno sposobnost malega kmetijskega obrata.
Kar zadeva tehnično usposabljanje kmetov veljajo tu iste ugotovitve in zahteve, ki veljajo za tržaško področje in za Beneško Slovenijo
Beneška Slovenija
Beneška Slovenija predstavlja tako iz proizvodnega kot iz narodnega stališča najtežji primer. Sama ugotovitev, da znaša kosmati hektarski dohodek komaj 28.000 lir, nam lahko nudi dovolj jasno sliko o položaju v tem delu naše dežele.
Rakova rana tega področja je izseljevanje delovne sile. Leta 1954 smo beležili 4189 izseljencev na 21.000 prebivalcev. To se pravi, da je 1/5 vsega prebivalstva odšla iz svojih krajev. Ce upoštevamo, da o-stanejo doma le ženske, starčki in otroci, tedaj lahko ugotovimo, da je skoraj vse, kar je bilo sposobno za delo, odšlo s trebuhom za kruhom.
Zakaj? Ali Beneška Slovenija nima pogojev za razvoj? Mislimo, da ni tako. Prepričani smo, in v tem prepričanju nas potrjujejo podatki iz preteklosti, da naša zemlja lahko nudi delo in življenje našemu človeku. Nekdaj je tu cvetelo sadjarstvo, živinoreja in druge kmetijske proizvodne dejavnosti, danes pa se je zaradi pomanjkanja sredstev kmetijska proizvodnja močno skrčila.
Tu moramo poudariti, da so bili nekateri predeli Beneške Slovenije vključeni v se-znam hribovitih predelov, ki bi morali uživati posebne u-godnosti.
Naše gospodarstvo propada iz dneva v dan in zdi se, da oblasti podpirajo izseljevanje naših Slovenskih ljudi zato, da bi končno zabrisali vse sledove našega rodu, ki prebiva, tu ifi stoletja.
/ I* , n«vadenega- ge razvidna, aa pritisk na slovenskega
kmeta nima samo gospodarskih temeljev, ampak tudi«, nacionalistične, ki stremija za tem, da bi naša etnični skupnost »topila v ozadje v tistih predelih, ki spadajo v okvir dežele Furlanija — Ju-lijska krajina.
Mi vidimo nujnost in korist v ustanovitvi dežele s posebnim statutom, ker smo prepričani, da se bomo v tej deželi mnogo uspešneje bo. rili z ramo ob rami z italijanskimi kmeti za boljše življenjske in proizvodne pogoje.
V	zadružnem gibanju vidimo rešitev iz težkega položaja, v katerem smo zaradi razdrobljenosti kmetijskih posestev.
Naše pravice do gospodarske samostojnosti bomo dosegli le v skupnih horbah. z Italijanskimi kmetovalci, od katerih nas loči le materin jezik in s katerimi nas družijo vse gospodarske in stanovske vezi ter potreba po reševanju skupnih problemov.
V	borbi za naše pravice — bodisi gospodarske bodisi narodnostne — se moramo ak-tivno boriti. To v.elja posebno za tiste pridobitve, ki presegajo okvir sindikalnih' in gospodarskih borb. Zavedati se moramo, da moramo proti vladni diskriminaciji! ki nas hoče ločiti v tri skupine, in sicer v tržaške, goriške in beneške Slovence, stopiti v boj združeni ob podpori vseh demokratično mislečih Italijanov — in tu mislimo na vse demokratične italijanske
kmečke in delavske množice,
ki se zavedajo, da obstoj in
razvfj narodne manjšine v
mejah države ne predstavlja »nevarnost« za večinski narod, ampak oplemenitenje stalnih vrednosti, kot so kuk turni in človečanski odnosi.
PESEK
Ze lansko leto se je govorilo, da bo neka družba zgra- .	. ...
dila ob glavni cesti avtomo. ,e	ugajala
bilski hotel, vendar se je potem izkazalo, da je ostalo le pri govoricah.
Sedaj pa st zopet vztrajno krčijo pot vesti, ki vedo povedati, da namerava nek zasebnik prav zraven meje postaviti imotel«, ki bi v turistični sezoni služil turistom na prehodu. Nekateri vaščani so se na raznih mestih pozanimali, če so te vesti točne, vendar niso bile niti potrjene niti zanikane.
Vse torej kaže, da se le nekaj »kuha«. Ce bo motel res
zgrajen, bi to pomenilo lepo pridobitev za naše naselje. Znano je, da zgledi Vlečejo in nedvomno bi uresničitev take pobude potegnila še koga za seb.oj. Zato upamo, da letos ne bo ostalo samo pri govoricah.
Pred petdesetimi teti, in sicer 12. februarja 1912 sta se poročila v Dolini Antonija Mark* in Josip Lavriha. Jutri bosta praznovala zlato poroko v družbi svojcev, * katerimi sta preživela dobre in slabe čase. Zlatoporočenca sta dobro znana v vasi, saj sta bila dolgo let člana domačega cerkvenega zbora in zbora prosvetnega društva »V. Vodnik«. Omeniti moramo, da je slavljenka Antonija najsta-rejža pevka v vasi. Povedala nam je, da je v mladih letih bila članica vaške dramske skupine in med tolikimi igrami, v katerih je nastopila, ji
■■'"'sr
veste v «Zup anovi
Težko nje ni dokončala morala delati, mu našla čas za v pevskih Jtudiranje grah. Tudi po po pridna gospodinja vedno delala doma na kmetiji, poleg tega pa je še prala, da je doprinesla svoj delež pri vzdrževanju družine.
Slavljenec Josip je dol go let delal kot cestar in je sedaj o zasluženem pokoju. Poleg tega je obdeloval, svojo kmetijo in kot vozač jt prevozil mnogo blaga z enega
kraj* v drugi. Tudi On je bil
član domačega prosvetnega društva in pevskega zbora. Za časa prve svetovne vojne je bil dolga štiri leta ujetnik
lili IIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHtHIIHIIlIffNINIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMI lllll Hill II Hill
Naše korenine
Na Kontoveiu sem stoptl v. Seginovo kuhinjo in vprašal sedaj 86 let staro Ano, kako ji je potekalo življenje. Šegi-nova se je tako odrezala:
«Lagala bi, ko bi rekla, da sem bila v svojem življenju kdaj lačna, a tudi ne bi povedala resnice, če bi trdila, da sem bila kdaj sita. Ko mi je bilo komaj osem let in pol, me je peljala mati v Trst. Ko sem pricapljala do BarkoveIj, sepeda bosa in sem tam zagledala dva mršava konja, vprežena v tramvajski voz, sem bila nadvse srečna, ker sem upala, da se bom peljala iz Barkovelj do Trsta s trum-vaj em, toda delala sem račun brez moje matere, ki je korakala naprej proti Trstu in se ni niti ozrla na tramvaj.
Ko sem pricapljala do -Rdečega mosta9, me je mati postavila k zidu blizu velikih vrat skozi katere naj bi te jaz zatekla v vežo, če bi začelo deževati. Odstranila se je, a po nekaj minutah se je vrnila z majhnim rešetcem, ki je bilo napolnjeno z «b(a-
RICMANJE
V preteklem mesecu decembru je naš list objavil vsebino resolucije, ki so jo pre. bivalci Ricmanj, Lonjerja, Ka-tinare in Magdalene naslovili tehničnemu uradu, tržaške občine za popravilo poljske poti, ki vodi od Magdalene spodnje do Ricmanj.
Pred dnevi smo dobili pi. smo tržaškega podžupana prof. Cutn.bata, ki nam je sporočil, da je načrt za popravilo in ureditev te j>oti v pripravi ter bo potem v najkrajšem času poslani tehničnemu uradu SE LAD v odobritev.
To pomeni, da bo pot iz v tem letu popravljena.
DEVIN
Slišali smo, da namerava vodstvo štivanske papirnice odkup.ti približno 100.000 kvadratnih metrov zemljišča, ki je v glavnem last medvejskih jusarjev. Na tem zemljišču naj bi papirnica baje zgradila vrsto stanovanjskih poslopij, v katerih bi potem prebivali v papirnici zaposleni dela,yci.
Vse prav lepo, tod* v tej zvezi je treba pripomniti na. slednje:
Dosedanja praksa je pokazala, da vladajo v papirnici dokaj čudne razmere, predvsem kar zadeva zaposlitev domače delovne sile. Na ta račun je dnevno slišati pritožbe domačinov, ki so zapostav. ljeni v odnosu do drugih delavcev, zlasti pa še domačini slovenske narodnosti. Slišali smo tudi, da papirnica na splošno domačine nerada sprejema, da se zanima o njih političnem prepričanju itd.
gom», ki bi ga mora la jm prodati: dve čebuli, dva Česni» ka, dva korenčka, šopek špar-geljnov in dva šopka peterši-la. Mati je odšla in ni trajalo dolgo, ko se je ustavila pred menoj lepo oblečena ženska in me vprašala, tako sem si vsaj mislila, ker nisem znala niti besedice italijanskega jezika, po čem je moje blago.
Ftežmms: ss
krajcarje. Ko je prišla do dva-.najst, sem zaprla roko in s tem odgovorila, da jt -roba-plačana. Stekla stem k materi, ki je prodajala na drugem koncu trga in ji izročila prvi izkupiček v mojem življenju. Mati me je pohvalila tn ko smo se vračale vse Kontovelke proti domu, mi je mati ku-pila «soud na špici-, ki so ga predstavljale tri suhe čcšpli«
Tako sem prodajala skozi svoje dolgo Življenje. Kp pa je med prvo fvttoono vpjno zmanjkalo čebule fn Česnika, sem začela prodajati cvetlice, ki sem jih nabirala v konto-velskih in proseških gozdooih. Ko je bito pri nas vse pobrano, sem se spravila do Senožeč in celo do Postojne. Do tja sem prišla malo peš ma\0 z vojaškimi vozmi ih tako tudi nazaj. Ni bilo bogve kaj, a za štruco kruha sem vendar zaslužila, kajti medu moji o-troci niso poznali«.
Vprašal sem Seginovo, kaj so pa takrat delali možje?
*Za mojih mladih let, to bi. li Kontovelci povečini ribiči, ostali pa so se ukvarjali s kmetijstvom. V kontovel-skem pristanu je bilo v tistih časih do 40 ribiških bark, od katerih so ostale danes samo tri »n še od teh treh je ena openska».
•Pa ste imeli kakšenkrat izredno dober lov?-, sem vpru-šal Seginovg.
Oglasil se je Nikola, sin Ida-rije Pahorjeve: «Bilo je teta
SZ;v‘Vr 2TS S i
deloval prt tem lovu tako
'SftS itkžurtts
Spominjamo se, da je bilo v času, ko je občina dala gradbeno dovoljenje za gradnjo papirnice, obljubljeno, da bo na delo sprejeta predvsem domača delovna sila. Praksa je dokazala, da ravnateljstvo svoje obljube ni izpolnilo ali pa le deloma. Zato moramo opozoriti občinsko uprava, ki bo vodila pogajanja in morebiti tudi prodala 100.000 kv.m zemljišča, da upošteva pritožbe domačinov in si še pred prodajo zagotovi jamstva, da ne bo več diskriminacij y odnosu do domačinov.
ŠALE/
Odkar vlagamo v zemljo več tru-da in se vedno bolj rijemamo načel umnega netovanja, zadobiva vas bolj kulturno lice. Tudi se je v dobrih desetih letih po svoji zunanjosti temeljito spremenila in ni staremu Saležu malo podobna. Lepšajo jo prenovljene in nove stavbe ter urejene poti. Ob hišah in na oknih je vedno več cvetja, kar vpliva izredno blagodejno. Vse to je plod prizadevanja za večji gospodarski napredek.
Tudi v letošnji zimi bi bili Izvedli to ali ono izboljševal-no delo, a za to ni bilo primerno vreme. Sedaj pa je že treba pohiteti z opravili za tekočo leto.
Mladina se med tednom razkropi na razna delovišča: v Repnič, v štivansko papirnico, na železnico, k Seladu. Trenutno je vsa zaposlena. Kot smo že poročali, je lanski vinski pridelek znatno boljši od predlanskega m gre dobro v promet. Cena belega vina je okrog 150, teran pa velja okrog 240 lir. Prevla. duje mnenje, da bi se teran letos dobro spečal na drobno (osmice).
Vedno bolj se nam zdi, da nameravajo monopolisti za« mrežiti tudi kraške kmete, seveda počasi in previdno. Tako sodimo o monopolistu, ki mu večina vaščanov oddaja mleko. Ne bo druge polj v borbi proti tej nevarnosti; kot združepa borba vseh kni^ tov na ->btllagi zadružnega gospodarstva.
JA ML JE
Kakor je bilo obljunljeno na zadnjem občnem zboru konzorcija za furlanski vodovod, v katerega je vključena tudi doberdobska občina, bodo letos napeljali vodo tudi v Jamlje in v zaselke v Dom. Dne 15. februarja bodo na županstvu v Doberdobu na dražbi dali to delo najboljšemu ponudniku, ki se bo moral takoj lotiti dela.
Ker imajo za kopanje jarke stroje in so tudi drugače podjetja za to delo sedaj dobro organizirana, kar smo videli tudi pri kopanju glav-nih jarkov po sovodenjski občini, bo delo naglo napredovalo in tako bodo tudi ti zadnji zaselki doberdobske občine končno še letos preskrlv ljeni z zdravo pitno vodo.
Vaščani komaj čakajo, kdaj se bo to zgodilo, saj jim bo potem mnogo olajšano delo tudi pri živini. Morda bo tudi to nekaj pripomoglo, da ne bodo silili proč z zemlje, v tovarne in pristanišče v Tržiču, kamor jih vedno več odhaja in ostajajo doma često same ženske in otroci.
L0NJER
in mrež je ostalo nad pol' milijona lir«.
Se eno vprašanje sem stavil naši korenini, in sicer koliko otrok je imela. Odgovor je bil naslednji:
•Eh, eh, nisem bila tako rodovitna, kot je bila Martia Pahorjeva. Imela sem jih komaj deset, to pa zato, ker mi je mož padel o Tirolih. Ce se ne bi zoodila ta nesreča, ni izključeno, da bi jih imela tudi jaz štirinajst, če ne se kakšnega zraven-.
• Pa vendar ste imeli, strina Ana, kakšen praznik v hiši, ko se je pojedlo kaj boljšega-.
Tako je odgovorila strina Ana: -Eh kej pej ku sina tmejle kašenbuat praznek u hiši. Tistebuat smo cvrli •fancla- z dtiši. Kad’r smo mejsli kvas, srna deli u jan-cel an slan sardun. Take fancla so jeli tiidi tisti mu ožje, ki so tele, de be jen nastala leja u grlu«.
Poslovili smo se od simpatične Ane in ji voščili še najmanj štirideset let živi !
