*lobčina Šentjur Dri celju
leto:
dne:
. 23. 2. 1979
Celje - skladišče D-Per
582/1979
________________________________________I
glasilo socialistične zveze delovnec,«
1119872001,6
C0BI5S
SMRT TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA JE GLOBOKO PRETRESLA VSE NAŠE DELOVNE LJUDI IN OBČANE
Njega ni več med nami,
toda živelo bo njegovo delo
Po ustavi in ZZD imajo delavci v združenem delu kot upravljalci z družbenimi sredstvi pravico, obveznost in odgovornost, da v svo-jem, skupnem in splošnem interesu ta sredstva nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter da jih v splošnem družbenem interesu družbeno in ekonomsko uporabljajo.
Akcija - zaključni računi
Sklepi IX. kongresa ZSS, dru-družbeni dokumenti, posebej pa tudi stališče in sklepi IX. seje predsedstva CK ZKS ugotavljajo, da je dosežen velik napredek v samoupravni organiziranosti združenega dela, medtem ko se dejansko odločanje delavcev o razširjeni reprodukciji in uresničevanju dohodkovnih odnosov prepočasi spreminja. Prav zaradi tega ugotovitve spodbujajo
sindikati aktivnost za celovito oceno gospodarjenja v letu 1978 tako v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje kot tudi v družbenih dejavnosti.
Ta akcija naj bi postala stalna aktivnost osnovnih in drugih organizacij zveze sindikatov, s katero si želi doseči bistvene premike pri uveljavljanju delavca kot nosilca odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela,
sprotno preverjanje uresničevanja planiranih ciljev razvoja, hitrejše uveljavljanje spoznanja o nujni soodvisnosti pospešenega razvoja družbenoekonomskih odnosov za uspešnejše gospodarjenje v posamezni TOZD in družbi kot celoti, odločanje delavcev o razporejanju ustvarjenega dohodka in čistega doohdka v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenj a povečanje odgovornosti poslovodnih organov večja zavzetost 00 ZS za hitrejše uveljavljanje ZZD in smotrno upravljanje delavcev z družbenimi sredstvi:
OOZS so kot nosilci te aktivnosti skladno s 150. in 151. členom ZZD zagotovile, da bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah obravnavali in ocenjevali rezultate svojega dela in poslovanja delovne organizacije. V ta namen je bil posebej sklican posvet s predsedniki OOZS in predsedniki DS, kjer je bil dogovorjen in sprejet konkreten akcijski pristop za uresničitev te aktivnosti.
V	okviru tega akcijskega programa je bilo dogovorjeno, da poslovodni organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela predložijo najkasneje do 31. januarja analizo poslovanja delovne organizacije v letu 1978.
Dogovorjen je bil dvofazen postopek sprejemanja zaključnih računov in sicer, da se analiza gospodarjenja obravnava v vseh sindikalnih skupinah do 15. februarja, ter da se v drugem delu do 25. februarja obravnavajo m sprejemalo na zborih delavcev tudi zaključni računi.
Nadalje je bilo dogovorjeno, da se morajo najprej sestati IO OOZS v razširjeni sestavi ter podrobno obravnavati analizo gospodarjenja v letu 1978 ter na teh sejah med drugim tudi izdelati lasten akcijski program.
Po končanih javnih razpravah so vse OOZS dolžne izdelati poročilo o poteku aktivnosti zaključnih računov, ki mora vsebovati tudi oceno gospodarjenja v letu 1978 ter le-to posredovati občinskemu svetu ZS najkasneje do 2. marca 1978.
Za uspešen potek celotne akcije je bila akcija koordinirana tudi z občinskim komitejem ZKS preko katerega so bile odgovorno vključene v to akcijo tudi vse OOZK.
V	ta namen je bil tudi imenovan poseben koordinacijski odbor za vodenje te akcije, ki ga sestavljajo člani komisije za spremljanje uresničevanja ZZD pri skupščini, člani predsedstva občinskega sveta ZS, člani občinskega komiteja ZK ter nekateri drugi odgovorni delavci v občini.
Akcija sprejemanja zaključnih računov je sestavljena v vseh delovnih sredinah enako tudi v SIS, kjer pa je bilo dogovorjeno, da ne bi sprejemali zaključnih računov v dvofaznem postopku temveč je dolžan ^skupni servis SIS izdelati zaključne račune, predsedniki skupščin in IO SIS pa so dolžni izdelati tekstualni del, to je obrazložitev k finančnem načrtu. Zaključne račune SIS bodo v DO obravnavali v okviru samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij do 22. februarja, nakar naj bi sprejemali zaključne račune na skupščinah SIS do
22.	do 28. februarja.
Ob prvi analizi, ki jo je bil dolžan izdelati občinski svet ZS do 15. februarja je bilo ugotovljeno, da je akcija zelo uspešno potekala v vseh delovnih organizacijah materialne proizvodnje, da pa so delno zaostajali v nekaterih družbenih službah in SIS. Splošna ugotovitev je ta, da so se v vseh delovnih sredinah v akcijo aktivno vključevali v problematiko gospodarjenja, za to tudi ni bilo veliko vprašanj s tega področja, temveč so bila vprašanja bolj s področja pogojev dela in drugo.
Do sedaj pa še vedno ni stekla akcija v posameznih dislociranih obratih, katerih sedeži delovne organizacije so izven naše občine, kar pa bo občinski svet ZS pokrenil preko občinskih svetov ZS tiste občine v katerih je sedež delovne organizacije.
V akciji »zaključni računi 1978« so poleg sindikatov vključeni tako ZK, služba SDK in družbeni pravobranilci samoupravljanja. Še posebej ob tej akciji velja poudariti, da bodo družbeni pravobranilci samou-upravljanja v primeru, ko bodo kršena določila ZZD glede same analize gospodarjenja, dali pobude za ukrepe družbenega varst-
Celotna akcija je torej v občini Šentjur trenutno zastavljena v okviru vseh družbenih dejavnikov v občini ter, da do tega časa ni bilo zaslediti nikakršnih problemov in zastojev, razen v dislociranih obratih, zato pričakujemo, da bomo s tako zastavljeno akcijo, predvsem pa aktivnostjo koordinacijskega odbora uspeli akcijo tudi izvesti. Ta akcija ni le enkratna akcija, temveč mora to postati naša stalna aktivnost kar pomeni, da moramo sprotno preverjati rezultate gospodarjenja tudi ob periodičnih računih skladno z ZZD.
Dolar Edi
IZ DELA
SKUPŠČINE
PROGRAM DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ŠENTJUR PRI CELJU V LETU 1979
Osnova za izdelavo programa je bila v tem, da pri njegovi sestavi sodelujejo vsi subjekti, ki v skupščinskem sistemu nastopajo. Dasi-ravno smo delovni osnutek posredovali v vse sredine, ki naj bi ga dopolnile in konkretno opredelile tista področja, za katera so zain-tereseriana, da se v program vnesejo, smo pobud oziroma predlogov za dopolnitev sprejeli izredno malo, razen svetlih izjem (TOLO, KS Dramlje).
Zato so delegati vseh zborov osnutek na seji, 5. in 6. februarja prejeli, ter ga posredovali v javno razpravo. Čeprav smo se dogovorili, da je možno na program posredovati pripombe do
10.	februarja ga objavljamo z namenom, da če tudi ni bilo pismenih pripomb to možnost podajamo na sami seji skupščine, ki bo predvidena v začetku meseca marca (7. — 8. marec 1979).
