r . Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - -Za pol teta - - - • -Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 .$7.00 NARODA List. slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Dally in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered a s Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 28. — ŠTEV. 28. NEW YORK TUESDAY FEBRUARY 3, 1931. — TOREK, 3. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX V AMERIKI UMIRA NA TISOČE OSEB VSLED LAKOTE SENATORJI ZAHTEVAJO TAKOJŠNJO POMOČ ZA FARMARJE NA JUGU Senator Caraway je rekel, da je poslanska zbornica slepo orodje v rokah predsednika Hooverja. Farmer ji imajo baš tako pravico do življenja kot predsednikovi vnuki, ki so imeli za Božič osem bogato obloženih božičnih drevesc. — Debate se je udeležil tudi senator Borah. WASHINGTON, D. C, 2. februarja. — Demokratski senator Caraway iz Arkansasa je imel danes v senatu nadvse značilen govor. Ugotovil je, da umre v Združenih državah vsak dan vsled lakote tisoč oseb. Ugotovil je, da je poslanska zbornica slepo o-rodje v rokah predsednika Hooverja. Izredno značilne so bile naslednje njegove besede:— — Lani je završila po južnih državah suša svoje uničevalno delo. Toda po mojem mnenju ima farmer pravico živeti. Baš tako pravico ima do življe -nja kot jo imajo predsednikovi vnuki, o katerih je poročalo časopisje, da so imeli za Božič osem bogato okrašenih in bogato obloženih božičnih drevesc, k Farmerske družine, ki so izpostavljene najhujši stiski, dobivajo na dan 44 do 50 centov za prehrane. Z ozirom na to dejstvo Caraway resno dvomi, če namerava administracija, oziroma njen načelnik, predsednik Hoover, far mer j em sploh kaj pomagati. Voditelje administracije in predsednika Rdečega križa, Johna Bartona Payne-a je vprašal: — — Ali je bilo bolj potrebno dati leta 1919 stra-dajočemu evropskemu prebivalstvu za dvajset milijonov dolarjev živil, kot pa dovoliti leta 1 St3 I za stradujoče ameriško prebivalstvo petindvajset milijonov dolarjev? V debato je posegel tudi senator William E. Borah iz Idaha. Pridružil se je nasprotnikom administracije, to je demokratom, ter zahteval takojšnjo in uspešno zvezno pomoč za žrtve suše. Borah zahteva posebno zasedanje novega kongresa. Ko je rekel, da redne proračunske predloge ne bodo pod nobenim pogojeni sprejete, če se ne dovoli farmerjem izdatne pomoči, je nastalo v zbornici navdušeno ploskanje. Adminstracijski voditelj v poslanski zbornici, poslanec John Q. Tilson, je izjavil, da ne bo glede pomoči nobenih kompromisov. Administracija bo vztrajala pri manjši vsoti, namreč $ 10,000,000. — Dobro, — je odvrnil senator Borah, — zase sprejmem ta izziv. Dve poti nam preostajata: — ali nasititi ljudi v ozemljih, prizadetih vsled suše, ali pa ostati tukaj in povedati ameriškemu narodu, zakaj ga ne moremo prehraniti. S temi svojimi besedami se je Borah postavil popolnoma na stran demokratov, ki so prejšnji teden soglasno sklenili, da bodo zadrževali toliko časa vse proračunske predloge, dokler ne dovoli administracija za nezaposlene in vsled suše prizadete farmerje petinšestdeset milijonov dolarjev. Debata je bila izvanredno burna. Demokratje so posebno napadli republikanska voditelja v zbornici, Tilsona in Snella ter predsednika Hooverja, kateremu so očitali nedoslednost. Senator Caraway je citiral Hooverjev poziv iz leta 1921. — Tedaj so pozivali kongres, — je dejal senator Caraway, — naj se dovoli za stradajoče Ruse d vaj- DOBER PLEN SUHAŠKIH AGENTOV Napadena je bila stara pivovarna v Elmiri. -— Dvanajst uslužbencev aretiranih. — Kotli po dvajset tisoč galon. ELMIRA, N. Y., 2. februar j-a'. — Dvanajst uslužbencev, ves materi-Jal, stroji itd. v vrednosti približno enega milijona dolarjev, je postalo plen 27 prohibicijskih agentov, ki so napadli ob treh zjutraj staro Briggs pivovarno ter jo r.ašli baje v polnem obratu. Racija je bila označena kot ena naijbolj plodonosnih kar so jih kdaj vprizorili v državi New York. Prohi-bicijski agenti so dosegli rekord. Osem uradnikov, ki so bili soudeleženi pri akciji, je pripadalo štabu jw>možnegu administratorja Hanso-na v New Yorku. Oblasti domnevajo, da je bila pivovarna glavna dobaviteljica za mestD New York, Bufalo, Cleveland in Chicago in da so s tem napravili konec enemu največjih sindikatov na vzhodu. Večina aretiranih obstaj-a iz New-yorcanov. Agenfc so zapelnili dva kotla po 20 0000 galon, ki sta segala od kleti pa do tretjega nadstropja. M^rLs Slacknran je imel pri sebi, ko so ga prijeli, $4500 v bankovcih. Heymana sa postavili proti $2000 jamščine na prosto. Drugi pa so morali ostati, radi pomanjkanja jamščin preko noči v celicah. ObdDlženi bodo kršenja prohibi-cijske postave ter obratovanja nedovoljenega žganjekuha. BALCHEN NE BO DOBIL DRŽAVLJANSTVA WASHINGTON, D. C., 2. jan. — Senator Swanson iz Virginie je pred kratkim predlagal. n*a.j se .podeli ameriško državljanstvo Berntu Bal-chenu in šestim nadaljnim članom Byrdove polarne ekspedicije. Zvezni generadlni pravdnik je označil tozadevno predlogo za neustavno. SMRT STODVAJSET LET STAREGA KADILCA PHILADELPHIA, Pa.. 2. ebr. — V tukajšrtji židovski hiralnici je umrl 120-letni Isaak Glickman. Ko je bil star triindevetdeset let, se je preselil iz Romunije v Združene države. Njegovi prijatelji pravijo: Če bi ne pokadil toliko -cigaret, bi še par let živel. Kadil je izredno močne cigarete ter jih pokadil vsak dan najmanj štirideset. Kadil je izza svoje rane mladosti. NASPROTNIKI FAŠIZMA PROTESTIRAJO Newyorski protifašistični dnevnik ostro obsoja državnega tajnika, ker se je opravičil pri Musscliniju. Italijanski socijallstični in protifašistični Ust "Nuovo M^ndo", ki izhaju v New Yorku, je objavil odločen protest proli državnemu tajniku Stimsonu, ker se je opravičil pri dikta.oiijd Mussolini ju. *Pri Mussolin:ju se opravičevati?" — vprašuje "Nuovo Mondo". 