R. P.
V zadnjem času so se naše vrp(e zredčile. Niti pred mesecem dni smo pokopali k>7 tet starega Franca Glavi• no, zavednega vaščana, ki je
žaA zahajal na naše priredi-
te je bil do zadnjega čil in zdrav. Bil je dober oče
svoji družini tn zvest čitatelj Primorskega dnevnika.
Približno deset dni za njim smo pokopali precej starejšo Antonijo Lovrenčič por. Bla-škič. Dosti časa je bolehala za revmatizmom, tako da si je reva skoraj želela, da bi jo smrt rešila muk. Ze pred časom si je sama pripravila grob in spomenik, sedaj pa si ji je izpolnila želja, da bi bila pokopana na katinarskem Pokopališču.
Pred osmimi dnevi srno spremili k večnemu počitku 55 let starega Karla Čoka. Zapustil je ženo in hčerko. Bil je marljiv gospodar in dober družinski oče. Čeprav jt bil zaposlen v mestu, j* vendarle našel dovolj časa za delo na domu. Tudi njega smo srečali na naših prireditvah, saj je izhajal iz zavedne slovenske družine.
Pokojnim naj bo lahka domača zemlja, svojcem pa izražamo naše iskreno sožalja, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. 1

A


v Rusiji ter se je srečno vrnil domov.
Kot zavedna Slovenca sta vzgojila svoje štiri otroke o slovenskem duhu in ljubezni' do materinega jezika.
Slavljenca sta od prvih dni naročnika Primorskega dnevnika ter zvesta čitatelja našega lista.
Čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov, prijate. Ijev in vseh vaščanov se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo srečnih let.













Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.8, najnižja 6.2. ob 19. url 7.6; zračni tlak 1028.5 ra»te. vp-ter severovzhodnik 30 km, vlage 48 odst., nebo Jasno, morje rahlo , razgibano, temperatura morja 7.6 ' stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 11. lebruarja
Rado
Sonce vzide ob 7.15 in zatone do 17.25. Dolžina dneva 10.10, Luna vzide ob 11.03 In zatone Ob 0.15 Jutri, PONEDELJEK, 12. febr. Damijan
Zaključek seminarjev za Italijanske šolnike in dijake
Dr. Zecchin se je zahvalil oblastem FLRJ za uspeh prireditve
Unija Italijanov za Istro in Beko je priredila sprejem, ki so se pa udeležili poleg predavateljev, profesorjev in dijakov tudi predstavniki oblasti in kulturnih ustanov
Končni obračun akcije Lepa Prešernova proslava
za pomoč žrtvam potresa
Tajnik okrajnega ljudskega odbora Koi>er dr. Črtomir Kolenc v razgovoru s prof. dr. An-giolettijem, odv. Gerinom In Vinkom Jurcanom, ki *o dali pobudo in pripravili seminarje v Piranu in Kopru
Čeprav »mo te prejšnjo nedeljo zaključili našo nabiralno akcijo za pomoč žrtvam potresa v Dalmaciji, smo med tednom nabrali še nekaj pri. spevkov, ki so jih nekateri dobrotniki prinesli v naše uredništvo oziroma upravo. Omeniti moramo, da so nekatere tene prinesle v uredništvo tudi oblačila, ki jih je potem tovarišica Valerija Kocjančič-Spela na lastno pobudo odnesla v Koper in jih izročila tamkajšnjemu Rdečemu kritu. Tudi naše goriško uredništvo je med tednom nabralo še nekaj prispevkov, tako da našo akcijo zaključujemo z dokončno vsoto 1.196.500 lir, ki smo jih nabrali v Trstu in v Gorici.
Pobudnica naše akcije nam je poslala v objavo naslednje pismo:
Sem stalna čitateljica vsega našega naprednega tiska, posebno pa dnevnega. Z zanimanjem sledim domačim in tujim dogodkom. Pred mesecem dni me je hudo u-žalostil potres v Makarski in Dalmaciji. Koliko naših bratov in sestra je po tej naravni katastrofi v najhujši zimi ostalo brez strehe! že prve dni sem začela ugibati, ali ne bi bilo človekoljubno, da bi tudi mi v Trstu priskočili na pomoč našim oškodovanim bratom in organizirali prostovoljno nar biralno akcijo. Opazila sem, kako globok čut zavesti in sočustvovanja je bil v naših ljudeh do dalmatinskih bratov. Slišala sem več naših ljudi, ki so dejali, da bi prispevali svoj delež, toda
redništvu iskreno hvaležna.
Takoj prvi dan nabiralne akcije so se pokazali prvi uspešni rezultati. Sledila sem dnevno poteku nabiralne akcije in dognala, da je nabiralna akcija zajela vse sloje našega ljudstva. Cilj, ki ste si ga na tihem zastavili, je res krepko presegel pričakovanje. Zelo sem vesela in srečna se počutim nad našim slovenskim ljudstvom v Trstu in Gorici, ki je pokazalo globok čut solidarnosti in priskočilo na pomoč našim bratom v ne-sredi.
Ponovno se zahvaljujem uredništvu in upravi Primorskega dnevnika ter vsem dobrotnikom, ki so se odzvali človekoljubnemu klicu, naši prostovoljni nabiralni akciji.
S spoštovanjem
Stanislava Posedel Ul. Veltro 4 — Trst
Med tednom so prispevali:
Karlo Kraljič iz Boljunca št. 160, 1.000 lir, Albina Bav-čer 1.000, Mičel Cok in Lonjer-Ja 500, Serdicati 400, družina Gulič z Opčin 1.000, Stanka Hrovatin 1.000, Justina Grgič 200, Sonce Giorgi 500, Antonija Košuta 500, Ema Domarco
1.000,	Beta s Katinare 1.000, Prosvetno društvo Barkovlje
5.000,	M. Giacomelli 2.000, D. Furlan 1.000, Marija Majer od Sv. Ivana 500.
Razna koristna darila so še poslali: Mila Ivančič, Ida Ivančič, Janka in Lidija Zalašček, Bogomila in Ernest Furlani, Grozdana, Vida Verh, Emilija Lipovec, Olga Kreševič, Alba Sila, Marija Benčina, Amalija
ugibali so, kam naj bi gaj suša, Marija Kaluža, Vlasta
Zveza Italijanov za Istro in Reko je priredila včeraj opoldne v hotelu Triglav v Kopru sprejem na čast profesorjev italijanskih univerz, visokih Šol in kulturnih ustanov, ki so predavali na seminarjih za šolnike in dijake italijanskih Srednjih šol v Kopru in Pi-rbnu. Sprejema so se Udeležili poleg italijanskih profesorjev, šolnikov in dijakov, ki so se udeležili seminarjev, predstavniki oblasti in kulturnih ustanov koprskega okraja ter Zveze Italijanov za Istro rn Reko. Med drugimi so bili prisotni sekretar za kulturo LRS Vlado Majhen, predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc, tajnik okrajnega 'ljudskega odbora Črtomir Kolenc, italijanski konzul v Kopru dr. Zec-ehin in predstavnik urada zunanjega ministrstva pri vladnem generalnem komisariatu v Trstu dr, Gerin.
O poteku seminarjev in o njihovi koristi nam je prof. Moncalvo iz Trsta izjavil, da je bil zelo zadovoljen in da si želi, da bi ti seminarji s časom postali redni. Prof. U-livi, ki poučuje na univerzi v Bariju, je dejal, da so bili seminarji povsem zadovoljivi in da je pri tem ugotovil, kako je italijanska kultura pri italijanskih profesorjih in učiteljih italijanskih šol v Istri živa. Poleg tega je poudaril, da so vsi udeleženci seminarjev sledili predavanjem z velikim zanimanjem in da je z zadovoljstvom opazil, kako je zlasti sodobna italijanska kultura med njimi predmet raznrav in učenja.
Italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin pa je dal včeraj tržaškemu radiu v zvezi s seminarji italijanske kulture v Istri naslednjo izjavo:
Prišli smo do točke, ko čutimo potrebo, povzeti za ključke. Preden pa storim to, menim, da je moja dolžnost, zahvaliti se jugoslovanskim oblastem, ki so storile vse, da bi na organizacijskem torišču seminar italijanskega jezika irf kulture v Kopru in v Piranu dosegel uspeh. Prav prisrčno se. zahvaljujem tudi našim profesorjem, ki so vsi z učeno in sijajno besedo res hvale vredno prispevali k «-spehu in učinkovitosti seminarjev. Nihče ne bi mogel bolje tolmačiti italijanske kulture v vseh odtenkih njenih ihrednot.
Se posebno se zahvaljujem profesorjem in dijakom šol z italijanskim jezikom na tem področju, ki so s svojo duhovno aktivno navzočnostjo pokazali, kako iskreno čutijo potrebo po neposrednem stiku med kulturo matičnega naroda in italijansko etnično skutno. In sedaj vam bom na-azal, katera so po mojem mnenju najbolj značilna dejstva teh dveh tednov: seminarji italijanskega jezika in kulture so dokazali s to prireditvijo, da v celoti ustrezajo osnovnim potrebam in zahtevam, to je, dokazali so, da so bistveno orodje, s katerim se lahko doseže sam smoter posebnega statuta spomenice o soglasju, to je, ohranitev in razvoj naše etnične skupine. V teku seminarjev .(te je ne cino bolj izoblikovala težnja po tem, da bi (i seminarji M-stali trajni. Iz stikov, ki sem jim imel te dni z oblastmi, sem dobit »ti*, da »e strinjajo s takšno oceno. To potrjujejo tudi »esti, ki so prišle včeraj iz Ljubljane, Na koncu te svoje kratke izjave menim, da bi s svoje strani lahko izrekel željo, kar storim zelo rad, da bi se nadaljevali ti kulturni stiki na visoki ravni z uspehom tudi p prihodnosti. --------------»----
Razširitev prostega področja v Žavljah
Te dni bo izšel uradni vestnik vladnega generalnega komisariata, ki bo vseboval odlok vladnega komisaria o razširitvi površine prostega carinskega področja v tržaškem industrijskem pristanišču.
S tem odlokom se namreč razširja prosto področje, ki je bilo ustanovljeno z odlokom vladnega komisarja od 23. decembra 195» št. 53. To novo področje meji severno in vzhodno s prejšnjim, na jugu z železniško progo, ki teče vzporedno z državno cesto št. 15, n« zahodu pa s čistilnico petroleja «Aquilo». Tudi za to novo področje veljajo vse carinske določbe odloka iz leta 1959.
Dosedanje področje je merilo okrog 225.000 kvadratnih metrov, po tem odloku pa se bo povečalo za nadaljnjih 100.000 kv metrov. Tako bo
dostavili. Ker ni bilo z nobene strani nobene pobude za nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov za naše nesrečne brate v Dalmaciji, sem se sama odločila poslati na uredništvo Primorskega dnevnika dopis s prošnjo, da bi potom našega dnevnika organizirali prostovoljno nabiralno akcijo. In res je uredništvo Primorskega dnevnika mojo prošnjo takoj vzelo na znanje ter takoj naslednji dan objavilo v listu začetek prostovoljne nabiralne akcije, za kar sem omenjenemu u-
izven carinskega območja o-krog 325.000 kvadratnih metrov površine.
---«»---
XI. ples SDD
V hotelu «Excelsior» je bil linfcČt XI. tradicionalni dobrodelni ples, ki ga je priredilo STBVčnskd dobrodelno društvo v Trstu. Plesne prireditve, ki je trajala pozno v noč, se je udeležilo lepo število tržaških Slovencev. Vzdušje je bilo prijetno, k čemur je nedvomno pripomogla dobra glasba, pa tudi zabave — zlasti prj večjih omizjih — ni manjkalo.
Iz sindikalnega življenja
-hjf »rt .s-.i*n.!rn»s voi	-
Stavko v ladjedelski industriji Pogajanja s pristaniškimi delavci
Uradniki CRDA nadaljujejo s stavko • Ogorčenje v sindikalnih krogih zaradi nerazumevanja ministra Sulla za vprašanja stavkajočih uradnikov
Jankovič, Olga Pangerc, Danila Tavčar, Mario Verk, Franc Verk, Bruno in Violeta, Albina Bavčer.
Končni obračun naše akcije je torej naslednji: V Trstu smo nabrali skupaj 1,099.400 Ur, naše goriško uredništvo pa 107.100 lir,
SKUPAJ 1,196.500.— lir.
Vsem dobrotnikom se v imenu žrtev potresa še enkrat najlepše zahvaljujemo ter Jih bomo v kratkem obvestili,, kako smo nabrane prispevke izročili prizadetim oziroma njih predstavnikom.
Včeraj '''so stavkali delavci ki so ga podpisali lani. Sin-j delegacija delavcev položila ladjedelniške industrije in je dikalisti poudarjajo, da gre za I vence na snominsko nloščo rie-
stavka zajela približno isti odstotek delavcev, kot prejšnje
stavke. To stavkovno gibanje je proglasila FIO-CGIL v vsedržavnem okviru, ki zahteva sklenitev dopolnilne delovne pogodbe stroke. Prihodnji teden, v sredo, bo ponovno vsedržavna stavka, ki bo trajala 24 ur ter naito bodo delavci stavkali še en dan, ki pa ga bo določilo pokrajinsko vodstvo.
Stavka tržaških uradnikov CRDA se nadaljuje. Včeraj je sprejel sindikalne predstavnike Delavske zbornice podpre-fekt Cappon, kateremu so sindikalisti obrazložili položaj ter ga prosili, da naj posreduje pri ministrstvu za delo ter pri Intersindu, da bi se ta spor uredil. Podprefekt je dejal, da bo odgovoril danes. V ponede. ljek pa se bodo uradniki ponovno zbrali na skupščini ob 10. uri.
V sindikalnih krogih se ostro komentira uradna izjava ministra za delo Sulla, da ne bo posredoval pri tem sporu, pri čemer se je minister skliceval na sporazum «o premirju«,


Iz sodnih dvoran
Oproščen vozač «giuliette» Ki ie povzročil smrt f inancarja
Pred kazenskim sodiščem,. Proseka. Hitrost športnega vo-1 di pom*“jk“n]r“f^az00pV^5^u
ni, so se morali zagovarjati včeraj 43-letna Nerina Gobet vd. Mauri iz Krmina, 54-letni Policarpo Versi iz Ul. Fortis 2 ter 25-letni Sergio Versi. Žensko so bili obdolžili, da je v juniju 1960 ukradla listnico, pisalni stroj in 9.000 lir nekemu Luigiju Favottiju iz Ui. Verga 13. pri katerem je bila zaposlena kot služkinja. Ostala dva obtoženca pa so obdolžili, da sta kupila cd Qobetove pisalni stroj, in sicer za 10.000 lir.