Program zajema dva tematska področja in sicer so v prvem opredeljena tista vprašanja, ki jih bodo delegati celovito ocenili ter sprejeli sklepe, stališča in priporočila — v drugo delo pa so zapisane tiste točke dnevnih redov, ki imajo pravno-formatni značaj oziroma so osnova občinske zakonodaje in ostala področja (odloki, odločbe itd.).
I.	TEMATSKO OBDOBJE:
1.	Analiza delovanja in delegatskega sistema — rok II. tromesečje
priprava gradiva: OK SZDL, ZSS, ZKS
2.	Organiziranost in delo državne uprave — rok III. tromesečje
priprava gradiva:	komisija
pri IS
3.	Uresničevanje samoupravnm
ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu — rok III. tromesečje priprava gradiva:	Samou-
pravna stanovanjska skupnost in komisija pri OK ZKS
4.	Sprejem dogovora o temeljih prostorskega plana občine rok: III. tromesečje nosilec: komisija ter sveti pri IS SO
5.	Sprejem stališč, ter programa aktivnosti za družbeni plan 1981-85 — rok: IV. tromesečje
nosilec: Izvršni svet SO
6.	Analiza delovanja poravnalnih svetov, pravne pomoči ter dela sodišč — rok II. tromesečje
— rok II. in IV. tromesečje nosilec: IS SO, izvajalec pravne pomoči
7.	Ocena izvajanja LO in DS
nosilec: svet za LO in DS
8.	Ocena uresničevanja zakona o združenem delu — rok I. tromesečje
nosilec: komisija za uveljavljanje ZZD in ZSS
9.	Ocena pogojev preskrbe prebivalstva — rok III. tromesečje
nosilec: OK SZDL
10.	Izvajanje zdravstvenega varstva v občini — rok: ITI. tromesečje
nosilec: IO, OZS IS
11.	Dopolnitev statuta občine — rok III. tromesečje nosilec: IO TKS, OK SZDL
12.	Ocena izvajanja kulturne politike — rok IV. tromesečje nosilec: posebna komisija pri SO, OK SZDL
13.	Ocena izvajanja dejavnosti s področja posamezne SIS;
— rok: po doogvoru nosilec: 10 posamezne SIS, ter IS.
II.	TEMATSKO PODROČJE:
zajema, kot smo že omenili normativna in ostala področja — sem prištevamo razne vrste odlokov, analiz, poročil, ocen, dogovorov itd.
Čeprav tega področja ne objavljamo v posameznih postavkah to nič ne zmanjšuje njegove pomembnosti oziroma obveze, da ga delegati in delegacije celovito ne bi obravnavali. (Celovit osnutek programa so prejeli tisti delegati, ki so se ude-
ležili sej zborov 5. in 6. februarja 1979).
Skupščina bo na svoji seji, dne
7.	in 8. marca 1979 obravnavala naslednja vprašanja:
1.	Ocena uresničevanja zakona o združenem delu in akcija »zaključni račun 1978«;
2.	Predlog programa dela zborov občinske skupščine;
3.	Osnutek proračuna;
4.	Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o prispevkih in davkih občanov;
5.	Osnutek odloka o urbanističnem redu občine Šentjur;
6.	Osnutek odloka o uporabi lokalnih in nekategoriziranih cest v času odjuge v občini Šentjur pri Celju;
7.	Osnutek odloka o pogojih pod katerimi se lahko samostojnim obrtnikom dovoli zaposliti več kot 5 (pet) delavcev, todaj največ 7 (sedem) delavcev;
8.	Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stavbnih zemljišč;
9.	Predlog pravilnika o vračanju potresnih posojil;
11.	Informacija o poslovni politiki banke in programskih usmeritvah Gospodarske zbornice Celje.
HP
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI
Šentjur - okolica
Krajevna skupnost Šentjur — okolica je dobila svoje prostore.
Ker je bilo v prejšnji številki »Utripa« že obširno poročilo o delu in življenju v krajevni skupnosti Šentjur — okolica, tokrat ni namen poročati o tekočem in o bodočem delu v KS, ker bomo to objavili v naslednjih številkah našega, nam vsem občanom tako željenega glasila, želim pa seznaniti občane, da smo po zaslugi sposobnih ljudi v našem samoupravnem socialističnem odločanju, dobili svoje poslovne prostore, v ul. D. KVEDRA št. 38.
Prostori so funkiconalno razporejeni tako, da bodo delegati naše krajevne skupnosti, v mnogo boljših pogojih kot do sedaj sprejemali pomembne in koristne sklepe. To je razvidno in znano predvsem v zadnjem času, ko se krajevna skupnost vse bolj odpira občanom v njihovih sredinah, se pravi v vaških skupnostih, kjer vsi delegati iz vseh struktur in področij, uspešno delajo. Za vsa potrebna administrativna dela v krajevni skupnosti je v rednem delovnem razmerju tajnik, ki bo uradoval v prej navedenih prostorih. Vsa potrebna pojasnila bodo občani lahko dobili v uradnih dnevih in sicer: v ponedeljkih od 8. ure do 12. ure, v sredah od 8. ure
do 16. ure in v petkih od 8. ure do 12. ure.
Zaradi dobrega delovanja delegatskega sistema, pa lahko dobijo občani, za določene zadeve v vaških skupnostih, vsa potrebna pojasnila pri njihovih delegatih.	A. A.
MLADI ZA PRAZNIK
Bliža se 8. marec — dan žena, na katerega se mladi Resevne skrbno pripravljamo. Ne samo to, da tradicionalno srečanje poteka vsako leto v planinskem domu na Resevni, več nam pomeni zadovoljstvo žena in ma-
ter, ker na ta način pokažemo našo pripravljenost in organizirano obliko delovanja. S tem se predstavimo staršem, da ne počenjamo v organizirani OO ZSMS same »neumnosti«, ampak da se poskušamo vključevati v razreševanje najbolj perečih problemov, ki nam jih življenje prinaša. Naj velja misel, da ta praznik na deželi mora dobiti večjo podporo vseh organiza-
cij. Ta prireditev ozjroma priložnostna svečanost bo 11. marca ob 14. uri na ResevnL Mladi želimo že danes čestitati materam, ženam, dekletom ob tem mednarodnem prazniku. Želimo iskrene čestitke sodelavkam, spomnimo se vseh, ki ta dan praznujejo, pa čeprav le z dobro besedo.
Dopisnik iz Hruševca
RESEVNA — ZADOVOLJNI Z DELOM
V drugi polovici decembra je bila programska konferenca OO ZSMS Resevna. Pregledali smo delo v leta 1978 in si začrtali program dela za leto 1979. Na konferenci so bili prisotni tudi predistaivtniiki DPO v krajevni Skupnosti Šentjur — okolica, predsednik OK SZDL tovariš Mirko Čander in člani predsedstva OK ZSMS. številne akcije, M smo jih mladi s tega področja organizirali, govorijo o zares aktivni mladini. Seveda pa na konferenci nismo pozabili opozoriti na številna adjprta vprašanja. Gre za povezovanje DPO v tej KS. Mladi smo včaisdh vse preveč nepovezano organizirali rame oblike delovanja, pozabili pa smo na ostale dejavnike v KS. Na zadnji konferenci smo večkrat poudarjali, da v prihodnje ne more mladina delati ločeno, ampak se mora povezati v frontni organiziranosti SZDL. O tem vprašanju je govoril tudi tovariš Čander, ki je med drugim opozoril na vlogo mladih v KS in na njeno mesto v frontni SZDL. Veliko je bilo vprašanj o KS. S predstavniki KS, ki so bili na seji smo se dogovorili, da bomo odslej delovali bolj povezano in s tem bodo številna nerešena vprašanja odpadla. Program dela, ki smo si ga zadali za leto 1979, je zelo obširen, konkreten in razdeljen na posamezna področja. Še naprej bomo posvečali skrb izobraževanju, MDA in se udejstvovali v športu. Pri tem pane bomo pozabili na reševanje tistih vprašanj, ki zadevajo KS Šentjur — okolica in širšo družbenopolitično skupnost.	A. S.
