Siev. 24. V LMoil, v naselja duš 29. jannarja 1922. Leio L. fcriu.m Naročnina gag t* iržavo SHS) I« ««U leti aaprei Oln 40-— M DO I .61» n .< m ♦S'— «• e«tr au . «. a »'«0 e» ei> 'iisflec . .. „ J«St innttmutToi oaluiemo.....Olu. 150-— mesečno . , v , „ 12-50 s= Sobotna izdala: = * lggu«lavt|l . . . Um. 10 — t inosemstvo . . „ 80 — tamih) siev 50 par. | SSST Uredništvo |e v Kopltarlevl allol ilev. 6/111. |j Ka&opiBl st ae vračalo, nelrrntilran« pismu se ae gpre|eai«|o, Uredn teleL itv. 50, opravo, itv. 1128. s Ceo» tnseratom »■jitolpna petltna vrsta mali uglasi po K 4'— In I 8-, veliki eglatl ud «3 mm vi-iine po B 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri v«č|«m aaročllu poput Uhaja vsak lan Izvzemil ponedeljka tn dneva po praznika ob 3. ari zjutraj. Mesečni prilog«; Vestni* sKSL Poštnina plačana v SotovinL ij spi Oprava |)| nmrtef*. ■f »Vi hočefo vlado v Sloveniji!« — tako je vzkliknil minister Pribičevič, ali kakor ga Hrvati na kratko imenujejo: minister Pribac, med govorom poslanca Su-šnika, ko je ta govoril za avtonomijo vseh onih pokrajin, ki so s sedanjim režimom nezadovoljne. To je miselnost slovenskih demokratov, ki vedno trde, da so klerikalci samo zato avtonomisti, ker bi radi vladali v Sloveniji. Mi se le čudimo tem ljudem, da še do danes ne razumejo, da bo imela tudi v avtonomni Sloveniji, če do toga pride, vsaka stranka brez izjeme ena-k o priliko in e n a k o možnost, da se poteguje za naklonjenost ljudstva in za mandate. Če torej demokratje očitajo klerikal-' cem vladoželjnost, delajo to očividno zara- di tega, ker se sami ne nadejajo nikdar priti na površje med slovenskim ljudstvom, ampak hočejo z belgrajsko pomočjo vladati nad njim, drugič pa osvetljuje Pribičevičev medklic z bengalično lučjo pogum slovenskih demokratov za nastop med ljudstvom. Demokratje v Sloveniji zaslužijo po pravici ime »stranke propadle korajže in> šnajda«. + Stambolijski o jugoslovanski federaciji. Ob priliki poseta dr. Ivaniča v Sofiji poroča sofijski dopisnik lista »Voce del Popolo« svojemu listu zanimiv pogovor z ministrskim predsednikom Stambolijskim. Stambolijski izjavlja, da je treba na Balkanu v interesu miru ustvariti močno državo, ki bo štela 20 milijonov prebivalcev, se bo naslanjala na tri morja, bo četrta najmočnejša država v Evropi, v gospodarskem oziru pa sploh ena najbolj bogatih. Ta država je Jugoslavija, objemajoča Srbe, Bolgare, Hrvate in Slovence v obliki federacije. .»Jugoslavija bo šele tedaj popolna, kadar bodo tudi Bolgari stopili v njeno zvezo.« Makedonsko vprašanje se da pri obojestranski dobri volji lahko urediti. »Kar se tiče zemljeradniške stranke, kateri jaz načeljujem, predstavlja dušo bolgarskega naroda, in ta stranka je bila vedno proti vojski in bivšemu carju. T a stranka pa ima v svojem programu tudi jugoslovansko državo v smislu Rakovskega, Karavelova, Levskega, Boteva in Mihajla III. Obreno-viča. Vsa naša stremljenja gredo za tem, ustvariti na Balkanu veliko slovansko državo.« — Takih izjav od strani oficielnih belgrajslcih politikov še nismo čuli. Bile bi dobro, če bi se v Belgradu vendar enkrat povzpeli do stališča Stambolijskega + Člani finančnega odbora v Zagrebu V Zagreb so odšli nekateri člani finančne ga odbora zaradi revizije proračuna ix Hrvatsko in Slavonijo. Tako javljajo bel grajski listi. Nam se čudno zdi, da n. pr v Franciji še nikdar niso potovali člani finančnega odseka v Provanso zaradi proračunskih pregledov in tudi v noben departement ne. To je sijajen dokaz sa točnost številčnih podatkov našega »proračuna«. -f Uradniška potrošafka zadruga. Iz