Sodišče je vse tri obtožence spoznalo za krive ter je obsodilo Gobetovo na 20 dni zapora in 3.000 lir globe, a Ver-sijeva na 10.000 lir denarne kazni. Samo Sergiu Versu ne bodo kazni vpisali v kazenski list.
Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 35-letni inž. Costante Rosina iz Ul. Roma-gna 178, ki je bil obtožen, da je zagrešil nenamerni umor neke osebe.
Bilo je nekaj čez 19. uro 29. aprila lani, ko se je inž. Rosina peljal z avtom *giuliet-ta» po avto cesti v bližini
uro. Nesreča je hotela, da je tistem trenutku prečkal glavno cesto 37-letni financar Remo Zulian, ki je upravljal moped. «Giulietta» je z vso silo treščila v mopedista, ga odbila na cestišče in hudo poškodovala. Zuliana so eno uro pozneje pripeljali v Splošno bolnišnico, toda že mrtvega,. Zdravniki so ugotovili, da je umrl zaradi hudih poškodb na glavi in na spodnjem delu telesa ter zaradi zloma desne noge.
Z avtomobilom sta se poleg inž. Rosine peljala tudi njegov oče in njegova mati. Zaradi udarca v moped so se vrata avtomobila odprla in Rosinova mati je zletela na cestišče. Kljub nevarnemu padcu se ni poškodovala. Avto sam pa je še nekaj časa nadaljeval pot ter se neto pie-vrnil.
Srečo pa sta imela tudi oče in sin, saj sta odnesla iz tega incidenta popolnoma zdravo kožo.
Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval, naj sodniki oprostijo obtoženca znra-
izredno oster spor, ki traja žg. •dalj časa in da j«'ta'Spor. tre-, ba rešiti. Posledice so negativne v prvi vrsti za podjetje, ki je po približnih računih že izgubilo zaradi stavke uradnikov okoli štiri milijarde tri sto milijonov lir. Nobeden, pa še tako reakcionarni zasebni podjetnik, ne bj tako ravnal, saj bi se mu mnogo bolj splačalo sprejeti zahteve uradnikov, ki niso pretirane in tako zagotoviti redno obratovanje.
Včeraj so se nadaljevala pogajanja za nove tarife za delo pristaniških delavcev. Dogovorili so se o eni točki novih tarif, ostala vprašanja pa bodo na dnevnem redu v ponedeljek, ko se bodo ponovno sestali predstavniki treh družb pristaniških delavcev s , predstavniki koristnikov pristanišča. Ker pogajanja trajajo, je prekinjeno vsako stavkovno gibanje in bodo torej delavci tudi danes v primeru potrebe delali v pristanišču.
---«»----
Počastitev spomina žrtev stavke iz leta 1902
Nova delavska zbornice CGIL je včeraj počastila spomin pred šestdesetimi leti padlih delavcev ki so jih ubili avstrijski orožniki med manifestacijami v okviru znane stavke kurjačev družbe Lloyd. Na svečanosti je govoril tajnik nove Delavske zbornice - CGIL, Albino Gerli, ki j« orisal takratne dogodke in takratne razmere. ko so bili delavci do skrarnbsti izkoriščani. Zlasti je bil beden položaj kurjačev ki so jih do skrajnosti izkoriščali in ki so imeli zelo dolge delovne urnike. Zato so kurjači stavkali že 1885, in 1887. leta, vendar obe stavki nista uspeli, Do ponovne izredno ! ostre stavke pa j« • prišlo februarja 1902. leta, ko so kurjači zahtevali uvedbo osemurnega delavnika med plovbo in deseturnega delavnika v pristaniščih Na to družba ni pristala ter je takoj pričelo stavkati 300 kurjaveč, ki so bili zaposleni v pristanišču, kasneje pa postopoma še ostalih štiri sto. Družba st je skušala pomagati z osebjem, ki ga je zbirala povsod. Poklicali so pomorščake Iz Furlanije, Grke, Turke itd., vendar je velika večina delo zapustila, ko je ugotovila, za kaj gre. Delodajalci so poklicali na jjotrioč vojsko, stavkatačim kurjačem pa so pomagali delavci drugih kategorij. Prišlo je do mno. ___, žičnih demonstracij ter_ strglov,
4.	izvo'1'ev upravn ga sveta . 5°, so oroinilci ubi,l šestnajst
po določba.i statuta;	delavcev.
5.	razno.	1 Po spominskem govoru je
mnenju inkriminirano dejanje ni kaznivo. Priznali pa so ga za krivega' prekrška prehitre vožnje ter ga zato obsodili na 10.000 lir denarne kazni.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu
Dne 17. februarja ob 9. uri bo v konferenčni dvorani v Ul. Zonta št. 2 prvo sklicanje in 1*. februarja 1962 ob isti uri v isti dvorani drugo sklican,!* rednega občnega zbora Kmetijske zadruge v Trstu, z. z o, J. z naslednjim dnevnim redom:
J. Pcročito upravnega svetai
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	pred ožitev cd:britev čenega
titev. diskusija in ;ev obračuna zaklju-31. decembra 1961;
vence na spominsko ploščo de-
lavskih žrtev.
gojencev Dijaškega doma
Na sporedu so bile glasbene in recitacijske točke
Včeraj otvoritev kluba SPZ
Slovenska prosvetna zveza v Trstu je sinoči odprla klubske prostore v prvem nadstrop. ju stavbe v Ul. Geppa 9. Otvoritev klubskih prostorov je sovpadala z otvoritvijo razstave slikarja Klavdija Palčiča, ki je v Gregorčičevi dvorani razstavil svoja najnovejša dela.
Otvoritve se je udeležilo veliko število tržaških Slovencev, med katerimi je bila močno zastopana mladina. Klubski prostori so lepo opremljeni, v njih je bar, juke-box, fliper in drugi rekviziti, ki spadajo zraven.
Klub SPZ bo odpri vsak delavnik, in sicer od 18. ure dalje. V njem bodo gostom na razpolago tudi časopisi, šah, varte itd. Zato bodo novi klubski prostori nedvomno postali priljubljeno shajališče tržaških Slovencev, ki so si tak klub že dolgo časa želeli.
Kot vsako leto je Dijaški dom tudi letos proslavil praznik slovenske kulture «Prešernov dan».
Letos se je proslava vršila pod geslom, ki je bilo izpisano z zlatimi črkami poleg Prešernove slike »In nove zarje jih slepe oči, tako mladina pesnika slavi«.
Uvodni referat je imela gojenka Slavica Bam bi, ki je. izčrpno in zanimivo podala pregled Prešernove poezije v prevodih.
Program je obsegal glasbene in rectlacijske točke. H glasbenemu delu programa so prispevali gojenci Glasbene Matice, in sicer: Ivo Segulin in Boris Mikuluš harmonikarja, Maja Demšar z gbsli-vio-lino, Mojca Siškovič in Pavel Kodrič sta štiriročno igrala na klavir, prav tako Magda Kuret na klavir, Janko Ban pa je nastopil z violino ob spremljavi Vojka Cesarja pri klavirju,
Svoje pesmi so brali oziroma recitirali bivši gojenci Dijaškega doma Aleksander Kri-ščak, Vojko Mijot, Jurij Ku-fersin ter sedanja gojenca Vlado Klepše in Marko Kravos, ki je vzbudil pozornost zlasti s svojo pesmijo sCrnki«.
Po končanem programu je predsednica Dijaške Matice Tončka Čokova izročila 11 gojencem knjižne nagrade, ki jih vsako leto prejemajo na Prešernov rojstni dan gojenci Dijaškega doma, ki so v prvem tromesečju dosegli v šoli oceno 7 ali 8. Dva gojenca iz Zahodne Benečije, ki letos prvič obiskujeta slovensko šolo, pa sta v priznanje za lep uspeh v šoli in v spodbudo prejela knjižno nagrado od uprave Dijaškega doma. Večera se je udeležilo več odbornikov Dijaške Matice in staršev gojencev,
----«»---
Danes občni zbor združenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih
Pripravljalni odbor za u-stanovitev Pokrajinske zveze političnih internirancev v nacističnih taboriščih v Trstu sporoča:
Danes, dne 11. februarja 1962 ob 9.30 bo v veliki dvorani CGIL v Ul. Ponda-res 8 ustanovni občni zbor združenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih, s sledečim dnevnim redom:
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Uvodno poročilo
3.	Poročilo senatorja Pie-ra Caleffija
4.	Volitve vodilnih organov
5.	Zaključki.
Senator Piero Caleffi bo poleg poudarka o velikem doprinosu, ki so ga dali nekdanji politični in rasni interniranci stvari svobode, govoril tudi o zadnjih zakonodajnih ukrepih, ki zadevajo rok za predložitev prošenj za pokojnino, kakor tudi vprašanje odškodnine, ki je sedaj v razpravi v parlamentu in drugih ukrepih v prid nekdanjih političnih internirancev ter družinskih članov padlih.
Glede na važnost dogodka so vsi interniranci vabljeni, da se udeležijo občnega zbora.
Pripravljalni odbor
Dopolnilna delovna pogodba za uslužbence zadruge menz v pristanišču
Zaključena je bila dopolnilna delovna pogodba za uslužbence zadruge menz pristanišča. Ta pogodba med drugim
v celoti Izenačuje plače in ravnanje med moško in žensko delovno silo. To je prva pogodba te vrste, ki je bila podpisana v Trstu.
WrWMVWW.WAV
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi danes 11. t.m. ob 17. uri v Avditoriju, Ul. Teatro Romano 3
Prešernovo
proslavo
SPORED
1.	Tamburaški zbor
2.	Govor
3.	Folklorna skunina
4.	Združeni goriški zbori
5.	Tržaški mešani zbori
6.	Združeni tržaški zbori
7- Folklorna skupina 8. Združeni zbori iz Gorice in Trsta
Prodaja vstopinc eno uro pred pričetkom v baru Moscolin (nasproti Avditorija)
vwwwyvwwywww
OBČNI ZBOR
DIJAŠKE MATICE V TRSTU Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor v torek dne 13. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/II.
Odbor
flafloftn
IZLET SPDT NA KOKOS
Danes 1!. februarja priredi SPDT poldnevni izlet na Kokoš. Odhod z avtobusne postaje pri Stari mitnici ob 9.05 do Boljunca, skozi Glinščico v Botač, na Jezero in v Bazovico.
skupna vaja vseh pevskih zborov za nastop na Prešernovi proslavi bo danes ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9. Bodite točni!
★★★★★★
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v soboto, 17. februarja ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
PREMIERO Agatha Christie
<MIŠNICA«
(detektivka v dveh dejanjih)
Prevod: Janko Moder Scena: Jože Cesar Glasba: Pavič Merkit Režija: Adrijan Rustja
OSEBE: Mollie Ralston - Miranda Caharija, Giles Ralston
-	Alojz Milič, Christopher Wren
-	Silvij Kobal, Boylova - Zlata Rodoškova, major Metcalf -Rado Nakrst, Casewellova -Nora Jankovič, Paravicini -Modest Sancin, detektiv Trot-
ter - Stane Starešinič.
PONOVITEV V NEDELJO, 18. t. m, ob 17. uri v Avditoriju v Trstu
Predprodaja vstopnic od četrtka, 15. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin, (nasproti Avditorija).
★ ★★★★★ ★★★★★★
Slovensko gledališče v Trstu
bo gostovalo danes 11. t. m. v Mestnem gledališču
v Ljubljani
z igro
Josipa Tavčarja
«ZEH PRED SMRTJ0»
[ OLEPALlSČA I
VERDI
Danes ob 17. uri ponovi komična gledališka družina E. Macaria komedijo »Diabolični ljubimec«.
TEATRO NUOVO
Drevi ob 17. uri ponovitev Goldonijeve komedije »Harlekin, sluga dveh gospodarjev«.
Jutri ob 21, uri priredi koncertno društvo koncert, pevke, iiiiiHiimiiiiiiiiitHiiiiiiiiptiiiiiiiifiiiiiiimiiiimiiiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
Denise Duval s sodelovanjem pianista Francisa Poulenca. Spored vsebuje: »Trois Chan-sons de Billitis« Debussyja, «L’Air de Coneeption« pave* la, «La Dame de Montecarlo«, arija iz »Les Mamelles de Tl* resias« in «La Voix humaine* F. Poulenca.
C
KINO
Prešernova nagrada Aleksandru Vodopivcu
V Lajopčevi dvorani Akademije za glasbo V Ljubljani so te dni podelili letošnje Prešernove nagrade študentom te akademije. Prešernovo nagrado je letos dobil tudi Aleksander Vodopivec, naš rojak iz Bazovice, študent z oddelka za klavir na omenjeni akademiji. Razen njega so bili nagrajeni tudi Ivan Sček, z oddelka za kompozicijo, Dar-
jan Božii, diplomant oddelka za dirigiranje. Vera Klemen-šek, študentka solo petja, Olga Skalar, študentka z. oddelka za violino, Alojz Zupan, študent z (‘ddelka za klarinet in Borut Loparnik. absolvent oddelka za muzikologijo.
Našemu rojaku in vsem nagrajencem iskreno čestitamo.
Na sliki Aleksander Vodopivec.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. februarja 1962 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 12 oseb.
DMIRLI SO: 89-letna Orsola Rutter, 61-letnj Amalla Ursich por. Bormioli, 75-letna Maria Muscovich por. Mattossl, 42-let-na Ida Kobal por. Mosetti, 82-letna Ermenegilda Donaggio vd. Gasparini, 76-letna Paola Mar-chesano por. Pizzo. 55-letna Li-bera Degrassi por. Pagan, 77-let-na Narcisa Rossi por. Maule, 56-letni Bruno Viola, 64-letna Paola Venco por. Franz, 62-letni E-gidio Relna, 74-letni Salvatore Debenjak.