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
TOZD »Ingrad« v Šentjurju je v letu 1978 opravil velika dela
Na področju šentjurske občine, kjer ima gradbena operativa TOZD »Ingrad« svoj sedež, so bila opravljena velika gradbena dela. Zgradili so dva 25-stanovanjska bloka in enega generalno obnovili v Šentjurju, ter trgovino in skladišče v Loki pri Žusmu, naročnik del je bil KK Šentjur. V polnem teku so velike gradnje, ki bodo končane letos in to prizidek zdravstvenega doma, upravno-poslovna zgradba, skladišče za AIpos in TOLO v Šentjurju, kulturni dom v Gorici pri Slivnici, osnovna šola v Dramljah, stanovanjski blok in otroški vrtec na Planini.
Kamen na kamen... zdravstveni dom
Največji in gradbeno najzahtevnejši objekt, ki je tudi vrednostno največji je poslovni center Lesnine v Levcu s približno
2.200	m3 veliko skladiščno halo in s 3.000 m2 razstavnega prostora. Poleg tega so končali velik kulturni dom v Šmarju pri Jelšah, zdravstveni dom v Kozju, regalno skladišče v Poljčanah itd.
Ob vseh velikih uspehih pa so delovno organizacijo spremljale tudi težave; ki se očitujejo v kroničnem pomanjkanju nekaterih gradbenih materialov, neresnosti nekaterih kooperantov, posebno pri obrtno-instalacijskih delih, oddaljenosti objektov, neugodnih prometnih zvezah, neizpolnjevanju pogodbenih rokov,
pomanjkanju tehničnega kadra itd. Prevelika obremenitev delovodij in tehnikov, ki opravljajo delo hkrati na več gradbiščih povzroča slabšo organiziranost dela, kar povzroča nezadovoljstvo pri investitorjih. Vsekakor se bo delovna organizacija morala v bodoče bolje oskrbeti z lastnimi obrtniki, ker v zaključnih delih vseh objektov so ozko grlo vedno obrtniške storitve.
Letni plan 11,5 milijard starih dinarjev ali novih 115 milijonov din je bil dosežen in v primerjavi z letom 1977 presežen za 42%. Plan za tekoče leto 1979 je zvišan in znaša 15,5 milijard starih din.
Ernest Rečnik
ALPOS: zbori delavcev
Konec tega meseca oziroma v februarju bodo v delovni organizaciji AIpos zbori delavcev v obeh TOZD in DSSS.
Obravnavali bodo pomembna vprašanja nadaljnjega razvoja te delovne organizacije. Tako bo med drugim obravnava kazalcev poslovanja v letu 1978, nato pa bodo obravnavali še gospodarski načrt za leto 1979. Seveda pa bodo tudi obravnavali in sprejeli dva pomembna samoupravna sporazuma:
a)	samoupravni sporazum o osnovah in merilih čistega dohodka ter
b)	samoupravni sporazum o izumih, tehničnih ozboljšavah in predlogih za inovacije.
Da bi zbori delavcev bili čim kvalitetno in vsebinsko priprav-
ljeni, bodo na zborih razlagali po omejenih točkah iz TOZD in DSSS.
Ob vsem tem pa v Alposu v tem trenutku sindikati razpravljajo tudi o novi organiziranosti SZDL. Pripravljajo tudi predloge kandidatov za krajevne Konference SZDL. Kot vemo, je to akcija, ki jo vodi sindikat, v tem času tudi glavna naloga sindikatov. Kljub temu, da še marsikaj ni dorečenega pri samih konkretnih akcijah v tem pogledu upajo, da bodo predlogi kvalitetno pripravljeni in tako potrdilo vlogi sindikata v združenem delu. Krajevnim skupnostim pa bo ria ta način odprta pot povezavi znotraj teh sredin.
Drago Slakan
ELEGANT : obiskali so nas
16. januarja 1979 so našo delovno organizacijo »Elegant« Šentjur obiskali člani predsedstva iz OK Šentjur in predstavnika Republiške konference ZSMS iz Ljubljane. Takoj po prihodu so si ogledali proizvodnjo, nato pa je bila skupno z našim predsedstvom mladine in drugimi družbe-
Ceprav polno obremenjene v službi in doma, vseeno družbeno aktivne!
nopolitičnimi predstavniki podjetja razširjena seja. Razvil sej e bogat razgovor o delu naše mladinske organizacije, osebnih dohodkih, poslovanju v letu 1978, obveščanju v podjetju itd. Dobili smo tudi nekaj dobrih nasvetov za nadalnje delo.
Ta obisk v naši delovni organizaciji nam pomeni veliko priznanje za naše delo.
Marijana Pungaršek
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR PRI CELJU
TOZD Zdravstveni dom Šentjur razpisuje delovno mesto snažilke, s polovičnim delovnim časom. Čez nekaj mesecev
bo to delovno mesto možno zasesti s polno zaposlitvijo, oziroma za nedoločen čas.
Delo je v popoldanskem času.
Prošnje poslati na naslov v roku 14 dni.
Iz dela društev
PD ŠENTJUR: občni zbor
Planinsko društvo Šentjur je leta 1977 proslavilo 25-letnico svojega obstoja. Društvo vsa ta leta ni živelo razprto življenje, ampak skromno in delovno. Na Resevni, kjer ima svoj dom je bila ustvarjena lepa materialna baza od zavetišča do stolpa in doma. Nekaj od tega je razdejal čas, drugo se ohranja in izboljšuje. Predvsem pomembno za to obdobje pa je, da je društvo mnogim odkrilo lepote planin in narave, nekatere za vedno navezalo na življenje z naravo, ki edina osrečuje in bogati naše življenje.
Tako si je društvo pridobilo tudi ugled v krogu Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev. Ta je zaradi lepote Resevne in zgodovinskega pome-
Rad imam gore
na iz NOB in ugleda doma vključili našo Resevno v sklop Savinjske poti, ki že šest let privablja številne obiskovalce tudi iz drugih republik (okrog 500 planincev je že prehodilo celo pot). Pristni planinski odnosi so pripomogli tudi k sklenitvi bratovščine z iniciatorjem Savinjske krožne poti planinskim društvom Zabukovico.
Vse to so pomembne stvari, ki tudi obvezuje naše društvo za dobro nadaljnje delo. Društ-
Planine pa v svoji lepoti skrivajo večkrat tudi nevarnost, zato je pogoj za varnost in uživanje v lepotah organiziranost, strokovnost in previdnost. PD je zaradi tega pogoj za uspešen razvoj planinstva in navajanja ljudi na življenje z naravo ter vzdrževanje temu primernega sproščenega, skromnega in družabnega življenja, ki jih bogati in jim daje ustvarjalni elan ter ohranja zdravje.