'Kdo je ta človek? Koga zastopa?" "On je najbolj neogovoren despot", je rečeno v članku. "On je vzel kralju Emanuelu moč iz rok, uničil predstavniško vlado v Itraliji in potepal z negami pravice 42 milijonov svobodo ljubečih Italijanov. Mussolini na noben način ne repre-zent ra italijanskega naroda". Nadalje navaja list brutalnosti, s katerimi so vdejstvili fašisti pod Mussolinijem svojo moč. List vprašuje državnega tajnika, kako je prišel do tega, da prosi za oproščenje tega "divjega moža", ki predstavlj-a, kot je pravilno ugotovil general Butler, največjo nevarnost za svet. — Resnični zastopniki italijanske armade, ki so bili izvoljeni pri volitvah leta 1922, so bili bodisi nasilno 'Uismrčeni, kot je bil Matteotti, bodisi hirajo po italijanskih ječah ali so pa pobegnili v inozemstvo. List pravi: "Pa vzemimo, da je general Eutler razžalil Mussolinija. Če je njega razžalil, s tem še ni rečeno, da je razžalil italijanski narod". List označb, obnašanje ameriškega državnega department a napram italijanskemu diktatorju kot sra-monti madež v zgodovini ameriške diplomacije. RIM, Italija, 2. februarja. — Ko so ponovno pregledali akte zunanjega urada, so prišli do zaključka, da je bil ameriški časniški poročevalec Cornelius Vanderbilt leta 1926 res Mussolinijev gost. Sprva je namreč Mussolini odločno zatrjeval, da ni bil pri njem nikdar noben ameriški časniški poročevalec in se ni z nobenim Amerikancem vozil v avtomobilu in da vsled tega ni mogel v družbi kakega Amerikanca povoziti o-trokra. Zdaj pa pravijo, da so uradniki pri prvem pregledu seznama Musso-linijevih obiskovalcev prezrli Van-dejibiltovo ime. Musolini se je torej zopet ujel na laži. WASHINGTON, D. C., 2. febr. — General Smedley Butler, ki bo prišel pred vojno sodišče, ker je žaljivo govoril o Musoliniju, je jekel, da se bo odloono zavzel za svojo rehabilitacijo tor bo dokazal, da je Mussolini zares izvržek človeštva. USMRČENJE G10VANN1JA Argentinski zlo glasni bandit je šel junako v smrt. — Tovariša Scar-fa čaka ista usoda. set milijonov dolarjev. Za predlog se je posebno zavzemal gospod Hoover, ki je stremel po predsedniški nominaciji, pa še ni vedel, kateri stranki pravzaprav pripada. Tedaj je rekel Hoover, do je naša človečanska dolžnost, pomagati ljudem, ki trpe vsled mraza in lakote. Povejte nam, gospod Hoover, če niso farmerji v enoindvajsetih ameriških dr žetvah, ki i^totako trpe lakoto in prezebajo, ljudje, ki zaslužijo našo pomoč? Ce jim ne dovolite te pomoči, boste s tem dokazali, da ste se poslužili človeške revščine ^a svojo politično igroT Mi imamo pravico zahtevati od predsednika odgovor. O nima pravice molcoti. Ce bo pa navzlic temu molčal,.bo s svojim Aiolkom dokazal, da nas smatra za nevredne dr-r zavij ane. BUENOS AIRES, Argentina, 2. februarja. — Argentinski zloglasni bandit, Severi no di Giovanni, ki je celih dvanajst let vzbujal pozornost s sv®jimi bombnimi napadi, je bil usmrčen danes zjutraj na dvorišču narodne kaznilnice. Več kot sto ljudi je prisostvovalo eksekuciji. Streli so komaj izzveneli, ko je bilo slišati s sosednjega okna klic: Naj živi -anarhija! Klic je prihajal od prijatelja ter tovariša ustreljenega, Paolina Sca-rof-a, ki bo usmrčen jutri. J Giovanni je odklonil duhovnika ter si ni dali zavezati oči. V smrt je šel neustrašeno. Kot bsnditski voditelj je živel KRVAVE VOLITVE V C0L0MBIJI Kljub strogim odredbam je bilo ubitih devet o-seb, štirinajst jih je bilo pa ranjenih. BOGOTA, Colomblja, 2. febr. — Kljub strogim varnostnim odredbam je pri današnjih volitvah za deve;i kongres Colombije devet o-seb ubitih in 14 ranjenih. Prodaja opojnih pijač je bila strogo prepovedana, da se prepreči pretepe. Potovanje po železnici in v avtomobilih je bilo prepovedano, da se e a brani volilcem iz enega kraja vpri-zoriti nemire v drugem kraju.' V INDIJI ŠE NE BO MIRU Kongres bo sklenil nadaljevati kampanjo civilne nepokorščine. — Gandhi bolj nespravljlv kdaj poprej. Vsak volilec je moral pomočiti prste desne roke v črno barvo, ki o-Giovanni udobno ter varno v svoji . , . , ...... stane dva tedna neozbrisljiva. ALAHABAD, Indija, 2. februarja. Vse upanje na skorajšnji mir v Indiji je izginilo, ko je bila danes objavljena resolucija vseindijskega kongresa, v kateri se glasi, da bo nacijonalistična stranka nadaljevala kampanjo za civilno nepokorščino. Sklep je zahteval oprostitev vseh političnih jetnikov, nadaljevanje bojkota Inozemskega blaga ter raz-veljavijjenje vseh zatiralnih odredb vlade proti nacij omalislA&nl delav-Drastične odredbe so bile uve- ! nosti. lj avl j ene da se prepreči oddajanje i skoro za ,gotovo se smatra da je glasov na več mestih. - j Mahatma Gandhi stavil te zahteve po posvetovanju z voditelji in da jih bo vlada vse zavrnila kot so hiši v predmes.ju Buenos Airesa. V četrtek je bil aretiran po vročem cestnem boju. Neki policist je bil pri tem ubit in neka 13-letna deklica je bila smrtno nevarno ranjena od zgrešene krogle. Oblasti izjavljajo, da je Scarf o priznal, da se je ndležil več roparskih napadov. Oba sta bila udeležena pri raznih bombnih napadih. HITLERJEVO GLASILO SO SUSPENDIRALI Napad na poslanika Karla von Schuberta. — Izhajanje lista j e bilo prepovedano na temelju postave za varstvo republike. Na ta način je bilo lahko ugotoviti, če je volilec že enkrat glasoval V volilni kampanji je stala liberalni stranki, kateri pripada tudi bile stavljene. Tekom cele -seje delavskega komiteja kongresne stranke Je Mahat-ma Gandhi molčal. Izgledi, da bi mogli domov vračajoči se delegati le količkaj izpreme- predsednik Olaya, le konservativna niti na20re Gandhija, so skradno stranka nasproti. Izid volitev bo znan šele prihodnji četrtek. NADALJNI POTRES V ALBANIJI medli. Če so angleške oblasti mislile, da bo Gandhi kot protiuslugo določil le odmor v kampanji za civilno nepokorščino, so se grdo zmotile. Gandhi je postal sedaj še bolj ne-spravljiv kot pa je bil kdaj prej. V pogovoru z zastop. Ass. Press --jei zjavil danes, da ne morejo raz- TTRANA, Albanij-a, 1. februarja, veljaviti poslanci svoje obljube, da V okolici Korice so se pojavili na- bodo nadaljevali s kampanjo civilne daljni potresni sunki. Vas Kolavec nepokorščine, dokler ne