iCA KNJI *• eto JlR TRST, petek novembra 1955 XI. - Št. 267 (3196) PRIHUkSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 9k 638. 93 808, 37*338 1^33« : UL‘ m°NTECCH1 It. I, II. nad. — TELEFON 93-MI IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2« — Tei. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din n i^v n Podruž- GORICA: Ul. S. Pelllco HI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537« — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna založba Slovenije, H L Urini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trat kini« l0Vnll ■id 0'1,| 0^ lolotov in MaeMillan predložila oje načrte za razorožitev por 'Oge stične točke med zahodnimi In sovjetskimi predlogi rid««' 1()tov predvideva postopno razorožitev in prepoved atom* orožja, zah. ministri pa Izjavo o načelih za razorožitev 1 (0 k® »ašega dopisnika) ^A, io. — Potek da-,(!»seje ženevske kon- UI,dd Je vnesel nekaj op-„n»i' > ,a .v ozračje, ki je bi-».ftn^dnjih dneh zaradi kako so ministri S11 diskusijo o Nemčiji, J skaljeno. ... av so načrti za razvid | ki sta jih predlo-0ril iJganski zunanji mi- ,|oi k. MaeMillan v imenu ito11 tfo ®, delegacij in sold * li)v0^lnister’ v Slavnem if m “hi na že znanih na-jjjfi ivan1 različni po načinu \ to osnovnega vpregi® vendar med njimi ^nih točk. <)_ JJtranl, Vzhod In Za-, {h ,8to pripravljeni pro Uresničiti nekatere k,'dej, ki so jih že naju* vlad nakazali med V,0 konferenco velike Eden in drugi se (ijelu strinjajo, da je "on Prej mačeti z raz- JiltU % \ 1 «i ™ ti teh posplošenih mi-1 ,v obojestranskih na-5*di mesta, ki so tako j. rana, da bi jih bilo ®J mogoče vskladiti. Hj Je na primer z obvez-, da se bodo velesile le uporabe atomske-Ij v°dikovega orožja. (S® zanimiv aspekt: so-bačrt vsebuje kon-Zahodu. Upoštevajoč ,Zahtevo- naJ Se "e i» kJasične oboro 'Wede pred prepoved-ju^skega in vodikovega ti-’. Predlagajo zdaj Ru-L* začne ta prepoved f1 šele, ko bodo izvr-%£* četrtine programa yi5abja klasične oboro *^bost načrtov za raz kaže, da je to vpra-Jprelo za rešitev. To-živimo v razdobju . ^anja enega vpraša idrugim, je težko prl-r*> da bo sedanja **ca sprejela popol-Jasen in dokončen ? tem. Mnogo verjet-C' da bodo ministri L.jj aJ dneh diskusije |\.hekaj skupnih na fkJJh vključili v skupit?**0’ ter Jrh predali Jbjo pristojnost raz- podkomisiji OZN. jij^ski zunanji mini- , ay je precej jasno Hi’ da zahodne vele-*li | 0 pripravljene, da zdaj sprejele konus ! .P- Za take stva' Jto ~*jal Pinay, je jjo-’1isi .Medsebojno razume-bo ,J~kšno zaupanje pa jeno, dokler ne c«, — nemško vpra- \Slvo je, da je to Kfbbjivo J| .... . Jvija.8 katerim bi Zahod iNki doseči konkretne Jll koncesije na pod-R, ropske varnosti in (JV, ^družitve še na tej Skl, ?c*. Ne sme se po- ->e tudi dru' Ct|®hi^evske konference ' ko so 111 K o boriemski način g°‘ V ocnosti Nemčije X. *^p,Zunanjih ministrov 1H1P,.'hinlr. ntanskefia 0 bfSemski način g°' V SM?d?cnostj Nemčije, diskusija biti l NkrP?1Va in plodnejša. Koče 0 tem ne bi bi-Le reči kaj več. S5*VA , L. l). i i» t'Ce’ — Deseta seja RV. - [j. Ml itistr‘fnlstra Mac Milla-5* ? ilruBSo zaželi razprav-i.%i .toJki dnevnega Ni j« »n .v*- sovjetski zu-iNjJ g Molotov ki je ra°zn zgodovini uVk* »J? ?r°žitve. omenit A iA predjoge v razoro-iJlN Pododboru OZN od > » v t« ln Poudaril, da vprašanju ni ;!v °v , napredka. V vinsJ.e Predložil tudi k* ' ki 1 hačrt za razoru. ^ Žh* videva da bi °čen' in Kitaj- a najvišja meja NEW YORK, 10. — Veliko razburjenje je zavladalo po objavi razsodbe «velikega razsodišča* v Leflore, ki je vče-raj oprostilo oba belca, ki sta bila obtožena, da sta ugrabila 14-letnega črnca Emmet-ta Tilla v Chicagu, ki so ga pred dvema mesecema našli mrtvega ob bregu neke reke v bližini Sumnera. Obtoženca sta bila 24-letni Roy Bryant in 36-letni J. W. Milan Na procesa, ki je bil pred šestimi tedni v Sumneru, sta bila oba oproščena obtožbe umora, omenjeno razsodišče pa ju je oprostilo tudi obtožbe linčanja. v zvezi s tem je v New Yorku glavni tajnik »Narodnega združenja za napredek temnopoltih ljudi* Roy Wil-kins izjavil, da sklep sodnikov v Leflore «ne predstavlja presenečenja za tistega, ki mu je znano, kako se vodi sodstvo v Mississippiju. Ta sklep dokazuje, da v Mississippiju ni mogoče terjati pravice, vsakikrat ko kak črnec postane žrtev nasilja belega človeka*. Wilkins je dodal: »Ker so sodniki v Mississippiju odločili, da Milan in Bryant nista ugrabila in tudi ne umorila dečka Tilla, kdo je torej izvršil zločin?* Vsem je še živo v spominu tragični dogodek, ki je razburil vso ameriško napredno javnost in je imel velik odmev tudi izven ZDA. 25. avgusta je 14-letni deček Em-met Louis Till skupno s svojim bratrancem odšel iz Clr-caga v bližnjo vas. V neki trgovini, kjer je mislil ku piti žvečilni gumi, je bila tu- di mlada žena Bryanta. Ko jo je Till videl, je od začudenja zažvižgal. Cez tri dni je prišlo zvečer na dom njegovega strica VVrighta pet moških, ki jo ugrabili dečka, čigar truplo so pozneje našli polno ran ob reki. Pozneje so ugotovili, da sta zločin izvršila Bryant in Milan. Bryant, ki je na policiji izjavil, da je deček nadlegoval njegovo ženo, je zanikal da bi bil dečka ugrabil in 'umoril. Oba obtoženca sta se pozneje zagovarjala Prt!“ sodiščem, ki so ga sestavljali izključno belci, in oba sta bi-lr oproščena. Kmalu zatem je dečkov Stari Wright je dopisniku ne-pisma in je moral zapustiti vas ter zbežati , v Chicago Stari Wnght je dopisniku re-kega lista izjavil, da so se neke noči ustavili pred nje-govim posestvom trije tovorni avtomobili polni belcev. Hoteli so ga ugrabiti skupno s člani njegove družine. K sreči je bil pravočasno obveščen in se je umaknil. Vsi so se skrili v bližnje grmovje, kjer so ostali vso noč. Naslednjega dne so se vrnili domov. Skušal je prodati hišo in posestvo, a m uspel Tudi naslednjo noč se_ )e skupno s čleui svoje družine skril v grmovje ob reki in so nato zapustili vas. V državi Mississippi je že prej, in sicer 7. maja, prišlo v vasici Belzoni, kjer skupno živi 4.000 belcev in 2 500 črncev, do linčanja. Žrtev je bil tedanji črnski duhovnik George W. Lee, ki se je postavil po robu belcem, ki ni- so hoteli dovoliti, da bi se črnci udeležili volitev in so jih množično črtali iz volilnih jmenikov. Kmalu zatem so Leeja iz zasedbe ubili s tremi streli. Avtomobil, v katerem se je peljal, se je zaletel ob zid. Med razpravo so bili krivci oproščeni, ker je sodišče »ugotovilo*, da je Lee umrl, «zaradi avtomobilske nesreče*. Iz sodnih spisov v državi Mississippi izhaja, da do sedaj ni bil še noben belec obsojen zaradi umora kakega črnca. Eisenhomer se vrne danes v VVasbington WASHINGTON, 10. — Predsednik Eisenhower bo jutri zapustil bolnišnico in z letalom odpotoval iz Denverja v Washington. Načrte utegne prekrižati samo slabo vreme, kajti metereologi predvidevajo za to noč. da bo snežilo in da utegne sseženje trajati tudi nekaj ani. V Washingiotiu pričakujejo, da bo precejšnja množica pozdravljala predsednika ko se bo po dolgi odsotnosti vrnil v Belo hišo. Na letališču bodo predsedt.ika sprejeli člani vlade, kongresa in diplomatskega zbora. Zopet pred OZN spor zaradi Cipra ATENE, 10. — Grška vlada nocoj objavila izjavo, v katero pravi, da bi utegnila ponovno zahtevati od Združenih narodov, naj obravnavajo ciprsko zadevo. «Grška vlada*, pravi izjava, se pridružuje ciprski zahtevi in si pridržuje pravico čimprej ponovno obrniti se na Združene narode, če ne bo o tem dosežena rešitev*. SZ in Turčija LONDON,' 10. — Moskovski radio je nocoj oddajal besedilo izjav Hruščeva nekemu turškemu novinarju. Hruščev je v svojih izjavah med drugim obtožil Berjo, da je kriv sedanjega stanja odnosov med Sovjetsko zvezo in Turčijo. Hruščev je zlasti izjavil, da je Berja »kršil* prijateljstvo in dobre odnose, ki so prej obstajali med Sovjetsko zvezo in Turčijo, ter je dodal, da je sedaj «naravno», da «se povrnejo k normalnim odnosom* med obema državama. mom, ki ga je v sredo popoldne odobrila komisija za splošne volitve narodne skupščine. Gre v glavnem za načrt, ki določa enak volilni sistem, kakor je bil leta 1951, le da se ukinejo povezave. V praksi bi ta sistem takele deloval: glasovanje o li- stah v okviru departmajev. Lista, ki dobi v tem okviru absolutno večino, dobi vse sedeže. Ce pa nobena lista ne dobi absolutne večine, se sedeži razdelijo na podlagi proporcionalnega sistema. Ce bo v soboto skupščina ta načrt odobrila, se bo moral zopet vrniti v republiški svet, da o njem razpravlja in glasuje. V soboto bodo torej poslanci glasovali ne samo o predčasni določitvi volitev, pač pa o določenem volilnem sistemu. Faure upa, da bo z ukinitvijo povezav v skupščini dobil zadostno večino, da lahko pravočasno razpiše nove volitve. Toda hkrati nastaja nevarnost vladne krize v trenutku važnih mednarodnih razgovorov v Ženevi ter v zelo kočljivi fazi razvoja v Maroku in Alžiru, Vprašanje je tudi, ali bo po odobritvi v narodni skupščini novi načrt odobril tudi republiški svet, ki se je izrekel za drugačen sistem. Skupščina je, kakor je znano; načrt republiškega sveta zavrnila. Faure je postavil vprašanje zaupnice, potem ko je nastala nevarnost notranjih sporov v vladi s predložitvijo načrta socialista Minjoza. S tem načrtom bi bili zadovoljni tudi ljudski republikanci, ki sodelujejo v vladi, močno pa so mu nasprotovali bolj konservativni ministri, ki so baje zagrozili, da bodo odstopili, če ne bo Faure onemogočil socialističnega predloga s postavitvijo vprašanja zaupnice. Na splošno prevladuje v parlamentarnih krogih mnenje, da bo skupščina izglasovala zaupnico vladi. Zatrjuje se, da vlada lahko z gotovostjo računa tudi na glasove komunistov. Vaščan iz Matajurja kaže na višini 105* m na grob, v katerem so 12 let ležala trupla 12 partizanov Gregorčičeve brigade. Prenos posmrtnih ostankov iz tega kraja na vaško pokopališče se je Izvršil S. oktobra. JUGOSLOVANSKI POSLANCI O ODNOSIH Z ITALIJO Kršitev mirovne pogodbe memoranduma in posebnega statuta V Rimu še niso ratificirali sporazuma o Trstu - Odnosi z Avstrijo - Danes bo govoril državni tajnik Koča Popovič Ben Jusef sprejel novega rezidenta SA1NT GERMAIN LAYE, 10. nov. — Novi francoski rezident v Maroku Andre Du-bois se je danes razgovarjal s sultanom Ben Jusefom. Po razgovoru je sultan izjavil, da je zadc^oljen, ker se je sestal z novim j-ezidentom zaradi izredno važnega dejstva, rta novi rezident začenja novo politiko v Maroku. To poli-tiko opredeljuje objavljena izjeva, da bo Maroko krenil na pot neodvisnosti na podlagi ustavne monarhije v okviru medsebojnih vezi s Francijo, k jih bosta določili ob strani Iz Casablance poročajo medtem o novih atentatih. Sinoči je bilo v mestu šest atentatov, pri katerih so bili 4 mrtvi. 2 pa ranjena. V prvih sedmih dneh tega meseca je bilo v Maroku ubitih 28 ljudi, 59 pa ranjenih. Izvršenih je bilo 23 bombnih atentatov in 21 drugih sabotažnih dejanj. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Zvezna skupščina je danes poleg drugih zakonskih predlogov odobrila tudi predlog zakona o ratifikaciji državne pogodbe z Avstrijo in sporazum med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi medsebojnih obveznosti gospodarskega in finančnega značaja, ki izhajajo iz mirovne pogodbe z Italijo. V diskusiji v zunanjepolitičnem odboru zvezne ljudsko skupščine o finančnem sporazumu z Italijo so ljudski poslanci govorili tudi o splošnih jugoslovansko-italijanskih odnosih in ugotovili, da Itali-ja ne izvaja nekaterih določil memoranduma o Trstu, zlasti tistih, ki se nanašajo na manjšinske pravice. Poslanec Josip Sestan Je Izjavil, da kaže, da se italijanska vlada izogiba izvrševanju prevzetih obveznosti. Sestan Je opozoril na proces proti bivšim partizanom, na težave, ki Jih iinajo v Trstu slovenske šole, učitelji in profesorji itd. Vida Tomšič Je predlagala, naj odbor zahteva od državnega tajništva za zunanje za deve, naj poda poročilo o izvajanju mirovne pogodbe in tržaškega sporazuma v Italiji. Prav tako Je opozorila na proces proti bivšim partizanom in ugotovila, da gre tu za nedvomno kršitev člena 16 mirovne pogodbe. «Ni odveč, Je poudarila Vida Tomšič, da se poudari nezadovoljstvo naše Iavnosti in podčrta, da imamo ;ršitev mirovne pogodbe za element, ki bo ohranjal v napetem stanju vse naše medsebojne odnose. Mi želimo, da bi sporazum o manjšinskem vprašanju postal most med Jugoslavijo in Italijo,« Je poudarila Vida Tomšič. Zastopnik Zveznega izvršnega sveta dr. Milan Bartoš Je v zvezi s tem izjavil, da Jugoslavija zahteva od Italije, da spoštuje mirovno pogodbo in ostale sporazume. Dr. Bartoš Jr poudaril, da bi po posebnem statutu, ki Je bil priložen tržaškemu sporazumu, morali uživati tržaški Slovenci vse pravice kot Italijani v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je že davno ratificirala ta sporazum, medtem ko v Italiji še vedno čakajo na ratifikacijo. V diskusiji o predlogu ra-kona o ratifikaciji državne pogodbe o vzpostavitvi svobodne in neodvisne Avstrije je zastopnik zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič v zveznem svetu poudaril, da pristop Jugoslavije k pogodbi tudi s formalno-pravne strani obeležuje razdobje prijateljskih in dobrih sosednih odnosov, ki so se po drugi svetovni vojni razvijali med obema državama. Zekovič je izrazil prepričanje, da se bodo odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo tudi v prihodnje ugodno razvijali v korist obeh držav. Zvezna skupščina se bo sestala jutri popoldne na skupno sejo, na kateri bo govoril državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič o zunanji politiki Jugoslavije. B. B. je po uspešnem zdravljenju na Brionih nocoj vrnil v Beograd. Tito zopet v Beogradu BEOGRAD, 10. — Predsednik republike maršal Tito se Pekinška opera na gostovanju v FLRJ BEOGRAD, 10. — 14. novembra po prispela na gostovanje v Jugoslavijo po uspeli turneji v Franciji, Italiji, Švici. Belgiji in Finski pekinšha državna opera. Kitajski umetniki bodo nastopili v Beogradu, na Reki, v Sarajevu, Skop-Iju, Zagrebu in Ljubljani. Diplomatski odnosi med Burmo in Poljsko RANGUN, 10. — Uradno javljajo, da sta burmanska in poljska vlada sklenili izmenjati diplomatske predstavnike, ki bodo imeli čin izrednih odposlancev in opolnomočenih ministrov. Poročilo pravi, da je ta sklep izraz želje po «o-krepitvi medsebojnih prijateljskih odnosov in prispevanju k normalizaciji mednarodnih odnosov*. Iz Novega Delhija pa potrjujejo, da se bo burmanski ministrski predsednik U Nu ustavil v Novem Delhiju 15. novembra med svojim povratkom iz SZ. LONDON, 10. — Britanski ministrski predsednik Eden je sporočil spodnji zbornici da se bodo ministrski predsedniki držav Britanske skupnosti sestali 27. junija prihodnjega leta v Londonu. KAIRO, 10. — Politični odbor Arabske lige je na svoji včerajšnji seji razpravljal o angleški okupaciji oaze Bu-raimi. Prihodnja seja bo v soboto. Mseik norveške vlade na obisku v Moskvi MOSKVA, 10. — Norveški ministrski predsednik Einar Gerhardsen je prišel danes z letalom v Moskvo. Na letališču ga je sprejel maršal Bul-ganin. V Moskvi bo ostal do 16. novembra (ko bosta Bul-ganin in Hruščev odpotovala v Indijo, Burmo in Afganistan), nato pa bo obiskal številne kraje Sovjetske zveze ter se bo vrnil na Norveško 22. novembra. Gernardsen je še pred odhodom iz domovine izjavil, da se med svojim bivanjem v Moskvi ne bo razgovarjal o vprašanjih, ki se tičejo Norveške in Sovjetske zveze, vendar pa domnevajo, da bo prisostvoval podpisu nove triletne pogodbe, na podlagi katere se Norveška obvezuje dobaviti Sovjetski zvezi približno 50-000 ton slanikov letno v zameno za enako količino žita. Hesporazum o ustavnih sodnikih in možnost razpustitve pariamenta Stranke vladne Koalicije zahtevajo zase tri ustavne sodnike, sporazum o ostalih dveh pa naj bi dosegla opozicija med seboj - Solniki grozijo z novo stavko, če jim vlada ne ugodi (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Le še štiri dni je do skupne seje poslanske zbornice m senata, na kateri bi morali^ izvoliti pet sodnikov ustavnega' sodišča. Pomanjkanje sporazuma med strankami š« vedno ustvarja nevarnost, da se bo tudi ta seja — tretja po vrsti — končala brez uspeha. Obenem pa se slišijo glasovi, da bo predsednik republike Gronchi v tem primeru poslal obema domoma parlamenta poslanico, v kateri bo opozoril na njuno nalogo, da zadostita zahtevam ustave, in v nasprotnem primeru razpustil parlament, torej nove volitve. Danes zvečer sta se sestala odbora demokristjanskih skupin v poslanski zbornici in senatu in razpravljala o volitvah sodnikov ustavnega sodišča. Po govoru političnega tajnika stranke Fanfanija in po krajši debati so zborovalci sklenili, da pritičejo skupinam parlamentarne večine trije ustavni sodniki, opoziciji pa dva, in da je stvar opozicije, da se dogovori o teh dveh kandidaturah. O istem vprašanju so danes razpravljali tudi parlamentarci PSDI. Poročal je glavni tajnik stranke Matteotti, v diskusijo pa sta posegla tudi Sara-gat in Vigorelli. Socialdemokratski poslanci in senatorji so sprejeli resolucijo, ki tudi PEKING, 10. — Pekinški radio je sporočal, da je predsednik republike Maocetung sklenil razpisati leta 1956 državno posojilo 240 milijonov doiarjev za gospodarski razvoj Kitajske. Posojilo bo vračljivo v desetih letih, letne obresti pa bodo štiri od sto. strani priznali zakonitost zahteve, da bi bil med izvoljenimi sodniki tudi eden, ki bi izražal mnenje strank laične demokracije*. Parlamentarni skupini PNM sta imeli skupno sejo, po kate. r. je bilo izdano, poročilo, ki pravi, da so se demokristjani odpovedali v svoji vlogi večinske stranke in da nudi torej sedanji položaj v parla-rr entu tri možne iež tve: 1. sporazum med sredino in desnico, »kot zahtevajo imeiesi države*. 2, nadaljnji razvoj »že začetega odprtja na levo ki je nasprotno interesom in volji naroda*. 3. sporazum, med vsemi strankami če ie to mogoče. Monarhisti pozivajo demokristjane, naj «se zavejo svoje odgovornosti*, naj torej z drugimi besedami pristanejo na sicer dokaj šibko koalicijo, predvideno v prvi točki. Senatorji in parlamentarci MSI pa so izglasovali resolucijo, v kateri poudarjajo svoje nepopustljivo nasprotovanje izvolitvi komunističnega kandidata. Neofašisti zatrjujejo, da je pet ustavnih sodnikov mogoče izvoliti tudi brez glasov levice. Doslej manjka torej samo še mnenje levice. Današnja »Unita* objavlja sicer To-, gliattijevo izjavo, ki pa se !zdi že nekoliko zastarela po poudarja, da pripadajo večin, !££?lu<,11P?J0!vli tri sodniška mesta, medtem ko naj se opozicija sporazume o ostalih treh Poslancu Simo-niniju je bilo poverjeno, nat se dogovori z ostalimi manjšimi strankami centra o skupnem kandidatu. Manj ostro, pa vendar isto ložaj zelo zapletel. Opozicij- ski kandidati so trije — komunistični socialistični in monarhistični. Kdo se naj odpove? In drugič; če glasujejo neofašisti pioti komunističnemu kandidatu. desničarski kandidat ne more dobiti večine. Demokristjansko stališče, ki ga -je predlagal Fanfam. ni nič drugega kot nadaljevanje taktike neodločnosti, kot izraz strahu pred zavzemanjem določnega političnega stališča. S sporazumom z levico je izvolitev ustavnili sodnik-ov mogoča, s sporazumom z desnico pa je spričo stališča MSI nemogoča. Toda Fanfan-i ima očitno rajši, da do izvolitve ne pride, kot pa da bi se moral odločiti na to ali ono stran- Obenem se govori, da je Fanfani sondiral teren pri socialistih, ali ne bi bili pripravljeni odpovedati se svoji kandidaturi. Seveda je veliko vprašanje ali bo levica pristala na takšno žrtev, samo da bi omogočila Fanfaniju nadaljnje nihanje brez odločitve. Se pred kratkim bi se ta možnost zdela povsem izključena — danes pa ne več tako. Predstavniki šolske fronte nameravajo obiskati Gronchi-ja in mu izraziti svoje nezadovoljstvo, ker vlada noče pristati na njihove zahteve. Gronchi jih bo verjetno sprejel šele prihodnji teden. Medlem pa solniki grozijo z novo stavko, za katero pravijo, da bi bila neizbežna, če ni vlada še nadalje odklanjala njihove zahteve. novanj po načrtu INA-Casa. Poslanska zbornica je nada. ljevala diskusijo o konvenciji o statusu čet NATO v Italiji, Poslanec Napolitano (KPI) j« povedal, da stane Italijo a-tlantska politika v prvih pa-tih letih 2.112 milijard lir. A. P. Atomski poizkusi v SZ LONDON, 10. — Britansko ministrstvo za obrambo je nocoj javilo, da je Sovjetska zveza nedavno napravila nov poizkus v okviru nuklearnih eksplozij za leto 1955. Ameriška komisija za atomsko silo je v avgustu sporočila, da je Sovjetska zveza začela z novo vrsto atomskih poizkusov. v seDtembru pa je ista komisija poročala o novi a-tomski eksploziji v Sovjetski zvezi in pripomnila, da izhaja, da se poizkusi nadaljujejo. Togliatti je dejal, da je KPI mnenja, da ji pritiče predstavnik v ustavnem sodišču, da pa ne postavlja veta proti izvolitvi nobenega drugega kandidata, ne bo pa vo- | Senat je danes sprejel dva lila za kandidate ^ strank, ki zakona; prvi o pooblastilu v!a_ ne bi podpirale njene kandi- stališče je zavzel izvršni od-1 dature bor PRI. ki je izrazil upanje. Toda po današnjem stali-«da bodo z vseh političnih | šču demokristjanov se je po- di za pet let glede višine prispevkov za spopolnitev zaslužka industrijskih delavcev drugi pa o gradnji ljudskih sta- Žrtve orkanov v ZDA MIAMI, 10. — Letošnji orkani v ZDa so povzročili 1600 smrtnih žrtev ter dve milijardi in pol dolarjev škode. Enajst orkanov izredne jakosti je uničilo cela področja v vzhodnih in južnih ameriških državah. WASHINGTOn7" 10. — Ameriško državno tajništvo je odklonilo izdajo vstopnega vizumu devetim sovjetskim kmetijskim strokovnjakom, ki so želeli priti na študijsko potovanje v ZDA. Zatrjujejo, da so sovjetske oblasti zaprosile prejšnji teden in da se zdi ameriškim oblastem čas prekratek za organizacijo obiska. UPOM I» »HI I>MKV1 Na današnji dan je bi! leta 1855 rojen Stevan Sremac, srbski pisatelj. Danes, PETEK H. MartlnKS«57 m zaton* <* Sonce vzide ob ML, 943 Lun* 16.40. Dolžina- ****: -0b 14.91. vzide ob 3.48 ib za mor» Jutri, SOBOTA 13. povc _ SE o VPRAŠANJU vodstva trgovinske zbornice Pred skorajšnjim imenovanjem novega predsednika trgovinske zbornice? Na osnovi zaenkrat še veljavnega zakona naj bi vladni generalni komisar imenoval tudi predsednike sekcij in člane konzulte Vprašanje predsedstva trgovinske zbornice se po vsej verjetnosti bliža nagli rešitvi. V tržaških gospodarskih krogih se pričakuje, da bo vladni generalni komisar v prihodnjih dneh — morda celo še ta teden — imenoval novega predsednika trgovinske zbornice, predsednike sekcij in ostale člane konzulte. Vladni generalni komisar bo imenoval novo predsedstvo na osnovi zakona, ki predvideva, da mora imenovati člane trgovinske zbornice prefekt, katerega funkcije izvršuje v Trstu vladni generalni komisar. Do imenovanja bo prišlo po posvetovanju z direktorjem oddelka za industrijo in trgovino. Istočasno se predvideva tudi razširitev predsedstva trgovinske zbornice za tri člane in to predstavniki obrtništva, male industrije in trgovine na drobno. Nič se ne ve, kaj bo z imenovanjem zastopnika neposrednih kmetovalcev v novo predsedstvo trgovinske zbornice. To vprašanje pa je izredno pereče in sta na njega v začetku oktobra v pismi vladnemu generalnemu komisariatu že opozorili Kmečka zveza in Slovenska gospo-darsko-kulturna zveza. Pismo Kmečke zveze opozarja, da je bil z upravnim ukazom št. 80 z dne 1. marca tega leta raztegnjen na Tržaško ozemlje zakon št. 560 izdan 12 julija 1951, ki predvide- va da je v predsedstvu zbornice zastopan tudi predstavnik neposrednih obdelovalcev. Znano je, da je velika večina kmetovalcev na Tržaškem slovenske narodnosti in da velika večina tržaških kmetovalcev kljub zgoraj o-menjenemu zakonu še vedno ni zastopana v trgovinski zbornici. To dejstvo je poudarila Slovenska gospndar-sko-kulturna zveza, ki v pismu generalnemu komisarju opozarja na člen 2. Posebnega statuta, ki določa, da morajo biti v javnih funkcijah in upravnih mestih Slovenci pravično zastopani. Prav tako se še vedno ne ve. kdo bo novi predsednik trgovinske zbornice. Po go-voricah iz republikanskih vrst, naj bi to bil znanstvenik.’ ki je po svojem ugledu in položaju iznad vseh zakulisnih borb in manevrov. Vendar pa se zdi na osnovi ve- sti iz pristojnih virov taka1 ljeni. rešitev kaj malo verjetna. Najbrž ne bodo imenovali novega predsednika iz vrst in-dustrijcev, veletrgovcev ali pomorščakov, ker so tovrstni kandidati naleteli na prehud odpor malih in srednjih operaterjev, temveč bo novi predsednik na osnovi kompromisnega predloga človek, ki zastopa interese italijanskih veleposestnikov. Zaradi nejasnosti pri imenovanju novega predsednika (ki naj bi bil demokristjan) je zaenkrat težko izreči sodbo o predvidenem ukrepu komisariata. Prav gotovo pa bo do tega ukrepa prišlo na osnovi izredno ostrih protestov velike večine tržaških operaterjev proti dosedanjemu vodstvu zbornice in njenemu delovanju. Ti protesti so priš'i naibolj do izraza z ostavko nad 50 članov konzulte zbornice. med katerimi so (rije člani predsedstva zbornice, dva predsednika sekcij in 5 podpredsednikov sekcij. Govori se tudi. da so med člani, ki so podpisali seznam o odstopu vidni sindikalni funkcionarji, član občinskega sveta in člani vladnih strank. Generalni vladni komisar se je lahko v številnih razgovorih. katere le ime’ v zadnun dneh s predstavniki tržaških gospodarskih krogoii, jasno prepričal o razpoloženju teh krogov do zborničnega vodstva in ne bo mogel več dolgo držati uradnega molka, zaradi česar je bližnja rešitev skoro nujna. Vodstvo PRT pa je o tem vprašanju končno le izdalo uradno izjavo, v kateri sicer govori o potrebi sodelovanja med strankami vladne večine tudi plede vprašanja trgovinske zbornice, vendar izraža mnenje, da je treba vodstvo zbornice obnoviti. PRI se torej po dolgem molku pridružuje onim tržaškim gospodarskim krogom, ki so to zamenjavo odločno zahtevali. Pismo avstr. kanc'erja predsedniku trž. velesejma Zvezni avstrijski kancler Julius Raah je pAstal predsedniku tržaškega velesejma pismo, v katerem poudarja interes Avstrije za gospodarske stike s Trstom in tržaškim velesejmom in zagotavlja, da bo napravil vse zato. da bi bili gospodarski odnosi okrep- StSTA NIK KMIČKE V KDAJ BO REŠENO VPRAŠANJE rekviriranih zemljišč na Hudoletu Za zastopstvo slovenskih kmetovalcev v ustanovah, ki se bavijo s kmetijstvom-Vprašanja kmečkega gospodarstva Pismo avstrijskega koncler-ja je prišlo kot odgovor na osebni obisk predsednika velesejma in njegovega podrobnega pismenega poročila o načrtih za letošnjo ureditev velesejma. Pismo Delavske zveze vladn. komisarju dr. Palamari Delavska zveza je poslala vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari pismo, v katerem ga opozarja, da se je prejšnja leta že v oktobru u-stanovil odbor za zimsko pomoč, medtem ko ni letos še nič slišati o tem. Pismo poziva dr. Palamaro, naj poskrbi za ustanovitev odbora. Mešana komisija v Vidmu nadaljuje s svojim delom Stalna mešana komisija, ki urejuje razna vprašanja v zvezi z malim obmejnim prometom, je včeraj nadaljevala delo. Delegaciji sta se sestali najprej zjutraj ob 9. uri in se dogovorili, da bosta obravnavali razne probleme v dveh ločenih oddelkih. To pa zaradi tega, da se pospeši delo. Dopoldanski sestanek je trajal do 12. ure, popoldanski pa od 16. do 20. ure. Zvedelo se je, da vlada na zasedanju stalne mešane komisije v Vidmu dobro, konstruktivno vzdušje in se zato pričakuje, da bo komisija vsa vprašanja pozitivno rešila, predvsem v korist obmejnega prebivalstva. Sefa obeh delegacij se bosta sestala zopet danes ob 9. uri, eno uro kasneje Pa se bodo sestali vsi člani komisije. Predvidevajo, da bo videmsko zasedanje zaključeno v soboto ali najkasneje v ponedeljek. IZ ZADNJE ŠTEVILKE LISTA «LA ZONA FRANCA« Mesini ml Im l* za proštu cnnu za široko akcijo t/seh včlanjenih ustanov Odbor se bo poslužil vseh zakonitih sredstev, tudi takih, ki jih doslej še niso uporabili, da se končno uresničijo težnje tržaškega prebivalstva Skupščina suspendiranih delavcev V ponedeljek ob 10. uri bo na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta št. 2 skupščina suspendiranih delavcev CRDA. Ob obletnici ustanovitve odbora za prosto cono <20. oktobra 1954) je odbor zavzel odločno stališče proti zavlačevanju rešitve tega za tržaško gospodarstvo tako važnega vprašanja in je objavil v listu «La Zona Franca* svoje uradno stališče, v katerem poudarja, da že vsi vedo, tako v Trstu kot v Rimu, da je zahteva po izključitvi tržaškega področja iz državne carinske meje izključno gospodarskega značaja in da je delovanje odbora slonelo samo na gospodarskih interesih mesta. Dalje je rečeno, da so nekateri krogi hoteli zavirati delovanje odbora za prosto cono z navadnim obrekovanjem in s političnim izsiljevanjem. Odbor za prosto NEZASLIŠAN ukrep ravnateljstva ladjedelniee sv.marka Suspenzija člana tovarniškega odbora ker je govoril na proslavi za padlimi delavci Podjetje Felszegi/ lun;c znižati akordne dodatke - Protestna skupščina delavcev Aquile - Odpust 32 delavcev v prekvalifikacijskih tečajik Sinoči jo bil v Lonjerju sestanek Kmečke zveze, katerega se je udeležilo večje število domačih kmetovalcev. Na sestanku so se pogovorili o perečih vprašanjih našega kmečkega gospodarstva in o vaških zadevah. Tajnik KZ je predvsem na kratko opisal nove razmere, v katerih se je znašlo naše splošno gospodarstvo in s tem tudi kmetijstvo. Upoštevati je treba sedanje stanje in nove politične razmere ter ukreniti vse potrebno, da bomo temu kos in da bomo napredovali. Pri tem je tajnik KZ omenil londonski sporazum in zlasti nekatere določbe memoranduma. Kar se izrecno tiče n. pr. našega kmečkega prebivalstva, ki je skoraj stoodstotno slovensko narodnosti, niso oblasti še ničesar ukrenile, da bi slovenski kmečki živelj imel svoje zastopnike v raznih ustanovah. ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V tem je dvojna krivica, ker naši kmetje niso glede tega upoštevam, ne kot kmetje ne kot Slovenci. Pri Kmetijskem nadzorništvu na pr. ni nobenega slovenskega nameščenca, en in edini slovenski strokovnjak pa je tani le dodeljen. Glede zastopstva kmetov v Zbornici za trgovino. industrijo in kmetijstvo pa je tajnik KZ dejal, da je KZ že večkrat zahtevala, na: tukajšnje kmetijstvo v omenjeni zbornici zastopa človek, ki je od tu doma in je tesno povezan z našim kmečkim gospodarstvom. O strokovnih večernih tečajih pa je poudaril. da imajo naši kmetje vso pravico, da so taki tečaji v slovenščini in da odklanjajo italijanska predavanja v sloven-skih va*eh. Nobeno opraviči-lo glede pomanjkanja strokovnih moči ne drži. ker je strokovnjakov. ki bi jih Kmetijsko nadzormstvo lahko zaposlilo za take tečaje pri nas dovolj. Na račun Kmetijskega nadzorništva pa je slišati z več krajev pritožbe, da m pravih in zadostnih stikov med to ustanovo in kmeti Dr. Oblak, ki se je tudi udeležil sestanka, je na kratko omenil naloge našega kmečkega življa, vse skupnosti in vsakega posameznika če hočemo ostati pri življenju in naprednosti. Poudaril je, da so predvsem potrebne vztrajnost, samozavest in enotnost, na drugi strani pa je treba usmeriti nase kmečko gospodarstvo tako, da bomo izkoristili vse nam jih nudi, z racionalnim in intenzivnim obdelovanjem zemlje, z uporabo strojev, gnojil itd. V razgovoru, ki je sledil, so prisotni omenili nekaj perečih problemov, ki se tičejo njihove vasi. so pa velike važnosti tudi za vse naše področje; vprašanje poljskih čuvajev, ki ga naši kmetje zelo občutijo, vprašanje ureditve zemljiške knjige, ki dela vsem preglavice, plačilo vojne škode itd. V Lonjerju pa je najbolj občutena zadeva o rekvirira-nem zemljišču na Hudoletu. O tem je bilo že mnogo govora/ Lonjercem se pa še vedno godi huda krivica. Rekviziclj* obširne površine zemljišča, kjer so imeii najlepše travnike in pašnike, je kvarno vplivala predvsem na živinorejo. Po odhodu okupacijskih čet je bilo zemljišče derekvirira-no, nato pa so ga spet dober'del, kjer je znano igrišče golfa, rekvirirali za «vojaške potrebe*. Prizadeti zahtevajo, da oblasti derekvirirajo zemljišče, da plačajo odškodnino za povzročeno škodo in, če kdo hoče uporabljati igrišče, naj se dogovori z lastniki ter plača primerno najemnino. O tej zadevi bodo prizadeti kmetje te dni poslali generalnemu vladnemu komisarju pismeno vlogo s podpisi in svojimi zahtevami. O zadevi, ki je velike važnosti. bomo v kratkem ponovno in podrobno še pisali. Neroden padec S prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh so včeraj zaradi omotičnega stanja in podplutbe na desni strani čela sprejeli na II. kirurškem oddelku 32-letno Josipino Masič por Mally iz Ul. G. Gozzi 5. ki je izjavila, da je malo prej v ambulanti ljudskega prenočišča nerodno padla Prometna nesreča V trenutku ko je 68-letni upokojenec Gabrijel Riegler iz Ul, Gatteri 5 stopil iz hiše in ’se napotil čez cesto, se jr vanj zaletel s svojim tovornikom «Fiat» 51-letni Giordano Faidutti iz Ul Cancellieri. ki je tedaj privozil mimo. Rieglerja so morali odpeljati v bolnišnico, kjer pa so mu samo izprali razne rane in praske ria nosu ter ga nato _________ s priporočilom nekajdnevnega možnosti, ki 1 počitka odslovili. V ladjedelnici se je pripetilo včeraj nezaslišano dejanje. Ko je prišel včeraj zjutraj član tovarniškega odbora Fon-tanot na delo. so mu sporočili, da ga je ravnateljstvo za tri dni kazensko suspendiralo z dela, in sicer ker je dan prej s kratkim nagovorom proslavil spomin padlih delavcev ladjedelnice. Proslava bi morala biti že v ponedeljek, ravnateljstvo pa je dejalo; naj jo odložijo na sredo, Sele nekaj minut predpoldne je neki čuvaj sporočil tovarniškemu odboru, da ravnateljstvo ne dovoli na proslavi nobenega govora, kar je praktično pomenilo prepoved dostojne proslave. Medtem pa so se delavci že začeli zbirati na kraju, kjer je vzidana ptošča ,y spomtrv. padlih. Fon-tanot Je spričo dejstva, da so bili delavci že zbrani, proslavil s krglkim govprom^pomin padlih kljub prepovedi ravnateljstva. Vest o tem nedopustnem ravnanju ravnateljstva CRDA je razburila vse delavstvo. Delavci v Tržaškem arzenalu so takoj sprejeli protestno resolucijo in obsodili žalitev spomina padlih in suspenzijo člana tovarniškega odbora Sv. Marka. • • • Na ravnateljstvu ladjedelnice Felszegy v Miljah je bil včeraj sestanek predstavnikov podjetja, tovarniškega odbora in sindikatov. Ravnateljstvo je izjavilo, da bo 17. novembra preuredilo akordne tarre, češ da ne more kriti visokih proizvodnih stroškov. Hkrati pa je izjavilo, da ne bodo delavci s preureditvijo tarif nič prizadeti, kar seveda ni res Sindikati so namreč izračunali, da bi nekateri delavci s to preureditvijo zgubili kar 7.000 lir prejemka na mesec, drugi pa manj. Vsekakor bi nove tarife pomenile za vse korak nazaj. Ravnateljstvo Felszegy jc to pot ravnalo kakor svoj čas inž. Pacchiarini z varilci CRDA. S tem ravnanjem ie prekršilo vse sporazume, ker bi se moralo glede vsake spremembe na vsak način prej pogajati s člani tovarniškega odbora. Zaradi tega so vsi delavci že predvčerajšnjim prenehali opravljati nadure in zapuščajo ladjedelnico že ob 16.30. V kratkem pa se bodo delavci sestali na skupščini, da se pomenijo o nadaljnji akciji. * * * Po več tednih je ravnateljstvo rafinerije Auqila končno odgovorilo na zahteve tovarniškega odbora. Predvsem je poudarilo, da sploh ne mara razpravljati o obtožbi vmešavanja v volitve tovarniškega odbora. Kar se tiče zahteve po plačilu doklade za menzo in nagrade «craCking» je zahtevalo, naj tovarniški odbor predloži pismeno zahtevo in naj jo obrazloži, češ da je ravnateljstvu ta argument neznan. Delavci Aquile so na skupščini, ko, jso zvedeli za ta odgovor, ogorčeno protestirali ter dejali, da se ravnateljstvo norčuje iz