Belgrajske »Politike« posnemamo: Lansko leto so začeli odtegovati uradnikom deset procentov plače kot prispevek za ustanovitev Uradniške nakupovalne zadruge. Ta zadruga pa še do danes ni ustanovljena in bržkone je tudi ne mislijo osnovati. Vsota pa, ki so jo pobrali od uradnikov, znaša prilično 20 milijonov dinarjev. Kje je sedaj ta denar? Kaj se dela ž njim? Kdo vleč« obresti od tega kapitala? Kdo bo polagal račune? — Tako se vprašuje demokratska belgrajska »Politika« z dne 25. januarja ne mi. -j- »Karakterističen primer lopovske ga poročanja« imenuje danes »Jutro« naše poročilo o Pašičevem odgovoru črnogor skemu poslancu Radoniču, ki je v skup ščini Pašiču očital, da ni rešil v pogajanjil z Italijo Skadra. Mi smo namreč poročal čisto na kratko, da je baš Radonič kriv, di smo izgubili ne 6amo Skader nego tudi Idrijo, železnico do Reke in Sader. To naše poročilo pa je popolnoma resnično in ga niti »Jutro« ne zavrača. Vsi listi poročajo, da je Pašič Radoniču to očital In še več: Predsednik demokratskega kluba L Davidovič je Pašiča prosil, naj Radoniči ne odgovori,, ker bo moral le-ta za to da jati odgovor svojim črnogorskim volivcem Pašič pa tega ni poslušal, ampak je Rado niču odgovoril tako, kakor mu je. Kai »Jutro« še govoriči o Wilsonu, Rybaru Smodlaki, Trumbiču, Nittiju, to nas nič m briga, ker gre zgolj za to: ali je Pašii Radoniču očital, da je kriv — mi dostav Cdomfoa. « 1'rnsper Mfrlmče. — Poslovenil -i--. (Konec.) XXI. Lepega aprilskega jutra so se peljali V koleslju polkovnik sir Tliomas Nevil, njegova pred par dnevi poročena hči, Orso in Colomba iz Pize, da si ogledajo na novo odkrito estruskijsko grobnico, ki so jo hodili gledat tedaj vsi tujci. Ko sta Orso in miss Lidiju prišla v notranjost ter izvlekla na dan svoje svinčnike in se pripravljala za slikanje, sta ju polkovnik in Colomba nič prav vneta za starinoslovje, pustila sama ter šla v okolico na izprehod. »Ljuba Colomba,« jo rekel polkovnik; »ne pridemo v Pizo do predur/niko. Niste nič lačni? Glejte, Orso in žena sta v staro-žitnostih in ne končata izlepa, kadar se spravita oba k risanju.« »Da,« je potrdila Colomba, »ln vendar ne prineseta niti koščka slike.« »Moj predlog bi bil,« je nadaljeval polkovnik, »da stopiva v to malo gostilno tu doli. Tam dobiva kruha in morda tudi sladkega vina »aleatico«, kdo vč, morda celo kak »creme« (jed podobna smetani iz jajec in mleka)^ ter jagode; potem pa že potrpežljivo počakava naših slikarjev.« »Prav imate, polkovnik. Vi in jaz, ki sva pametna Človeka v hiši, bi ravnala napačno, ko bi se mučila pri teh zaljubljen- cih, ki živita le od poezije. Podajte mi roko. Kajne, da se likam? Podajam roko, klobuk nosim, obleko po modi, bisere imam, učim se sama ne vem koliko lepih stvari; čisto nič več divjakinje ni v meni. Poglejte mojo ljubkost v tem šalu ... Tisti plavolasi častnik vašega polka, ki je bil pri poroki... vrag vzemi njegovo ime, ki si ga no morem nikdar zapomniti; izredno omikan človek, a z enim sunkom s komolcem, pa je na tleh .. iChatworth?« je polkovnik pomagal. »K sreči, da. A izgovoriti ne bom mogla tega imena nikoli. No, o tem hočem reči, da je res zateleban vame.« »A, Colomba, ugajati hočete? ... Torej bomo imeli kmalu drugo poroko.« »Jaz, da se poročim? Kdo pa naj vzgaja nečaka... ko mi ga podari Orso? Kdo naj ga nauči korziščine?... Da, da, govoril bo korziško in koničasto pokrivalo mu tudi napravim, da vas malo podražim.« »Počakajmo najprej, da ga dobite, nečaka, potem ga urite v igri z bodalom, kolikor vam ljubo in drago.« »Z Bogom bodalo,« je veselo rekla Coloraba. »Sedaj imam pahljačo, da vas udarim po prstih, kadar boste slabo govorili o naši deželi.