OKLICI:	kretničar Giovanni
Battista Sandri In pletilja Mari-stella Cociani, pomorščak Ferruc-clo Carsoni in gospodinja Miranda Turel, inženir Bernat Flnder in gospodinja Ester Eskenazi, tehnični uradnik Tullio Bensi in uradnica Mariagrazia Mora, zidar Fiorenzo Palamin In gospodinja Dora Maria Da Pozzo, u-radnik Ferruccio Grassi In gospodinja Fiorella Plnes, ladijski natakar Giorgio Purich in ba-rlstka Edda Bretti, kapitan dolge plovbe Alessandro Castelii in uradnica* Nila Edoli, elektrome-hanik Gianni Vascotto in šivilja Gabriella Paulin, trgovec Da-nielle Giovanninl in prodajalka Livia Buranel, uradnik Nevio Drioli in uradnica Fulvia Gior-gi, upokojenec Eugenio Zorzenon in gospodinja Čarobna Eckerie-der, trgovec Giuilio Vittl in trgovka Aurelia Castelii, ladijski kuhar Giorgio Bontempo in gospodinja Vilma Perossa, slaščičar Mario Krušlč in Adila Pec-ohiari, študent Dario Mioohj in frizerka Annamaria Ullrich, u-radnik Paolo Dl Camlllo ln u-radnica Nicollna Fernettl, mesar Romano Clnco in prodajalka Maria Grazla Blondi, električni va. rilec Nlcola Di Pinto in delavka MarlneUa Vogrig, železničar Ennio Liubicich in gospodinja Sidon la Raffaele, uradnik Clau dio Basile in uradnica Maria Tolusso, agent CP Antonio Mon-tanaro in gospodinja Gianna Simeoni, radlotehnik Sergio Segal-la in Maria Gabriella Pelizzon, Averardo Garducci in VValmj Plani, lekarnar Franco Baldassare in lekarnarka Maria Zoccolettl, železničar Silvano Ralza in frizerka Giuseppina Sant, carinik MarsiUo Brollo in gospodinja Maria Biondo, trgovec Emillo Si-monebg in prodajalka Maria Pia Zazzaron, agent CP'Amebo Pa-rente in gospodinja Maria Man-ganlello, trgovec Giorgio Pizza-gaib in uradnica Edda De Alci-de d| Peppe, uradnik Giuseppe Pegan In prodajalka Edda Ru-
pel, električar Bruno Redivo In gospodinja Anna Maria Poletu, delavec Mario Cernivani in bolničarka Liliana Iermann, mehanik Giorgio Ciave in baristka Gianna Tossutti, telegrafist Giorgio Currb In gospodinja Flavia Zunlno, inženir Davide Maniori In učiteljica Nerea Frassinelli, Gerolamo Atzori in Virginia Času, električar Palmiro Zecohin in kmetica Filomena Caldarazzo, Fulvio Ferlatti in Berit Inger Ryberg.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul Berninl 4; Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Veriezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta).
---«»----
LEKARNE ODPRTE DANES
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Berninl 4; Godina E-nea, Ul. Ginnastica 6; A| Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Montorsino 9; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
•--««----
LOTERIJA
POROČNE SLIKE
<fotoc»»fi» cr.nu
Trst, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295
Naztonale 14.00 »Gverilci z otočja« (I guerriglieri deirarcipe-lago). Technicolor. — George Montgomery.
Fenlc« 14.30 «Tri sto iz Fort Can* byja» (I 300 di Fort Canby.)> Metrocolor. Richard Boone.
Excelslor 14.30 «Prepovedape lt' lje» (Desideri proibiti). Jean Seberg, Mlchellne Prešle. P«' povedano mladini.
Grattacielo 14.30 »Pogled z mosta« (Uno sguardo dal ponte). Iz romana Arthurja Millerje-Raf Vallone, Jean Sorel, Ca-rol Lavvrence. Prepovedan« mladini.
Arcobaleno 13.30 »Zmagoslavje Mihaela Strogova« (II trionlo d' Michele Strogoff). Eastman* color.	-	, V
Superclnema 14.00 »Pustolovščine Pippa, Pluta in Paperina« (Le peripezie di Plppo Pluto e Paperino). Technicolor.
Alabarda 14.30 «Madame Satu Gene«. Technicolor. Sopbia Loren.
Aurora 15.00 «SijaJ med travos (Sptendore nelberba). Prepovedano mladini.
Cristallo 14.45 «Bahač» (Lo spec* cone). Paul Nevvmann.
Garibaldi 14.30 »Sladke prevar** (1 dolci Ingannl). Jean Sorel. Catherine Spaak. Prepovedan« mladini.
Capitol 13.30 «Navaronskl topovi« (i cannoni dl NaVarone)i
Impero 14.00 «Vrni se v septemf bru« (Torna a settempre).
Italia 14.30 »Madame Sans G«1-ne». Technicolor.
Massimo 14.00 «Robin Hood črn«, grofije« (Robin Hooa deli*. C*ntea nera). Technicolor. P«! ter Cushing, Kay Flcher. ,
Moderno 14.30 «Don Camlllo —t monsignor. a ne preveč« (Don Camillo monsignore ma non troppo). Fernandel. Gino CeM vi. Zadnji dan.
Astra 15.00 «Pet marlnesov z* sto deklet« (5 marines per 10® rigazze).
Astoria 14.30 »Bagdadski tat« d* ladro di Bagdad). Teohnicolor. Steve Reeves.
Vittorlo Veneto 14.30 «Exodu»».
Teohniioolor.	Jit_.
Ideale 14.00 »Pogum in '
(H coraggio e la sflda). nicolor. Dirk Bogarde.
Marconi 14.30 »Nepričakovano«) (L’imprevvisto). Anouk Aime*( Prepovedano mladini.
Abbazla 14.30 »Maščevanje barbarov« (La vendetta del bari bari). Teohnicolor. Robert A1* da, Anthony Steele.
Odeon 14.00 »Vitez zakletega 8r,4 du» (II cavahere del caSteM maledetto). Teohnicolor. MassH mo Serato.
+
Vsem sorodnikom in znab” cem naznanjamo žalostno ves5’ da je preminil naš dčagi lrt°z'
oče in brat
Legiša Franc
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 12. t. ob 15.30 izpred Malerjeve hi* na šempolajsko pokopališče.
Žalujoča žena, hči, si“°v*' bratje in ostalo sorod»tv®
Prečnik, 11.2.1902.
BARiI	61	56	60	66	83
CAGLIARI	4	89	13	7	70
FLORENCA	1	12	2.1	38	58
GENOVA	69	35	5	80	66
MILAN	15	82	29	84	41
NEAPELJ	36	81	53	90	76
PALERMO	19	56	82	90	49
RIM	2	69	62	4	50
TURIN	17	85	82	49	2
BENETKE	53	2	30	34	14
ENALOTTO
211 2lX 111 X 2 2
Edina dvanajstica bo prejela 20.251.000 lir, 143 enajstič bo prejelo po 106.200 lir, 1628 desetic pa po 9300 lir.
ZAHVALA
Družina M A RTE LAN £ (MARTELLANI) se zahval)«^ vsem, ki so se udč)egUi bh dragega pokojnika
Viktorja Martelanca
(MAHTELLANIJA)
, - r	.	,	' t' "j V p|f®j
in vsem darovalcem cvetja. Trst, dne 11. februarja
SOŽALJE
Zveza partizanov tržaškeL ozemlja izreka svoje sožalje hčeram in sinu Viki® ju ob izgubi drage mame L~. poide Šibelje, matere narod11 ga heroja Antona Sibelje-
Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša drega mama in nona
,„V
LEOPOLDA ŠIBELJA
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v ponedeljek ob 16. uri na domače pokopališče v Tomačevici-
Žalujoče hčere, sin Viktor z družinami in ostalo sorodstvo
Trst, Tomačevica, Bled, 11.11.1962.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega očeta, brata in starega očeta
IVANA SEGINO
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, zdravniku dr. Starcu, pevcem, godbi, darovel’ cem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način P°" častili spomin pokojnika.
DRUŽINI SEGINA ln STARC
Prosek, 11. februarja 1962.
Mlmors^Tfne vnllc

Delavec iz Bazovice te ponesrečil na delu v kamnolomu Italcementi
11. februarja 1962
Na delu v kamnolomu podjetja Italcementi pri Rlcma-njih se je včeraj popoldne ponesrečil 49-letnl Andrej Križ-mančič iz, Bazovice št. 219. Padel je z leštVe iz Višine 3 m m si verjetno zlomil desno no-«o. Z zasebnim avtom so gs odpeljali v bolnišnico, kjer so 8a sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dvajset ali štirideset dni.
----«o----
CiSlB (SSffrtfl
Trčenje vozil brez hudih posledic
Po Ul. Broletto se je včeraj popoldne peljal
letni AnupS.i Rj
z vespo 41-letni Angelo Bacchetti iz Ul. Ronchetto 143, pa je trčil ob avto, ki ga je vozil 48-letni Luigi Pezza iz Ul. Lorenzetti •t. 28. Pezza je prihajal z nasprotne strani in je pred Bac-čnettijem nenadoma spremenil »mer. Bacchetti se je pobil in opraskal po levi nogi in pobil Po glavi, zaradi česar so ga »prejeli v drugi kirurški oddelek
BRUS1N1 CAHLO, Trst, Ul. Bat-tisti JI, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči oa premog ln kerosene ter na plin la elektriko. Olajšave pri plačilo. Postrežba plina da dom. — Telefon 2M41.
PRI MAGAZZINU FELICE Trst Ul. Carducci 41, DOBITE'; ženske. moSke ln otročke dežne plašča, bunde, hlače, Jopiče ln srajce najboljših vrst ln znamk po najnlžjih cenah.
Prav tako se je ponesrečil *Čeraj dopoldne 20-letni Alfre-do Buiatti iz Drevoreda XX, ■eptembra št. 43, kj se je pe-»1 z avtom po Ul. Battisti. nasprotne strani je privozil 51-
lih, z r
•vto 3l-letni Giuseppe Capo-
iz Ul. D’Alviano‘'86, ki je notel kreniti proti Trgu Goljeni- Zaradi tega je Buiatti za. del ob njegov avto in se nekoliko poškodoval.
Hudo se je ponesrečil z motornim kolesom
Včeraj dopoldne so s pridr-ieli na I. 49-letnega
f*no prognozo sprejeli na *lrurški oddelek
An(ona Grmeka iz Sežane št. D. ki se je hudo ponesrečil * Motornim kolesom. Peljal se ?* i* Zgonika proti Repnu, pa J* na ovinku iz neznanih vzrokov zgubil nadzorstvo nad vo-Z'lom in treščil na tla. Pri tem ** je hudo udaril po glaVi in verjetno prebil lobanjo. V »onijnico so ga pripeljali z Volaskim avtom.
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino »MAGLIABELLA* na Korzu Garibaldi 11 (Barrleral, nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste naSII veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku! Proti Izrezku tega oglasa prejmete darilo!!!
PRODAM 2800 kvadratnih metrov zemljišča ipri S.M.M. Spodnji. Ugodni pogoji. Za informacije: De Marchi, Trst, Ul. Tor-rebianca 43 v ponedeljek in torek od 15. do 16. ure.
Goriško . beneški dnevnik
S seje pokrajinskega sveta
Neuspela posredovalna akcija delegacije v Rimu zaradi CRDA
VESPAGENZIA, Trst, Ulica S. Francesco 44. tel. 28-940, takojšnja izročitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kolesom in VESPE 125 in l50 z dvoprostornlm sedežem. Velika Izbira SCOTER in MOTO rabljene z izrednimi pogoji plačevanja.
HIŠNO GOSPODINJO od 8. do 15. ure iščem. Naslov na upravi lista, Trst, Ulica sv. Frančiška št. 20.
VALILNICA, zmogljivost 100 jajc. Električni kuhalnik na dva grelca v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 24613.

RCJsraM
V počastitev spomina pok. Avgusta Veljaka daruje žena Amalija 1000 lir Za Dijaško Matico.
FEDERICO FELLINI
ni št našel igralke za svoj film
Vaše telo je podobno renesančni Veneri? Vače obličje je svetlo, sladko in jasno? Ste visoki, okroglih oblik, materinski, cvetoči, sijajni in lepi? Ako mislite, da imate vsaj del teh vrlin in imate okrog trideset let, le POGUMNO !! Fellini išče svojo «lepotico» v našem mestu. Predstavite se z osebnimi slikami (fotografijami) od 11. do 13. in od 17. do 20. ure v ponedeljek, dne 12. februarja in v torek, dne 13. t. m. v «TEATRjQ NUOVO* - Trst, Ul. Giustiniano 4,
Poročilo predsednika dr. Chientarolija po povratku iz Rima Izraz sožalja in solidarnosti zaradi rudniške nesreče v Posarju Prekinitev seje zaradi polemike Bergomas-Devetag ■ Resolucija za takojšnjo izvedbo deželne avtonomije
Na zadnji seji
pokrajinske-121. uro podpredsednik odv. mer pa je treba računati ?a,_S'leta’ ^ se vršila v pe- j Devetag, ki je uvodoma orne- dejanskimi možnostmi
nil hudo nesrečo v rudniku ~
Jane na Cnčii
mik
predvaja danes II. t. m. 3 ure dolgo predstavo. Ob 13., 18. in 21. url zadnja predstava
«EX OD US»
-Igrajo: PAUL NEWMAN, EVA MARIE SAINT, RALPH niCHARDSON, PETER LA)VFORD ln veliko drugih
i
V ponedeljek, 12. t. m. ob 18. in 21. uri ponovitev filma •EXODUSa
tek 9. t.m. zvečer, je predsednik dr. Chientaroli, ki je prišel malo prej jz Ripia, kjer je bil član posebne delegacije za posredovanje v sporu uradnikov CRDA iz Tržiča, poročal nekaj po 22, uri o rezultatih tega potovanja v Rim.
Povedal je, da je na podlagi sklepa občinskega sveta iz Tržiča šel z delegacijo, v kateri je bil tudi tržiški župan Romani in nekaj načelnikov strank V| občinskem svetu iz Tržiča. Naloga delegacije je bila zelo težka tudi zaradi sedanje parlamentarne krize in zato so bili tudi rezultati njenega potovanja negativni. Delegacija je prišla v stik on. Tupinijem od FIN-Can-tieri, razgovarjalt SQ se z državnim podfajnikom .Gaytorr. in v petek dopolcjne db 11. uri jih je končno jsbtejel.. tudi .tni-itister za delo Sullo, katere-tnu so predlagali naj bi posredoval za poravnavp spora.
V FIN-Cahtieri so izjavili, da je sporazum mogoč edinole jia podlagi predlogov v sedmih točkah, ki jih je dala In-tersind. Minister Sullo pa je odklonil direktno • posredovanje ter pripomnil, da pomeni sedanja ■ stavka uradnikov in delavcev prekršitev dogovora o mezdnem premirju, ki je bil podpisan 19. marca lani. Predsednik je povedal nadalje, da delegacija ni mogla priti do Fanfanija zaradi obstoječe parlamentarne krize.
Nato je svetovalec Bergomas povedal, da so začeli stavkati tudi v CRDA v Trstu in da je s tem gibanje zajelo 40 odst. italijanskih ladjedelnic. Predlagal je nadalje, naj bi pokrajinski svet v znak solidarnosti s stavkajočimi v -Iršiču, izglasoval prispevek v znesku pol milijona za njihive družine. Predlog je predsednik vzel na znanje, o njem, pa
fbpdo lahkp razpravljali šele, ko bo sprejet pokrajinski pro-
račun za 1962, ker tako zahtevajo zakonsfei predpisi.'....