Prosimo in vabimo vas, da sodelujete pri izboru primernega vodstva, da po možnosti sami aktivno pristopate k delu PD, vsaj za eno mandatno obdobje.
Zlasti pričakujemo pomoč in sodelovanje vseh ustanoviteljev PD in nekdanjih sodelavcev, kajti njihova prisotnost ali aktivna udeležba bo še zlasti dobrodošla za usmerjanje dela PD.
Občni zbor bo v sejni sobi doma DPO v petek, dne 23. 2. 1979 ob 17. uri.
Po občnem zboru bo otvoritev planinske foto razstave znanega planinskega esteta Jaka Čopa, ki je posvečena lanskim jubilejem 200-letnici Triglava, 85-letnici PZS in počastitvi praznika krajevne skupnosti Šentjur (18. marec).
LD PLANINA
Čeprav nismo nič napisali, zgornji posnetek dokazuje, da srna na našem področju lovci aktivni pa tudi uspešni!
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO
So naravne lepote dovolj za razvoj turizma?
Na decembrskem zboru je društvo sprejelo delovni načrt za tekoče delo v letošnjem letu, ki ga sestavljajo:
Vključevanje novih članov v društvo (po zadnjih podatkih je že 120 članov, ki so tudi vplačali članarino). Februarja bo turistično predavanje, ob krajevnem prazniku 18. marca pa razstava šopkov za različne priložnosti ter razstava pogrinjkov. Razstava bo v sklopu gospodinjske šole. Hortikulturna ureditev Šentjurja, razpis tekmovanja za najlepše urejeni dom, okna, balkon in neposredne okolice. Ureditev okolja pred spomenikom Ipavcev — preureditev in dosaditev že obstoječega nasada. Izlet članstva v Cerklje na Gorenjsko z ogledom turistično-lovske razstave in naprej na Koroško.
Društvo je opozorilo komunalno podjetje in krajevno skupnost na važnost vzdrževalnih del na vseh obstoječih zelenicah, redno košnjo trave, obrezovanje, okopavanje, dognojevanje in dosajevanje grmovnic. Pri tem delu je društvo pripravljeno nuditi strokovno pomoč. Nujna je ureditev novih zelenic med starimi in novimi stanovanjskimi bloki — načrti za to so napravljeni, prav tako predračun.
Med turističnimi objekti je najvažnejši Rifnik s svojimi arheološkimi izkopaninami, ki bi ga morali urejevati KS Šentjur — okolica, kulturna skupnost in turistično-olepševalno društvo.
Ernest Rečnik
vo ima torej lepo tradicijo. Kljub temu, da je v Šentjurju mnogo ljubiteljev planin, pa ni pravega društvenega življenja.
V SLOGI JE MOČ IN TAM KJER JE VOLJA JE POTI
Odbor PD Šentjur
Dopisujte
v UTRIP!
PISMA BRALCEV
Ta rubrika naj bo od 6. številke dalje namenjena še posebno tistim, ki nam bodo v pisani besedi sporočali o svojih problemih, željah ter predlogih za boljše dello našega uredniškega odbora. Kolikor bo v naši moči, bomo poskušali odgovoriti takoj. Vabimo vas, da sodelujete prav vsi. S tem bomo poskušali popestriti naš časopis, kar pa je naša naloga in verjetno tudi vaša želja. Naj bo za začetek dovolj.
V	tej številki objavljamo pismo tov. Rozike Mihelčič in tov. Arzenšek Alojza.
LEPO POZDRAVLJENI!
Dovolite, da vam tudi jaz zaželim mnogo zdravja in še več uspehov v letu 1979.
Lepo se vam zahvaljujem za stenski koledar, ki je bil priložen zadnji številki Utripa.
Žal mi je le, da ta Utrip tako počasi in neredno utripa, kaže, da tako kot srce umirajočega. Dobila sem namreč le dve številki tega novega glasila, zelo rada pa bi dobila še ostale. Čeprav so že dogodki, ki jäh opisujete, mimo, bi mi bila vsebina še vedno vredna branja. Vsi članki v tem glasilu so zelo zanimivi, v njih človek vidi, kalko je v eni KS, kako pa v drugi. Tudi z zelo »mastnimi« vici nas razveselite. Če vam jih bo kdaj zmanjkalo, pa poprosite kakšnega novinarja NT Celje (mogoče Draga Medveda) za pomoč. Veste, kakšne vedo ti ljudje?
KS Blagovna želim, da uresniči v tem letu vse svoje zadane načrte, zlasti naj bi bili rešeni vsi manjši problemi, o katerih se že več lat pogovarjamo na sestankih!
V	Goričici bi mordla biti na avtobusni postaji montažna utica. Tako bi imeli štorouski delavci in šolarji, ki čakajo avtobus za Šentjur, streho nad glavo in bi jih veter ne prepihal do kosti. A vem, da bodo 'to uredili — če le ne bo preveč pereč problem financiranje.
Vse v uredništvu lepo pozdravljam.
Rozi Mihelčič
Zadovoljstvo, veselje, toda ne dolgo
V uvodni besedi prve številke »Utripa« je v enem odstavku napisano: skratka bralec naj bi ob prebiranju tega glasila začutil utrip dogajanja v občini. Od tod tudi naziv časopisa.
Moram reči, da so vaščani vaške skupnosti Vrbno, ki zajema vasi Krajnčiča, Vrbno in Podgrad bili prve številke zelo veseli. Poznajo namreč zelo dobro kaj se dogaja v občini, poznajo slabosti. Ko so prečitali prvo številko je bilo mnenje predvsem pohvalno. Zato so druge številke tudi razveselili in komaj čakali kdaj jo bodo ali mladinci ali šoloobvezni otroci prinesli.
Toda Utripa št. 3 in 4 niso prejeli. Zakaj to? Tako lepo urejen časopis za spoznavanje stanja v občini in vseh KS, ter celo vasi, družbenopolitčno dobro usmerjen, humorističen itd. — ne dobivajo več. Kje se je zataknilo? V razgovoru s tehničnim Slakan Dragom sva se o tem pogovarjala takoj, ko nisem prejel določenih izvodov št. 3 in 4.
Iz njegovega odgovora sem zvedel, da je prišlo do takšnega stanja predvsem v sami razdelitvi tega našega preljubega in prepotrebnega občinskega časopisa. Dal mi je vedeti, da vsak član delovnega ko-
lektiva v Šentjurju (tovarne, o-brati, trgovine in ostali) dobi po en izvod. Tu je že ena napaka. Kmetija ima n. pr, 4 člane v enem izmed teh kolektivov (so že štirje izvodi v enem gospodinjstvu). Kaj pa tam, kjer člani gospodinjstva ne delajo v OZD ali TOZD, pač pa nekje v Štorah, Celju ali še celo kje drugje. Ne dobi, ker ga pač na gospodinjstvo nismo dostavili.
Na vse to, kar se je doslej dogajalo smatram, da je razdeljevanje povsem zgrešeno. Zato predlagam, pa čeprav največji delež — finančni dajo kolektivi, da se delitev razdeli po hišah. Tako bo v vsaki hiši en nujno potrebni izvod vsake številke dosegljiv vsem občanom.