njih. Dejali so, da so pripravljeni podpreti švoj protest tudi s stavkovno akcijo. • * • V prekvalifikacijskih tečajih, ki imajo svoj sedež pri Sv. Soboti, so odpustili 32 delavcev. najetih ha določen rok. Sindikati so se tem odpustom uprli predvsem zato, ker se zdi, da nameravajo pristojne oblasti meseca decembra sploh razpustiti prekvalifikacijske tečaje. To bi seveda bilo v nasprotju z obljubami vladnega generalnega komisarja dr. Pa-lamare. ki je svoj čas zagotovil, da so na razpolago sredstva za ohranitev tečajev vsaj do konca junija. Danes bo ob 17.30 skupščina delavcev prekvalifikacijskih tečajev v prostorih Delavske zveze v Ul. Zonta št. 2. O Delavska zveza poziva delavce rekvalifikacijskih tečajev na sestanek, ki bo danes ob 17.30 na sedežu Zveze v Ul. Zonta 2. Na sestanku bodo obravnavali vprašanje nevarnosti novih odpustov. stavnika. Delavska zveza je dobila 91 glasov (na prejšnjih volitvah 86), Delavska zbor-nica pa 137 glasov (prej 126). Prihodnji torek seja obč. svela Seja tržaškega občinskega sveta bo v torek 15. novembra ob 18. uri. Svetovalci bodo nadaljevali z razpravo o vprašanjih, ki so postavljena na dnevni red jesenskega zasedanja. Volitve v podjetju Veneziani V tovarni barv Veneziani so bile včeraj volitve tovarniškega odbora. Stanje je ostalo nespremenjeno, ker sta obe sindikalni organizaciji ohranili isto število predstavnikov, in sicer Delavska zbornica dva. Delavska zveza pa enega pred- ZOPET PRIMER SAMOMORA S skokom skozi okno si je vzela življenje 85-letne starke, ki je že dalj česa bolehale, je napravile konec svojemu trpljenju 90-letnemu upokojencu, ki si je predvčerajšnjim prostovoljno izbral smrt s skokom skozi okno, je včeraj zjutraj c.koli 7. ure sledila v smrt 85-letna Matilda Drago vd. Orso iz Ul. Petronio 11, kjer je stanovala s svoj1™ 54-let-nim sinom Mariom. Zenska, ki je dali časa bolehala, je že večkrat omenila, da bi jo prostovoljna smrt rešila nadaljnjega trpljenja in včeraj je svoj načrt tudi izvedla Njen sin je okoli 7. ure slišal majhen ropot v materini sobi, a je misM, da je komaj vstala in da >e oblači. Trenutek zatem pa se je domislil, da lahko mati napravi kak nepremišljen korak, zaradi česar je stopil v spalnico, kjer je opazil mater stoječo na oknu tik pred skokom v globino- S krikom je hotel mater opozoriti, naj ne skoči, a J« bil° že prepozno: starka se je spustila v globino in po padcu z 8 metrov višine je nepremično obležala na tleh. , ... Po telefonskem obvestilu so prišli na mesto zdravnik Rdečega križa in bolničarji a ženski niso mogli več pomagati, ker je medtem že izdihnila. Njeno tuplo so kasneje odpe- ljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Sestanek sveta DZ Danes ob 18. uri se sestane glavni svet Delavske zveze, ki bo obravnaval razna organizacijska vprašanja. 8. občni »bor PD (S. Škamperle# Včeraj je bil 8. redni of>(ni zbor prosvetnega društva «Slavko Škamperle* od Sv Ivana. Na občnem zboru je. predsednik društva Milko Skrap podal obširno poročilo o štiriletnem delovanju društva in pri tem omenil velike. tetave, katere je prizadela društvu resolucija Kominjor-ma, in zlasti potig edinega društvenega prostora lesene barake na stadionu ePrvi maj», kjer je zgorela tudi društvena ipiovina v vrednosti več kot 1 milijon lir. Kljub temu pa društvo ni bilo neaktivno, saj je redno deloval in nastopal pevski zbor, pa tudi dramska skupina je imela več predstav. Tajnica društva Anica Udovič je nato še podrobneje opisala de. lovanje društva in med drugim omenila, da je društvo priredilo 9 izletov in veličastno proslavo 100-letnice slovenske Šole pri Sv. Ivanu. Sledila so še poročila drugih odbornikov ter volitve novega odbora■ Za predsednika je bil izvoljen Darko Sva b in za tajnico Anica Udovič. Oprostilna razsodba v postopku proti Colliju Včeraj je tajništvo lista «11 Lavoratore* izdalo pojasnilo v zvezi z oprostilno razsodbo v postopku proti ravnatelju lista Mariu Colliju, obtoženemu žalitve vlade. Collija je državni pravdnik prijavil porotnemu sodišču pod obtožbo žalitve ustavnih ustanov, in sicer vlade, zaradi članka »Komunisti in demokratične svoboščine*, objavljenega 18. aprila 1955. Collija so pozvali, naj se 18. novembra prijavi na zaslišanje pred porotnim sodiščem. Zagovornik Pogassi je zahteval, naj se izreče pred razpravo oprostilna razsodba, ker ni sodišče zahtevalo od ministrstva za sodstvo pooblastila za sodni postopek, kot določa člen 313 kazenskega zakonika. coni izjavlja, da je pripravljen upreti se vsakemu nasilju in zaključuje: «Ce bodo nadaljevali z varanjem triaškega prebivalstva; če v prihodnjih tednih ne bodo prenehali z dosedanjo enostransko, zavlačevalno, varljivo taktiko, ki ne more dovesti do nobenih pozitivnih zaključkov in če ne bodo proglasili Trst za popolno carine prosto področje, ki ga zahteva ie 30 let, bo gibanje za prosto cono začelo akcijo z vsemi zakonitimi sredstvi, ki jih še ni izkoristilo. Poseglo bo po vseh sredstvih, tudi na političnem področju, da razbija sedanje varljivo ozračje, zahrbtnost in monopolistični egoizem...» Gornja izjava je zelo važna in dokazuje, da so se predstavniki vseh gospodarskih, političnih, kultifrnih in drugih ustanov, ki so zastopane v odboru za prosto cono in ki predstavljajo ogromno večino prebivalstva, že sporazumeli za obširno akcijo, ki naj zajame vse te ustanove in organizacije in hkrati tudi skoraj vse prebivalstvo. Da bo odbor za prosto cono zavzel tako stališče, je bilo pričakovati, ker bi v nasprotnem primeru ne mogli več molčati, kaj ta odbor dela in kaj misli ukreniti v zvezi z zavlačevanjem ustanovitve tržaške proste cone. Kar pa je v izjavi najvažnejše, je to, da odbor za prosto cono ne zahteva samo objavo rezultatov medministrske komisije, ki je v Trstu proučevala vprašanje ustanovitve proste cone in ki bi lahko bila tudi negativna za tržaško gospodarstvo, ampak izrecno poudarja zahtevo, da morajo v prihodnjih tednih proglasiti integralno prosto cono na tržaškem področju. Zato smo prepričani, da se bodo vse ustanove, stranke in organizacije, ki so zastopane v odboru za prosto cono, odločno postavile na stran odbora in skupno z njim sodelovale v vseh akcijah, ki jih bo odbor pripravil v obrambo interesov mesta in za u-stanovitev integralne proste cone. List «La Zona Franca*, ki objavlja omenjeno izjavo, objavlja tudi uvodnik pod naslovom «Eno leto*, v katerem ugotavlja, da je zastava proste cone postala zastava zahtev ljudskih množic proti egoizmu in proti nedelavnosti ozkih kapitalističnih krogov, ki so že leta in leta zastrupljeni od širokosrčne politike finančnih podpor in so okameneli v krivičnih in nezasluženih privilegijih. Danes že skoraj vsi priznavajo, da je treba preurediti vodilne organe mestnega gospodarstva, da bodo odgovarjali zahtevam vseh gospodarskih kategorij in celotnega mesta. Ce je danes trgovinska zbornica na poti, da ne bo več fevd ozke oligarhije; če ozki industrijski krogi, ki jih podpirajo z javnim denarjem davkoplačevalcev vidijo, da jim grozi, da bodo zgubili vodstvo nad mestnim gospodarstvom. je to brez dvoma tudi zasluga borbe za prosto cono. List dalje ugotavlja, da je treba priznati ideji za prosto cono zaslugo, če je prišlo do uresničenja programa združitve vseh Tržačanov ne glede na njihovo politično ali narodnostno pripadnost. Prosta cona je bila najbolj široka osnova, na kateri so se znašli vsi pošteni Tržačani. Na njej so se znašli demokristjani, komunisti, socialisti in misini; trgovci in obrtniki so si postavili enake perspektive; enake nade imajo Italijani in narodnostna manjšina. Iz te tržaške skupnosti, poudarja list, so ostali samo predstavniki osebnega egoizma. Stališče odbora za prosto cono in lista «La Zona Franca* je brez dvoma tudi stališče vseh onih, ki so se kot mi, vsa povojna leta in tudi v tem prvem letu nove civilne uprave na našem področju, borili za uresničitev konkretnih gospodarskih u-krepov za gospodarskih napredek mesta in področja. Na žalost pa so se v preteklosti v določenih odborih ali komisijah vedno našli ljudje, ki so z izgovorom lažipatriotiz-ma vsako odločnejšo akcijo zavrli in so zahteve prebivalstva ostale le krik vpijočega v puščavi. To velja predvsem za stališča in politiko tržaškega občinskega sveta, v katerem so zaradi demokrist-janske večine v več primerih prevladovali interesi ožje skupine politikantov in subvencioniranih industrijcev. Zato ponovno poudarjamo, da se mora čimprej ustanoviti «Odbor za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva*, ki mora stopiti na po-zornico celotnega mestnega gospodarskega življenja. Ta odbor bi moral postati organ, ki naj bi koordiniral vse nastope in zahteve za uresničitev proste cone, deželne avtonomije, za vrnitev ladij in za obnovitev pomorskih prog. V njem bi morale vse gospodarske kategorije in še posebno vlada videti resničnega predstavnika mesta, ki je sposoben učinkovito braniti interese mestnega gospodarstva sploh na osnovi zahtev velike večine prebivalstva. Nova znamka Pokrajinsko poštno ravnateljstvo sporoča, da so na vseh poštnih uradih na prodaj 25-lirske znamke, ki so jih izdali ob obletnici Giacoma Matteotija. Znamke bodo za frankiranje veljavne do 31. decembra 1956, zamenjalo pa se jih bo lahko do 30. junija 1957. Obvestilo trgovinske zbornice Tržaška trgovinska zbornica obvešča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino odobrilo uvoz naslednje količine goveje živine in mesa iz Rumunije: goveja živiija za zakol 450 milijonov lir, kastrirani konji 20 milijonov, zmrznjeno meso 290 milijonov lir. Tržaške tvrdke, ki bi želele sodelovati- pri razdelitvi omenjenih kontingentov, morajo do 20. novembra predložiti prošnje Generalni direkciji za zunanjo trgovino generalnega vladnega komisariata v Ul. Genova 9. PD «S. ŠKAMPERLE* Vrdelska cesta 7 obvešča svoje člane in prijatelje, da je društvena razstava odprta vsak dan od 19. do 22. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vabimo člane, da si ogledajo razstavo daril, ki jih je' prejel pevski zbor na raznih gostovanjih. Vstop prost PROSVETNO DRUŠTVO lIVAN CANKAR* Ul. Montecchi 6-III obvešča svoje člane in prijatelje, da Je SPOMINSKI RAZSTAVA odprta vsak dan od 20. do 22. ure do 12. t. m. Spominsko razstavo dopolnjujejo umetniški posnetki naših krajev in ljudi. Vstop prost priredi jutri 12. novembra 1955 MARTINOVANJE v inali Rossettijevi dvorani. Začetek ob 21. uri. Vabljena Je vsa slovenska javnost Nesreča na delu Med prenašanjem velike šipe v notranjosti »Tržaške steklarne* v žaveljskem industrijskem pristanišču je 17-let-ni Jordan Križman iz Boljun-ca 189 udaril ob rob neke mize, pri čemer se je šipa razdrobila in eden od drobcev je mladeniča ranil v stegno leve noge. Križman se je z rešilnim avtomobilom zatekel v bolnišnico, a tu so mu samo izprali rano in ga nato odslovili. Okreval bo v 5 ali najkasneje v 6 dneh. Skrivnostna bolezen Okoli 11. ure so pripeljali v bolnišnico 43-letnega Orcsta Havasinija iz Ul. Orazio, katerega so zaradi resnega stanja nujno sprejeli na IV zdravniškem oddelku. Zdravniki in niti njegovi sorodniki ne vedo, kaj je nesrečniku. Dejstvo je, da so ga že zjutraj našli nezavestnega v postelji. Zdravniki so si seveda pridržali prognozo, IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Neutemeljena obtožba tatvine industrijskih načrtov Zaradi izžemanja prostitutke obsojen mladenič na 1 leto in 5 mesecev zapora ter na 6.000 lir globe Vest o aretaciji oseb, ki naj bi bile obtožene spočetka vojaškega in kasneje industrijskega vohunstva, je aprila letos presenetila prebivalce naše mesta. Spočetka so časopisi v pomanjkanju polici j- V začetku aprila pa mu je mladenič ponovno telefoniral in ga povabil na sestanek a ko je prišel tja, so ga aretirali. Mladenič ni bil nihče drug kot policijski agent Giorgio Pollacchini, ki je imel skega poročila objavljali ne-'nalogo pripraviti past nhorc-popolne vesti, kasneje pa se | bitnim prodajalcem