V* odsotnosti dr. čhientaro-
Klini ROSANDRA-Boljunec
Predvaja danes 11. t. m. * začetkom ob 17. uri film:
«MOST»
(Tl ponte)
{krajo: V. BOHNET, F. WEPPER, M. HINZ, F. gLAUBRECHT, H. M. “ALZER, V. LEZHTEM--BRIK, G. HOFMAN Režij, Bernhard W!cki
KINOPROSEK-KOmOVEL
UTMlvaJa danes 11. f. m. °b 16. uri Cinema-scope Metro barvni film:
<domov
PO ORKANU*
casa dopo 1’uragano)
Kkrata:
, ELEONOR PARKER ,n ROBERT MITCHUM
avtoprevuz
(trd Cunja
Tr,t* Strada dei Kriutt St. 289 Tel. 35-379
°VORNl PREVOZ ZA TU IN INOZEMSTVO
Konkurenčne cene
Intereuropa
^*dnarodna špedicija in transport KOPER
l* »ri Uje:
Mednarodno špedicijo :n e*nsport s svojimi ka-n,1°ni tn skladišči
H°*'e na mednarodnih .•‘esejmth in izložbah v ‘‘zemstvu s svojo spe-*»lno organizacijo
»antitativnl prevzem
£*dni zbirni promet z **mi evropskimi centri bookling pr©-
»vojih poslovnih enot: SKOBLJANA, SE2ANA. j^VAUORICA.KOZINA
Jesenice, mariboh.
j-REVALJE, R1.IEKA JAUREB, SARAJEVO
S®0URAD,ZREN.)ANIN
UV1 sad SUBOTICA

[
lija, je začel,-se j o nekaj pred
v
blizu Saarbruckena v Nemčiji, kjer je izgubilo življenje 305 rudarjev, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Izrazil je željo, da bi kaj kmalu pVišel čas, ko bi drugi energetski viri popolnoma nadomestili premog, ki ga morajo izkopavati rudarji pod tako težkimi pogoji. Vsi prisotni so počastili spomin nesrečnih žrtev dela z enominutnim molkom.
Pri nadaljevanju seje je prosil za besedo svetovalec Bergomas (KPI) zaradi nekaterih pojasnil. Ne da bi ga vprašal za kaj gre, mu podi predsednik ni hotel dati besei de, češ da naj počaka dokier se ne vrne predsednik iz Rima, ki je že najavil svoj prihod. Ker je Bergomas na podlagi obstoječega pravilnika vžtraja!, pri svpji zahtevi, je prišlo do prerekanja, ki so se ga udeležili tudi drugi svetovalci in morali so za 10 minut prekiniti sejo, da bi se duhovi pomirili.
Po tem odmoru je dobil besedo "odbornik Za finance Pe-corari, ki je poročal o glavnih značilnostih pokrajinskega proračuna za 1962. Povedal je, da je predviden primanjkljaj’ 298.5 milijonov lir; dejanski stroški so predvideni na nekaj nad 1200 milijonov, dejanski dohodki pa vključno z av-tofinansiranjem na nekaj nad 903 milijone. Omenil je nadalje, da mora pokrajina dajatj letno po 120 milijonov samo za obresti in odplačevanje svojih dolgov in da je v tem oziru v teku akcija, da naj bi te dolgove prevzela država. Vkljub takemu stanju pa proračun ni statičen, ampak je v njem tudi dinamika. Pri tem je govornik navedel akcijo za modernizacijo bivših občinskih cest, modernizacijo šolskih poslopij in načrt za osrednji sedež pokrajinskih zdravstvenih ustanov, ki ga proučuje posebna komisija. Priznal je, da proračun ni rožnat in da bi bilo potrebno napraviti še marsikaj," pri če-
Po tem poročilu se ie prvi priglasil k besedi Cocianni <KD) in pojasnil stališče svoje stranke do proračuna, želel njegovo funkcionalnost, reformo krajevnih financ itd. Razprava o proračunu je bila potem prekinjena in se bo nadaljevala na prihodnji seji v soboto 17. t.m.
Predsednik je nato sporočil, da je pravkar prišlo sporočilo ministra Zaccagninija, da bo država s 1. aprilom prevzela pokrajinske ceste: Videm-Pal-manova-Belvedere; Cedad-Kr-min ter Gorica-Gradiška-Cer-vignano.
Svetovalci so nato odobrili še prispevek 200.000 lir za kmetijsko srednjo šolo v Čedadu, ki jo obiskuje tudi 15 učencev z Goriškega, ter nekatere druge ukrepe upravnega značaja.
Pred zaključkom seje je bila soglasno odobrena tudi resolucija, ki so jo predložili nekateri demokristjani in v kateri pokrajinski svet poziva novo vlado, ki bi jo morali v Rimu v kratkem sestaviti, naj bi čjmprej izvedli deželno avtonomijo s posebnim statutom za Furlanijo—Julijsko krajino.
S tem je bila seja zaključena potem ko so se dogovorili, da bo v četrtek sestanek načelnikov posameznih strank, da bi se bolje seznanili s postavkami proračuna.
Nakazila za bencin proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so na sedežu ACI začeli z razdeljevanjem nakazil za bencin in nafto za januar in februar 1962.
V sredo 14. t. m. pa bodo začeli z razdeljevanjem bencina in nafte tudi na sedežu EAM.
Natečaj za pomožne bolničarke
Saje so se vnele
Včeraj ob 12. urj so poklicali goriške gasilce v Ul. Colom bo št. 3, kjer so se v stanovanju Leopolda Jacoba vnele saje v dimniku. Gasilci so v pol ure ogenj pogasili in tako preprečili vsako nevarnost požara. Skoda je bila le neznatna.
Pokrajinska uprava sporoča, da je razpoložljivih nekaj mest za pomožne bolničarke v pokrajinski umobolnici. Kandidatke morajo izpolniti naslednje pogoje:
1. Da so italijanske državljanke; 2. da so stara od 18 do 32 let; 3. da imajo najmanj tretji razred nižje strokovne šole ali enakovredno drugo diplomo.
Prošnje je treba predložiti na pokrajinskem tajništvu na Korzu Italia št. 55, kjer dobijo prizadete tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Opozorilo našim kmetovalcem
Zeleni načrt izkoriščajo da bi prodali svoje blago
Informirajte se pred nakupom za kaj in pod kakšnimi pogoji dobite državni prispevek
Polagoma prihajajo tudi r.a denarja, my brž zagotovijo, Goriško navodila za izvajanje | da hlu bo pri tem pomagal
zelenega načrta za razvoj kmetijstva. Besedilo zadevnega zakona je zelo obsežno in zapleteno, kot je že navada pri takih ukrepih. Zato je la-zumljivo, da je mnogo prizadetih kmetov, ki ne vedo, kaj jim zakon prinaša novega, odnosno kakšne so olajšave, ki jih v njihovem specifičnem položaju nudi za razvoj kmetijskega gospodarstva.
To dejstvo skušajo izrabiti nekateri zastopniki raznih tovarn za poljedelske stroje in orodje, Ti vedno bolj pogosto-ma obiskujejo tu4i, naše .vasi, bodisi v Brdih kot na Krasu in drugod okrog Gothe,’ ter jim ponujajo izdelke svojih tovarn predvsem rakne priključke za poljedelske stroje. Ce .se kdo izgovori, da nima
zakon o zelenem načrtu, ki da tudi za take primere nudi državni prispevek za nakup. Tako se zgodi, da marsikdo kupi tako blago prav v upanju, zla ga bo plačal z denarjem, ki ga bo dala država.
Izkazalo se je, da to ne drži in kupci so potem hobili račun,'ki ga bodo morali sami poravnati, Zgto opozarjamo naše kmete, naj jjc/do v takih primerih previdni in niij ne verjamejo besedam, ampak zahtevajo pismend zagotovilo. Se boljše pa bi bilo, če bi se informirali na pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu ali pri kakšnem, strokovnjaku, kjer bi jim pojasnili, kako je s to stvarjo.
blago od enega agenta do drugega. Ta razlika znaša včasih tudi do 20 odst., kar pri večjih nakupih ni malo. Zatorej ponavljamo še enkrat: Frav je, da se izkoristi ugodnosti zelenega načrta za nakup kmetijskih potrebščin toda poprej se je treba informirati, kakšne 'so tiste ugodnosti in kako se jih lahko izkoristi, nikakor pa m priporočljivo ver* jeti na besedo prodajalcem, med katerimi so tudi taki, ki jim gre samo zato. da prortajo svoje blago in dobijo provizijo.
Poleg.toga te opaža tudi veliko razjiko v cenah za enako
iMimMiuMmiiimii.MiiiimiMHiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiMHiimiiiimiiiinmiiuiiiMiHiii.M.miiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiimMiiuun.iMMiiiii
16. februarja seja občinskega svefft V Gorici '
" “	"" ^ IH----------------j|-------i—|H|-------------——
Razpravljali bodo o najemu posojil in odkupu zemljišč za razširitev cest
f’a smetišču v Štndrežu se je ponesrečil
Včeraj pcpoldne okrog 15.30 ie prišel pd pomoč v civilno
Vzdrževanje vodoravnih in navpičnih prometnih znakov bo občina prepustila avtomobilskemu klubu proti plačilu 1,6 milijona na leto - Gradnja kanalizacijskih naprav
bolnišnico v Gorici 58-letni Emil Briško iz Standreža, UL Natisone 13 Zdravniki so ugotovili, da se je mož ranil na prstancu leve roke, kjer mu je odneslo ves noht. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali do-tnbv. Briško bo ozdravel v dt eh.	1	■
Do nezgode je prišlo na sme-tišču tjb Soči, ko je Briško s pomočjo nakladalnega strojijo ki ga ima Društvo direktnih obdelovalcev, nakladal smeli na voz, da bi jih potem porabil za pognojitev svojega polja. Pri tem delu gB je stroj zagrabil za prst s posledicami, kot smo jih zgoraj navedli.
Čilajle in širila
PRIMORSKI DNEVNIK
Nedelj«, 11. februarja 19R2
Radio Trst A
8 00- Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni motivi; 11.30: Oddaja za najmlajše: »Pfopvedka o Cerkniškem jezeru*; nato Vesele harmonike; 12 30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj. zakaj; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Orkester Bojan Adamič; 15.00: Karakteristični ansambli; 15.20: Big band Teda Heatha; 15.40: Portret v miniaturi: Mll-va; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Za smeh in dobro voljo; nato Plesna čajanka; 18.30: O-bisk v naši diskoteki: 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30; Motivi iz revij in glasbenih komedij; 20.00: Šport; 20.30: Solisti In orkestri;! 21.00: Iz afriške folklore; 21.25: Beethoven: Trio Sl. 7; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Plešlte z nami; 23.00: Glasba iz davnih časov.
Tenorist P. Miuntean-u in pianist Antomo Beltrami; 23.30: Neapeljske popevke.
II. program
9,00:	Jutranje vesti; 10.00:
Gran gala; 11.00: Glasba za praznični jan; 14.OO: Naši pevci; 15.00: Plošče tedna; 15 30: Voznost državnih cest; 15.35: Album pesmi; 16.00: Revijski prbgfam; 17.00:	Glasba in
šport; 18.30: Plešlte z nami; 2.0.30: Varietejsko-glasbeni program; 22.30: Nedelja v športu.
taža s hokejske tekme Jesenice — Partizan: 21.00: Glasovi oa včeraj in danes; 22.15: Vse za vas; 23.05: Plesna glasba ln popevke.
Jug. televizija
lil. program
16.15: Enodejanka
Marcela »La pupa e
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih Igriščih: 14.30: El Camipanon; 20.00: Po večernih krajevnih vesteh Kronike in rezultati športnih dogodkov.
Gabriela la pupil-la»; 16.50: Busonljeve skladbe: 17.30:	Zgodbe iz fantastične
znanosti, prirejene za radio; 18.00: Mozartova Simfonija za violino, violo in orkester; 18.30: Srednjeveška zgodovina; 19.00: Dve Rossinijevi skladbi; 19.15: V biblioteki; 19.45: Naša mesta se naglo širijo; 20.00: Vsa-kovečernl koncert; 21.30: Opera Zoltana GodalyJa:	«Hary
Janoš«; 23.50:	Ungarettijeve
poezije.
Beograd 10.00:	Oddaja za
kmetovalce. Zagreb 10.30: Prenos tekmovanja v boksu med ekipama Metalec iz Zagreba In Partizan iz Sarajeva. Ljubljana 12.00: Ovčka — TV film iz serije VVeter; športno popoldne; 18.00:	V	nedeljo popoldne, Italija 18.45:	Prenos
športnega dogodka. Beograd 20.00: Sedem dni — zanimivi dogodki doma in po svetu. Zagreb 20.45; Klatež — italijanski umetniški film.
Ponedeljek, 12.2.1962
Ljubljana 17.00: Ljubljana — problem;
Koper
Slovenija
6.00:	Prenos RL; 7.15: Ju-
tranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00; Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Caterina Valente; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arl-t Je; 11.00: Popotovanja; ll .15: Poje Marino Marini; 11.30: Kratek nedeljski koncert; 12.10:.
Glasba Po željah; 12.37: Zuna-
njepolitični pregled; 17.50: Naj daljevanje glasbe po željah; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15; Vesele pesmi; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00:	Športna nedelja;
19.10: Glasbena medigra; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
6.00: Jutranji pozdrav; 6.30: Napotki za turiste; 6.35: Veseli zvoki; 7.15: Vedre melodije; 7.30:	Radijski koledar; 8.00:
Mladinska radijska igra; 8.38: Slavko Mihelčič in Ferdo Juvane; 8.50: Trio Horvvedel; 9.05: Zabavna glasba; 9.45: Skladbice in velikega časa; 10i00:	Se
pomnite, tovariši; 10.30: Matineja v folklornem tonu; 11.30: Šober: Narava jifh je ukradla čas; 11.50: Glasbena medigra; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13,30: Za našo vas; 14.00: Škerjanc; 5 narodnih; 14.15: Naši poslušalci
Urbanistični problem; 18.00: Mojstrski razred čelista Pabla Casalesa Zagreb 18.00:	TV
film iz serije Veter; 18.30: Znanost in tehnika; 19.00: Pregled. J RT 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.20:	Propagandna	oddaja. Ljubljana 20.30:	Her-
bert Gruen: Atomski ples — TV drama; 21.20: Kratki film. Zagreb 20.30:	Ivo Stivičič:
»Vroč Je zrak* — TV drama. Beograd 21.30: TV film iz serije Planet zemlja; 22.00: Tedenski športni pregled; 22.15: TV dnevnik II.