bodo umak-je popolnoma razdejana. V Albaniji niu državni uradniki svojih odredb je bilo uničenih nad tisoč hiš. Pre- proti delavnosti kongresnih članov. hivalstvo grozno trpi, ker mora pre- ' -- nočeva ti na prostem. Tudi iz drugih balkanskih krajev poročajo o hudih potresih. BALKANSKA KONFERENCA SOLUN, Grška, 1. febr. — Danes se je začela tukaj konferenca, na ka- ZAHTEVE AZIJSKIH ŽENSK ^ —™ ti&nlh, socijalnih ln gospodarskih MONAKOVO, Nemčija, 2. febr. "Voelkischer Beobachter", glasilo skih žensk. Sprejete so bile odred -voditelja narodnih sodjalistov, Ad. be proti sklepanju zakonov med Hitlerja, ne sme izhajati do 7. februarja tekočega leta. List je objavil članek "Mussolini in Schubert", ki je vseboval izpad proti Karlu von Schubertu, nemškemu poslaniku v Italiji ter prejšnjemu državnemu tajniku pod zunanjim ministrom dr. Gustavom Stresenranom. člankar se imenuje Schuberta, "zlega duha Stresema-na". Nadalje izvaja članek, da sta bila Sohubert in Friderik von Prit-witz von Gaffron, tovariša prejšnjega nemškega kronprinca v nemški dijaški zvezi in sicer ob času, ko nista še razkrila svojega demokratičnega srca ter nista še pridela ustanavljati demokratičnih klubov. Temu nasproti označuje italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija kot "izvrstnega fanta". Članek opozarja, da ni vsebovano v tem nikako omalovaževanje nemškega naroda, temveč le sedanje nemške dažavne vlade, ko je član je doktor Curtius. MEHIŠKI PREDSEDNIK BO OTVORIL ZRAČNO PROGO MEXICO CITY, Mehika, 31. jan. Predsednik Ortiz Rubio bo danes navzoč pri otvoritvi zračne proge za pošto in »potnike med Mexico City in Laredo. Pova,bdlu Mexico Central Airways cube ma več aeraplanov. LAHORE, Indija, 31. januarja. Tukaj se je zaključil kongres azij- vprašanjih. Predsednik konference je bivši grški ministrski predsednik Papana-mladoletnimi, proti mnogoženstvu, stastou. opiju, alkoholu, trgovini z dekleti in zaposlenj u otrok. Kongresu je predsedovala gospa Sarojini Naidu, ki je bila pred kratkimi izpuščena iz ječe v Puni. MORILEC OBSOJEN NA SMRT * P ECS, Madžarska, 1. februarja. — __Prihodnjo sredo bodo tukaj obesili i žandarmeriijskega poročnika Štefa-Naročite se na "Glas Naroda" — na Armlbrunsa. Na smrt je bil ob-največji slovenski dnevnik v Zdru- sojen, ker je usmrtil poštarico v Sa-ženih državah. ilant in oropal pošto. j ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vasf ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po \cf0 že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres tamod« Časa, km am daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpUuu. naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplaičila. Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ rasnih slučajih tudi na sodnijl v stari domovini Sakser State Bank 82 Cortlandt Street , , New York, N. Y. ■ Telephone BArclay 7—0380 ali 0381 - *Q£IB 1VXKOBK* NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 3, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. 'Glas Naroda" tTOCTiBijiwKjmwim Owned and Published by HiOVFNIC PUBLISHING COMPANY 0 (A Corporation) Prank 3ak»sr. President L. Benedik, Treas. Place of busuxm of the corporation and addreases of above officers: »i« W. 1Mb Street, Uocou«h of ManhatUii, New York Cltj, N. Y. "GLAS NARODA** (Voice of the People) Iuued Every Day Except Sundays and Holidays SI FAŠISTOVSKA ŠOLA V SLUŽBI PROPAGANDE ZA VOJNO FaitU-Sharan, Pa. 'rrid:, a v', j a le "Kako r^vesto k* hiš Prosim malo pros:ora v listu G. j pripeljejo". To bo nekaj jako zani- mivega. Vstopnina bo zelo nizka. Za celo leto velja list za Ameriko« Za New'York za celo leto ln Kanado ................................$6.00 j Za pol le& ....................................$3.50 Za pol leta —...........................„...$3.00 Za inozemstvo za celo leto_______$7.00 ................$150H Za pol leta Subscription Yearly $6.00 N. Ker je ta moj dopis prvi. se bojim, da bo romal v koš. No. bo pa | dru<:>i boljii. i Va'o'.mo vse Slovence iz Barber- Dcpisi z naše naselbine so začeli J tona in okolice, da nas posetijo ta nekam za;>tajatL Kako tudi ne, saj j večer. Prav uljudno so vabljeni tudi ljudje še za črnilo in papir ne bodo! rojaki iz Wcostra. ker zabave ne bc $7.00 I imel v današnji razmerah. manjkalo. Dela se slibo. Ne-kateri delajo po "Le Temps" .objavlja dol:>o paro- vež..io nevih izdajah in ne manjka, o sedanjem intelektualnem živ- v nobeni knjigarn8. Vse skrbijo po- Ijcaju v failsSšni Italiji. Med p-- les t^a. da jo i: :iž:jo na najvia- j k»eti, ki se opažajo, v Mussolinijevi nejšem in najčrvrsiejšem mestu svo Italiji, je posebno važna splošna jih iTlcžn:h :ken. smer sedanje šolske kulture in vzgo- V na Peter Zgaga | camiHuar!! r ir" ••un .'d. tamst tako p:^runtaji>, da na fctjv jv uv ........ ^ • .w . I nu i u Za četrt leta -----------------------------$1.50« Za pol leta ...................................43JO j ™ teden, nexaten pa prav _ DGbro ^ Qre,krbljeno trdnjav«*, nekatere pa bojne ladje in zrakoplove ter skušajo povečati svojo vojaško mor. \i end a, eo so vedno vztrajno jo pojavljajo glasovi, di preti človeštvu nova vojna. Teh vesti .tnški, pae pa tudi eivilni krojni. # varne do tovarne za delom, toda za .s t in j. Drug drugega vprašujemo. : Toiaj nasvidenje dne 14. februar -ali bo zmeraj taka in pričakujemo J ja v dvorani društva "Domovina"! vsem čitateljem Glas F. Ujčie. boljše, pa je še vedno slabšo. Zakaj Pozdrav bi bilo boljše, ker kapitalisti .so siti-Naroda! in imajo polne žepe. Na lačne delavce .se ne ozirajo. Kaj je to njim. če mi lahkote umiramo? Nič! Kaj jc temu varok? Največ, delavstva sa- ! mo. Kadar so potrebovali delavske j Ne be m pihala o delavskih razme-moči, ni bilo sloge in je vsak po svo- ■ rah, ker so že -vsem znane in še nič je vlekel. Zatorej se ni in se ne bo ^ ne kaže na bolje. V resnici živimo Mrs Detroit. Mich. Otroci včj. za nikamor. ( Skoro v3. njihc-vi odgovor: so pa •rtebro utemeljeni in istotako vpraša-i nja. ctju s tem razstavljanjem Nekega dne prid? mali J. kec ves je. Fa sistiena šola je v tem pogledu c men je ne ga Mussolinijevegi dela J vesel v šolo. Ve-e) taka. d3 mera obratu ti nase p^- pa bi človek pa vsej Italiji zastonj i iz cb: ?omcs: ostalih, predvsem sosednjih povpro še val po nekem drugem •-d.i-ovrepskih narodov. Glavna poseb- • cejsvem" delu iz prejšnjih č. >ov tics: vse n:ve fašistične šolske knji- Ta .