Res je tudi, na kakšen način razdeliti ali preko šolskih otrok ali preko odgovornih članov vaških odborov ali po pošti.
Ker sem do sedaj za vaško skupnost Vrbno prevzel odgovornost smatram, da je pravilno, da dobi vsaka hiša po eno številko.
Samemu uredništvu želim čim-več uspehov pri njegovem delu, uspeh pa bo dosežen le, če bo ta časopis prišel v sleherno hišo na območju naše občine.
Alojz Arzenšek
Vzorni voznik
akcija ponovno zaživi in dobi tako nove temelje ob široki podpori vseh odgovornih v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
V tem sestavku želimo spregovoriti o vsakoletni slovenski akciji, ki je namenjena voznikom motornih vozil. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije vsako leto podeljuje posebno plaketo »vzorni voznik«, ki jo po posebnih kriterijih prejmejo vozniki motornih vozil. Namen same podelitve plakete je, da poleg vzgojnih ukrepov razvija tudi prometno varnost. Pri vsem tem pa utrjuje pri voznikih motornih vozil smisel za spoštovanje prometne discipline na javnih cestah v duhu načel etike in morale udeležencev v prometu.
Želimo si še več takšnih cest!
Akcija tako pomembnega značaja je bila v šentjurski občini v preteklosti več ali manj zanemarjena. Zaradi tega se je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur odločil, da
Da bi akcija kar najbolj uspela tudi v naši občini, je bil vsem KS in DO poslan dopis za pokrenitev te akcije. Posebno odgovorni za izpeljavo te akcije so tudi odbori oziroma komisije za LO in DS v teh sredinah.
Priznanja pa bodo predvidoma podeljena ob dnevu varnosti (13. maj).
S.	D.
O RAZŠIRJENOSTI TISKA
KS Šentjur — center in KS Šentjur — okolica štejeta skupno približno 7.250 prebivalcev, ki kupujejo dnevno časopise in revije v samopostrežnih trgovinah Merxa in Kmetijskega kombinata, v kioskih Tobaka in Dela ter so redni naročniki, ki prejemajo liste in revije preko pošte.
Seštevek prodanih listov v kioskih, prodajalnah in poštnih naročnikov je sledeč: Med dnevniki prednjači Delo s 170 izvodi pred Večerom s 110 izvodi. Od tednikov, štirinajst dnevnikov je na prvem mestu Kmečki glas s 550 izvodi, ki mu trdo sledi Nedeljski dnevnik s 538 izvodi, nato pa Stop s 346 izvodi, Novi tednik s 338 izvodi, Jana s 305 izvodi, Antena z 220 izvodi. Zabavnik s 143 izvodi, 7 D z 62 izvodi, KIH s 65 izvodi, revija Avto s 50 izvodi, Pavliha s 35 izvodi itd. S tem seveda števila nismo zajeli v celoti, saj je tu
še vrsta strokovnih listov in revij od Sodobne pedagogike, Prosvetnega delavca, Lovca, Čebelarja, Delavske enotnosti, Komunista itd.
OK SZDL v Šentjur izdaja mesečnik Utrip v 4.000 izvodih, ki ga prejema brezplačno sleherno gospodinjstvo v občini. Če k temu številu prištejemo še 233 izvodov Pionirskega lista, 220 izvodov Kurirčka, 197 izvodov Cicibana in 18 izvodov Pionirja, ki jih imajo naročene u-benci osnovne šole Šentjur, ki so iz zgoraj navedenih KS, smo z razširjenostjo revialnega in tudi dnevnega tiska lahko zadovoljni.
Nedvomno so navedene številke precej ohlapne in je razširjenost tiska še večja, ker se vozi na delo v Celje veliko število delavcev, ki se s časopisi in revijami spotoma oskrbujejo v celjskih kioskih.
Ernest Rečnik
Delo skupnega servisa SIS
Mineva četrto leto našega delovanja, pa vendar se glede našega dela in pristojnosti pojavljajo med občani nekatere nejasnosti. Naša delovna skupnost se je odločila, da v UTRIPU predstavi občanom naše delo in s tem da občanom tudi napotilo, v kakšnih zadevah naj se obračajo na nas. Prav tako se ponekod pojavljajo u-gibanja o višini naših osebnih dohodkov, zato v sklopu tega sestavka objavljamo tudi višino osebnega dohodka poimensko za vsakega našega delavca.
Skupni servis SIS je bil. u-stainovljen na pobudo družbenopolitičnih organizacij rv občini. Ustanovitvi servisa je botrovalo mnogo težav in nasprotovanj od najodgovornejših ljudi pa do tistih, ki so bili z ustanovitvijo servisa ob honorarne zaslužke. Težko je bilo pridobiti ustrezen kader za popolnoma novo obliko organiziranja in dela. Z delom smo začeli štirje. Kadrovsko isimo se dopolnjevali tako, kot je rasla količina dela dn potreb v samih SIS in glede na to, da srno prevzeli opravila, ki prvotno niso bila predvidena.
Tako danes servis predstavlja strokovno službo SIS, ki u-resničuje odločitve samoupravnih organov interesnih .skupnosti in opravlja dela, ki so pogodbeno prevzeta.
Za samoupravne interesne skupnosti, ki ijih je devet, o-pravfljamo celotno administrativno in računovodsko poslovanje. Če to malo razčlenimo, bomo videli, da tega dela .ni tako ma-
lo.
Občane predvsem zanima, v katerih zadevah se naj Obračajo na našo službo. Našteli bomo posamezna področja, pri katerih se Občani največkrat obračajo na nas:
—	Štipendiranje —
(kaidrovtske štipendiranje za pedagoške profile, štipendiranje iz združenih sredstev in socialne razlike);
—	krediti ZZB
(vodimo evidenco kreditov, e-videnoo odplačil, sklepamo kreditne pogodbe, opravljamo izterjavo)
—	Stanarine
(vadimo evidenco obremenitev, plačil in opravljamo .izterjavo
—	Plačila oskrbnin za VVZ
izračunavamo oskrbnino v vrtcih, lento evidentiramo in opravljamo izterjavo
—	Socialne podpore
nakazilo in evidenca podpor
—	Kmečki otroški dodatek nakazilo in evidenca dodatka
—	Avtobusne vozovnice
za šoloobvezne otroke — iz-dajamo odločbe o upravičenosti do avtobusnih vozovnic na osnovi katerih se lete dvignejo
—	Obračun prispevkov SIS
od samostojnih Obrtnikov in
Kri njih zaposlenih delavcev iakazilo subvencij za stanarine
na osnovi odločb Stanovanjske skupnosti izplačujemo subvencije za stanarine. Seveda pa je še vrsta drugih področij, ki niso vezana na množično komuniciranje z občani pač pa s predstavniki raznih društev in organizacij.
V .sklop administrativnega poslovanja sodi pisanje vsakodnevne korespodence za posamezne SIS, pisanje zapisnikov
vseh .sej izvršnih odborov in Skupščin, priprava .materialov in -vabil .za seje, sprejem in odprema pošte, sprejem strank, urejanje in razpošiljanje cea550 štipendij pri kadrovski interesni .Skupnosti in izobraževalni Skupnosti. -Najbolj nepriljubljeno delo administracije pa je vsekakor odmera prispevkov SIS za samostojne obrtnike in pri njih zaposlene delavce. V ta Sklop sodi itudi izterjava teh prispevkov in naše delavke so dnevno izpostavljene izpadom in grožnjam nekaterih obrtnikov, kot da so bile edine krive za njihove težave. Pri tem pa sploh ne upoštevajo, da le te enako opravljajo le svoje delo kot na-primer delavka na kateremkoli drugem -delovnem mestu. Na to del-o je vezano tudi pošiljanje cele vrste obvestil, okrožnic, napotkov za posamezne izračune, opominov in drugega dopisovanja. Na administrativno službo je vezan velik potencial -strank, to je Okrog 1500 ljudi.