Ital. televizija
Nacionalni program
7 e levi zor ji
naiboOHh nemških in nmmriških znamk
6.30: Vreme na Ital. morjih) 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15; Antologija pesmi; 1145: RodiJ teljskl krožek; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Nico Fidenco iri Milva; 14.30: Interpretacije E-iisabethe Sehvvarzkopf; 15.00! Vesele melodije; 15.45: Nogomet od minute do minute; 17.15- Simfonični koncert; 19.00: Rim-Pariz; 19.30: Športni dnevnik; 20.00:	Glasbeni album;
21.00: Srečanje s Hengelom Gualdijem; 21.40: Anna Bole-na in Henrik VIII; 22.05: Teden aktualnosti v svetu; 22.35:
^TREVISAN
TRST • UL. S. NICOL0. 21 - IEl. 24-018
10.10; Kmetijska	ofidaja;
13.45: Smučarske tekme v Gha-mOhixu; 17.30:	Program za
najmlajše; 18.30: Dnevhlk; 18.45: Registriran športni	dogodek;
19.35:	Ugankarsko	pčtovanje;
20.20: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Glasbena prireditev; 22.15:	Enodejanka	Fhilipa
Macklea: »Prava pseba»; 23.00: Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL 21.10: Nagradno tekmovanje: »Lov na številko*; 21.40: Dnevnik; 22.00: Registriran športni dogodek.
čestitajo:	15.15:	Trikrat pet;
15.30: Ob radijskem sprejemniku; 17 05: Orglice, kitara In vibrafon; 17.15:	Radijska igra;
18.06: Dve skladbi za violino in klavir; 18.15: Lepe melodije; 18.30; Športno popoldne; 19.00: Obvestila; 19.05: Nedeljska panorama; 20.00: Izberite melodijo tedna; 20.45; Repor-
Ponedeljek, 12.2.1962
8.30, 14.00, 15.30: TV šola; 17.30: Program Za najmlajše, 18.30:	Dnevnik; 18.45:	Nikoli
ni prepozno; 19.15: Osebnost; 20.05: TV šport; 20.30: Dnevnik; 21.05:	Varietejski pro-
gram; 21.55: Umetnost in znanost; 22.25; Mallpierova opera: «Na vrata trkajo*; 23.20: Dnevnik.
Na zadnji seji občinskega odbora so najprej komemori-rali goriškega častnega meščana generala Alberta Man-nerinija, ki je pred kratkim umrl v Rimu. Odbornik za javna dela Lupieri pa je poročal 6 drugi fazi del pri grad-hji doma onemoglih v Stan-drežu.
V petek, 16. februarja bo ob 18. uri seja občinskega sveta, ki bo razpravljal o 29 točk obsegajočem dnevnem redu. Najvažnejši del razprave se bo nanašal na najem posojila v znesku nekaj nad 400 milijonov lir za javna dela, kot je na primer gradnjg osnovne šole v Ločnikii, ureditev civtlfte bolnišnice rtd'; "
Velikega pomena je posojilo v znesku 25 milijonov za tVetloTdfcbCizfHUa«« splošnega načrta kanalizacije. S temi sredstvi bodo zgradili kanali-
lijona), v začetnem delu Ul G. Cesare in Ul. Rialto (» milijonov), v začetnem delu Ul. Čampi in Buffolini (4,3 milijona) in v drugem delu Ul. Angiolina (5,8 milijona).
Posojilo za kanalizacijo bodo vračali 35 let po 5,8 odstotka. Jamstvo za plačilo je dodatni zemljiški davek.
Na dražbi bodo oddali gradnjo robnikov pri pločnikih v Ul. Bassano, Vicenza in v Drevoredu Venezia, Tehnični urad je izračunal, da bodo stroški znašali 3,4 milijona,
Da bi uredili Ul. Manzano, so odkupili 757 kv. metrov zemlje, za razširitev Ul. Ascoli pa 41 kv. metrbv od Trnovca, ki je lastnik zemljišča. Za 41 kv. metrov zemljišča, na katerem je tudi skladišče, so plačali 400W<kcVifttt' i Zp
Od pokrajinske uprave so odkupili 125 kv. metrov zem-
zacijo v Ul. Pasibli (5,7 mi-" ljišČa po simbolični ceni 1.000
"'""“‘""""“•"•""'"•“‘•'“'""••■“''"•'»■•"••'■iiiiiimMuiuiMnmiiiiiiinm..
\ " '	V
Sirjenje zadružne misli na KrOs	\
Svečana otvoritev v Doberdoba Kmečko-indnstrijske zadruge
lir, od INA-Casa pa 96 kv. metrov za 48.000 lir, da so razširili Ul. Lisciac in pločnik Ul. V. Veneto.
Ulil tlllMllllll||||||ii||||||||||||ia,l„|||,|||| mi,||
Odborniki predlagajo svetovalcem odkup štirinadstropne zgradbe in 71 kv. metrov zemljišča na vogalu Ul. Colo-bini in Ul. Robata za 1.2 milijona, zemljišče bodo vpisali kot javno ifnovino. Odkup nameravajo izvršiti zato, da bi uredili vogal na omenjenem križišču.
Od Frahcesca Breganta so sklenili kupiti 198 kv. metrov zemljišča po 900 lir, da bi Ui. Colonia podaljšali do Drevoreda Colorrfbb.
Občinska uprava bo potrošila 1;3 milijona za odkup 70
je pri vhodu v malo semenišče zelo <fc*ka i# nevarna za premet. Podrli bodo zgradbo, v kateri je bil popraj nastanjen vrataF, in popravili vodno' napeljavo, ki jo bodo poškodovali pri podiranju zgradbe.

Otvoritvi je prisostvovalo veliko domačinov
V nedeljo, 4. februarja, so v Doberdobu svečano otvo-rili novo prodajalno Kmečko-industrijske zadruge, ki ima glavni sedež v Ronkah.
Prisotni so bili poslanec Franco, tajnik Federterre Pa-pais, lokalne oblasti in številni občani Doberdoba in bližnjih naselij.
Občinski svetovalec Karel Černič je imel otvorilni govor. Pozdravil je prisotne in se zahvalil za polnoštevilno udeležbo. Nato je predsednik Kmečko-industrijske zadruge Pelos na kratko orisal pomen ustanovitve podružnice v Do-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
berdobu.
Tudi tajnik Federterre Pa-pais je poudaril važnost otvoritve zadruge na Krasu. Njen smoter je pomagati ljudstvu, da pride do velike izbire blaga po ugodnih cenah. Vsekakor bodo imeli Doberdobci od tega precej koristi. Prihranili bodo tudi na času, ker bi morali sicer kupovati v mestu. Pozdravil je tudi pobudo do-berdobskih kmetov, ki so sodelovali pri ustanavljanju zadruge v vasi. Naloga kmečkih zadrug je preprečiti monopol in znižati cene. Okrepiti je tudi treba sodelovanje med kmeti in industrijskimi delav-
V ozni red vlakov
ODHODI
DRUGI KANAL
21.10:	Trodejanka Eduarda
de Filippa: »Notranji glasovi; 23.05: Dnevnik.
Proti Trstu; 0.20 ^D), 5.49 (A), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 15.54 (A), 17.48 (DD), 18.34 (A), 20.00 (A), 21.46 (A), 22.25 (D), 23.15 (DD)*).
Proti Vidmu: 4.32 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A), 13.00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)**). 15.38 (A), 17.21 (A), 18.35 (A), 19.47 (D). 20.29 (D), 21.47 (A), 22.39 (A),
Gtlhod o Novo Gonco: 7.20 (A). 14.04 (A), 20.20 (A).
PRIHODI '
Iz Trsta; 4.31 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.25 (A), 7.52 (D), 10.50 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 14.37 (DD)**), 15.36 (A). 17.16 (A), 18.30 (A), 19.45 (D), 20.2« (D), 21.42 (A), 22.37 (A).
Iz Vidma; 0.19 (D), 3.44 (A), 6.40 (A). 7.37 (D), 8.03 (A). 8.57 CD), 11.05 (A). 13.59 (A), 15.52 (A), 17.47 (DD), 18.32 (A), 19.58 (A), 21.44 (A), 22.24 (D), 23.14 (DD) *).
Prihod 1 z Nove Gorice; 8.08 (A), 15.13 (A). 21.25 (A).
ci, ker bo samo povezava med njimi preprečila monopolizem. Zlasti kmetje, ki so najbolj prizadeti na tej skopi kraški zemlji, bodo občutili koristnost prodajalne kmečkih pripomočkov v Doberdobu. Tudi delavci bodo zaradi večje izbire in nižjih cen laže prišli do potrebnega potrošnega blaga. Industrijske zadruge,
bodisi za prodajo jestvin ali pa kmečkih pripomočkov, so ustanovljene skoraj povsod v naši pokrajini. Tudi v Turjaku in v Ronkah že vrsto lel poslujejo z velikim uspehom.
Med prisotnimi je bil tudi Doberdobec Anton Jarc (Talarjev), ki je že 10 let član Kmečke zadruge v Ronkah. Tajnik Federterre je poudaril, da naj bo ta član nekaka vez med kmeti iz Doberdoba in vodstvom zadruge. Zaželeno bi bilo, da tudi drugi kmetje in občani postanejo člani. V bodoče pa naj sami določijo svojega predstavnika v odboru zadruge.
Lokal Kmečko-industrijske zadruge je otvoril Anton Jarc, prvi član zadruge.
Po končani slovesnosti - je bila zakuska. Prisotni so se živo zanimali za razstavljeno blago. Kmetje so se zadrževali posebno pri kmečkem orodju in strojih, ki so bili vsakemu na ogled.
lei
Občinska uprava ne razpolaga s strokovno delovno silo in pripravami za vzdrževanje vodoravnih in navpičnih prometnih znakov na občinskih cestah. Zaradi tega namerava županstvo skleniti s posebnim oddelkom avtomobilskega kluba sporazum, da bi proti plačilu 1,6 milijona na leto vzdrževal vse občinske prometne znake.
Občinske nepremičnine po se od leta 1947 dalje tako pomnožile, da dimnikov občina ne more več sama čistiti. Na podlagi predloga tehničnega urada se je odločila oddati čiščenje v zakup zasebniku, ki mu bodo za to delo plačali na leto 500.000 lir.
Spremeniti nameravajo pristojbine za družinske grobnice prve kategorije od sedanjih 11.000 lir na 1,1 milijona, če gre za sjo let, odnosno od sedanjih 14.000 na 1,4 milijona, če pogodba določa Zasedbo zemjjipča za neomejeno dobo.
Furlanskemii filološkemu društvu nameravajo podariti 5O.000ftliri nogometnemu društvu aJujKntiUa* v Standrežu pa 1 »0.000 lir za leto 1961. Tolikšfn znesek je občina plačala driiStvU ia Ha v letu 1960.
jemnine ie
2. novinarski ples v Gorici
bo v soboto, 3. marca v Prosvetni dvorani
Z otvoritve svečanosti Kmečko * loduatriMi* iMrugc % Doberdobu
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Od 4. do 1U. lebiuatja ILt>2 se je v gonški občini rodilo 26 otrok, umrlo je 18 ošeb, porok je bilo 6 oklicev ja 5.
Rojstva: Filtppo Bellini. A-lessandra Ceschia, Vittorio Ci-ciriello, Clara Zanutti, Rose;, la Clausic, Pierpaolo Gregong Antonella Fumiato, Leti/.ia' Virgulin, Sara Kraghel, Patri-zia Bradaschia, Elena Merice chi. Claudio Devetta, Giulia-no Bon, Daniela Geat, Manne* la Pavisi, Roberto Lovisont, Antonella Malagutti, Emanuela Alessio, Licia Parisi, Pietro Marsoni, Sonja Drufovka, Tul-lio Bresigar, Italo Simionato, Maria Valentinuz, Emanuela De	Potrizia Braida.
„S”}rt}} branjevka 67-letna Maria Stani por. Stani, gospodinja 72-letna Erminia Brisan, gospodinja 75-letna Teie-sa Susst por. Fontanin, upoKo-jenec 76-letni Stefane Perco, 4 mesece star Emilio Dibartio-ra, 5 dni star Filippo Bellini, skladiščnik 58-letni Francesco Cink, gospodinja 66-letna \n-na Sirsa 79-letni Giovanni Zer-jal, kmetovalec 62-letni Teodoro Sfiligoj, profesorica 51-letna Bruna Massi, upokojenec 77-letni Pietro Bressan V6-let-na Anna Cappellotti vd. Pq-litti, posestnica 75-letna Marta Dahler, gospodinja 75-letna E-miha Saurin vd. Mauri, gospodinja B2-letna Antonia Leonar-delli vd Castellani, uradnik 5d-Ietni Luciano Temporini.
Poroke: industrijski izvede-nec Luigi Marchiori in vrtna-nca Elfrida Benz, upokojenec Donato Pasquarie!lo in gospo-dinja Maria Gruntar, kovač Alessio Turchetto in trgovka Giuseppina Madrussani, uradnik Rolli Miotti in vrtnarica Nadia Stocco, električar Gioi-gio Romanzin In tekstilna de-Iavka Anna Godeas, dninar Claudio Bait in tekstilna delavka Teresa De Capitani.
Oklici: karabinjer Michele Coltzzi in delavka Annamaria ■ Bon, profesor Bruno Martina in gospodinja Elvira Argentini, modelist Giuseppe Demori in delavka Agnese Polan, delavec Angelo De Putti in ‘eks-tilna delavka Liliana Lupieri, uradnik Gianearlo Di Biaggio in tekstilna delavka Maria Sequalino.

KINO
CORSO. 14.00: «Toplo oko neba*, K. Douglas in R. Hudson. Ameriški barvni film v cinemascopu.
VERDI. 14.30: «Plačani ljubimec*, U. Tognazzi in I. Oc-chini. Crnobeli italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
V1TTORIA, 15.00: »Sedem sijajnih*, C. Dapporto in V. Fabrizi. Italijanski barvni film.
CENTRALE. 15.00: «Dan za dnem*, T. Miliam in F. Bet-toia. Crnobeli italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
Si
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-23
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Goriel najvišjo temperaturo 10,8 stopinje ob 14. uri, najnižjo 5,2 stopinje 0b 5.50 Povprečna dgevne .vlage j« bile H »dat.

Včeraj začetek svetovnih iger mednarodne smučarske zveze 1962 v Chamonixu
V	slalomu znana imena tridesetih finalistov
V	prvem spustu je zmagal Duvillard, v drugem pa Bozon Avstrijci razočarali - Vsi štirje Italijani v finalu
CHAMONIX, 10. — Današnje kvalifikacijsko tekmovanje v slalomu moških, ki je v okviru svetovnih iger FIS, je pripravilo precej presenečenja.Predvsem so popolnoma odpovedali Avstrijci, ki so bili favoriti. Prav tako slabo so začeli Švicarji in Nemci, med-
tem ko so še kolikor toliko tadovoljili Francozi, Američani in delno tudi Italijani. Nekateri, kot na primer Bozon, ki je bil diskvalificiran med prvim spustom, so se uvrstili v final\ šele po drugem spustu. Isto velja za Italijana Albertija in Gartnerja, ki sta se šele po drugem spustu uvrstila v finalni del tekmovanja.