načrtov, je posrečilo izvedeti za ime- ,■ Do te preiskave je zelo verna aretirancev in njihovo ob- jetno prišlo zato, ker je upra-tožbo. Slo je za 46-letnega j va delavnice izvedela, da so uradnika mostovne delavnice na trgu povpraševalci za na-jadranskih ladjedelnic Manlia Peracca iz Milj in njegovega 35-letnega sorodnika Sergia Pisanija istotako iz Milj, katera je policija obtožila — v pomanjkanju dokazov za kakršnokoli vohunstvo — tatvine načrtov žerjavov. Cela zadeva se je praktično razblinila v nič med sodno razpravo, Obtoženca so morali mesec dni po aretaciji izpustili na začasno svobodo in Zaradi tega je predsednik Prl-| včeraj sta se zagovarjala pred zivnega sodišča izrekel razsodbo, da se mora sodni postopek ukiniti. Razsodba pravi, da morajo sodni organi izrecno zahtevati od ministrstva za sodstvo pooblastilo za sodni postopek, če gre za žalitev vlade. Gre torej za važno načelno normo, ki zanima ves tisk. Nesreča Izdala tatu V nedeljo zvečer je 32-let-ni Arturo Mervich iz Ul. Poz-zo del Mare med vožnjo s kolesom po Ul. Crosada nerodno padel, pri čemer si je zlomil ramo. Ta nezgoda ga je ne le pripeljali v bolnišnico, temveč bo po okrevanju moral celo naravnost v zapor. Mož je namreč po nezgodi pustil kolo pri nekem trgovcu in policijski agenti so zvedeli, da je bilo kolo ukradeno. Misleč, da je trgovec kolo kupil, so najprej zaslišali njega in šele po njegovih izjavah so prišli do Merviohn, ki je tatvino priznal, zaradi česar so mu zaenkrat postavili stražo ob posteljo sodiščem ter dosegla popolno zmago; sodišče ju je namreč oprostilo s formulo, da njuno dejanje ni kaznivo. Kaj sta pravzaprav naredila Peracca, in Pisani. Peracca je bil 'risar v mostovni delavnici, kjer je bilo na tisoče starih in zastarelih načrtov za žerjave, za katere se nihče ni več brigal in ki niso predstavljali za tovarno nikako skrivnost. Z risbami so pokrivali celo risalne mize in z njimi zavijali zavoje, zaradi česar je Peracca več načrtov odnesel domov v študijske namen*. Mož ima namreč sina, katerega je hotel usmeriti v risarski poklic. Te risbe bi torej največ koristile sinu. Nekega dne marca meseca pa je prišel k Pisaniju neki mladenič, ki bi rad imel informacije o načrtih žerjavov. Pisani je mladeniča predstavil Peraccu in ta je bil pripravljen izrisati kak načrt. Toda ker mu mladenič ni dal potrebnih podatkov in ker je takoj uvidel, da ni resen, je delo tudi odklonil. Ljudska p ros ve th Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo danes tl. t. m. ob 21. uri na sedežu v Ul. Roma 15. Odbor šolnikov Zveze prosvet nih delavcev sklicuje za soboto 12. t. m. ob It. uri sestanek vsega članstva. Sestanek bo na sedežu v Ul. Roma 15-11. * /lažna obvestila Lutkovna predstava, ki bi morala biti v nedeljo v dvorani na stadionu «Prv! maj*. Je bila iz tehničnih razlogov odložena i.a nedoločen čas. Darovi in prispevki Dijaški Matici darujejo: Ivan Bukavec 1.000, Mirko Kosmiuu 1.000, Lilijana Leglša 1.000 lir. črte modernejših žerjavov. Toda policija je past napačno nastavila in tako so se morebitni krivci pravočasno izmuznili. * * » Včeraj se je končala za zaprtimi vrati razprava proti 20-letnemu Benitu Porcelluz-ziju iz Ul. Trauner, njegovi 57-letni materi Mariji De Vito por. Porcelluzzi in 53-letni Giovanni Gašperini por. Lu-pieri iz Ul. Donatello. Prva dva sta bila obtožena. izžemanja prostitutke Marije Mi-lat por. Brecciaroli njenega skrivanja pred policijsko oblastjo, kršitve zakonov javne varnosti, ker sta sprejela brez potrebnega dovoljenja Brec-ciarolijevo na stanovanje in končno, da sta stanovanje brez potrebnega dovoljenja oblasti javne varnosti spremenila v javno hišo. Gaspe-rinova pa se je morala zagovarjati zadnjih dveh obtožb, vendar je bila zadnje oproščena, za predzadnjo pa so jo obsodili na 3.000 lir denarne kazni. Benito Porcelluzzi se je sicer rešil treh obtožb z eno ali drugo formulo, kar velja tudi za njegovo mater, ki je bilg oproščena tudi obtožbe izžemanja prostitiftke zaradi pomanjkanja dokazov. Obsodili pa so ga zaradi izžemanja na leto dni in 5 mesecev zapora ter na 6.000 lir globe. Vrhutega ga je sodišče obsodilo na policijsko nadzorstvo in predlagalo njegov spre- Rossetti. 16.00: ((Pirati Iz prestol. nice*. F. LoveJoy, J. Wekkm Excelaior. 15.30: »Tragična sobo-ta», Vlctor Mature, R. Lgan Fenlce. 15.00: «Moja žena ima rajši svojega moža*, Berty Grable in Jack Lemmon. Naziooale, 15.30: »Princesa iz Mendoze*, Ollvia De Havillarid In CUbert Roland Fllodrammatlco. 15.30: »Kraljica piramid*. J. Havvkiins. J. Collins. Siipeiclnema. Zaprto zaradi ob uuve. Arcobaleno. 15.30: »Kraljica oi ramid*. J. Hawkins. J Collins Astra Rojan. 16.00: «f'alworthski grb*, Tony Curt s, Janet Lelgh Ca,.,,ul. 16.00: «ju,.ak naših din* Giovanna Ralli in F. Valeri. Cristallo. 16.00: »Smo možje ali korporali*. Paolo Stoppa m Fiorella Mari Grattaclelo. 15.30: »Najlepša žena na svetu*. Gina Lollobrigida Alabarda. 16.00: »Zena z reke* Sophia Loren. Rik Battaglia. Ariston. 16.00: »Alahovi vitezi* Kathrvn Grayson, G. Mac Rae Armouia. 15.00: »Patrulja rdečih jopičev*. J. Ctaig. K. Yarsen. Aurora. 16.00: »Sedmero nevest za sedem bratov*, Jane Povveil in Hovvard Ketl. Garibaldi. 16.00: »Razstreljevalci nasipov*. R. Todd. M. Red , krave. Ideale. 16.00: »Devica lz doline* Debra Paget. Robert VVagner. Impero. 16.00: »Tramvaj so ukradli*, A. Fabrizi, L. Banti. Ital-ia. 16.00: »Ljubimci iz Tagaa, Francis Arnoul, Daniel Gelin. Mladoletnim prepovedano. on M do danes IIOJSTVA. SMRTI iN POllOKt Dne 10. novembra se Je v Trstu rodilo 9 otrok, poroka Je bila 1, umrlo pa je 6 oseb. POROČILA STA SE: pismo- noša Antonio Dussl In gospodinja Giocondia Catterlni. UMRLI SO: 67-letnl Giovanni De Rossi. 67-letni Nicolb Ruzzier, 53-letna Teresa Claudino por. Cavalleris, 57-letni Mario Miani, 23-letna Ornella Castro. 85-letna Maria Rosa Gori vd. Buchbinder. . Marco. 16.00: *p*?Jry Lewk Dean Martin In Jer ^Teodora>. Kino ob morju. 16-°V NfarcMl-G M Canale l.n G. Moderno. 1600: Garv Cooper, Susan *» J1 Radio. 16.00: «Krasen P« ^ hort Mitchum in M. Venezla. 15.30: »Don Fernandel. ,, mM’ Skedenj. 18 00: »Cesar K* mesta*. . • -n- 01*' Kino na Opčinah. 18.00. na pesem*. nji WIIIWIWR1UI IBII Ig}} PETEK, 11. novembr* i iihi r i'os , aJAij0o k 11.30 Zabavna glj*^3, Za ek tehničnega sve,ta;,- kulturo1JZ. kogar nekaj: zornik; 12.55 0'Per,n',Jth: 13.30 Glasba Po Plesna glasba; 18.00 M Koncert za klavir potK<: št. 2: 18.30 Z. za f »jfen 18.40 Fred Warin«jn A 19.00 Pianist Arthur n ljubitelj* 1>’» “ uri venske pesmi^ )7 nastopu mcra*i «Valentin Vodinik* narodn( ibot Vr nedeljo 13. t. m nastopil moški »Valentin vodi line. Izvajal t» eIlij«. pesmi iz Beneške It 19.15 Sola in vzgoja: ljubljene melodije: „njQ SldJ?! "nn‘ \■*- m razgledi: 21.15 CriešjU veški plesi: .YfaddnaS i.iuoijcue iiic— 20.05 Vesela Jjjlcl skl motivi; 21.00^ Tr.ritt0ei ^ tet; 21.50' operet: 22.00 Iz šv*! jj.lS f.gu ževnostl in umetnost • 4. v- ltovskl: Simfonija Nočni motivi. litini’ '* pen«'1 AS 11.30 Pole cristid*^ y n-11.45 Mendelssohn: 50»,,; Lj duru za čelo Ih J^peni: 1 jr-Orkester VirgHio P' njegOv. 1.1 LlublJana; 21.40 dite rn..HVi*,jA T H Ul. sv Frančiška 20/lU tel. J7-338 sprejema l* »erate. mal« STaTT« » - * 18. ure. Renato Carosone '• kester: 19.15 Gledal® H„ncf jutri: 21.00 Simfonjdh dirigira Bruno W*** • inska poročil*1jo 13.3(1. 14.30 19.301" j j, 0» llrvalika poročil*- jj, 30 20 ..... «.I5. 1 Italijanska poročil*- 19.00 iti 23.00 . 7,00 6.00 Jutranja V ledur, vremenska " m V: poved časa: 7.05 Gl* „,5e ; »r-bro jutro; 7.30 i*e 11.00 Šolska ura: Ka„.odnf,J l’ lilija?: 11.30 Češke nJ,r; //>' inj poje mladinski zj pel* t-baletne glasbe: skl zbor »Tine Cjjj p Marsan: »Prepove nost*. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 15,9, najnižja 13,1, ob 17. url 14,2 stopinje. zračni tlak 1012,9 pada, veter 9 km na uro z vzhoda, vlaga 90 odst., dež 3.8 mm, nebo pooblačeno, morje lahno razgibano. temperatura morja NOČNA SLUŽBA LEKAHN Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5: Benussi, Ul. Cavana 11: ai Galeno, Ul. S. Cllino 36 (sv. Ivan); Aila Minerva. Trg °- .<. pceuiugaiu njegov »p.c- F *11 ?. Trg Li- jem za minimalno dobo v ka- nert4 6; Harabaglia v Barkov- ko poboljševalnico. Ioeria o; naraongn« ■ — Uah in Nicoli v Skednju. ADRIA E Ul. Cicerone 4 tel- 3» Predstavništvo ‘^„0, ES3T*S"“ » Dobrno _____ Preskrba n»- vadnih. - ,zUm |J° dnevni Milano, ob 21 Genova P01 ned-ob 21 »red* t« w petek ob 21 t„rek-Chla*s *n P Como - Jnbot* ‘ deUa6 ob 2» dn*v)n' •SE-1*** ’ „S». Ddb°di ob Trevlšo, ve novo tonažo Sirte se, kako da “ali statve? Zato, . ‘*ko bolj izplača. 'P niti stroškov za V>k, niti stroškov aaJe strojev, a tudi “e vlagajo v proii edstva, s čimer b krize, ko bi tovs DNEVNIK IjSTl/ENA DEGENERACIJA TEKSTILNE INDUSTRIJE V TOSKANI Kapitalisti brez to Na Sel **J®u v nekem italijan-itiD , jaestecu blizu Rima, ii0 .a' potujočega trgovca, iD-,Je imel sledeči govor; »i razred! Reveži! Ne vas trgovci odi-»jj šot osle! To je blago za . in okus! Najboljše I, ‘e! Cene blazne!« In. Pogled se je blago zdelo pod prsti manj. z vžigalico vlakno, volni. Cene so zares zelo nizke. Vprašam kje izdelujejo blago, Prodaja. Trgovec se zada je blago iz Bielle na severu, kjer izdelaj boljše blago), toda Ital: Ban mi vrže poroglji- oUna Biella, to je bla-Prata«. ,RTii>ki mi je znanec pra-' Ho , I sem nekaj, kar bi *‘Vt°go zanimati. Delavci j ijj^arnah pokupili statve ^'»diejo blago doma. Zalit? odlično« iV l to?« se začel zanimati LPratu';. Pt to. ^ naselje ,z avtobu- ifUp 20 minut oddaljeno t j. e.dce. Na glavnem trgu jH, v akal prijatelj — Ita-, i»ls a sva taksi in se [’li v V. predmestje. Se ni-i‘ illin-Zlvlienju nisem videl /*», J toliko blaga in pre-'*! j, , vsakem koraku sre-*•»( “'•one, kamiončke, vo-"Složene z blagom in Kako. da je na promet blaga? Ze v mestih, kjer ;e industrija bolj raz-P* nisem nikoli po uli-'del takega prometa, sem izvedel za raz- Predmestju sva obstala -itr-J^bkim poslopjem, iz J»t •* je bilo slišati narav-Jlj .Peklenski trušč statev. ‘ tovarna. Ko sva štor So v kuPil sem nekaj po-stvari za dom in tudi , .se bolje. Razen tega (^»dovoljni, ker delamo “* nas gospodar nad- “ ! delate zase«. V‘h Jv S SiS6- M‘ smo «tretjaši», 'tli,, avhno, ker delamo za A,, 6hoga tretjega«. le ta «tretji»?» sem l S1 daln nekal mi ie Pra' ir ka se zdai pojavi lzgi-*p, "Pitalist. Tako je tudi A i„ 5k8Ppda delodajalec, nekdanji de«' lastnik tovarne. On L 5a, °ar nabavlja surovine ?e8a Vi uje po metru izde-A»i • aga. ' JHa, Je stvar mnogo jas-J,tiiie5?Pitalist se torej ni ij ie v dim ter izginil. uN vedno tu, samo da fflh več lastnik proizva- :■ ve *.redstev. Prodal je li?Sih deIavcem. Cernu? V v. VjJjJestih, v drugih deželi«* ha listom še daleč ne A a Pamet, da bi delav- •fevs dajali proizvajalna S <1'0rda kapitalisti tu v dekakšni dobričine?« C »eh; .delavca in se jame-MNl n cudim, kako sem mu Ti*. *aviti podobno vpra- ^»VofiS.ine? Ha, ha! Gledajo kot vsi osta-se, kako da so statve? Zato, ker bolj izplača. Ne stroškov za e-za ka a- s čimer bi \ ko bi tovarna ne obratovala tvegali, da jim ostanejo zmrznjeni. Oni danes zaslužijo pravtako kot prej, ko so imeli tovarno, samo da osnovnega kapitala ne vlagajo več v tovarno in naprave, temveč, denimo, v zemljo. Najvažnejše pa je to, (la jim na ta način ni treba plačevati prispevkov za socialno zavarovanje delavcev. Poleg plače za tovarniškega delavca je treba plačevati še družinski in pokojninski dodatek, določeno vsoto za primer nesreče, prispevek za bolniško blagajno, zatem je tu še plačani dopust, statve in še nekateri drugi izdatki- Vsi ti izdatki znašajo 70 odstotkov delavske plače. Danes jih tu kapitalist več ne plačuje, ker nima tovarne«. Ogledal sem si tudi neke statistike. Od vsega 22 tisoč statev, kolikor jih danes ima Italija, jih je okrog 7000 v Pratu .Od teh 7 tisoč jih je B tisoč po privatnih hišah, bivših tovarnah, raznih drugih poslopjih,- kot privatna last teh delavcev-obrtnikov, a v pravih tovarnah jih je o-stalo komaj tisoč. Nikjer v Italiji in morda tudi na svetu, se proizvodnja ni vrnila tako daleč nazaj v srednji vek kaicor v Pratu. Tako sem zvedel, čemu se je kapitalist otresel tovarne in statev. Nisem pa še zvp-del, kako se v teh okoliščinah znajdejo delavci-obrtniki. «AH pomeni to«, sem vprašal delavca, da morate tudi sami nositi vse stroške za vzdrževanje in amortizacijo strojev, za vse režijske stroške, dalje, ali pomeni to, da ostanete tudi brez pokojnine in brezplačne zdravniške pomoči? Kako se vam potemtakem izplača delati?