Ob 60-letnici SKOJ-a se 00 ZSMS pripravljajo med drugim tudi na kviz, ki poteka pod naslovom SKOJ — ZSMJ. Tudi 00 ZSMS učencev na OŠ Franja Malgaja v Šentjurju se je v petek, 12. 1. 1979 pomerila v polfinalnem tekmovanju. Nastopilo je šest ekip, iz vsakega osmega razreda po dve ekipi. Na koncu je po izrednem boju vseh ekip zmagala prva ekipa 8. b razreda. Pohvaliti moramo učence, ker so se res odlično pripravili, čeprav se je bližal zaključek polletja in je bilo za mladince osmih razredov še posebno naporno, saj so priprave zahtevale mnogo dela. Pohvala pa velja tudi tovarišici Nadi Mastnak Planko, da je uspela v okviru marksističnega krožka tako odlično pripraviti vse ekipe.
Za kulturni program in dekoracijo večnamenskega prostora je poskrbela 00 ZSMS prosvetnih delavcev na šoli. Nastopil je pevski zbor, zvrstile so se deklamacije, tekmovalce pa so bodrili tudi gojenci glasbene šole.
Vloga in pomen ter delo mladinskih organizacij sta se od začetkov pa do današnjih dni precej spreminjali, kot so se spreminjali čas in potrebe. Vidno vlogo pa je mladinska organizacija odigrala v času naše narodne revolucije. Predstavlja je pomembno moč v verigi vseh tistih, ki so se zavedali težke in nujne poti do naše osvobo-
V	sklop administrativnega dela pa sodi še cela -vrsta vseh tistih drobnih oprarvi!, ;ki so potrebna ipovsod in prav tako zahtevajo .določen čas.
V	okviru .računovodskega poslovanja pa opravljamo kompletne računovodske storitve od prejema fakture .do -izdelave bilanc z vsemi spremljajočimi -posli. V drugem polletju letošnjega leta smo prevzeli .še vodenje računovodstva za vse osnovne solle v občimi, ki .so se reorganizirale v T-OZD Vzgojno -izobraževalnega zavoda Šentjur in je potrebno za vsak TOZD samostojno vodenje računovodstva.
ditve. Številne delovne akcije v povojnih letih pa so priča, kako trdne vezi prijateljstva nastajajo med mladimi tudi v današnjih dneh.
Mladina postavlja temelj pri izgradnji naše domovine, se uči iz preteklosti in dela za prihodnost. Kako pa preteklost še živi v vrstah naših osnovnošolcev, so pokazali učenci, ki so se udeležili kviza s temo:	SKOJ —
ZSMJ (1919 — 1979).
Kviz je organizirala občinska konferenca ZSMS, osnovna šola pa je poskrbela za uvodni kulturni program. Nastopili so pevski zbor in posamezni učenci z
glasbenimi točkami in recitacijami.
V znanju so se učenci pomerili v petek, 19. 1. 1979 v kulturnem domu v Šentjurju. Tekmovanja so se udeležile ekipe osnovnih šol iz Dramelj, s Planine, s Ponikve, iz Slivnice in iz
Od novega leta dalije pa še prevzamemo .della za občinsko zdravstveno skupnost (sekretarska dela) in dela za Kounalno cestno Skupnost. Mislimo, .da .smemo reči, da predstavlja danes Skupni servis SIS sorazmerno dobro organizirano in opremljeno službo -na svojem področju ddla. Pri tem pa -ne smemo pozabiti, da je višina porabljenih sredstev za delovanje v primerjavi s podobnimi službami v drugih občinah zelo nizka. Pri zagotavljanju pogojev dala torej nismo pozabili na ddjistva, da mora hiti takšna služba čimbolj racionalna, da ne posega preveč v namenska sredstva posameznih SIS.
Šentjurju. Največ točke je dosegla ekipa iz Slivnice, drugo mesto je pripadlo ekipi s Planine, tretje pa ekipi s Ponikve. Ekipa iz Šentjurja se je uvrstila na predzadnje mesto, najnižje število točk pa je dosegla ekipa iz Dramelj.
Ob koncu tekmovanja so ekipe prejele tolažilne nagrade ih priznanja, zmagovalne ekipe iz Slivnice, s Planine in s Ponikve pa so prejele praktična darila.
Učenci so s pripravami na kviz in s samo udeležbo dokazali svojo aktivno vlogo v mladih vrstah, svoj pozitiven odnos do naše revolucionarne preteklosti in zavest, da sta znanje
in pripravljenost za sodelovanje pri vseh naprednih akcijah njihovi temeljni nalogi, čast in obveza do naše samoupravne družbe.
00 ZSMS Osnovne šole Šentjur
OD delavcev v skup. rez. SIS	31.12.77	1.-30. 6.78	31.12.78
KRIZMANČIČ B. (vodja servisa)	8.190,40	8.845,65	9.730,78
RECKO M. (vodja knjigovodstva)	6.462,20	6.979,50	7.677,45
HORVAT D. (tajnica)	4.639,45	5.010,60	5.511,65
VERHOVŠEK V. (obračunski ref.)	5.256,55	5.677,05	6.244,75
BOMBAČ Z. (finančni knjigovodja)	5.460,25	5.897,05	6.486,75
ROBIČ S. (finančni knjigovodja)	5.406,75	5.839,30	6.423,25
TURK I. (likvidator I.)	5.406,75	5.839,30	6.423,25
GOBEC D. (administratorka)	5.005,25	5.405,65	6.059,20
ŠTIGLIC D. (strojni knjig.)	5.258,05	5.678,70	6.246,55
CMOK T. (knjižničarka)	4.956,15	5.352,65	5.887,90
ZUPANC T. (organizator izobraž.)	4.806,00	5.190,50	5.709,55
LESKOVŠEK K. (vodja soc. službe)	7.851,35	8.479,45	9.327,40
KINCL R. (soc. delavka)	6.959,15	7.515,90	8.267,50
ŠOLINC K. (soc. delavka)	6.825,35	7.371,35	8.267,50
VRHOVŠEK M. (ref. za obr. OD)	—	5.897,05	6.486,75
BANOVŠEK A. (likvidator)	—	—	6.302,85
		Boris Križmančič	
KVIZ SKOJ - ZSMS
Moje sanje, dobiti stanovanje
Odgovor mladinki iz Šentjurja
Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Ceflju je na svoji 6. redni seji dne 21. 12. 1978 na predlog komisije za družbeno pomoč ter v skladu z dollOčilli 14. in 15. člena pravilnika o pogojih in merilih iza dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, (Ur. list SRS, št. 8-76) sprejel naslednjo prednostno listo za pridobitev najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju.