-pis je iz šel v'za"ožb: Pcdroet pa pri iv i s dobil: mu je kar zare- ara. — Nc. kaj pa ie? — ya je vpiaša- a mlada učiteljica. ca- j — oh. vi n? veste, gospodična po-^cvnesti ni v tem, da je napisana Oalnntara in je posvečen Janu Hu-! neč vsa v duhu najskrajnejšega po veli- ?u kot peborniku in muieniku svo-jmalesa fan.a. čevanja itahjanstva. temveč tiči nje- bodn? misli. Mn-olin: pc-vSI:juje v na karaktestika v tem, da se zrcali um . vojom spisa Hu-a :er m pada v tej li:eraturi naj doslednejši agre- cerkev. Popolnoma zaman je — pi- sivni in vojn: duh Ivšizma. še tu "duce ?-. htevati cd ?4c:i:- V učbeniku zi tretji razred cs- vinarjev rimske cerkve objektivno 'pena — Te- je pa lepa — jc odvrnila učiteljica. Kake pa d nt ia -p? — O. y?e ie oiiaj:. — je za rdil Jakce samo ;c nekoliko oehra nikoli ve^ dosegla. Delavci se ne dr- i v že pregevora: v slogi je moč. ao o/dra- Oi>. saj bhko prej pridete, »a-podična. saj bolezrn ni nalezljiva. nevnih šol (str. 327» — piše 'Temps- sedbe. Na drugem me.tu govori c j _ Le pcvej jL da bom prišll f;1nl_ — se mladi, desetletni Italijani ro- -pc.dkjpljivcsti vatikanske hierarhl- Ua poaledi: kako-hitro Lijo. naj se ohranijo zdrave na te- jc in imenuje*.-v. btoliea "lupa va- | v:!a lesu in duhu. da bedo pripravljeni, t eana. lupu cruenta" 'vatikanska da se nekega dne. če ba 7ahlevai-a volkulja, krvoločnti volkulja«. večina Italije, planejo k erožju in z ___________ vcd:im srcem udarijo za Italijo. ! i — . Vsa zgodevina se seveda razlasa \ •_eh knjigah s stališča "fašističnih resnic". V isti knjigi istr. 146» se. polaga učitelja v usta trditev, da je Gledališče-Glasba-Kino največji krizi, pa vseeno potre-! bitjehio telesnega in duševnega raz-Zakaj je naš rojak Mr. Frank , včdrila. Zato priredi Ženski Gospo-Kramar začel nekam zaostajati z j din j .ski Klub maškaradno veselico v dopisi, odkar se je oženil. No, pa saj (sobota 7. februarja s tremi nas rave mo. kaj je vzrok, — mlada žena. dami za najlepšo, najpomembnejšo j edino italijanska armada odločila o Dne 10. januarja >je stopil v za- ; m najgršo masko. Pričetek ob 7. uri j usodi zadnje velike vojne. "Otroci^— KONCERT BANOVEC — Št? BEL J. konski jarem dobro znan mladenič | zvečer v Slov. Del. Domu. na 437 | pravi učitelj — dc-brc si morate za-Joe Novak. On je sin iz spoštovane ; s. Artillery A. j pomnit: in za vedno, da je ravne- in ugledne družine Johna Novaka, i Zaradi slabih delavskih razmer ] Italija z bitko pri Vittono Veneto Svatba se je vršila? v Slovenskem ! je vstopnina jako zmerna. 50c za i dobila vojno. Ponovite! " In ves raz- , domu in ji ni bilo ne konea. ne kra- i moške in m-iske. 25e pa za ženske, jied ponevi v zboru: "Italija je do-ja. Dvorana je bila nabito polna Zabave bo dovolj za stare in mla- bita svetovno vojno z zmago pri V.t- ; vsakejake narodnosti in smo se kar de, kar v podnjih prestorih igra torio Veneto". pa eni nogi vrteli okoli preobloženih ravi<-i izjavljajo. da j«- vojaško vežbanje v velikem nasprotju z duhom Kel- lojjf^ovo pogodbe. Moziv teh ]jrijateljev mirn seveda ne bo dost i zalege!. Diplomati in državniki bodo še v bodof-e govorili o miru, pri tem pa previdno skrivali svoje resnično namene. 'stoeasno bodo pa seveda navduševali mladino za vojno, kar se je doslej še vedno in vsepovsod dogajalo. Za to pa •11-v ». , - ... - , Da bi malo pozabili na to žalost- ni boljšega sredstva kot je vojaško vezbanj je društvo Sv Stavljajo kot nekako patriotieno dolžnost. i Srca M t rije K. S. K. J. sklenilo, da Mladina hrepeni j>o razburljivih doživljajih. ,priredi na pustno soboto dne 14. fe- Ko so pred kratkim izbruhnile ]>o raznih južnih državah revolneije, se je zbralo na konzulatih južnoameriških republik lia stotine mladih ljudi, ki so bili pripravljeni boriti s«* na strani v sta še v ali pa proti njim. Za tem je morda. tiealo nekaj vzroka v sedanji de]>re-sijii, toda dognalo se jo, da se je javilo tudi dosti takih, ki so imeli delo. Glavni vzrok je bila pa vsekakor želja po doživljajih in pustolovšeianh. In to bo ostalo toliko rasa, dokler se bo v šolskih knjigah poveličevalo vojno. Pravijo, da je bila zadnja vojna vojevana za odpravo militarizma. Dandanes se je pa militarizem neznansko razeeperil bas v onih dežeah, kjer so ga svojeeasno najbolj preklinjali. . ; VABILO NA m\m v KI JO PRIRMMT' SLOVENSKI DOM (American Slovenian Auditorium) v soboto, dne 14. Februarja t931 i • • • , (Ob 8* uri zvečer) * . • - v Slovenskem Domu, 253 Irving Brooklyn, K. T. VSTOPNINA 60 CENTOV ... V MASKS DOBS 4 NAGRADE: 3—f»r 4—11. te fr* preskrbljena najboljša limfbm — . ODBOR i MA 'a:aarja vei:ko maškeradno veselico v dvcivni društva "Domovina ". Priliko boete imeli videti starokaj-sko ohce:, katero bodo maškare Pozdravljam vse zavedne Slovence sirom Amerike! F. Horvat. ča 3 otroke v starosti. 7 do 14 let. To je prva maškaradna veselica na,jansk;- tudi prebivalstvo Korake". Pred kratkim je skupina Uplenili moških ill žensk lia- žalujočega saproga. ki se n- morefarapadni strani v tej sezoni. Isti ui*ni knjigi je dedan zemljevid severne Afrike, na katerem je označeno. da prlpad-a k italijanski Lib ji tudi Tibesti in Borku. Na stran: 229. ' i- .e knjige stoji trditev, da "so Tunis oplodili Italijan: ". Zanimiva je končna molitev za "duueja", ki se nahaja na str. 7. učbeniku, za pet: razred in ki se glasi: "Beg, ki podeljaješ vsakemu člcve-jku pomoč v razmerju z njegovimi : j dolžnostmi. pamji»aj z močjo Tvo- SL0VENSK0-AMER1KANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u ! presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City je desnice Človeku, ki. pizvan po Tvoji previdnosti na krmilo naše dežele, hoče vzpostaviti njeno >re-ča, da bo dežela iskala :n na^Ia vi I Tebi uresničenje svoje usode. Med izvenšalskimi knjigami za-tzn-Jmuje velik uspeh vsej Italiji MU..9solirtijevo delo "II mio diario di guerra (Moj vojni dovnik >. Dasi pa . 