« Med takim kramljanjem sta stopila v gostilno, kjer sta dobila vsega, česar se jima je zazdelo. Colomba je pomagala go. po-dinji nabirati jagode, dočim je polkovnik pil aleatico. Na ovinku neke stezice pa j« sedel na solncu v slamnatem stolu na videz bolan starec. Bil je skrajnje suh in njegova nepremičnost, bledost in top pogled so ga delali bolj podobnega mrliču ko živemu človeku. Colomba ga je več minut tako napeto opazovala, da je tudi krčma-rica postala pozorna, »Ta ubogi starec,« je začela razlagati, »je vaš rojak, kajti kolikor po vaši govorici poznam, gospodična, ste Korzičanka. Nesreča ga jo doletela doma. Njegova sinova sta na grozen način umrla. Pravijo, oprostite mi, prosim gospodična, da vaši sorojaki niso ravno nežni v sovraštvu. Zato je ta gospod, ko je ostal sam, prišel v Pizo k daljnim sorodnikom, ki so tudi lastniki te gostilne. Dobri mož je malo zmeden. To jo storila jeza in nesreča ... Gospe je bil pri sprejemu malo na poti, pa ga je poslala tu sem. Pa je bolj prijeten ko nadležen. Ves dan ne izpregovori treh besed. Na otročje mu gre. Zdravnik pride vsak teden in pravi, da ne bo dolgo.« »Ah, obsojen torej ?c ie rekla Colomba. »Zanj jo pač dobro, da konča.« ^Gospodična, malo morate z njim korziško govoriti. Morda bi ga malo razveselili, ko bi slišal rodni jezik.« »Treba poskusiti,« jo odvrnila Colomba in se pikro na mehnila. Približalo se mu je toliko, da je njena senca padala nanj. Tednj je ubogi starec dvignil glavo in zrl nepremično v Colom-bo, ki ga je prav tako neprestano motrila in se mu smehljala. Hip pozneje si je sta rec zaslonil z roko oči in mižal, da bi s( iznebil Colombinega pogleda. Potem je zo pet odprl oči, a preširoko; ustnici sta mi trepetali; roke je hotel iztegniti, a Colom ba ga je s svojim pogledom uročila, da j« ostal pribit na svojem stolu in se ni moge ne ganiti, ne izpregovoriti besede. Končn* so mu začele drseti iz oči debele solze it iz prsi se mu je izvilo nekaj težkil vzdihov. »Prvič ga vidim takega,« je rekla gospodinja. »Gospodična je iz vttše dežele in vas je prišla pozdravljat,« je ogovorila starca. »Hvala!« je kriknil raskavo. »Hvala! Nisi še sita? Tisti list, ki sem ga sežgal, kako vendar si ga mogla brati?... Toda čemu oba ... Orlanduccio — o njem nisi v listu ničesar brala ... Morala bi mi pustiti vsaj enega ... enega samega ... Orlanduccio ... Tega imena v listu nisi brala. .< »Treba mi je bilo obeh,« je rekla Colomba z nizkim glasom v korziškem narečju. »Veje so posekane; a ko bi deblo že ne trohnelo, bi ga podrla. Pa ne pritožuj se. Ne boš več dolgo trpel. Jaz pa sem trpela dve dolgi leti!« Starec je zakričal, glava mu je omahnila na prsi, Colomba mu je obrnila hrbet in šla počasi proti hiši ter si peln nerazumljivo vrstice tiste ballate: »Hočem roko, ki je prožila, oko, ki je merilo, srce, ki jo snovalo.. .< ljnmo: med drugim — izgube Notranjske ! ali ne. 1'aaič mu je to res. očital in to še podrobno obrazložil. »Jutro,-; bi torej boljše storilo, če bi bilo v svojih izrazih pre- Mohamedanci proslavljajo Benedikta XV. Kardinal Ga. pari je prejel od mohamedanskega komiteja za neodvisnost Egipta iz Pariza sledečo brzojavko: »V imenu egiptovskih mohamedancev izraža komite celokupnemu krščanstvu svoje globoko sožalje nad bolestno izgubo njegove svetosti papeža Eenedikla XV., propoved-nika miru na zemlji. Njegov spomenik v Carigradu, prestolici izlama, ki bo večno pričal o njegovi bogoljubni duši, prizadevanjih za svetovni mir, globokem spoštovanju pravičnosti in mednarodnega prava kakor tudi svobode narodov, nas nekoliko tolaži nad neprecenljivo izgubo.