« «izplača se nam, ker opravljamo čezurno delo. Da b: mogel plačati vse proizvodne stroške moram na primer delati pet ali osem ur. Ostane mi torej še precej časa za delo. Jaz delam redno po trinajst ur, tako da mi znese dobiček, ki ga imam, toliko, kot plača, ki sem jo dobivjl v tovarni. Samo da tako nimam pravice do pokojnina. Lahko pa se zavarujem na svoje stroške, kar lahko plačujem v obrokih. Za zdravniško pomoč plačujem določen prispevek in se tako lahko zdravim s popustom«. ((Kapitalistu Je potemtakem tudi brez tovarne ostal isti dobiček, vaša plača pa je, navzlic temu, da ste lastniki statev, manjša, ker je treba k njej dejansko prišteti tudi denar ,ki bi bil, če bi delali v tovarni, predviden za starost, za pokojnino. Vi rabite potemtakem že danes to, kar Ste zaslužili za pojutrišnjem«. «Res bi bilo tako, ko bi ne delali nadur. Jaz delam 12 ur, stroji celo po 16- Potem je tu žena. ki me prihaja zamenjat. Kdor ima otroke, mu pomagajo, ti. . .. . . «Ne morem še razumeti, kako morejo biti cene blaga poleg vsega tega tako nizke«. «Tudi to lahko pojasnimo z nadurnim delom. Jaz opravljam delo, za katero bi sicer bila potrebna dva delavca. Da bi ta dva delavca z normalnim delom opravila to delo, bi bili potrebni tudi dve plači. Stroški bi bili torej dvojni. Tako so stroški manjši, cena blaga je nizka in s tem se tudi lahko postavljamo po robu konkurenci«. dKako pa, da je na ulicah Rrata takšen promet z blagom in surovinami?« sem na koncu še vprašal, da bi zadovoljil svojo radovednost«. «Zato, ker se je z izginotjem tovarn, ki so se v njih opravljala vsa dela, prenesla tudi predelava volne v drobne obrtniške delavnice. Na enem mestu se blago barva, na drugem tke itd. Odšel sem iz Prata, razmišljajoč o slavi in razpadanju industrije tega malega mesteca. Ze od 12. stoletja se v Pratu tke in živi od tkanja. V prvi svptovni vojni se je tu izdelalo nad 7 milijonov vojaških odej in prav toliko metrov vojaškega blaga. Sem slab ekonomist in ne vem, če sem vse dobro razumel, mislim pa, ne grešim, če menim, da v Pratu dela toliko statev samo sahva-ljujoč velikanskim ter izčrpa-jočim naporom delavcev. Človek, ki sem se z njim pogovarjal, se mi ni zdel nezadovoljen. Bil je utrujen, verjel pa je, da dela za svojo srečo, čim se je odtrgal od kapitalista in tovarne. Spominjal me je na neke naše izseljence, ki sem jih poznal. Vrnili so se iz sveta z zlatimi zobmi, toda vsi upognjeni. Umrli so v zgodnji starosti, a ljudstvo si je to tolmačilo; ((Izgarali so se« N. L. Osem novih pruateustvo in sodeiovahje med indijo ih indomezijo p”;;;7lh Mohamed Hatta na obisku pri Nehruju Tako so v Moskvi proslavili 3S-letnico oktobrske revolucije Jadranska linijska plovidba je dobila letos osem novin potniških ladij za prevoz potnikov vzdolž obale. To so «Pro-leterka«, obnovljeni potniški parnik »Karadjordje*. ki J*, bil potopljen 1. 1911 blizu S.-benika. Zdaj je tFroleterka« naša najmodernejša potniška iadja, ki plove po Jairanu. Na njej je prostor* za okrog Lsoč potnikov; ima 258 kabin. Bazen tega so letos začele voziti itiri motorne ladje; »Novi Sad*. «Mostar», »Osijek« in »Maribor«. Za plovbo v okolici velikih mest so izdelaH tri manjše ladje; »Valievo«, »Karlovac« in »Ohrid«. V ladjedelnici »Split« grade zdaj tri ladje iz serije »Jugoslavija«. Brutto registrska teži teh ladij znaša 2700 ton, gradijo pa jih po najmodernejših metodah. V MESTU PH0ENIX ZBRANI ZNANSTVENIKI SE UKVARJAJO S TEM VPRAŠANJEM Praktična uporaba sončne energije Udeleženci konference ho bili na kosilu pri kolegu Adnanu Tarcisiju, ki jim je postregel z odlično hamburško klobaso, skuhano v pečici lastnega izuma - «Sončna hiša» bo predstavljala tip človeškega bivališča, kjer se bo ogrevanje, kuhanje in hlajenje vršdo na temelju in s pomočjo sončne energije V mestu Phoenix se je nedolgo tega vrš la zanimiva konferenca. Tu so se zbrali številni znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanji v zvezi z izkoriščanjem sončne energije v praktične svrhe, kar bi, ko to postane resnica, brez dvoma predstavljalo za človeštvo precejšnjo pridobitev. Med drugim so bili udeleženci povabljeni tudi k svojemu kolegu Adnanu Tarcisiju. Libanoncu po narodnosti, ki jim je postregel z odličnimi hamburškimi klobasami, ki jih je skuhal v pečici lastnega izuma, ki se greje s sončno energijo. Bila je to prva praktična uresničitev številnih teoretičnih načrtov, predloženih na sejah konference, glede možnosti izkoriščanja sončne energije, kar potrjuje, da ni več daleč dan, ko bo tudi tako imenovana «sončna hiša« postala stvarnost. In to ne samo za dežele, ki jih ,once obliva * svojimi blagodejnimi žarki večji del leta, ampak tudi v pokrajinah, kot so ameriški Severozapad, Francija in Nemčija, ki v tem pogledu niso v najboljših pogojih. ((Sončna hiša«, je bilo rečeno na konferenci, bo predstavljala tip človeškega bivališča, kjer se bo gretje, kuhanje in hlajenje vršilo izključno na osnovi in s pomočjo sončne e-nergija. Pretežni del s tem v zvezi na konferenci predloženih načrtov je delo ameriških znanstvenikov. V splošnem se vsi opirajo na princip instalacije v vrtovih ali na strehah posebnih «splo-ščenih zbiralcev« na vodni pogon. Najtežji problem iz- Srednjeveške metode kaznovanja v Avstraliji v °sfaf je kriv ' *V?dski vasi Mansbo se n* rodil noben o- (."k, «.skega spola; vseh 18 lA js S° se rodili v tem - boškega spola. Ljud-6 Vedo pojasniti tega V hreij ~,Pr’ indonezijske koalicijske vlaue Ce bi pa do tega ne prišlo, gre dosedanjega podpredsedni-aa Hatto navzlic temu smatrati za enega najvplivnejših ljudi indonezijskega polit!čne-ga in kulturnega življenja, • kot tak bo, kakršenkoli položaj bi zavzel, lahko vedno v veli-k meri prir.peval k medsei-oj-r.emu zbližanju ter sodelovanju med obema azijskima deželama. Ivan Bratko o dejavnosti jugoslovanskih založb Cez deset dni bo v Novem Sadu letna skupščina združenja jugoslovanskih založb. Sodelavec Tanjuga je naprosil predsednika združenja Ivana Bratka, direktorja Državne založbe Slovenije, da pove nekaj o aktualnih vprašanjih jugoslovanske sodobne knjige. Bratko je dejal, da po njegovem mnenju jugoslovanske založbe ne izdajajo preveč beletristike, z druge strani pa izdajajo premalo poljudnoznanstvenih del o sodobnih odkritjih. Neke založbe so že usta- vrste. Dalje je Bratko poudaril, da niso točne trditve, da prevladuje prevodna književnost. Razmerje domače in tuje literature je približno 1:1. Res je, da pri drugih, večjih narodih to razmerje znaša 1:2 ali celo 1:3 v korist domače lite- uMojc mišljenje je, da bi bilo koristno takoj začeti z izdajanjem takšnih enotnih učbenikov. Osnovno vprašanje naše šolske knjige pa je predvsem pravočasno izdajanje »n n« spreminjanje šolskih knjig iz leta v leto,« je zaključil Ivan Bratka, Naprava za ublažitev topota !eta'skih motorjev Ljudje, ki žive v neposredni bližini letališč za prekomorsko letalsko službo, ki u-porablja velike prevozniške štirimotornike, se bodo kmalu oddahnili: oglušujočega trušča motorjev bo kmalu konec. Vse velike prevozniške štirimotornike bodo v kratkem o-premili z novo ameriško napravo, ki ublažuje ropot motorjev. Ropot je prekletstvo našega časa; ropt na zemlji, ropot v zraku. Bitka proti Čezmernemu ropotu, ki upropalča naš živčni sistem, se sicer nenehno vrši, a uspeh je vse prej kot zadovoljiv. Neki Švicar, k« je bil že povsem obupal nad učinkovitostjo policijskih ukrepov, je spričo okoliščine, da so nad njegovim hotelom letela vsak dan velika potniška letala, zgradil okrog njega zaporno balonsko mrežo, da b zadržal goste, ki so zapuščali njegov hotel zaradi prevelikega ropota. Tehniki pa so sedaj iznašli boljši recept proti letalskemu ropotu, namreč napravo, ki sinhronizira do milijoninke sekunde vse štiri propelerje, b to napravo se ropot zmanjša za 25 odst., hkrati pa posta, ne ropot znosnejši. Pri tem jc tudi važno, da ta naprava zmanjša celo do 75 odst. tresljaje kabine in trupa, kar po-vzroči, da je letenje mirnejše in udobnejše. To pa hkrati pomeni povečano varnost v letalskem prometu. V kratkem bodo vgradili to napravo v vse stroje letal Super-£ostal-lation. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA l. J Goriške ustanove bodo morale čimpre j poskrbeli za stanovanja svojim uslužbencem Nova pravila za cestni promet - Razprava o goriSkih športnih igriščih in o po trebi pomoči šibkejšim ekipam • Nova občinska komisija za pregled volilnih list V sredo zveier je bila seja mestnega občinskega sveta, ki se je pričela s čitanjem interpelacije socialdemokratskega svetovalca prot. Zucallija o goriških športnih igriščih. V Gorici* je namreč precej šibkejših nogometnih ekip, ki igrajo v lokalnem merilu, in ki nimajo svojega igrišča. Odgovoril je župan, češ da bo igrišče na Rojcah kmalu dokončano, medtem ko bodo igrišče pri Madonini ogradili s sredstvi, ki jih bodo dobili kot odškodnino zaradi vojne škode, ki je bila povročena v tamkajšnjem kraju. Sedanje stanje je zares slabo; o-ikodovane so predvsem manjše ekipe. Upa se, da se bo vprašanje v doglednem času rešilo. Sklenili so kupiti 15 kvadratnih metrov zemljišča poleg meje, za katerega bodo plačali 47.500 lir. Uporabili ga bodo za zgraditev števca za vodo, ki jo po sporazumu Gorica prejema od Jugoslavije. Po poročilu odbornika za javna dela geometra Bolteri-ja o prodaji 960 kvadratnih metrov zemljišča ustanovi INA-Casa za gradnjo štirista-novanjske hiše v Ul. Torria-ni za uslužbence občinskih podjetij, se je o tem vprašanju razvila širša diskusija, v katero je posegel tudi svetovalec Batti (KPI), ki je dejal, da je bil že skrajni čas. da so se pričela gradtti stanovanja tudi za uslužbence občinskih podjetij. Ker je pri občinskih podjetjih uslužbenih okoli sto oseb, so štiri stanovanja odločno premalo za njihove potrebe. 