'ni ta knjiga nekaka novost več. ker že letDb 1919 se pojav!.ia v ZAKAJ so naše vl°ge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan • "." ■ 1 veča in množi? ZATO, ker je denar pri nas naložen VARNO; naže bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddelka, in pa — —— —™ ZATO, ker se Pri na« naloženi denar lahko ve-' dno dvigne, brez vsake odpovedi ali ča. kanja. VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. naprej. obresti se pripišejo h glavnici dvakrat letno. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT BdJik. DB*08VT0R¥ Nevarno znamenje Polnočni kašelj Neki avke jenar je bil zaradi sle-jaarije :bsojen r Tekem vsesa procesa ie prFrni-^-Je v al in uhtal. Samo kupčija mu je .šla po glavi. — De.?et 1st ječe je rekel sodnik. Ootoženej .se je zdrznil in zakri-jčal: — K;io da več? H- Ljubezen je iznajdljiva, ljubezen s: z.ia pomagati. Ljubezen ne pozna nebene cvire. — Torej v sobot > se vidiva je rekla oua cb slovesu. Sevc:la. seveda. ji je hi el zatrjevati, v* sobota pa. v .sabato. — Kaj pa. če "oo deže.-.ilo? Čc b: v e najboljši mnego koncertov sirom Združenih tale primer: Mc>. k: je ime! lep držav in ki je pel tudi v operi 'vrt in dosti kokoii. je rekel; HofmanGve pripovedke" v Chica.21 — K ko krasna bi bila. če bi bila je žel velike uspehe povsod, kjer je v plo:u tako velika luknja, da bi nastopil. V New Yorku bo pel prvič',meje kekeš: lahko licdlle na so.se-v nedeljo 3. februara ob 4. uri po- dev vrt. in da bi bila istočasno tudi poldne v dvorani Slovenskega D ma. tako majhna, da bi se* do ve kokoši kjer priredita. >kupni koncert z oper- j-^koz: njo na moj vrt ne mo«Ie. nim pevcem baritonistom A. Sub- H- ljem. j v gorenjem dolu države je za- Program je izredno zanimiv in j padel velik sne«. Divjačina tišči k sestoji iz samih izbranih duetov. ka- človeškim bivališčem, in poneknn so 12rili večina .se doslej še ni izvajala se celo medvedje pojavili, no nobenem koncertu. Iz Little Fallsa mi porconjo. da Ker jc to nekaj cisto novega, so -tu se Matija in Martinez odpravila cenjene občinstvo uljudno opozarja, no medveda. naj ne zamudi te redke prilike in D/^o dolgo sta brodila, daleč po.se t i omenjeni kor številu. Rudolf Banovee ert v cbilnem vstran cd me.s.a po mesečni noči ter 7-—^ REZKI kaplji, ki motijo spa. nj«\ -so NKVAKM, ixiM-lniii otr;.'Uoni.('stavtte jih s Severa's Cough lEulsam. Prijetno, uspe-snu. ii;i hilro. pomirljivo pomor. Zanrsljiv<» ."»0 IH.V vaši lekarni Severn's Cold Tablete za vse prehlade ŽENSK JE PKEVEČ. naenkrat opazila medvedje sledove. — To pa ni kar tako — je rekel IMartincs Matiji. — Medved j? večja --' z:val ric. je ^ /c, in medveda je Po uradnih statistitkah živi v Ev- ireba drugrače"loviti in streijuti ko* ropi 18 milijonov več žensk kakor zajca. — Vidiš, tukaj je medvedova mc-kih. V Neme-iji je približno 3 milijone 15—GO let starih moških manj kot žensk, na Francoskem jih je pa 2 milijona manj. V Rusiji je žensk 4 milijone več kakor. moških. V portugalskem glavnem mestu, v Lizboni. živi četrt milijona več žensk sled. Tukaj se morava ločiti. Ti pojdi naprej po sledi, da boš videl kam je šel. jaz bom pa šel po sledi nazaj, da bom videl, odkod je prišel. Ko se je vrnila domov, je sedel kaker moških, na Češkem pa je pol- j on pri mizi in se preoej sumljivo drug milijon žensk več. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čil* •amo vaše » članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. €0ffi ZA OCtASE SO ZMERNE majal sem in tja. Grdo gn je pogledala, slekla suknjo in začela iskati. — I. kaj pa iščeš. Murjanca? Za božjo voljo, kaj pa iščeš? — I, nič ne iščem — je rekla in iskala naprej. Iskala je po vseh policah in šte-iažah. po vseh predalih in omarah. — Tak povej vehdar, k-aj iščeš? — Nič ne iščem — je rekla jezno. Toda iskala je še naprej. V peč je pogledala, v kufer je šla gledat pod posteljo, p^d mizo in v closet za obleko. — Aha. se mu je zasvetilo v glavi. — zdaj pa že vem. kaj iščeš. O. zdaj pa že vem. — Nič ne iščem — je siknila. — Saj ti vendar hočem pomagati, da boš dobila, kar iščeš. Odgrni posteljo in sezi daleč pod žimnico. Notri boš otipala pol galone. Nji so se začele že kar sline cediti. on je pa ..nadaljeval: — iPrevidno jo potegni ven in previdno odmaši. Notri boš pa našla tisto, kar iščeš. — Kaj bom dobila notri? — je vprašala, in kar sline so se ji po-eedile. — Nič — je odvrnil. — se naslonil na mizo in sladko zadremal. Mišitnnuiaim^ 'GLAS NAHODA" NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY The LAKGKS1 SLOVENE DAI Li KRATKA DNEVNA ZGODBA -JI« t _ VIIHAJL ZOSČENKO: To je rrs vražja reč, pravo ka.-' uno delo, .meti v sedanjih časih Kol ,. £. oer je res, veliko zadovoljivo t: nudi, fizično razvedrilo in Vča*i pcvcziš lahko celo psa ali splaSis pisianeu. Tcda ne slede na vse to se ko Ii a odpovedujem. Zaradi te reč!, /arudi tega aparata sem namreč I c žito cboiel. Preiej?hil sem se in zdaj se zdravim v ambulatcriju. Pravijo, da i-niirn kilo. Mogoče sem že invalid. M ije lastno kolo me je uničilo. Naj začnem od kraja. Danes so ta i« časi, da kole sa niti dve minuti ne mores pustiti na samem — u-kradejo ti na. Tako ne gre drugače, kakor da nosiš kolo na rami. kadar ne vczlfc z njim. Zgodilo se je že. da sem prišel - -: .m v ti sovino in potisnil vse t b„i n-.tvo za pult. Ali pa vča-ih nem k znancem v različna nad-i r:pja po opravkih. AL k sorod nikam. Tudi. če sediš pri sorodnikih, moraš neprestano držat: za bilanco N kdar ne veš. kdaj bo kog i j?nv • n« h pičila muha. da ti b> < ti vil '..dn.e kolo a!i izpustil zrak / pne i natike in potem dejal: saj ji b lc zp prej. Skratka. tržko je b.lo. Končno že ni«» m ver vedel, kdo s? vee na kom o. i. Jaz na kolesu, ono na meni. N i cm. nrkater: predvojni ko -.iiii - j puš*ali koie.sa na