« — Pogreb škofa Jakoba Trobca, ki je umrl, kakor smo ze poročali, dne 14. decembra 1921, se je vršil dne 19. decembra 1921 jako slovesno. »Amerikanski Slovenec« z dne 23. decembra 1921 je o pogrebu prinesel izčrpno poročilo. Iz tega poročila posnemamo: Glavne pogrebne obrede je izvršil nadškof iz St. Pavla, Austin •Dovvling, ob navzočnosti štirih škofov, treh monsignorjev in 130 duhovnikov. Truplo pokojnega škofa je najprej tri dni ležalo v cerkvi sv. Štefana v Brockwayu, Rice Minn., kjer je škof pri svojem nečaku umrl. V nedeljo 18. decembra je bilo prepeljano v St. Cloudsko katedralo in je bilo tu izpostavljeno do pogrebnih obredov v ponedeljek 19. decembra. Slovesni rekvi-em je imel St. Cloudski škof Jos. F. Busch, naslednik pokojnega škofa Trobca, pogrebni govor je imel goriimenovani nadškof šenlpavelski, ki je po pridigi izvršil slovesno absolucijo z drugimi šlirimi škofi, kakor je predpisano za pogreb škofa. Nato so prepeljali telesne ostanke škofa Trobca nazaj v St. Stephen, Brockvvav, kjer je St. Cloudski škof izvršil poslednje pogrebne molitve ter imel angleško pridigo, na kar je govoril slovensko dr. Janez Seliškar, nečak rajnega škofa. Na grobu so zapeli slc.enski duhovniki, osemnajst jih je bilo, v slovo rajnemu »Nad zvezdami« in »Blagor mu«. Tako počiva slovenski škof Trobec na mirnem svetoštefan-skem pokopališču med svojimi rojaki. — Spi li pokrajinska uprava? Poverjen ištvo za socialno politiko je z odlokom dne 17. avgusta 1921 razsodilo, da je županstvo v Šmarjeti na Dolenjskem delalo nepravilno, ko je zasedlo sobo iz-obraž. društva v kaplaniji. Toda imenovano sobo ima županstvo še sedaj zasedeno. Nešteto prošenj, pismenih in ustnih, je romalo k samemu pokrajin, namestniku in okrajnemu glavarstvu, da se soba izprazni. Gospod pokrajinski namestnik sam je izjavil dne 6. decembra 1921, da je že izdal ukaz, da se soba izprazni če ne drugače s silo, toda šmarješko županstvo še danes nemoteno uraduje v sobi izobraževalnega društva in zapira tako društvu njegovo knjižnico. Ni to tipičen znak raz-oranih upravnih razmer? Bo treba društvu res še nadaljnega pol leta čakati, da si pribori pravico? — Visoko nad Kranjem. Odsek katol. slov. Izobraževalnega društva na Visokem uprizori na Svečnico t. j. 2. februarja ob 3. uri popoldne v društveni dvorani v Šenčurju predstavo »M a! a pevka«, krasno ljudsko igro s petjem v petih dejanjih. — Stara Loka. Dne 26. januarja je umrla Ivana Wohlgemuth v starosti 61 let. Blaga Dočim je vrtnarica hitela starcu na pomoč, je Colomba polna življenja in z iskrečim se očesom sedla k polkovniku k mizi. »Kaj pa vam je?« jo je vprašal polkovnik. »Na vašem obrazu opažam tisti izraz, ki vam je igral v obrazu tedaj, ko eo med kosilom streljali s kroglami na nas.0 kom, za vraga, pa se menita?« je vprašal polkovnik. >0 betežniku, mojem rojaku,«: je rekla Colomba brezbrižno. >Tu je v pokoju. Pošiljati mu hočem od časa do časa novice. — Toda polkovnik Nevil, pustite vendar malo jagod bratu in Lidiji.« Ko je Colomba stopala na voz, je gostilničarja pokazala njo svoji hčerki in ji rekla: »Vidiš tisto prijazno gospodično. Prepričana 6em, da je njen pogled zloben.« — pokojnlca je bila kot Izvrstna vezllja in lzdeloval-ka cerkvenih paramentov. društveuih zastav — • dobro znana širom po deželi. — Bogastva ni iska- ! la. Zadovoljna s skromnim zaslužkom, da se je ; mogla preživeli, je delala skozi vse -življenje prav res le v čast božjo. Bog jI bo tedaj obilen plačnik. Mnogim znancem in prijateljem bodi priporočena v blag spomin. — Vrednost rablja. Dobili srnin Petrograda navadno priročeno pismo, iia katerem je znamke za 10.000 rubljev. — Nor vladika. Jutri bo v Belgradu posvečen za vladiko Mitrotan Ranč, dosedanji arhiman-drit v Pakracu. Novi vladika bo imenovan za škofa v Požarsvcu v Sibiji. — Sprejoin v signalno službo pri državni žc-l'>Mi'ci. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejme več poduradniških pripravnikov za signalno službo. Razen običajnih sprejemnih pogojev mora vsak prosilec še dokazali, da jo dovršil vr:aj StLri razrede srednje tehniške ali obrtno šole. Natančnejša pojasnila daje sekrclurijat pri inšpektoratu dr,"nvnih železnic, soba št. 21. v Ljubljani. — Organizacija vojnih invalidov podružnice na Vr^nk; vabi vse svoje č>:ie na redni občni zbor dne 5. februarja 1022 v Rokodelskem domu na Vrhniki. — Jugoslovanski Sokol v razsula. Jugoslovanski sokolski savez se zadnje čase precej krha in če ho š'.o tako naprej, bodo v Savezu ostali kmalu samo Srbi in Slovenci. Nedavno je zagrebški Sokol, ki ima svoj dom na NVilsonovem trgu, podal izjavo, da izstopa iz Saveza in obenem pozval vsa sokolska društva na Hrvatskem, da izstopijo in osnujejo zvozo hrvatskih sokolskih društev. V januarju se. kakor navadno, vrše občni zbori. Pred pnr dnevi se je vršil občni zbor Sokola v fsibe-nikiu Pri volitvah so dobili demekrati in radikale!, ki so za »jugoslovanski savoz«, 7 glasov, Hrvati pa 140 glarov. S približno istim rezultatom so končali občni zbori že tudi po nrka'rrih drugih krajih. — Podružnca »GosposveHei Zvoik na Jesenicah vabi na občni zbor dne 5. februarja t. 1. ob pol 15. uri v ljudsko šolo na Jesenicah. Vabljen ves radovljiški okraj. — Aretirani časnikarji. V Belgradu sla bila te dni aretirana dva mnžrska časnikarja in oddana v sodnijske zaporo, ker sta v svojih listih pisala proti nrši državi. — Obsojeni dobrovoljci. V Košicah je bila te dni pred najvišjim vojnim sodiščem končana razprava proti dobrovoljcem, ki so so v mažarski in poljski vojni borili proti češki armadi. Več jih je bi'o obsojenih na smrt, ostali pa na večletno zaporne kazni. V Škocijanu na Koroškem se je vršila dne 22. jan. t 1. igra »Krivoprisežnik« za povabljene goste. Prišli so spet nemčurji; ker je domačih premalo, so povabili barabe iz sosednjih občin, celo tovarniški delavci iz Rebrce bi imeli priti. Ko so po dovršeni igri naši odhajali domov in se jim je prej od nemških orožnikov zagotovilo, da se jim ničesar ne zgodi, so naši temu verjeli. A bili so varani; pretepla je upija-njena sodrga, — najhujši so bili Tinjčani — do krvavega veliko naših. Kljub temu, da je orožništvo dobro vedelo, da se namerava najhujši napad na navzočega poslanca, domačega župnika Poljanca, se je odstranilo. Navzoča sodrga se je petem navalila na g. poslanca, ga strašno opsovala, vrgla na tla in ga pretepla. Le temu, da so domačini z levjo skrajno silo branili svojega župnika, se je zahvaliti, da ga niso potisnili ven v temno noč, kjer bi bil ali ubit ali pa vsaj tako ranjen, ch bi b>l pohabljen in revež za cclo življenje. Bil je že precej mir na Koroškem in upali smo, da se vsej nekoliko pozabi, kar je bilo ob času glasovanja in potem. A znova je začel >Heimatsdiensk svoje satansko dolo. Odprl je svoj pekel, podmagal s pijačo svo> trabante, ki z zvijačo in z brutalno silo spet Slovence preganjajo in jim branijo celo navadne igre. š Ministrstvo pogorelo pred — sodiščem. To jo redek skčaj, na videz neverjeten, pa jo vendar resničen. Pripetil pa se je tako-le: Ministrovo za notranje zadeve je mariborske liste '-'lala v pismu na neko oselK) v »tanovan tlu