V listo se uvrstijo naslednji upravičenci:
1.	Muha Friderik, Loka pri Žusrnu 36, družina z nižjimi dohodki,
2.	Brečko Danica, Primož 13, družina z nižjimi dohodki;
3.	Vojsk Zdenika, Košnica 29, družina z nižjimi dohodki;
4.	Bednjanič Jože, Raikitovec 2, družina z nižjimi dohodki;
5.	Pirc Slavko, Bezovje 20, družina z nižjimi dohodki
6.	Bračun Vinko, Botričnica 11, družina z nižjimi dohodki;
7.	Rezar Terezija, Podgrad34, družina z nižjimi dohodki;
8.	Lenart Rajko, Zg. Selce 9, mlada družina;
9.	Stojan Mira, Zlaiteče 3, samohranilka;
10.	Senica Milan, Pod Rifmilkom 3-c, družina z nižjimi dohodki;
11.	Zidanšek Albert, Dramlje 19, družina z nižjimi dohodki;
12.	Majcen Branko, Ul. II. bataljona 21, družina z nižjimi dohodki
13.	Kukovič Ivo, Botričnica 19, družina z nižjimi dohodiki
14.	Kvač Ivan, Cesta Kozjanskega odreda 13, upokojenec
15.	Jaklič OvOtka, Franca Malgaja 3, samohranilka;
16.	Leskovšek Helena, Gorica 29, mlada družina;
17.	Vodušek Martin, Dramlje n. h. mlada družina;
18.	Jazbinšek Vera, Na Lipico 13, samohranilka;
19.	Anderluh Franc, Ul. skladateljev Ipavcev, družina z nižjimi dohodki;
20.	Leskovšek Drago, Slivnica 29/)a, mlada družina;
21.	Lainščak Jožefa, Dulšana Kvedra 24, družina z nižjimi dohodki;
22.	Brodej Ivan, Slomškova 14, mlada družina;
23.	Lesjak Siva, Duišaina Kvedra 35, mlada družina;
24.	Arzenšek Marta, Duišana Kvedra 34/a, družina z nižjimi dohodki
25.	Šket Berta, Dušana Kvedra 24, družina z nižjimi dohodiki;
26.	Brečko Zlatka, Dušana Kvedra 16, samohranilka;
27.	Škoberne Berta, Pot na Lipico 3, mlada družina
Ne morem si kaj, da ne bi odgovoril »mladinki iz Šentjurja«, ki je v Utripu z dne 31. 1. 1979 pod naslovom »problemi šentjurske mladine« napisala nekaj vrstic o problemih, kateri mučijo mlade. Zal mi je, da se ni ta mladinka osebno podpisala, toda kljub temu ji želim z veseljem pomagati, da bi pozabila na probleme.
Tudi sam sem še mlad in tudi sam mladinec. Želim najprej pojasniti, da je mladina imela v Šentjurju svoj prostor, toda, ker so ta prostor mladi izkoristili za uživanje alkoholnih pijač in pretepe, jim je bil povsem razumljivo prostor odvzet. Veliko izkušenj kaže namreč na to, da mladi takšne prostore v večini primerov izkoristijo za popivanje, odnosno razgrajanje.
Ta mladinka iz Šentjurja sama priznava, da se o mladini govori v Šentjurju dokaj slabo. Menim, da tudi ustrezen prostor za ples (bodimo odkriti, da bi se naj prostor bolj uporabljal za ples, kot za razpravljanje o medsebojnih problemih mladih) ne bi bil dovolj, da bi se o mladini govorilo lepše. Ni res, da je samo soba odnosno prostor, kjer bi se mladi radi zbrali tisto, kar bi najbolj potrebovali.
Tisto, kar bi mladi najbolj potrebovali danes je čut — občutek, da je nekomu potrebna pomoč, želja pomagati starejšemu, pripravljenost odstopiti sedež na avtobusu starejšemu, dolžnost, da mladi prvi pozdravijo starejše ipd. Še in še bi lahko naštevali o tistem, kar mladi — in to ne samo v Šentjurju — najbolj potrebujejo.
Ali ste se mladi med seboj kdaj pogovarjali, da bi obiskali katerega starejšega občana v Šentjurju ali okolici, da bi mu pomagali npr.: pospraviti hišo, okolico, prinesti kaj iz trgovine... ? Če bi storili to, vam — mladim, ne bi bilo potrebno biti doma. Tudi tako bi lahko »uživali« svoja mlada leta.
Res je, da nekateri niso imeli nič od mladosti, zato pa je nujno, da tako ti »mladinka iz Šentjurja«, kot tudi tebi podobni mladinci iz Šentjurja pripomorete, da se bodo vaši starši, va-
ši predhodniki v zrelih letih lepo počutili, da ne bodo imeli občutka osamljenosti, zapostavljenosti.
Kajti danes je vse bolj moč občutiti egoizem med ljudmi, nekateri mislijo predvsem le nase, na svoje mesto v družbi. Ti mladinka, kot tudi tvoji prijatelji, ste po tvoji izjavi isti, mislite samo nase. Menim, da je napočil čas, ko je potrebno gledati svet okoli sebe, opazovati in reševati probleme tudi drugih, če sami to ne morejo.
Mladi se lahko o svojih problemih pogovarjate tudi med delom, kajne? Okolica Šentjurja tudi ni tako čista, da je ne bi bilo potrebno očistiti. Ali ste se mladinci med seboj kdaj pogovarjali o akciji »čiščenja okolja«? Menim, da ne saj če bi se, potem ne bi pisala o tem kar si. Kajti najprej je treba družbi dokazati upravičenost obstoja v članstvu ZSMS. Kajti še zdaleč ni pomembno ali si član ZSMS ali ne, če nič ne delaš, če nisi prizadeven, samoiniciativen. Vse preveč je danes takšnih, v katerih je prepričanje, da veliko storijo, če so samo člani neke organizacije. Tudi o tem se lahko mladinci med seboj pogovarjate.
Menim, da bi se o mladih v Šentjurju veliko govorilo, ko bi nekaj tudi naredili, in ne samo prosili odnosno izgubljali veliko besed za prazen nič kot se temu reče. Skratka — preiti bo potrebno čimprej od besed k delu, tukaj pa boš ti, mladinka, kot tudi tvoji somišljeniki, imela veliko od mladosti. Še je čas, da pričneš nekje aktivno delovati kot npr.: v OO ZSMS, krajevni skupnosti, na šoli... Poleg tega pa bi te rad opomnil še na to, da se je pričel pouk in'na besede: »Več znaš — več veljaš«.
Bogdan Podplatan
CICIBANOVE URICE V VRTCU
V listo se ne uvrstijo, ker niso izpolnjeni pogoji:
1.	Nuč Matjana, Poit na Lipico 4
2.	Koprivc Karell, Doropolje 5, Planina;
3.	Bostmer Rozika, Dušana Kveldra 10;
4.	Polenek Marija, Češita na Kmetijsko šolo 9;
5.	Vareško Darinka, Dušana Kveldra 29;
6.	Erjavec Irena, Dušana Kvedra 24;
7.	Debeljak Antonija, Trnovec 28;
8.	Nassib Ana, Planina 44;
9.	Žlender Vinko, Laka pri Žusmu 52;
10.	Mallec Marjeta, Ul. 14. divizije 9;
11.	Knez Vida, Bodrež 32, Grobelno;
12.	Vodušek Matka, Sladka gora 6, Šmarje pri Jelšah;
13.	Robič Slavica, Ipavčeva 8;
14.	Žafran Mira, Voduce 8, Šentjur
15.	Kopinšek Sonja, Jazbine 15, Dramlje
Upravičencem bodo st an van j a dodeljena po prednostni listi, ko bodo na razpolago.