ulici, /.mit pa!i so jih z najrazličnejšimi ki iravnirami. pa ni nič pcmasa-i;; \ / t?mu so jim jih odnesli Tudi mi..i nt kazale drugega ka--:ur da >■ m se ravnal po ostalih in ncsil kole povsod s -»eooj. Seveda, če je čl<*vek zdrav, ni to nič takega. Z menoj pa ni bilo ta . v Zelo nujno .sem rabil denar. Treba na bo kje dobiti. — sem K »lo tni je prišlo ravno prav. Se-dcl m nanj in se odpeljal. Pridom k prvemu pnjateiju. ga ni doma. Pridem k drugemu, prijatelj je do ma, lo da denar ne. Prvi prijatelj je stanoval vsaj v tretjem nadstropju, dočim je dru-v sedmem. Ko sem se s kolesom KATORGA privlekel gori in nazaj, mi je vise: jezik iz ust. Potem sem se odpeljal k sorodnici v Sibirsko ulico. Prav za prav k rodni leti. Ta pa stanuje v šestem nadstropju. Cel sem s svojim aparatom v šesto nadstropje in gledam, na vratih v.si listek " Pridem če2 pol u-rc." - Kje se ta prokleta .babnica neki potika? — sem si mislil. To me je silno razburilo in odšel sc-m -pet doli. Lahko bi bil počakal goli pa sam nisem vedel, kaj delam. Mahoma sem se znašel spodaj in tam čakal na teto. Ko je prišla, se je pričela jeziti name. ker nisem iioiel -pet z njo geri. Eno samo desetico imava pri sebi. — pravi. - Vse drugo imam v stanovanju. Oprt?m s kolo na ramo in grem za teto. Čutim, kako se v;e trga v meni in mi jezik sili ven. Pa sem vendarle prišel do vrha. Dobil sem denar, si malo privezal dušo in ! napolnil pnevmatiko. Petem sem odšel doli. Ko pa pridem doli, vidim, vezna vrata so zaprta. Pri njh je že ob sedmih zapirajo. Nič nisem dejal, samo z zobmi ;?em srdito zaškripa, spet nalciii kolo in pričel stepati po stopnicah Koliko časa sem hodil, ne pomnim več. Šel sem kakor v sanjah. — Gori bi bil nustil kolo. če sc boliš, da b ti ga doli ne ukradli, — je fmeje se dejala teta. ko sem spei .stal pred njenimi vrati. Ko pa je videla mojo bledico, ki se mi je razlila po vsem licu. se je mahoma prenehala smejali. Držal sem s? za bilanco in se opotekal. — Srečno me je spravila na ulico, toda peljati se nisem več mogel. Zdaj pa imam posledice. Tolaži me le to. da je motoJiklostcm še mnogo huje. pa vendar vzdržijo. Prava sreča je. da pri :ias ne gradijo nebotičnikom. Koliko ljud bi v tem primeru podleglo naporom! ..., , I,.,I,-,»i ; ! Mu. oke truck mi;;,-,, lr,j, sfc|,-t«., ..'. ■■ (« :.j I, rrvii;»tnnc !>«>- 1' :><■. »i> .ifjjijo it.l. Tufe/.Ka ' t> muc, kjti ro dol«:, jc nc;»re-c nljiva. I i : • .lil«- :'.an? lahko—največkrat mera imeti -srečo". Tako fe "sreča in "bogastvo" vedno lovita ... Povesti o ljudeh, ki so imeli srečo, da so postali bogati, ljudi vedno zanimajo. Zat> majo jih že zaradi nevo&čljivosti, nekateri pa goje tiho upanje v svojem srcu. da bo turn njim morebiti kedaj kakšna sreča prinesla bogastvo. Biizo mesta Brisbane, Avstrai -ja, je lovil nekoč neki ribič biserne školjke. Tedne in tedne se je mudil na istem mestu s svojim je železno sidro res prevlečeno od tanke plasti bakra. Mcž sicer ni bil učen na rude, am pak to;.ko je pa' le uganil, da mota biti nekje v bližini močna žila bakra, ki sega celo na morsko dno. Mož si je pri oblastvih izgovor.l oresto sled za celo tamkajšnjo okolico. Ni pa trajalo ciolgo, ko je svoje pravice že prodal veliki družbi za tako visoko ceno, da mu ni bilo treba več loviti bisernih školjk. V okolici mesta Queenstown v Avstraliji se je dolgo potikal človek, ki je stikal za zlatom. Nekega dne pa je huda nevihta podrla njegov šotor in steber, na katerem je bila streha razpeta, se ni prelo- mil. ampak se je nagnil tako. ka kor se nagne drevo, k ga izruje vihar s korenino, tako da je steber dvignil s seboj pri tleli tudi lep kos zemlje. Ko je pa revež =voj šelor hotel zopet popraviti, je slučajno pogledal v jamo, kjer se je nekaj zasvetilo. Začel je kopati in tedaj je videl, da je žecel teden stanoval na bogatem zlatem zakladu. Našel je samo na^tistem mestu za nvka; n: lijenv zlata. Na novo-kaledonskih otokih se je posrečilo nekoč dvema jetnikoma pobegnti. S svojim čolnlčkom sta priplula na neki prazen kora!-s.vi otok. Ob obali pa jima je razburkano morje čolnič razb.lo in zato sta morala ostati tam tako dol ' go. dokler ne bi mimo priplula kakšna ladja. Na otoku sta pa zbirala neko posebno vrsto polžev. Ko se je res približala rešilna ladja, sta se vkrcala s svojo zalogo polžev vred. Polže pa sta prodala v Avstraliji za visoko svoto. V Biibao na Španskem se je u- i stanovilo društvo, ki dela propa-; •:anao za oslovsko npe> >. Doslej s" je namreč zatrjevalo, da oslovsko meso ni dobro. Temu nasprot r | trde sedaj, da je oslovska p-jčiik. zelo okusna in da bo csicvsko meso kmalu pregnalo telečje meso i/ mesnic. Društvo ima celo svojo podružnico v Amurio. k;er so na nekem banketu podali •oslovsko' juho v skodelicah", ki je bila baje izvrstna. : sft jcik ■ .mV/m... oPi v!,cJžn MESTO. KI NAGLO RASTE j Zelo nsglo raste v najnovejšem času .švedsko glavno mesto Stoek- i« .helm. To mesto se je že enkrat v zgodovini silno naglo dvignilo: v začetku 30-letne vojne je mesto štelo k?nv j 10.000 prebivalcev. 30 let pozneje pa jih je imelo štirikrat tolike. Nt kaj podobnega doživlja ■ Stockholm danes: pred svetovno j vojno je štelo mesto 450,000 prebivalcev. danes pa jih ima nad 600 it^seč. Prej se je vsako leto okoli 15 Itiscč Švedcv izselilo v Ameriko, sedaj pa^ vsi lahko žive doma, ker se je industrij-a v Stsckholmu tako razvila, da najde vsak lahko delo. če le hoče delati. :X----- '"'7" "II'I'S? Mali Oglasi imajo velik uspeh H aBMNPOiMBwaBPai»iiji^ itnniitssit-iiiiriiUiiiBaiBiBniisnaB^ g. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so nap rose nI, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW YORK, S T. •posluje vsak delavnik od do 6. p6poldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. ir i Kako se potu je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled ,naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brztipa mike. Tudi nedržavfjani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev(Keturn Permit)iz Wash-fngtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za 'permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cdpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Vorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New ¥ort N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ? kvoti in ti so: Starisi ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-OTljutv, ki to >iU poatimo prl-puščeni v to deželo za stalne bivanje . „ Za m pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljivo toSER STATE BANK RS CORTLANDT STREET . NEW TOU V znamem dunajskem dnevniku "Neues Wiener Journal"' pripoveduje dr. Robert Ccheirer o sleparskih "ženinih" to-le: 'Kriminalisti opazujejo v najnovejšem času, da se zelo mnaže zločini. katerih žrtve so ženske. Ne gre pa _*u toliko za zločine nad ženskim trle sc-m, ampak sleparji računajo pre dvsem na ženske prihranke in verno več je slučajev, da se morajo -a. ovarjat". pred sedišči moški. l h odlikujejo in še včekrat duševne prc-.ao- ".. Duhovi? i moški igraj j v ženskem življenja vedno velika vloso. Včasih pa s? sodniki naravnost čudijo, kakšnim bebcem in tepeem nasedajo tu in tam celo v:s;ko izobražene *c.i-ke. Obirijno pa postanejo žrtve slepa^kih. -ženinov" ženske, ki niso r. .vno več p^-=ebno mlade in lc- ;'. ki pa vendar še upajo, da se bedo vsaj zaradi svojega dnearja le j še omožile. in ki se vsled tega kar naslajajo ob sladkih mislili, du jih bo ta ali oni moški ljubil zarad. njih samih in jih peljal pred oltar iz gole. čiste in nesebične ljubezni. V takih slučajit^ imajo sleparji lahko delo: ženska z veseljem žrtvuje sebe in svoj denar, dokler — navadno prepozno ne' spozna, kako zelo ie nasedla. Nevarn._>st.. da pride p-ed sodišče, j za take "ženine" ni prevelika. Ti mežjki ženske silno dobro poznajo in vedo prav debro. cia ho večina žrtev rajši molčala kakrr pa težila, ker jje sram, da bi prišla nji- • ho v a zadeva y javnost. i Druga metoda pa je modernejša Moderni "ženim petičnim ženskam ne obijubljajc ver zakona, ampak; jim obljubljajo visoko obrestovanje ' njihovega denarja. Le tako mimogrede omenjajo tudi možnost zakona. pa že na tisti "mimogrede" eep- . ne skero vsaka ženska k-akor muha v močnik. Taki .->lepar.;i radi pripa-vedujejo. da sc nekaj posebnega iznašli. da pa nimajo kapiMl-a. da bi s v;.j o iiiiajdbo mo°li izkoriščati, ai:! pa iščejo prtom časopisnih oglasev l"kompanjonke"". ki jih raka si vien zaslužek; "zaradi lepšega" pa še do-jstavljajc. da mera b::i bede -a .:n-ipanjenka" ah.ndinku li pa velika; ! in -ta-:' a Ud. Take • pa -:ke. k: v/bu-Ijajo v zapu-renlh in žalostnih -r-| iv :h osamljenih /: ii- : najsi ij -a u-; pan lu redko zgrr-. -vej numen laiki manevri s? p.-navlia; > tako c cl-| dokler uospada "kompaniona : i:ie .spri Vi jo p d varno zaščito v za- Na vašem radio poslušajte v torek in četrtek zvečer Lorno Kantin, slavno name-rolouistko. Povedala vam bo, kako imena in dnevi vplivajo na uspeh v trgovini. ljubezni ali zakonu. Resnična radio zabava. I'. T.orillnr«! Ci,. Tnr. POSTAJA WABC Ob torkih z ver« t.....8:11» Oh čelrtkih /mi t.....9:15 V.-h. drji S J Ca- GOZDNI DELAVCI V RUSIJI m st- ir pre- . j* ril Preti dunaj-k ra .- :11.-moral n.č'v:"i zagovar-ce i prileten ženin, ki rt- osupan kar o-' ni ^e rrreeej L'pih ::i mi žen ,;c ?a vse. kar >o imele. Izdajal se jt* 7.i "barcni" in šlo je. N ':! 20. let r fan . pa-je ni' r il v zapor, k r je preživlj-al vse svoje nor*i v nočnih zabaviščih v družbi Irnih prijateljic na ra:-un treh že dosti nad 5<) 1;»* starih /rn =k! " KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West :-8th Street New York, N. Y- RAZNE POVESTI in ROMANI: ^Nadaljevanje.) N"«vo življenje ................. Oh 50 letnic! lir. Janeza I„ Kreka Onkraj pra^ozfl» .......... Odkritje Amerike, trilo Vf/ano .. iiiHiko vezana ...... Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti ln zanlii ................ .25 Pater Kajetan ..................1.— .m .liS .Ki M Slmeiiski šaljive* ...............4U Slovenski ICnliiiuon, trd. ve*......15 Snrški invalitl .................. SiitiiiT in si nrf ................. -05 Skrivnost najden ko .........35 Sko/i airno Indijo ..............EH Sanj>ka knjiga, uinla ...........61) Pirigvinski otok ........... Povest o sedmih obešenih . Pravica kladiva ......... PaUrki iz Koža (Albrecht) PUi zlatar ............. Prlhajač. novest .......... Požiralec ................. l*ovcsti, pesmi v prosil trilo vezano........ .60 .50 JJ0 .25 .35 .66 .25 (ltau«lelnlre) ......... 1. Plat zvona l*ri stricu . Prst božji 1'atria, povest iz irske junaške do-dohe ......... ............... J6 JJ0 .60 .30 .30 Po e^rah ln dolinab .......... Pol litra vipavra ............ Poslednji Mehikanec .......- Pravljice II. Majar .......... Predtržani, Prešern ln drugi svet. niki v gramofona .............55 Prigodbe čebelice Maje, trda ve«.. .1.— Ptice selivke, trda vez .......... 75 Pred nevihto, ...................35 Prva ljubezen ...................................50 Pravljice in pripovedke (Košutnlki 1. zvezek .....................40 2. avezek .................. .46 ^riniska knjiga, največja .... -fW) | .50 i Sanjska knjiga. Arabska ...... 1.59 : Sveta < Jenov efa .............— Spake, humoreske, trda vei .... .S)6 i Spomini Jugoslovanskega dohro- voljra li 14.18..............1.25 j Sreduzimci, »rd. vez............. .6(11 broš........................4« j Straliote vojne ................$0 i Štiri smrti. -t. zv................35 j Smrt pred liišo .................65 ( Stanley v Afriki .............. -50 Spomin znanega potovalra .... 1.56 Stritarjeva Autliologija broS. .. Sisto Šesto, povest Iz Aitrueev .. .30 Si.i medvedjega lovra. Potopisni ro- roiiri ...... ...................3 ...................«0 Seriant Diavolo. vez........1.60 .40 .6« .36 HAKES £ A REVA DELA: Machbet, tnlo vez..............M; broSirnno....................70 Tedenska izdaja velikega angleškega lista *■Time-a" objavlja o deiu in življenj u ozdiiili d'lavrev v Rik j: sledrre .» •rcf-L- : "Član anijieskp»a parlanv nta Sir Hilton Y unu Izrne:! predsedniku vlade \Iucd •n-tl::ii p»roči lo 'rrli ruskih u-rm-: • n.