Samo Francija, Italija, ZDA in Avstrija bodo imele v finalnem delu tekmovanja v slalomu vse štiri prijavljene tekmovalce.
Od drugih nastopajočih so Skandinavci in še posebno Švedi napravili precejšen korak naprej. Od Japoncev pa smemo reči, da so presenetili kot nihče drugi. Oba predstavnica države vzhajajočega sonca 19-letni Fukuhara in 24-letni Mitani sta danes pokazala, da spadata med najboljše na svetu. Skupno se je za finale kvalificiralo 3Q smučarjev Francija, Italija, Avstrija in ZDA bodo imele na startu po 4 predstavnike, Švedska 3, Japbnska, Finska, Kanada, Nemčija in Norveška po dva, medtem ko bo Švico zastopal samo zmagovalec slaloma lanskoletnega Lauberhorna A-dolph Mathis. Izidi obeh spustov do 15. mesta, ko veljajo za uvrstitev v finale, so sle-
I.	SPUST
1.	Duvillard (Fr.) 6Q”63
2.	Bonlieu (Fr.) in Bozon
(Fr.)	62"24;	4. Werner
(ZDA) 63”27;	5. Fukuhara
(Jap.) 63”50; 6. Trann (Šved.) 63”73;	7. Manninen (Fin.)
<53';74; 8. Mathis (Sv.) 63”88; 9 Senoner (It.)	64’’49;	10.
Shranz (Av.) 65"01; 11. Anderson (Kan.) 65''03;	12. Kidd
(ZDA) 65”06; 13. Guy Brunet (Kan.) 65" 17; 14. Leitner (Z. Nem.) 05”27; 15. Felice De Ni-cold (It.) 65”32.
II.	SPUST
1.	Bozon (Fr.) 53”93
2.	Ferries (ZDA) 54”60
3. Bogner (|Z. Nem.) 55”19: 4. Huega (ZDA) 55"40; 5. Nen-ning (Av.) 55"48; 6. Stiegler (Av.) 55”58; 7. Perillat (Fr.) 55"69; 8. Mitani (Jap.) 56"10; 9. Alberti (It.) 56”27; 10. Ar-nesen (Norv.) 56”46; 11. Ek-stam (Fin.) 56”51; 12. Falch (Av.) 56"55; 13. Gartner (It.) 56”66;	14. Romlen (Šved.)
57"06; 15. Grahm (xved.) 57”70.
Duvillard med spustom
itiiiiiMiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiitiiimulMtiiitiiirifiiiiiiiiiHiMiifiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiimtiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiitiiiiiiiitiiiiiiiniitiiiii
A skupina C nogometne lige
Danes skoraj derby Triestina -Marzotto
Risos na krilu namesto obolelega Mantovanija
Ni nobene nevarnosti, da bi se zanimanje z prvenstvo C lige poleglo: šest enajstoric se namreč bori za vzpon v višjo ligo, sedem pa iz obratnega razloga, to je, da ne bi zdrknile še nižje. Prav zaradi tega dejstva smemo pričakovati, da bodo borbe ostre vse do končnega cilja.
V
skupini, kjer nastopa Triestina, je položaj, posebno kar se tiče vrha, spremeljiv. Tržačani so sicer nudili svojim navijačem kakšno zadoščenje, a v celoti gledano se lahko reče, da so razočarali. Današnje kolo pa bo vseeno milo s tržaškim predstavni, kom ne samo, ker bo Triestina igrala na domačih tleh, temveč ker spravlja prav direktne tekmece v resno zadrego. Razen Fanfulle bodo kar štirje tekmeci Triestine igrali na tujem z nevarnostjo, da se znajdejo s porazom v žepu.
um.................
Po odvzemu svetovnega naslov«
A. Moore bo tožil atletsko komisijo?
Njegov prokurator pravi, da se naslov izgubi na ringu in ne v uradu
SAN DIEGO, 10 — Obveščen o sklepu newyorške a-tletške komisije, da mu odvzame naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije, je že priletni temnopolt) amen-ški boksar Archie Moore šaljivo vzkliknil: ..Človeška nehvaležnost. Ko postaneš star se ves svet spravi nate.* Moore se je takoj opomogel od trenutnega presenečenja in
je našel svoj prirojeni smisel 7.a »trgovske posle«. Zato je dobesedno rekel; »Kaže, da Rockefeller imenuje člane newyorške komisije. Verjetno za tem kroži precej denarja. Najbolje bo, da se pripravijo na sodno razpravo.*
Boksarjev prokurator Jack Kearns je izrazil mnenje, da je to začetek razprave za mi-lijon dolarjev odškodnine in obresti. To pa zato, ker se na-alov izgubi na ringu in ne v uradu. Moorejev manager je opozoril, da je Moore petkrat nastopil proti Haroldu Johnsonu in da ga je v zadnjem srečanju premagal celo s k.o. »Noben organizator* je zaklju.
čil Kearns »ne bi dal niti vi narja za šesti dovolj Moore-Johnson«.
* * *
SAN FRANCISCO. 10. — Danes so javili, da bo dvoboj za svetovni naslov petelinje kategorije med sedanjim prvakom Ederjem Jofrejem in A-meričanom Hermanom Mar-quezom 20. marca t. 1.
SMUČANJE
ASPEN, 10. - Avstrijec Mol. terer je včeraj zmagal v slalomu prvega svetovnega smu-čarSkega prvenstva za profesionalce. Molterer je presmu. čal progo z 61 prehodi v 1'04"9 in 1’07”2 (2’12”2)
Kdor je pričakoval, da bo Triestina prevladovala tako na domačem kot na tujem igrišču, se je precej motil. Triestina namreč ne more najti prave poti do zmag, s katerimi bi lahko zasedla in ohranila vodilno mesto v lest-vici te nogometne kategorije. Sicer je Triestina znala dolgo časa ostati v družbi najboljših, toda neodločen izid s Fanfullo in poraz v Cremoni sta jo izpodrinila nižje in kar je najbolj važno, sta razburila vodstvo kluba in tudi navijače, ki so že skoraj obupali nad možnostjo promocije.
Igralci Triestine so bili prepričani, da bodo z enim samim strelom na vsaki tekmi dosegli zmago, S ..to taktiko so z večjo ali manjšo srečo rešili Jta tujem 5 neodločenih rezultatov, enkrat pa so se vrnili celo zmagoviti, Toda ta taktika sedaj ne da več sadov, zaradi česar vsi menijo, da je prišel čas vrnitve k staremu sistemu. Predvsem bo treba paziti da ne bo Triestina razdeljena ,na obrambo in napad s celim breznom med njima. Zato bo treba zamenjati nekaj igralcev in postaviti na njihova mesja tiste, ki so zmožni vzpostaviti stik in potrebne vezi med obema deloma. Samo tako bo Triestina zaigrala bolj uspešno in si ustvarila pogoje za uspešne zaključke tekem.
Danes bo v Trstu gostoval Marzotto, ki je kot Triestina izpadel iz B in se znašel v C ligi. Njuna usoda je torej e. naka, pa čeprav je njun položaj danes različen. Marzotto se nahaja v varni sredini, kjer se verjetno dobro počuti. Kaže, da letos nima resnih namenov za vzpon, a vseeno je to moštvo znalo večkrat presenetiti posebno na tujem. In prav tu je nevarnost.
V prvem delu prvenstva je Triestina prišla iz Valdagna z obema točkama, zaradi česar prevladuje v vrstah igral.
cev mnenje, da bodo tudi pred lastnimi navijači prišli do zmage. Na papirju je to možno, pa čeprav optimizem v takih primerih m najbolj primerno sredstvo za borbo proti moštvu, ki ima v ozadju že preizkušene branilce, v prednjih vrstah pa hitre nevarne napadalce.
Moštvi bosta zelo verjetno nastopili v sledečih postavah:
TRIESTINA — Toros; Brach Frigeri; Sadar, Merkuza, Roc co; Trevisan, Szoke, Demenia, Secchi in Risos.
MARZOTTO — Mezzanzani-ca; Carta, Sacchiero; Zaggia, Porra, Svorenich; Merlin, Cal-cignato, Berlasso, Carnevali in Zamboni.
„POVESTI“
(Nadaljevanje s 3. strani)
je ta pripovedna oblika seveda možna in Bigiaretti se je poslužuje. Toda zmanjšano število podrobnosti gre v škodo ne samo jasnosti obravnavanega psihološkega vprašanja, marveč tudi dramatični napetosti zgodbe, ki se spremeni v nekak razpoloženjski prizor, v katerem je premalo pesniške moči, da bi učinkoval kot lirična izpoved, in preveč zgnetenega psihološkega razglabljanja, da bi mogel ugajati kot zgodba. Ni treba posebej poudarjati, da je Bigiaretti v svojih krajših povestih znatno zmanjšal duševno področje svoje analize, saj se je dobro zavedal omejitev svoje pripovedne tehnike. Vendar je njegova snov že po svoji naravi taka. da ne prenese — kot smo že omenili — krajše obravnave. Zato so povesti kot na primer »Družinska tajnost«. «Zelva». «Samo za prenočišče«, »Na dnu vodnjaka«, «Zaradi dežja«, «Pol ure čakanja«, »Hudobni sin«, «Zatemnitev» in »Gostilniški pogovori« znatno šibkejše od povprečja zbirke, ki je umetniško zelo visoko. Za nekatere bi človek rekel, da so prave študije značajev in vprašanj. Da je to vsaj delno res, nam Izpričuje dejstvo, da se v mnogih daljših sestavkih ponavljajo motivi iz krajših. Bolje bi zato storil avtor, če bi v tej zbirki ne objavil povesti «Na dnu vodnjaka«, «Hudobni sin« in »Zatemnitev«, ki so očitno samo poskusi, čeprav dobri in v zgodovinsko literarnem pogledu precej zanimivi.
Toda to nikakor ne zmanjšuje vrednosti zbirke, ki sloni na mogočnih in neizpodbitnih temeljih daljših povesti, kakršne so na primer «Cer», «Sola za tatove«, «Le-ontina«, «Drugačna USoda« in «Brezimna gospa«. V njih je Bigiaretti dosegel viške, ki jih najnovejša italijanska no-velistika doslej še ni poznala.
Kot smo že rekli, nam rimski pisatelj v svojih najboljših delih ne prikazuje usodnih značajev in pretresljivih zgodb in izogiba se senzacije in vseh drugih psevdoli-terarnih pripomočkov, brez katerih, kaže, da sodobno pri-. povedni?+vo ne more uspevati. Njegovi junaki so navadni ljudje, vzeti iz vsakdanjega življenja, pa čeprav se v njih, v kali, lahko skriva bodoči minister ali tat, učenjak ali kriminalec. Tem večja je zato njegova zasluga, zakaj njegova pripovedna sredstva so v vsakem pogledu skrajno poštena in res-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiniiitiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiUMiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
NOGOMET DANES
A LIGA
Atalanta-Bolognt
Catania-Juventus
Fiorentina-Palermo
Mantova-Vicenza
Milan-Venezia
Padova-Sampdoria
Roma-Lecco
Spal-Inter
Torino-Udinese
B LIGA
Alessandria-Novara
Brescia-Lazio
Cosenza-Verona
Genoa-Bari
Lucchese-Simmenthal
Messina-Reggiana
Modena-Prato
Parma-Napoli
Pro Patria-Catanzaro
Sambenedettese-Como
C LIGA
SKUPINA A: TRIESTINA-Marzotto Bolzano-Fanfulla Casale-Varese Legnano-Ivrea Pordenone-Cremonese
M.
Pro Vercelli-Biellese Sanremese-Treviso Savona^Saronno Vittorio Veneto-Mestrina
DILETANTSKO
PRVENSTVO
Romana-San Giovanni
Panzano-Ponziana
Cervignano-Libertas
,Aquileia-Turriaco
Gonars-Sangiorgina
Cremcaffe-Gradese
Ronchi-Castionese
Pieris-Muggesana
GORICA
Nova Gorka, tel. 20-44
nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
nično preizkušena ob prizadetem razmišljanju o človekovi usodi.
JOSIP TAVČAR
Fran Cegnar
(Nadaljevanje s 3. strani)
ci, Tolminu in od 1832 v Trstu, kjer je bil 1852 zaradi bolezni upokojen kot višji finančni svetnik. Pesnikova-ti je začel v nemščini, ni ga med čbeličarji, a 1844 zbudi pozornost z odo »Slovenija cesarju Ferdinandu« v Novicah, kjer ga Bleivveis povzdigne nad Prešerna, dokler ne potegneta Levstik in Stritar pravične meje med obema. V pesmi »Kdo je mar?« je slavil slovenskega oratarja v duhu gesla «Vse za vero, dom, cesarja«. Prevajal je iz Schillerja, Danteja, Byrona i. dr. v težko umljivem, samovoljnem jeziku. Zato je pozabljen. Rešil se je njegov posrečeni šesto-mer: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«.
Primerjava s Cegnarjem kaže, da so si bile njune življenjske usode podobne, pesniška nadarjenost in živ-
ljenjska usmerjenost obeh pa sta bili zelo različni. Veliko obmorsko mesto z znatno slovensko skupnostjo je učinkovalo na oba zelo iz-podbudno v ozračju rodoljubne miselnosti tiste dobe. Vendar pa je Koseski obtičal v nekem prepohlevnem avstrijskem domoljubju sta-roslovencev, medtem ko je Cegnar ostal bliže potrebam svojega ljudstva in Levstikovi smeri mladoslovencev. S svojim izumetničenim jezikom se je Koseski oddaljeval od širokih plasti svojega naroda v neko votlo donečo vzvišenost, nekako ob strani skupnega slovenskega javnega življenja tržaških rojakov, s čimer je skoraj nehote ali neslutno zapiral poti do sebe, da se zdijo danes njegovi gotovo dobronamerni napori skoraj nezavestno tratenje skupnih slovenskih energij.
Danes čutimo še živeje, da je bilo Cegnarjevo razveda-nje na važni zahodni točki slovenskega ozemlja zares napredno, pravo in zdravo in je v tistih desetletjih kar najbolj pospeševalo dosleden razvoj obrobne slovenske kulture.
ANDREJ BUDAL
VOZNI RED VLAKOV
TO>A[i€WOL.