Vsi prosilci imajo pravico v 15 dneh od objave prednostne liste dati na prednostno listo pripombe in predloge na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju.
V šentjurski občini deluje vrtec, ki ga redno obiskuje 340 otrok. V vrtcu se vršijo različne dejavnosti za otroke od najnež-nejše dobe, do vstopa v šolo. Veliko je še otrok, ki niso varovanci vrtca. Prav te otroke bi želeli pritegniti, da bi prišli k nam in doživeli vsaj delček tistega, kar otroci v vrtcu delajo in ustvarjajo. V ta namen smo organizirali cicibanove urice, ki so namenjene otrokom od 4. leta naprej, ki ne obiskujejo vrtca, želijo pa si poslušati prav-
ljice in po vsebini pravljice še narisati to, kar jim je bilo v pravljici všeč. Enkrat jim bo pravljico povedala tovarišica, drugič jim bo pripovedovala lutka, pa še filme bodo gledali.
Ob risanju in slikanju se.bodo otroci seznanili z različnimi likovnimi tehnikami, ki jih bodo kasneje uporabljali v šoli.
Cicibanove urice bodo vsak četrtek od 15. do 16. ure, zato vas otroci vabimo, da nas obiščete. Starši, pridite tudi vi!
VVO Šentjur
cl^&em deL&anim ženam i&kcena ce&titam& ek dnemi zena
DPO in Skupščina občine Šentjur pri Celju
- Malo za šalo malo za res -
0 delu šolske hranilnice
Na plesu
Mladenič zaprosti starejšo debelejšo gospo za ples.
»Z otrokom ne plešem« ! mu odvrne.
»Oprostite, nisem vedel, da ste noseči.«
Varni časi
»Kako lepo je bilo na cesti takrat, ko so še vozile kočije s konji!«
»Zakaj ?«
»Ker so bili konji trezni.«
Še ni končala
»Kaj ti je rekla žena sinoči, ko si se vrnil domov?«
»Vsega še ne vem, ker še ni končala.«
Pri zdravniku
Dotrajano
Mehanik lastniku avtomobila: »Olje je še dobro, edino avto bi bi lo treba menjati.«
Akcija
V vasi so nabirali prostovoljne prispevke za nabavo mrliškega vozička. Urša je velikodušno prispevala 50 dinarjev. Ker je akcija dobro uspela, so jo ponovili. Tokrat so nabirali prostovoljne prispevke za novo cesto. Urša jih je odločno zavrnila: »Nič ne dam. Sem tudi za mrliški voziček dala, pa se še enkrat nisem na njem peljala!«
Vznemirjenje
»Kaj tebe najbolj vznemiri?«
»Najbolj me vnemiri, če primem za električno žico in me strese.«
Člani novinarskega krožka smo se pogovarjali z mentorico ŠH na osnovni šoli Šentjur tov. Kukovičič Silvo. Zvedeli smo zanimive podatke o naši hranilnici.
To leto so začeli z delom po istem postopku kot prejšnje leto. Prihranili so že osem milijonov dinarjev. Učenci radi vlagajo v hranilnico svoj denar. Posebno jih veselijo nagrade, ki jih dobijo za določeno vloženo vsoto denarja. To so obeski, nalepke, radirke ipd. Ves denar je last vlagateljev in po potrebi ga lahko dvignejo. Tov. mentorici pomagajo pri delu učenke — uslužbenke. Te so iz 5. in 6. razreda. Pri delu si pomagajo z računalnikom, ki jim ga je podarila LB. Imajo tudi svoje sestanke, na
katerih obravnavajo probleme, kot so obresti in vključitev vseh razrednih skupnosti in posameznikov v varčevanje. Banka je odprta dvakrat tedensko. V banko pride izredno veliko učencev, 40 na dan. Za poslovanje imajo izpolnjene vse pogoje in lahko nemoteno delajo. Tudi letos bo dobil najbolj varčen razred nagrado. Učenci nižje stopnje so bolj varčevali kot učenci višje stopnje. V šolski hranilnici je zbran tudi denar interesnih dejavnosti na šoli. Obresti bo hranilnica razdelila za nagrado najbolj varčnim razredom in posameznikom.
Šolska pionirska hranilnica je vključena v tekmovanje hranilničarjev občin celjske regije. Zasedla je deseto mesto.
Nagradna križanka
Zdravnik: »Kaj zvonite, saj vidite, da je napisano, da ordiniram šele od sedmih naprej.«
Pacient: »To povejte vašemu psu, ki me je ob pol sedmih ugriznil.«
Zemlja
»Zakaj je zemlja ženskega spola?«
»Ker nihče ne ve koliko je stara.«
Sport v šolah
5.	in 13. decembra 1978 je bilo v naši telovadnici občinsko prvenstvo v košarki za starejše pionirke in pionirje. Prvo tekmo smo igrale s Slivnico in že v prvih minutah igre visoko povedle, na koncu pa zmagale. Odločilno tekmo smo odigrale s Planino in tudi z njimi zmagale. Dosegle smo prvo mesto.
Tudi starejši pionirji so se borili za prvo mesto. Že v prvi tekmi sta se srečala glavna favorita Šentjur in Ponikva. Z boljšo igro v drugem polčasu je zasluženo zmagala Ponikva. O-stale tekme so naši pionirji z lahkoto dobili.
Vrstni red:
1.	ŠENTJUR
2.	PLANINA
3.	SLIVNICA
Pionirke smo dosegle odlično
I.	mesto in si s tem pridobile pravico tekmovati na območnem prvenstvu.
Drugo mesto pionirjev pa vsekakor ni uspeh. Dobro se je videla negotovost igralcev, ki so igrali prvič za šolo. Slabo pašo igrali tudi tisti, od katerih smo pričakovali več. Kljub II. mestu se bodo tudi pionirji udeležili območnega prvestva. Upam, da bosta naši ekipi uspešno zastopali OŠ Šentjur.
Andreja OBLAK 8. c
KOŠARKA — STAREJŠI PIONIRJI
Končni vrstni red:
1.	PONIKVA 6
2.	ŠENTJUR 4
3.	SLIVNICA 2
4.	PLANINA 0
REZULTATI OBČINSKIH TEKMOVANJ
Jesenski kros je bil v Slivnici
Rezultati:
Ekipno pionirke:
1.	PLANINA
2.	SLIVNICA
3.	PONIKVA
4.	ŠENTJUR
5.	DRAMLJE
Ekipno pionirji:
1.	SLIVNICA
2.	PLANINA
3.	PONIKVA
4.	ŠENTJUR
5.	DRAMLJE
REZULTATI EKIPNEGA PRVENSTVA V STRELJANJU V ŠENTJURJU
Pionirji:
1.	ŠENTJUR	404
2.	PLANINA	376
3.	SLIVNICA	263
Pionirke:
1. ŠENTJUR	281
KOŠARKA — STAREJŠE PIONIRJE
Rezultati:
Šentjur — Slivnica 34 : 7 Slivnica — Planina	8 : 14
Šentjur — Planina	27 : 8
Konični vrstni red:
1.	ŠENTJUR	4
2.	PLANINA	2
3.	SLIVNICA	0
UREDNIŠKI ODBOR
Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PEČAR — lektorja. Hinko PAP — član in Franc SKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 4.000 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.