priložila tudi j darilo 600 kron. Napran tn zastopnika ob- j toženke, da ta znesek n lo 'nič opravka ■ podkupovanjem uradne osebe, Je državni pravdnih izjavil, da je bila to navadna korupcija. Senatu samemu cela zadeva v smislu obtožbe ni dovolj jasna. Sklenil je, da se razprava preloži v svrho predložitve vseh tozadevnih spisov ter osebnega zaslišanja obtoženke, da se na ta način ugotovi, v kakšnem Stadiju se je ta zadeva glede lokaln nahajala takrat, ko je poslala denar, in ali je bilo tedaj lo zadevo res že smatrati za rešeno. g II. Ljubljanski veliki semenj r Ljubljani. Kakor se je že poročalo, se vrši letošnja ve.vaejm-ska prireditev v Ljubljani od dne 2. do 11. septembra. V prihodnjih dnevih bo pričel »l rad Ljubljanskega velikega semnja« z razpošiljanjem sejmsliih redov in prijavnic. Kot prijavni rok se jc določil 15. april 1922. Oflcijelne prijavnice in sejmske rede se bo razpošiljalo vsem velesejm-skemu uradu znanim imeresenlom. V slučaju pa. da se-namerava kaka tvrdka. letos prvič udeležiti prireditve, je v njenem interesu, da takoj naznani ijvoj na-lov irad", da se ji namere j-rrve; •-Union«. 330 lj Korošci pozor! »Udruženje koroških Slovencev« lina svoj ustanovni občni zbor dne 2. februarja L 1. ob 3. uri popoldne v restavraciji »Novi 3vet« Gcsposvetska cesta. lj šentjakobska prosveta. Danes svečer ob 6. uri bo predaval ar. Anton Brecelj o važnem zdravstvenem vprašanju. Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. lj DruSlvo prijateljev humanistične gimnazije vabi k 1. rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v torek, 81. januarja, ob 15. (3.) popoldne v posvetovalnici oziroma risalnici I. državne gimnazije v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Referat o načrtu zakona za srednje šole. 3. Samostojni predlogi. 4. Slučajnosti. — Odbor. lj V Sentpeterskem prosvetnem društvu nadaljuje g. prof. dr. Rožič svoje predavanje o Koroški v ponedeljek, dne SO. t. m. točno ob 8. url zvečer. Člani in prijatelji vljudno vabljeni! — Po predavanju odborova seja. lj Družabni klub je vabila že razposlal. Ce bi kak prijatelj vabim ne bil prejel, naj se blagovoli obrniti na kiubovo tajnišlvo v Akademskem domu, Miklošiče va cesta 5. lj ("lani in članice pogrebnega, društva Marijino bratovščine v Ljubljani se obveščajo, da se pobira, običajno kakor druga leta, na Svečnico od 8. ure dopoldne dalje v društvenih prostorih, Hrenova ulica, letni dosenek za leto 1922 po 20 K na osebo. Prosi se, da člani pridejo točno la dan poravnati svojo obveznost in da ne otežujejo dela odbornikom. Novi čiaui se lahko vpisujejo tudi ta dan. Občni zbor se vrši 19. februarja 1922. — Jeločnik. (k) lj Razžaljena policijska stražnika. Trgovec France A^elicer se je vozil ponoči v družbi s fija-l.-arjom po Poljanski cest. Ker je družba pela. sta jo policijska nadstražnika Blaž Balič in Leopold Orel ustavila, legitimirala iu odšla. Ko sta odhajala, jo pa zaklical Melicer: »P...... policaj neumen!« Melicer je bil obsojen na 150 Din. globe. lj Prodrego mleko. Frančiška Božič s Dobrave se 00 mora a zagovarjati pred sodiščem, ker je prodajala mleko po 10 k run, liter, dasi je določena cena mleku 8 K ;a liter. lj Pobegla deklica. Halor Milka, rojena leta 1911. je ušla s\foji maleri iieznano kam. Mlada Milka je tujemu mieiju i,e!o nevarna. lj li kraljevine SHS izgnana je za dobo treh let zaradi veriženja z zlatom in vsled protidržav-uega zabavljanja Iržnčanka Jožefa Antunovič. lj Našla se je 27. jan. 1922 črna, usnjata d<*-narnl a z malo vsolo deuarja pred staro cukrarno na Poljanskem nasipu; dobi so pri vratarju Cesto na Kodeljcvo št a lj Našla se jc pompadura r manjšo vsoto denarja Dobi so Irnovski prislan št. o0. Narodno pletiaSišče. DRAM A. Nedelja, 29. januarja: Popoldne ob 3 uri Pet- ' Frančiška Kranjc v starosti 19 lel. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek popoldne ob pol 2. uri iz hiše žalosti, Prisojno ulica 7. Priporočamo rajno v pobožen spomin. Ljubljana, dne 28. januarja 1922. RODBINI KRANjC-MARINKO. Na stanovanje m hrano se sprejmeta dve boljši gospodični. Kje, se poizve v upravništvu ^Slovenca« pod štov. 341. Mrežice za otroške po- n|n] !(j i/, bombaževe vrvice (Baumwol1-alKIJis schnilre) v vseh barvah se zope! dobe pri tvrdki IV. N. ADAMIČ, Ljubljana, St. Petra cesta štov. 31. 315 Proda se circa 2000 m' stoječega Gozd leži 20 minut od kolodvora, blizu Ljubljane. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 32S. domačo, j kupimo. Ponuditi je na: UPRAVO MOTELA »SLON«. čevljarski stroj T^SrS® in nekaj čevljarskega orodja na prodai. Naslov pove npravniStvo »Slovenca >: po;l št. 330. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žaloslno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, oziroma brat in stric, gospod i nadučiielj v pokoju danes, dne 26. t. m. ob 9. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 82. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v soboto, dne 28. I. m. ob pol šlirih popoldne iz hiše žalosti v Mojstrani šl. 2 na pokopališče na Dovje. Bodi mu ohranjen blag spomin I Mojstrana, dne 26. januarja 1922. Žalujoči rodbini: HAFNER in HUDOVERNIK. Zahvala. Globoko ganjeni nad vsestranskim soSuvstvovanjem, izkaza-nim povodom prebridke in nenadomestne izgube naše iskreno ljubljene soproge, odnoeno sestre in tete, gospe IVANE PRETO m j NABERNIK smo dolžni tem potom izraziti našo najiskrenejšo zahvalo. Prisrčno zalivalo izrrkamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki so spremili biago pokojni«) na njeni zadnji poti, pred vsem pa častili duhovščini, ceni. osobju Jugoslovanske tiskarne, g. p. Rarr.šaku S. J. za tolažilne besede tekom njene dolgotrajne bolezni, dalje za darovano prekrasno cvetje — sploh vsem, ki so nas tolažili bodisi tekom niene bolezni, bodisi na katerikoli način počastili spomin blage pokojnice Vsem kličemo iz hvaležnega srca stoteri: Bog plačaj! Ljubljana, dne 29. januarja 1922. ŽALUJOČI RODBINI: PREMIJ, NABERNIK. 1 k. i i f P I i Cm Tovarniilki vodja j 24 let star, govori češki, nemški, nekaj angleški, ki je obiskoval stro-kovne šole za mehaniške in tehniške posle, v katerih je popolnoma izvežban in je specialni umetnik v različnih strojih ter bi rad v Jugoslaviji sprejel službo v kakšni strojni tovarni, išče mesta. Adresa 301 tovarnarja naj se pošlje na njegov naslov: % Ernst Strakoscb, tehnični umetnik v tovarni Holbnum, Krnov, Šlezija, Cehoslov. republika. ; OGLAS. Nabavka drva. 14. februara 1922. god. ti 10 sati prije poduc, održat če se ustmena licitacija (dražba) za nabavku drva kod divizijske Intemtanturc u Ljubljani, komande Vojnog okrucja Maribor i Celje i komande mesta Ptuj i Slovenska Bistrica. Potreba je: Garnizon Ljubljana . . . . Maribor . . . . Celje...... Ptuj...... Slovenska Bistrica Mesec maj juni juli august septem-bar oktobor novem-bfir drcem-bar 1922. godine prostornih (kubmh) metara drva 936 906 236 180 61 959 1693 2739 1693 913 913 913 10759 930 1318 2695 1588 818 818 819 9922 254 1H9 898 540 269 269 269 3184 180 231 462 276 139 139 139 1746 61 102 202 121 61 61 61 736 Ukupno Primaju se ustmene i pismene ponude na svaku količinu drva. Kaucija 50/0. Uslovi kod označenih komanada. Komanda Dravske divizijske oblasti, E. broj 47 od 24. jan tiara 1922. godine. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo 2e 25 let prijetno diSeCi kot kosmctlkura za negovanje zob, zobnega mesa, glave, ket douatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptično čistega, osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravnotako jc pril ubljen kot krepko, bl«go deiujoče In vrlo prijetno sredstvo ?a cirgnenje | hrbta, rok. nog iu celega ® telesa. Je mnogo močneišl in delujoči kot' Francosko žganje in na)bolie sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zamotom in poštnino za vsacego: 3 dvo nate ■>.li 1 Specijalnc steklenica ... 48 K. Zu p-rodsSateot 12 dvojn ali '4 špec. steklenice 168 K 21 . . 8 , , 260 . 36 . . 12 . , 394 . poštnine prosto na VaSo pošto. Kdor poSije denar naprej, doni še popust v naravi. Dobi se tudi: Elza obli2 za kurja oCesa Sin 7'ft< h; Eiza insutolnl Črtnih 12 rt.; Elza posipaini praSck 11 K pristno Elsa rib)e olje St K; Elsa voda z a usta 36 K. EIgu kolenska voda 11 k, hlsa SunisKi miriš 41 K, liljjccrin 6 in 30 I!; Lijsolj Liisolortn 30 K; kincSUi čaj 3 K; Elsa lurtesni praSek 15 K: strup »a iiodganc in miSt po c. in 12 K, E0GEN ¥. FžJLLEft, lekarnar StRbica dosja, Elsatrg s34, Hrvatsko. šivalni stroji dosSi! Šivilje, krojači, čevljarji in drugi kupci, ne zamudite ogledali zalogol Stroji so najboljše iovarnc. — L REBOLJ, Kranj. prodaj večja množina vsakovrstnih (slaboje vrste) po zelo nizki ceni. Naslov pri upravništvu ^Slovenca« pot! št. 330. Velika kemična ivornica Iraži za što skoriji nasiup V fcoji je apsolvirao študije, le raspolaie nekom praksom. Neka se iavljaju samo lugoslavcni, koji osim sipsko-hrvatskoga vladaju i njemačkim, eventualno i fioncuskim jezikom. — Ponude slnti na upravu lisra pod »S. T. 312« 312 Z „f»' P® ris barva lase v vseh nuancah in in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Peira cesla šl. 32. Lepa darila za vsako priliko! Zlatnina, srebrnlna, namizna oprava in budilke, po nizkih cenah, kakor je bila zaloga brez carine prevzeta od gosp. Krepelka (Meisetz). los. Šelovis-Čoden, Mestni irg Pozor, kolesarji! Pošljite rabljena dvokolesa v popolno prenovo, emajliranje z ognjem in ponikljanje. Na željo se kolesa tudi shranijo čez zimo. F Batje! ''iaMi«"«! Karlovska ccsta ŠL 4. 4434 vseh vrst, od preprostih do najfinejših, nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Pranr Corar Domžale (Stob). ršuiiu UITI al, »»♦«♦»»♦♦♦•♦♦«♦♦»»< iV popravilo prevzema tudi vsa tozadevna lela ter preoblikuje po najuovejši modi. 'opravila so sprejemajo » Ljubljani vsa-io sredo pri tvrdki KOV A ČE V10 & 1'RSAN, Prešernova ulica št. 5, na dvo-išču, desno, kjer so ob sredah tudi dolin »opravljeni predmeti. 8707 naznanjam, da sem kot lastnik staroznane tvrdkc Josip Nc-škudla iz Jablouž n. Orlici Ceškc, Ivornica cerkvenih pa-ramentov, zastav in orodja do 15. februarja v Ljubljani v hotelu Tratuik. — Na ogled imam veliko količino vzorcev vseh cerkvenih potrebščin. Na željo pridem osebno z vzorci. ii, liliji, ii Glasom uradnega list i it. 80 1. 1921, so predmeti za cerkvene potrebe carine prosti, ako se dostavi potrdilo pristc.jne polit, oblasti inministrstva trgovine in industrije (V. odd.), da cerkvena občina ne razpolaga s premoženjem in da se cerkvene potrebščine nc Izde lujejo v zadostni množini v državi. :: ZRGE-HLIlli^EZOlll-HIŠE-lllLE-IIIDUSTR.STRI/BE-ftOSTOVlE P PROiMliMŠRTi IU OBISK mŽEHIR'7B BREZPLBČffO. E) Izdaja konzorcij >Slov«aca«. Odgovorni ur«Unik iUhael JIo5koxc v Ljublianl Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.