Najnovejši izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rubini
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamčit
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko cen«
_______<i>__________
ŠVICARSKA SVPF.RMARKA
BENETKE-MILAN -PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
6.32 A Cervignano - Por-togruaro
6.10	R Bologna • Milan (*) 6.35 D Benetke - Turin •
Rim
8.48 R Benetke • Rim 10.14 DD Benetke - Milan • Genova (II) - Pariš 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano • Benetke
13.34	A Cervignano • Be-
netke
14.52 D Benetke • Milan • Pariz
16.35	D Tržič • Benetke •
Bari
16.50	A Tržič - Portogruaro 17.40 DD Benetke • Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19.22 A Tržič • Cervignano
20.50	R Benetke
22.10	DD Benetke • Milan •
Turin - Genova -Ventimiglia • Mar-seille • Mestre • Bologna > Rim
PRIHODI
6.22	A Cervignano • Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič
7.55	DD Turin • Milan •
Benetke • Rim 9.25 D Marseille • Ventimiglia • Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke ■ Cervignano * Tržič
11.35	DD Pariz - Benetke
13.30	D Rim Bologna •
Bari Ancona • Benetke
Cervignano Pariz Milan - Benetke
Benetke • Portogruaro Cervignano
Tržič (***)
Bologna • Benet
ke
Portogruaro • Tržič
19.55	DD Pariz - Milan - Be-
netke
21.22	R Rim - Milan - Me-
stre <•)
22.30	A Benetke - Tržič
23.55	DD Turtn • Milan Ge-
nova (II) • Rim • Bologna • Benetke
(•) samo 1. razred; (#*#) ue vozi ob nedeljah.
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
ODHODI
Trbiž
14.00 A 15.33 D
17.07 D
18.06 A 18.48 R
19.15 A
3.45 A 5.18 A 8.16 D 6.21 A
Videm
Videm
Videm
Videm
Trbiž
7.06 D	Vicle.a - Trbiž - Dunaj - Hamburg
9.45 A	Videm
12.20 D	Vjdem
12.30 A	Videm
13.55 DD	Calalzo (*)
14.30 A	Videm
16.12 A	Videm
17.28 A	Videm
19.06 D	Videm
19.45 D	Videm • Benetke » Muenchen
20.28 A	Videm
21.32 A	Videm PRIHODI
7.05 A	Videm
8.06 A	Videm
8.23 D	Videm
9.11 A	Videm
9.48 D	Uunaj • Muenchen* Videm
11.59 A	Trbiž Videm
15.08 A	Videm
16.56 A	Vid. m
18.28 DD	Trbiž Videm
19.42 A	Videm
71.03 A	Videm
22.47 A	Videm
23.10 D	Hamburg ♦ Dunaj » Videm
24.00 DD	Calalzo • Trbiž * Videm (**)
1.07 D	Videm
(•) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7„ od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.;
(##) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nedeljah od 25. 6. do 30. 7-in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2.
OPČIN E-LJUBLJ ANA -BEOGRAD
ODHODI
0.19 D Opčine • Reka k Zagreb • Beograd 7.22 A Opčine
8.28	D Opčine Ljubljana 11.57 DD Opčine - Reka •
Ljubljana Beograd • Atene • !*■ tanbul Opčine Opčine Opčine
Ljubljana • Beo grad
PRIHODI
Beograd •
Opčine Opčine Beograd • na
Opčine Opčine
17.28	DD Istanbul •
Beograd • na Reka 20.06 D	Ljubljana
21.48 A Opčine
13.41 A
18.00	A
20.00	A 20.20 D
5.30 D
7.13 A 9.40 D
11.24 A 17.18 A
Zagreb • Ljubija
Atene • Ljubija-
Opčine
Opčine
R — rapido; DD — b** zec; D — brzec; A " potniški
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Vzdržuje z modernimi tovorno-potniškimi ladjami z odhodrm ladij vsakih 30 dni:
redno expresno progo Jadran-ZUA z Heke-Trsu-Kopra v New York, Boston, Phlladelphijo, Baltimora, Norlolk, Wll-mlngton, Charleston, Savannah, Jacksonvlll* kakor tndl redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti.
Vse Informacije daje uprava podjetja »SPLOSNA PLOVBA« Piran, Zupančičeva ulica 25 ter naše agencije Do celem svetu. Telefoni: 5170, 5171, 5173. 5175. Telegrami: Plovba Piran
Telx It.: 035-22
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
1KST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in »emena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice » A G R I A n
MADALOSSO
v l rstu Ul. Tnrrebianca 2° vogal XXX Uttobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKI1-ilmntce — originalne PKH M AFl EX — Cene <JS"d'',
PODJETJE
Unlversaltecnica

gjj
'*•»»»*
trt,**1*!

/

Unlversaltecnica
Trst • Como (JnrlbuMi it. 4
* »***
, POVRAČILO
L___ ROMAN TURCKV-
'jv f i :
!
Po rodu sem Poljak; na Poljskem je bila pred vojno verska nestrpnost dokaj vsakdanji pojav. Čeprav me je oče često pregovarjal in me skušal odvrniti od tega, da bi se udeleževal protiži-dovskih demonstracij v Varšavi, sem se vendar rad pridružil tolpam, ki so besnele po ulicah in z njimi razbijal okna hiš in prodajaln, katerih lastniki so bili Židje. To početje se mi je zdelo upravičeno, Samo po sebi umevno, nobenih očitkov s:	nisem delal zaradi teh
dejanj, Sele čez leta sem spoznal, kako globoko sem takrat padel v svoji zaslepljenosti. Preganjanje, meseci hudega pomanjkanja, posebno pa nenavaden dogodek, v katerem je važno vlogo igral ravno človek iz preganjanega židovskega na-
roda, so me ozdravili nacističnih nazorov in me na-učili ocenjevati ljudi po čem drugem kot po njihovi veroizpovedi ali barvi kože.
Hitler je priključil Avstrijo; izgledalo je, da je vojna neizogibna. Takrat sem bil zaposlen kot ‘letalski inštruktor nekega kluba v Lyonu v Franciji, toda po teh mednarodnih dogodkih sem zapustil Francijo in se odpravil v svojem letalu domov na Poljsko. Med poletom je nastala na motorju okvara in sem bil prisiljen pristati na Dunaju in tam prenočiti, da bi mi medtem popravili okvaro.
Naslednje jutro sem ravno stopal iz hotela, kjer sem prenočil, da bi si pred odhodom kupil še nekaj stvari. Nisem še naredil dveh korakov po pločniku,
ko je pritekel proti meni neki moški, se zaletel vame in me podrl. Pobral sem se, ogorčen nad tako nesramnostjo ga zgrabil za suknjič in ga hotel pošteno nahruliti, ko sem nenadoma opazil, da je neznančev obraz prstenobled od groze. Težko sopeč, s pogledom preganjane živali, se je skušal izviti iz mojega prijem* in izrekel eno samo besedo; »Gestapo!« Nem-ščino sem obvladal zelo slabo, toda ta beseda in obraz pred menoj, ki je izražal smrten strah, sta mi v hipu razjasnila situacijo: mož je bil na begu pred zloglasno nemško tajno policijo. Vsaka sekunda je bila dragocena, zato sem se brž odločil, potegnil sem neznanca v vežo hotela in naprej v svojo sobo. Pomignil sem mu, naj zleze v vznožje moje postelje, na kar sem čezenj nametal odeje, da je njegovo suho telo kar izginilo pod njimi in je postelja nudila videz, kot da sem se pravkar dvignil iz nje in zbrcal vse odeje na kup. Tudi sam sem se hitro slekel, da bi bil pripravljen za vsak slučaj, če gestapovci pridejo
v sobo. Nisem se zaman pripravil: v dveh minutah so bili v sobi, zahtevali so moj potni list, ga pregledali in mi ga vrnili, vmes pa mi stavljali vrsto vprašanj, na katera sem po vrsti odgovarjal s stavkom, naučenim na pamet: »Ich verstehe es nicht!« Preslepil sem jih, da so zapustili sobo, ne da bi jo preiskali. Hitro sem za njimi zaklenil vrata in odvalil odeje. Nesrečni preganjanec je zlezel na dan in me, še ves drgetajoč od pre-stanega strahu, obsul s ploho nemških stavkov. Ne da bi razumel eno samo besedico, sem vedel, da se mi hoče zahvaliti. Ker nisem smel izgubljati časa, sem razgrnil svoj zemljevid in mu nekako dal razumeti, da imam letalo in bi ga lahko v njem . prepeljal preko avstrijske 1 meje. Razumel me je, s svojim suhim kazalcem pokazal na Varšavo in me z živahnimi kretnjami spraševal, če bi ga mogel spraviti tja. Odločno sem odkimal in mu z zgovornimi znaki in risbami, ki sem jih sproti risal na rob karte, pojasnil, da moram pristati v Krakovu, da si obnovim zalogo goriva. Iz risb,
ki naj bi predstavljale policaje in ječo, je uvidel, da bi bil brez dvoma takoj aretiran, čim bi pristala na kakem letališču. Sporazumela sva se, da bom takoj po preletu poljske meje pristal kje na polju blizu gozdov, kjer bo lahko brez sledu izginil. Zadovoljen je prikimal v znak soglasja in njegov ozki, suhi obraz in temne rjave oči so spet izražali neizmerno hvaležnost.
Mimo carinikov in drugih organov na letališču sva prišla s pretvezo, da me moj prijatelj želi spremiti do letala. Motor je bil že ugret in letalo pripravljeno za start. Hitro sva skočila vanj in odletela, še preden je kdo opazil prevaro in utegnil posredovati. Preletela sva Češko in kmalu zagledala Vislo, ki se je kot moder trak vlekla med zelenimi polji in gozdovi ter ob Visli Krakov. Zakrožil sem nad poljem in pristal ob robu gozda na polju. Beguncu sem na karti še pokazal, kje se nahaja, mu dal skoraj ves svoj denar in mu zaželel srečno pot. Zgrabil je mojo roko, jo stiskal in me nekaj trenutkov brez besed gledal, na
to se je hitro obrnil in izginil med drevjem.
Ko sem se potem spustil v Krakovu na letališče, me je tam že čakal oddelek policije s pooblastilom, da preišče moje letalo, ker sem baje pomagal nekomu pobegniti z Dunaja.
«,Izvolite, samo poglejte, letalo je prazno,« sem jih prijazno povabil. «In če dovolite še eno vprašanje — kaj pa je zagrešil tisti, ki ga hočete po vsej sili najti v mojem letalu?«
«On je Zid!«
Po neuspešni preiskavi so me morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti, da sem letel naprej. Prišla je vojna in z njo težki dnevi za Poljsko. Boril sem se kot pilot poljskega vojnega letalstva. Borba je bila krvava, krvava in zagrizena, toda fašisti so zlomili naš odpor in pregazili Poljsko. Po porazu sem se pridružil tisočem drugih rodoljubov, ki so se prav tako hoteli še naprej boriti za svobodo. Krenili smo čez mejo in po mnogih težavah prišli v Romunijo, tam pa so nas ujeli in morali smo v koncen-
tracijska taborišča. Od tam mi je kmalu uspelo pobegniti, prekoračil sem francosko mejo in se pridružil vojnemu letalstvu. Po padcu Francije sem zbežal v Anglijo in spet kot pilot sodeloval v veliki bitki za Britanijo. V eni od zračnih bitk sem bil ranjen, ko smo leteli čez Rokavski preliv in se spopadli z «Luftwaf-fe». V začetni fazi vojne je številno nadmočno neirško letalstvo zadajalo britanski aviaciji pri njenih akcijah nad kontinentom hude u-darce; naša edina zavest je bila, da se borimo za svobodo in pravico. Ta nas je navdajala s pogumom da smo se lotevali še tako drznih podvigov. Takrat sem v dvoboju z nemškim Me-109 udaril vanj in mu odbil zadnji del, toda kos odbitega repa je prebil kabino in me udaril v čelo, da sem bil v trenutku na pol oslepljen od krvi, ki mi je drla iz rane čez oči In po obrazu. Tovariši so krili moj umik nazaj čez Rokavski preliv, toda izgubil sem zavest in letalo Je treščilo z menoj na angleška tla. Pozneje sem izvedel, da sem pri padcu utrpel težke po-
škodbe na glavi. Bil sem tako blizu smrti, da je kirurg v bolnišnici, kamor so me bili prepeljali, obupal nad menoj. Po njegovem mnenju bi bila vsaka operacija zaman.
K0 sem spet prišel k za vesti in odprl oči, sem zagledal nad seboj ozek, suh obraz, ki se je sklanjal nadme in dvoje temnorjavih oči, ki so zrle vame.
»Se me spominjate?« je spregovoril lastnik tega o-braza, »jaz sem tisti, ki ste mu rešili življenje na Dunaju.« Govoril je lepo angleščino, z rahlim nemškim naglasom. Njegove besede so napravile konec moji zmedenosti. Sedaj sem se dokončno spomnil tega o-braza in mukoma sem vprašal:
»Kako ste me našli? Takrat sem zagledal njegovo belo zdravniško haljo. «Ali delate tukaj v bolnišnici?«
»To je dolga zgodba,« se je nasmehnil. «Ko ste me izkrcali na Poljskem, sem se prebil do Varšave in se do začetka vojne skrival pri prijateljih, potem pa sem pobegnil ng Škotsko,
kjer sem bil končno 'e nj varnem. Ko se je eden poljskih letalskih oddel*^ posebno odlikoval v s*oV,, bitki za Britanijo, sed> .j mislil, da ste mogoče <u ,, vi tam. Pisal sem na v°. no ministrstvo in dobil 0 govor, da ste res tam-»
»Toda, odkod ste vedel * nmje ime?«	,
«Napisano je bilo na r® , vaše .kane.« M.e<j gP^T^tl njem so njegovi dolgi e otipavali žilo na mojein
čital *
pestju. «Včeraj sem junaškem poljskem T"",)) ki je sestrelil pet neItl tfe' letal in potem še sam ščil na tla blizu te b^e’ niče,« je nadaljeval. * , vo no je bilo, da je
stanje brezupno. Takoj ,, na komandi v Edinb prosil, da so me z le** prepeljali semkaj.«
«In zakaj ste na ',si*„eV čin hoteli priti do m*
bo1”
«Upal sem, da vam v>, končno le lahko povrni ^ šo dobroto,« je odvrn'^
„jli'
skromno dejal:	Sem
reč kirurg, specialist vo in danes zjutraj ijo vam z uspešno oPet rešil življenje.«
, „ ____________________________________________ ~ - --- — ............................................................................ " .......
____________..............fiI7 ,rp,	Qo an» in Q4.R3R - Poštni oredal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulic« S. Pellico Wl, Tel. 33-82 - UPRAVA; TRST - UL. SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. - Vnaprej:
luREDNISTVO: TRS	j jletna gann ij_ FLRJ- v tednu 20 din mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5874 — Za FLRJ: ADIT, DZS,Lju yJ
letna 1800 lir, polletna 3500 »r, celoletna 6400 Ur DLH.i. v teanu iv ain, mesečno »zu um-J3*. v	..	----- ----------u<\	ion n,mnnir. on lir — Mali oglasi 30 Ur hesed*. — Vsi oglas; se naročnin pri uPr*_

širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice »0 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda.
lema louv llr/.„po“ , ° ... UW	ra4un ori Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni
Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni Danki v wuo jam	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
oglasi te naročajo p ri uPr*