2eleti je, da bi bil to šele uvod. Dodal je tudi, da je zemljišče preveč oddaljeno od njihovega delovnega mesta. Zupan je odgovoril, da imajo občinska podjetja zemljišče nekje bliže, vendar je preblizu peči in zaradi tega glede zdravstvenih razlogov za gradnjo stanovanj neprimerno. Z Batti-jevimi izjavami se je strinjal tudi demokristjanski svetovalec prot. Borsa. Zupan je pozval vse goriške ustanove naj zgradijo čim več stanovanj za svoje uslužbence, da bi se odpravila stanovanjska stiska, ki še vedno pritiska na naše mesto. Svetovalci so odobrili brezplačno oddajo 2.600 m občinskega zemljišča v Ul. sv. Mihaela v Standrežu za gradnjo poslopja s 16 stanovanji za begunce. Končno go pričeli razpravljati o predlogu odbora v zvezi z ukinitvijo člela 6 cestnega pravilnika, ki prepoveduje vožnjo nad 15 km na uro po mestnih ulicah, ter spremembo člena 62, ki predvideva ustrezne varnostne u-krepe glede prometa na splošno. Bo mnenju odbora je zato treba pravilnik izpopolniti in ga vskladiti z novimi potrebami. Sprejet je bil tudi predlog odbora, ki predvideva ustanovitev sledečih enosmernih cest; Ul. S. Goivanni, Bellinzona, Mamelli, Favetti. Manzano, Monache, Morelli, Nizza, Rabatta, Locchi, Trento, Cotonilicio. Samo za nekatera vozila pa bodo uporabne sledeče ceste; Ul. Ai-viano, Corso Italia, Ul. Leva-da, Bulfolini, Corso Verdi, Ul. Coronini, (za kolesarje, ki se pripeljejo s Placute), Drevored D’Annunzio (za kolesarje, ki se pripeljejo grada), Ul. Seminario, Mai-zarolli. Ceste z obvezno smerjo: Ul. Monache. Contavalle Maniacco, Trg pred glavno postajo. Parkiranje bo prepo- vedano za vozila v začetnem delu Ul. Brass, ceste na gradu, vitevši pot na grad, Ul. Carducci med poslopji št. 12 in 20 ter 1 in 7, Ul. Marconi, Mazzini, Garibaldi, Morelli, Ul. 9. avgusta, Drevored 24. maja, Ul. Duca d’Aosta, Pi-saža Edling, Corso Italia 'n Trg pred županstvom. Prepovedano je parkiranje prome:-nih vozil med rumenimi črtami, ki označujejo postajo mestnega avtobusa. V diskusiji se je oglasil tudi tov. Bogomil Pavlin, ki -e dejal, naj bi spremenili dosedanjo enosmerno Ulico Mazzini tako, da bi bila veljavno smer od županstva proti Ul. Carducci, ne pa obratno kot le sedaj. Tov. Darko Suugoj pa je dejal, naj bi v Ul. Carducci namestili opozori no znamenje, da bi se preprečile stalno ponavljajoče se nesreče. Za celotno vprašanje se bo zanimal občinski odbor. Pred koncem so imenovali novo občinsko komisijo za pregled volilnih list. Seja pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom odv. Culota je na svoji redni tedenski seji razpravljal večji del o vprašanjih upravnega značaja. Odborniki so najprej ponovno proučevali vprašanje mezd in plač osebja pokrajinske umobolnice. Potrebne ukrepe so podvzeli tudi glede oskrbe nezakonske in defektne mladine ter odobrili plačilo 2 milijonov 884.259 lir za nakup raznega blaga. Končno so pokrajinski odborniki proučili proračun pokrajinske uprave za leto 1956, ki ga bodo predložili v odobritev pokrajinskemu svetu. IZ ŠEMPETRA SLOVENOV Sklepi občinskega sveta Na seji, ki je bila pred dnevi v Šempetru Slovenov so občinski svetovalci izvolili volilno komisijo, v katero so bili imenovani Mario Matelič, Ivan Zorzini, Ginore Koredič in Ambrož Rakar, za namestnike pa Zaccaria Simoniti, Alojz Costaperaria. Avgust Mulič in Angel Malič. Odobrili so prošnjo poštnega urada za najemnino občinskega prostora; letno bo znašala stanarina 72.000 lir. Imenovali so posebno komisijo, ki bo nadzorovala obnovitvena dela v domačem fa-rovžu. Občinska babica Maria Pellegrini bo ostala še v službi, dokler ne bo dosegla službenih let za pokojnino. Občina bo podarila 20.000 lir šolskemu patronatu. Končno so sklenili še, da ostane Marina Busolini še naprej za ravnatelja ženskega zavoda v Šempetru. Dela na cesti Sovodnje-Sfr mica bodo kma u dokončana Cesta, ki vodi iz Sovodenj po pobočju Matajurja do Str-mice bo kmalu odprta za promet. Prej je bila ta cesta zelo ozka in tovorni avtomobili ter tudi druga večja vozila niso mogla po njej ter so morali ljudje nositi težje predmete na ramenih ali pa v nerodnih vozičkih. Z glavne ceste do Matajurja je eno uro in pol hoda; prebivalstvo obeh vasi na pobočju Matajurja bi želelo, da bi avtobus, ki pelje iz Čedada v Sovodnje vozil tudi do Strmice. Govori se celo, da nameravajo oblasti dodeliti potrebno vsoto denarja za gradnjo ceste iz Strmice do Matajurja. Do te vasi človek lahko pride samo po ozki gozdni poti, ki je posebno v zimskem času težko prehodna Vse blago morajo prebivalci te vasi prenašati na hrbtu in ramenih. Tudi za razvoj turizma bi bilo potrebno podaljšati cesto iz Strmice do Matajurja, ki je predvsem v poletnem času zelo obiskana. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. kino CORSO. 17.00: «Ko sem zadnjič videla Pariz«, E. Tay-lor, V. Johnson, v metro- scopu. VERDI. 16.00: «Don Camillo in Peppone«, G. Cervi in Fer- nadel. CENTRALE. 17.00: »Družina Passaguai«, A. Ninchi in A. Fabrizi. VITTORIA. 17.00: «2enske in vojaki«, M. Mariani, A. Mar-chi. MODERNO. 17.00: «Ujetnik harema«, A. Tamiroff in S. Lahson. Zluijenlshi siroSBl stalno naraščajo Posebno so narasli stroški za prehrano in kurivo Ce primerjamo indeks življenjskih stroškov v našem mestu v zadnjem tromesečju, bomo ugotovili, da je v stalnem porastu; v avgustu je znašal 57,49, v septembru 58,30, v oktobru pa 58,41. Primerjava številk nam pokaže, da se je indeks povečal za 47 stotink točke. Ce označimo indeks življenjskih stroškov v letu 1938 1, potem je znašal indeks posameznih stroškovnih skupin štiričlanske družine v Gorici, obstoječe iz moža, žene in dveh otrok v mesecu septembru letos kot ga kaže sledeča razpredelnica: LETO 1938 SEPTEMBER 1955 SKUPINA mesečni stroški Odstotki mesečni stroški odst. Indeks Prehrana . . . 464 62,28 35.903 59,49 70,77 Oblačila . . . 36 4,83 9.576 15,87 52,28 Stanovanje . . 112 15,04 2.231 3,70 16,86 Elektr. in kurivo 53 7,12 3.608 5,98 48,66 Razni stroški 80 10,72 9.028 14.96 53,08 Skupno 745 100,00 60.346 100,00 58,30 Doslej je Jugoslavija zmagala petkrat, Francija štirikrat in dve tekmi sta bili neodločeni • Jugoslovani so dosegli en gol več kot Francozi DANES POPOLDNE NA STADIONU COLOMBES V PARIZU NOV TmI™S£s™KORD Consolini ■ disk 56,31 m CATANIA, 10. — Z močnim in stilno dovršenim metom je Consolini izboljšal italijanski rekord v metu diska za celih 56 cm. Dosegel je daljavo 56,31 m (prejšnji it. rekord 55,75). To je bil najlepši rezultat na atletski prireditvi, ki jo je gledalo kakih 5000 gledalcev. Tudi drugi atleti so dosegli ciobre rezultale, čeprav nobenega izrednega. Med drugimi so namreč nastopili tudi Lavelli, ki je zmagal na 5000 in 800 m, Taddia, Meconi. Lombardo in Ballotta. O Consoliniju, ki v zadnjem času zaporedoma dosega krasne rezultate, se zdi, da doživlja svojo «drugo mladost«. Nekaj rezultatov: Disk: 1. Consolini 56.31 m. 400 m: 1. Lombardo 48"9; 2. Porto 50”7. Krogla: 1. Meconi 15,63, 2. Consolini 13,75 m. Palica: Ballotta 4 m. 5000 m: 1. Lavelli 15’23”2. 800 m: Lavelli 2’00”2. Kladivo: 1. Taddia 56.16 m. JUGOSLAVIJA Crnkovič LJubenovič Rajkov Milutinovič Ben Titour Piantoni Marcel Marche Beara Horvat Vukas • Kopa Jonquet Remetter Zekovič Krstič II Veselinovč Glovacki Penverne Louis Zebec Foix FRANCIJA Francija ali Jugoslavija — kdo bo danes popoldne zmagovalec v dvanajsti tekmi med tema dvema reprezentancama? Ne smemo pozabiti, da ima Francija nekaj računov z Jugoslavijo, ki jih gotovo hoče na vsak način poravnati. Tako najbrž ni pozabljeno, da je Jugoslavija Francijo po dveh neodločenih tekmah v Beogradu 1. 1949 še istega leta premagala v Firencah in JUGOSLAVIJA-FRANCIJA Pariz 1926 1:4 Pariz 1928 3:1 Beograd 1932 2:1 Pariz 1934 1:2 Pariz 1936 0:1 Beograd 1949 .1:1 Pariz 1949 1:1 Firence 1949 3:2 Pariz 1951 1:2 Zagreb 1953 3:1 Lausanne 1954 1:0 Skupaj 11 5 2 4 17:16 jo tako izločila iz nadaljnjega tekijnovanja za svetovno prvenstvo 1. 1950 v Riu de Janeiru. In ko so prihodnje leto Francozi v Parizu le zmagali z 2:1, so se takoj naslednje leto Jugoslovani r.e-vanžirali v Zagrebu s 3:1, Nato je prišlo 1. 1934 in finalni nogometni turnir v Švici za svetovno prvenstvo, V prvi, otvoritveni tekmi tega turnirja (in bila je mogoče prva tekma, ki smo jo v Trstu gledali po televiziji!), sta se že zopet srečali Francija in Jugoslavija; to je bilo v Lausan-nu in spet je Francija podlegla, čeprav z najbolj tesnim rezultatom 1:0. Povoda je HORVAT torej dovolj, da Francozi čutijo veliko odgovornost pred to tekmo. Ta odgovornost je še tem večja, ker Francozi že dalj časa niso bili poraženi, predvsem pa so si pridobili nemajhno slavo, ko so se vrnili neporaženi iz Moskve in z odličnimi ocenami svoje igre. Francoski dopisnik »Borbe« Bogdan Pešič piše pred to tekmo: Francija nemara še nikdar vi imela tako dobrega moštva. Dejstvo, da so trije francoski igralci — Jonguet, Koppa in VUKAS in RAJKOV Vincent nastopili v evropski reprezentanci, ki je premagala Anglijo v Belfastu s 4:1, priča o novem izboljšanju kvalitete francoskega nogometa. Vsi trije Francozi so opra-vičili to izbiro, Koppa in Vincent pa sta pokazala igro, ki je izvrstnemu Vukasu omogočila doseči tri gole. Qd te trojice se bosta dva v petek pomerila s svojimi partnerji iz evropskega moštva Vuka* som, Boškovom in Bearo. Tretjega, poškodovanega Vincenta, bo nadomestilo hitro in močno krilo Ben Tifour. Razen uigranega »tandema« Koppa-Glavucky, ki bosta o-grožala naše branilce in Bearo (če Horvat ne bo takoj razbil njunih nezadržljivih napadov), je ožja obramba It« metter - Louis - Marche dobro vigrarui obrambena trojica, ki je bila letos močan zid, ob katerem so se razbijale vse ofenzive Spancev, Belgijcev in Moskovčanov. Remetter je vratar velikega razreda in v njem bo imel Beara, če bo imel dober dan, velikega nasprotnika■ Njegova značilnost je, da igra tem bolje, kolikor je nasprotnik močnejši in ofenzivnejši. Pred njim stoji Mdrche, ki sanja o zmagi nad Jugoslovani in ki bo v ta namen zastavil neizčrpne rezerve svojih sil. Prodreti skozi to obrambo bo vsekakor težavno delo. Jonquet vzbuja v srednji vrsti našo pozornost ne le kot evropski reprezentant in bržčas eden izmed najboljših kril- cev sedanjosti, marveč tudi kot igralec, ki zna, kakor Čajkovski, teči in vzdržati strahoviti tempo vseh 90 minut. Ostali bodo, kakor pač Francozi to znajo, enako storili in nedvomno ne bodo popustili. Zlasti ne na stadionu Colom-bes pred svojimi 70.000 gledalci, ki bodo kot redko kdaj bo. drili etrikolores. Francoze je moč premagati tudi v «Colombesu». Vendar samo, če naša enajstorica zastavi vse svoje sile. Tega se Francozi tudi boje. «V tem primeru«, pravi «Exprses«, «»<> bolj nevarni od SZ, čeprav bo tekma v Parizu». Postava, ki smo jo včeraj objavili, je dokončna, če ne bi v zadnjem trenutku nastopila kaka nepredvidena ovira- JUGOSLOVANSKA 1. CONSKA LIGA Doslej slabi uspehi slovenskih moštev Nova Gorica dosegla le eao zmago proti sedmim porazom Po daljšem presledku po-1 glejmo spet, kakšno je stanje v tako imenovani I. conski nogometni ligi, kjer nastopajo štiri slovenska in osem hrvat-skih moštev. Doslej so v tej ligi odigrali osem kol in vodi z lepo bilanco Šibenik, ki je sedemkrat zmagal in le enkrat izgubil. Prav zadnjo nedeljo je igral proti ljubljanskemu Odredu in dosegel visoko zmago 4:1. S svojim dosedanjim igranjem je ljubljansko moštvo pokazalo, da mu je menda celo družba teh tretje- in četrtorazrednih klubov premočna. Od osmih tekem jih je namreč kar pet izgubil. Nič boljši ni tudi mariborski Branik, s katerim delita mesto. V nedeljo so bili Mariborčani gostje pri moštvu Ljubljana in vrnili so se s porazom 4:0. Tako je vsaj Ljubljana moštvo, ki je kolikor toliko častno plasirano v družbi Splita in Rileke na tretjem mestu. Moštvo, ki se je res skoraj po nesreči znašlo v tej druščini, pa je Nova Gorica. Njena bilanca je presneto negativna: od osmih tekem sedem porazov in le ena zmaga, danih golov 6, prejetih pa 40. Goričani, ki so bili preteklo nedeljo v Sisku, so vzdrzah slabe napade Segeste vse do 20. minute drugega polčasa. Tedaj pa je padel prvi gol in nato so hitro sledili še štirje, tako da je bil rezultat na koncu 5:0. V nedeljo je še Split premagal Trešnjevko, Karlovac Lokomotivo ter Rijeka v Zagrebu Metalca. LESTVICA I. CONSKE LIGE Šibenik 8 7 0 1 23:7 14 Lokomotiva 8 5 2 1 18:8 12 Split 8 5 0 3 26:11 10 8 4 2 2 13:8 10 8 5 0 3 15:12 10 8 3 2 3 18:12 8 8 2 4 2 15:16 8 8 3 0 5 16:18 6 8 2 2 4 15:20 6 8 2 15 12:19 5 8 1 3 4 6:12 5 8 1 0 7 6:40 2 Ljubljana Rijeka Trešnjevka Segesta Odred Branik Metalac Karlovac N. Gorica Odred ne sme igrati v Ljubljani Slovenski časopisi so pred dnevi objavili sledeče obvestilo: 23. oktobra t. 1. je prišlo na štadionu Odreda po nogometni tekmi Odred - Split do pretepov. Nekateri prenapeteži so poskušali fizično obračunati z gostujočimi igralci in sodnikom. Neprimerno za javno športno prireditev in obsojanja vredno je bilo ravno vedenje posameznikov, ki so se med tekmo, posebno pa po končani tekmi s kričanjem, nedostojnimi izrazi in posamezniki celo s šovinističnimi klici znašali nad sodnikom in igralci. Vodstvo Odreda ni zagotovilo varnega odhoda nastopajočih. Odredovi reditelji, katerih dolžnost je bila, da zapro dohodna vrata na prostor za tribuno, so sneli trakove in se pridružili za pretep pripravljenim gledalcem ter jim tako namerno omogočili fizično obračunavanje. Tajništvo za notranje zadeve je zaradi podobnih opustitev ukrepov za vzdržanje javnega reda in miru na igrišču že večkrat ustno in pismeno opozorilo vodstvo SD Odreda, vendar teh ukrepov niso dovolj upoštevali. Zato tajništvo za notranje zadeve SD Odredu do nadaljnjega ne bo dovoljevalo prirejanje nogometnih tekem prve conske lige v Ljubljani, t. j. dokler društvo ne bo storilo potrebnih ukrepov, da se podobni izpadi v bodoče onemogočijo. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana Ker smo o dogodkih na stadionu Odreda že prej brali, smo pač pričakovali, da bomo v najkrajšem času, torej še v tednu po 23. oktobru brali obvestilo nekega nogometnega foruma o tem, kakšna kazen je zadela Odred zaradi teh dogodkov. Toda ničesar takega ni bilo, pač pa je morala po daljšem času poseči v zadevo oblast in prepovedati Odredu igranje tekem v Ljubljani. Sploh se pojavlja tudi v slovenskem in jugoslovanskem nogometu ' več nelepih stvari, do katerih so športni forumi vse preveč brezbrižni. Na ta način športu samo škodujejo. Razni «k!ubaifci» oziri bi 4>ri mnogih nepravilnostih ne smeli igrati nikake vloge. Ukrep, ki ga je oblast p odvzela proti Odredu, pa je zelo umesten. ' DRŽAVNO PRVENSTVO V ODggiS Minelli Modena tretjič prvak Italijansko odbojkarsko prvenstvo se je zaključilo tako, da je tretjič zaporedoma osvojilo prvo mesto moštvo Minelli iz Modene, ki je zmagalo z veliko prednostjo pred drugimi. Na drugem mestu z enakim številom točk so tri pet eno iz Modene in pr**0 j ko je na tretjem skup«> tržaškim CRDA spet vj. moštvo iz Modene. dimo, da je Modena,k v Iti-daj središče za liji. Včasih je bilo ^ moštvo CRDA znatn ^jj Jr* lina mn Ha S6 bO $P moštva, med katerimi Minelli Modena je 14 zo- 12 dvignilo. 2 40 20 801 Crocetta Modena 14 9 5 33 25 748 C.U.S. Parma 14 9 5 33 26 729 Atletica Sestese S. F. 14 9 5 31 29 761 C.R.D.A. 14 6 8 28 31 720 Avia Pervia Modena 14 6 8 29 33 764 Multedo Genova 14 4 10 26 33 742 Volley Brescia 14 1 13 18 41 657 671 J 709 nOl it li ii s i 728 Igrišče Napolija suspendirano do nadaljnjega Triestina mora plačati 50.000 lir globe, Brighenti in Pas-sarin po 6000. Na svojem zadnjem zasedanju je Zvezna nogometna liga sklenila, da se rezultat tekme med Napolijem in Bologna (3:3) potrdi; nadalje, da mora Napoli do 20 novembra popraviti ograjno mrežo na svojem igrišču m končno, da se igrišče Napolija suspendira do nadaljnjega. Nekatera moštva in igralci bodo morali plačati globe, in sicer Inter 100.000, Lanerossi in Fiorentina po 90.000. Spal in Triestina po 50.000, Juven-tus in Roma po 45.000 in La-zio 20.000; nato Comaschi (Napoli) 24.000, Amadei, Tre Re (oba Napoli), Armano (Inter) po 18.000, Brighenti, Passann (oba Triestina), Murolo, Sentimenti (oba Lanerossi), Ma-siero (Inter), Bronee (Novara) po 6000. Za dve koli so diskvalificirani Arce (Novara), Zannier (Atalanta), Lorenzi (Inter).'Več igralcev pa je dobilo opomin. Najboljši igralci namiznega tenisa LONDON, 10. — Generalni tajnik Mednarodne federacije za namizni tenis Roy Evans je sestavil seznam najboljših letošnjih namiznoteniških i-gralcev in igralk: Moški: Tanaka (Japonska), Dolinar (Jugoslavija), Andrea-dis (CSR), Sido (Madžarska), Ogimura (Jap.), Koczian (Madžarska), Leach (Anglija), Sze-pesi (Madžarska), Bergman (Anglija), Cafiero (Francija). Tomito (Jap.), Tereba (CSR), Fliesberg (Švedska), Reuter (Romunija), Vogrinc (Jug.). Freundorfer (Nemčija). 2enske: Roseanu (Romun.), Wertl-Rumpler (Avstrija), R. Rowe-Kornet (Anglija), Vata-nabe (Jap.), Koczian (Madž.), D. Rowe (Angl.), Eguchi (Japonska), Farkas-Gyorval (Madžarska), Zeller (Rom.) Hay-don (Anglija). Spanec Galiana je postal nov evropski prvak peresne kategorije z zmago nad Fa-mechonom. Sodnik je proglasil Spanca za zmagovalca v začetku sedme runde. PO PRVI tretjini NIRJA V ZAGREB^ Nespremenjen pologi na prvih dveh mesi111 ZAGREB, 10. — Na ttO^ „ rodnem šahovskem *ur ocjigra-Zagrebu sta bili danes ni samo dve prekinjen tiji iz VIII. kola. P>rc 1 jji-magal Porecco, Gellef liča. r . i„- S«11' Stanje po VIII. jigori^’ slov 6, Trifunovič 5-5. „.^11/. Geller, Matanovič, plfC, Dueckstein 5, Ivkov 'ggrcii. Filip, Milič, Bisguiei'4. j5, Fuderer, Rabar, M1 gertok Karaklajič, Porecca ■>, 2, Udovčič 1. Krožna avtomobil dirka po Evropi .n - AV HANNOVER. 10-... je d«* klub Zapadne Nemcu« ‘ pobil od mednarodne 1 let” oblastilo, da Pr' lobi!5*0 organizira prvo aV*°r0pi. ^ na v Ha" krožno dirko po dirka bo junija 1956 gi 13.000 km. Start b<’ vo-novru in potem bo p jnejšf dila skozi sledeče prusf'i’ točke: Amsterdam, par*1' Bonn, Luksemburg. Lizbona, Madrid, lo, Rim, Trst, Atene^ ^.j0 j* Beograd, Dunaj. omejeno na 50 V0*<* Jikef ne serije in 50 vozi' turizma, prav tako HIIVI) SKB predvaja danes ob 16. uri italfr»flC Cesar zlaies* mesta „ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINO PROSEK-! «i <• * predvaja danes ob 16. uri I" jcstef* Vesela zgodba, . amef'* nastopata znan8 STAN LAURE V in OLIVER HA" Tum /m m220?! predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 1*- uri Strastna pesen1 • CA C E' Igra in poje NILLA PIZZI, ostali igralci EL .- zna-GANI, UMBERTO SPADARO in vrsta drugm nih igralcev italijanskega filma S~ H1GUY DE MAUPASSANT Jivi cimi Sl. (LEPI STRIČEK) Mislil sl je: »Saj je laže, nego bi se mi bilo zdelo. Kar dobro gre.« In ko so se njiju ustnice razločile, se je nasmeh- nil, ne da bi spregovoril besedico, ter skušal z očmi izraziti brezmejno ljubezen. Tudi ta se je smehljala, s tistim nasmehom, ki ga imajo ženske, da pokažejo svoje hrepenenje, svoje soglasje, svojo voljo, da se vdado. Zamrmrala je: »Sama sva. Laurino sem poslala na kosilo k neki sošolki.« Vzdihnil je in jo poljubil na zapestja: »Hvala, obožujem vas.« Tedaj ga Je prijela za podpazduho, kakor da bi bil njen mož, ter ga odvedla k zoflci, kamor sta sedla drug tesnb vštric drugega. Rad bi bil začel spretno in zapeljivo kramljati; ker inu pa ni prišlo nič pametnega na misel, je zajecljal: »Torej niste prehudi name?« Položila mu Je roko na usta: »Tiho bodi!« Obsedela sta molče, oči so se jima vtapljale v očeh, prsti so se sprepletali in žareli. »Kako sem hrepenel po vas!« Je rekel. Ponovila je: »Boš tiho!« Izza stene Je bilo slišati služkinjo, ki je v obednici prestavljala krožnike. Vstal je: »Nočem biti tako blizu vas. Glavo bi zgubil.« Vrata so se odprla: »Pogrnjeno je, milostiva.« Važno ji je ponudil komolec. Pri kosilu sta sedela drug drugemu nasproti, se venomer gledala in se smehljala, zamaknjena edino drug v drugega, vsa ovita s tolikanj sladkim čarom pričenjajoče se ljubezni. Jedla sta, ne da bi vedela, kaj. Začutil je nogo, drobno nožico, ki je blodila pod mizo. Ujel jo je med svoje noge in jo obdržal, stiskajoč jo, kar so mu dale moči. Služkinja je prihajala in odhajala ter z ravnodušnim obrazom prinašala in odnašala jedi, kakor da bi nič ne opazila. Ko sta pojedla, sta se vrnila v sprejemnico in spet zavzela drug poleg drugega svoje mesto na zofici. Počasi se je jel privijati k nji, skušajoč jo objeti. Ta pa ga Je mirno zavračala: «Pazite, utegnil bi kdo priti.« Zamrmral je: »Kdaj vas bom smel videti čisto simo, da vam povem, kolikanj vas ljubim?« Sklonila se mu je na uho in mu prav tiho zašepetala: »Te dni pridem k vam malce v vas.« Začutil je, kako ga poliva rdečica: »Namreč... pri meni... tam je zelo skromno.« Nasmehnila se je: »Nič ne de. Obiskat pridem vas, ne vaše stanovanje.« Tedaj je jel pritiskati, da bi zvedel, kdaj pride. Določila je precčj oddaljen dan naslednjega tedna, ta pa jo je milo prosil, naj pomakne dan trohico bliže; govoril je z jecljajočimi besedami in bleščečimi očmi, tapljajoč in stiskajoč ji roke, kakor bi jih hotel zdrobiti, z vročično zariplim obrazom, spačenim od poželenja, tistega burnega poželenja, ki nastopa po takih obedih v štiri oči. Njo je zabavalo, ko ga je videla tolikanj goreče moledujočega, in polagoma je zdaj pa zdaj primikala po en dan. Ta pa je ven in ven ponavljal: »Jutri... recite... jutri.« Naposled je privolila: »Da. Jutri. Ob petih.« Globoko in radostno se je oddahnil; potem sta kramljala malodane mirno, z vsemi tistimi zaupnostmi, kakor da bi se bila poznala že dvajset let. Zdrznila sta se; zvonček pri vratih je bil brenknil, in sunkoma sta se odmaknila drug od drugega. Zamrmrala je: »Najbrž bo Laurine.« Deklica se je res prikazala; sprva je presenečena ost" mela, nato pa plosknila z rokami in pritekla k Duroyu, vsa navdušena od veselja, ker ga je zagledala. »Ah!« je vzkliknila. »Lepi striček!« Gospa de Marelle se je spustila v smeh: »Lejte no! Lepi striček! Laurine vas je krstila! Saj to je kar čedno prijateljsko ime za vas; tudi jaz vas bom klicala za lepega strička!« Posadil si je bil deklico na kolena in se je moral igrati z njo vse igrice, ki jih jo je bil naučil. Dvajset minut pred tremi se je vzdignil, ker je bilo treba iti v uredništvo; in že na stopnišču, skozi na pol odprta vrata, je z robom ustnic zamrmral: »Jutri. Ob petih.« Mlada žena je z nasmehom odgovorila: »Da«, in zginila. Brž ko Je opravil svoje vsakdanje delo, je jel ugibati, kako si naj uredi izbo, da sprejme ljubico in čim bolj prikrije uboštvo prostora. Na misel mu je prišlo, da bi pripel po stenah vsakovrstnih japonskih drobnarij, in res je kupil za pet frankov celo zbirko krepončkov, pahljačic in zaslonč-kov, s katerimi je pokril preočitne madeže na opni. Po okenskih šipah je nalepil prosojne podobe, ki so predstavljale čolne na reki, ptice, leteče prek rdečega neba, mnogo-barvne gospe na pomolih in procesije črnih možičkov sredi zasneženih ravnin. Njegovo stanovanje, komaj dovolj veliko, da je mogel v njem spati in sedeti, je bilo kmalu podobno notranjščini svetilke iz poslikanega papirja. Učinek se mu je zdel zadovoljiv, in večer je prebil ob tem, da je polepljal še strop s ptiči, izrezanimi iz listov s podobami, kolikor jih je še imel. Potem je legel v posteljo, in žvižgi vlakov so ga zazibali v spanje. Drugi dan se je zgodaj vrnil domov in prinesel s seboj od trgovca vrečico kolačkov in steklenko maderca. še enkrat je moral z doma, da sl je priskrbel dva krožnika in dva kozarca; vso to južino je razpostavil po svoji toaletni mizici, ki je njen umazani les s prtičem pregrnil, umivalno sklede in vrč za vodo pa spodaj skril. Potem je čakal. Prišla je proti četrt na šest. Pisani blišč podob ji je bil jg tolikanj všeč, da je vzkliknila: »Lejte, lejte, kako , vas lepo. Samo, koliko je ljudi po stopnicah.« - gk® Zajel jo je bil v naročje in ji je v strasti jJft tel kopreno poljubljal lase, ki so ji uhajali spod klobuk Poldrugo uro pozneje jo je spremil do postaja raL kov na rue de Rome. Ko je bila v kočiji, je torek, ob isti uri., bilo ,f9 Rekla je: »Ob isti uri, v torek.« In ker seJ polJat,!Jo znočilo, mu je potegnila glavo skozi okence in*4 rjoiil K na ustne Nato, ko je voznik medtem z bic®j”ctara živali, je zaklicala: »Zbogom, lepi striček!« " z jpes „ se je ob belčevem trudnem potegu počasi Pren\a Marell® Tako je Duroy tri tedne sprejemal gospo de teT, k drugi ali tretji dan, včasih dopoldne, včasih privab'1 .,t Ko jo je neko popoldne pričakoval, ga jer)0vel. vratom glasen hrup s stopnišča. Neki otrok J grd ,e glas, glas moškega, je zavpil: »Kaj mu je z - žensk® j, da se dere?« Bevskajoči in razjarjeni^ pigaču Zr’trigii jim rrls - ne P’ 1 ih iz nftdSrtaž' Duroy se je ves zbegan odmaknil, kaj .j pod seboj je slišal jadrno smukanje zensKin , korake, ki so se vzpenjali po stopnicah. .g bil r H Kmalu je potrkalo na njegova vrata, 1 D[a m zbe zaprl. Odprl je, in gospa de Marelle Je vsa planila v izbo ter zajecljala: »Si slišal?« Pohlinil se je, kakor da nič ne ve. «Ne; kaj?« »Kako so me opsovali?« »Kdo pa?« »Sodrga, ki stanujejo spodaj.« _ «Tdk ne, kaj pa je, povej m‘yen^' besede. Zaihtela Je, spregovoriti ni mogla n ti (Nadaljevani odgovoril: »Osrana cipa, ki hodi k tistemu P pris .,0 je na hodniku podrla Nicolasa. Pa ne, d» 1 paziJ0 je iia uuaiuKu poaria jNicoiasa. r\e perutnice, takim potepinkam, ki niti na otro stopnicah! rot