^lu v ruskih t»ozdov: h T: U i ki so uši i/. Arhansefsivi -.v; -.-da v An-•:Iiji P >r :".' Ir \ . pisuje strašne ra/nr-re. v k.% rs ih morajo delat: 20 " •<•: \ -ever-n Rii.-::,i. Vsi ir:-- uo^-žniki - • se skrili v •Arhanaei- cu r.-.t jI le-, ki so »a nalagali na n'k> ladjo. -Tako se un - p ii-C-iiu p:l*gH.-ti Anuiesk; :i -o znali Zato te nji iiovts pripovedovanje toimaJ-ii za-■jri-r.žfr. tolma". ki 10 se p .-,ebej tindno izdavil. iregov jjre-vcci popolnem: ' T trije i - pripovedovali da mora' p«»lit ni -rtniki v Ar iiangel.vku in v okolici les snka'i. lupiti, žagati in ua nakladati. Jet,-! nike pošiljajo > ct taborišča do ta-"oorisča. V •.•:•: ihei Arhangelskega dela uk li lO.ODu jetnikov, vseh skupaj 11a uh ie :ia severu Run je ' v gozdovih naii 130.000. V Arhangel-ku ne smejo le.sa nakladati jetniki, ki znajo kakšen tuj jezik, da ne bi zastopniki tu jih sil zvedeli, ako se z jetniki dela. Delati morajo jetniki po 12 ur na dan. dneva za počitek pa nimajo nobenega. V lil urah morajo odločno količino lesa - c žagali ali pa naložiti.. Ker pa ie mtrd ietniki do-sti bolnikov in slabičev. ki v 12 u-rah svojega dela ne morejo izvršiti. morajo taki ljudje se dalje delati kakor 12 ur. Tako ni čuda, da jetniki cepajo kako muhe. Mraza pa imajo navadno do 4U stopinj pod ničlo. N"a dan dobe le 2 in pol funta kruha. Toliko krtina pa dobi le tisti. ki svoje delo popolnoma opravi: kdor naredi manj kakor je prepisano, det tudi manj kruha. Raztrgani in napol bosi so v.>i. namesto usnjatih čevljev nosijo večinoma lesene coklje. Zdravnika nimajo nobenega. Vsi morajo delati. zdravi in bolni, dokler ne popadajo. Komunisti pravijo da jim je vseeno, če nekaj milijonov takih ljudi pomrje. ce.š da so to itak le sami polis.čni zločinci, ki s se danjim vladnim sistemom ni:»a zadovoljni. Vsak dan pomrje v tar borišču po 10 do 20 oseb. Kdor pa skuša pobegniti, tega brez milosti us tre le." Othelo .... Sen Kresne no*l SPLOŠNA KNJIŽICA: Popotniki Poznava Boca ....................30 Pi rhi ....................................................^01 Povodenj ............................................J3Q 1 Praški jndek .................. .25 1'risejra Hurotnkepi elavarja . ...30 S t 2. (Rado Mumik) Na Bledn, Prvii med Indijanci .........................30 Izvirna povest. 1R1 str.. broS... Preranjmnje Indijanskih miijonar- 3. (Ivan Rozman» Testament, Jev ...........................................JO t ljudska drama v 4 dej., broš. Potop, I. zv.................105 strani „.................. Potop, II. zv....................Sl 4. (Cvetko GoJar) Poletne (Oba zvezko skPi»aj) ..........550 k^sJe izbraDe F>esml, 184 str.. Št. 1. (Iv»» Albrecht) Ranjena j gruda, lvzirna p<»ves»t, 104 str., broširano .....................35 | .5» 50 Razkrinkani Hansburiani ... Roman treh src .................... Roman zadnjega cesarja Habs- buržana......................................1.20 broširano..................... .50 < 1.20 , i St. 5. (Fran Milf-Inskil tiospod i Fridolin Žolna in njegova drniina 1 veselomodre f rt ice I.. 72 stra- Robinzoa ....................... .60 ni. broširano ................. .25; Robinaen (Orusee) .............1.— _ Revolucij« n» PTtofl+tm .... J« jf* j6 (Novak) Ljubosumnost .. Rdeta ta Mp ntrtn. opvMt .. M AoderMoove pripovedke. i Rdeča megla .70 ........Mm^m ' 'Abl slovensko mladino priredila Utra, 111 itr^ broi. ...... KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo za< nimivih knjig stane $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. ISth STREET m 4 NRW YORK I __ --- T.LAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 3, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. 33 ♦ Nadaljevanje i 0 VPLIVU UMRLIH NA ŽIVE LJUDI / Ellern se je zamislil v preteklost ter v čase. ko je bila stara baronica ca mlajša. Takrat je bila še kiusna kajti nikaki cblaki osvete niso še zagrinjali j n enega cela. Tudi otroka sta se pojavila. | Mala Irmgarda je tekla k stari materi, jo prijela za roko ter tekla I poleg nje Rekli so. da je stara mama že dolgo bolna in chi morajo vsi pomagati. da bo kmalu zopet ozdravela. — Tako vesela kot ti. oče? — je vprašala mula. — Da. tako vesela kot jaz in mama, — je odvrnil Ditrih ter dvignil niično deklico v svoje naročje. Nato pa je prišel dan — dečka so položili v voziček ter ga potis-n li na teraso poleg vrat, katerih se je posluževala stara dama, kadar ie hotela priti na presto. Ko se je približala posteljici malega in ko je pomagala svoj strah, je sedla na stol poleg njega. ' j Kje pa ste bili. gospodična Haller? —je ozmerjala strežnico, ki je 1 prišla na to. Mali lahko kriči tukaj na smrt, ne da bi ga kdo slišal! ; Ah, gospa baronica, kako lepo, Oj. ste bili tukaj. Nova dekliera je • nevešča in sem morala biti navzoča pri pranju, na povelje gospe ba- J ranice. — Ali ste .-edaj «otovi? No se. Hotela .-:em le hitro pogledati malega. Pr.trm po :t( biez krbi jaz mislim ostati še nek;liko časa. Hvala, gr>p a bar« niča. O mi dovolite, bcm šla še za na daljne pol ure. dokler ne b n/. Ij, rahteval matere! Stara dama w . r.k.mala in gledala spečega fanta. Zamiši » no < .. drla p. le .a njega, in vstali so 'ji dragi spomini na čas. ko je sedela polt g svok via sina. Kako so hitele .;:<•! Ni -t :*ir.i,:ila. Zdaj je polcei smehljaj preko p o s« r.li p: -t; ženi, ki >e je sklanjala k njemu, je vzili.kiiila Sibila ter dajala otroku ime- # • vl a mu -mu. ; r.tii n ' sc je oglasil pole? nje vesel in laz- cbraza mak pa, in r< .okaj! Milzic.i i" ž" pripravljena! S:b;la ^ sledila .-mehljajoči se in cvetoči materi, ki je potiskala vo- ! ?ič. k pred seboj. S topila je SKCzi odprta vrata v mirno kraljestvo grajskega gradu. To i je bilo kraljestvo Regine. Kazven Ditnha ni imel semkaj ntkdo vstopa. Tukaj je prijetno gorko. Mislim, da mi ni treba hodili dalje. — jc j : kla mlada žena — McgoJe pa boš kdaj drugič videla moje mulo gnez- ! do. Postalo je dosti večje, kot je nameraval Ditrih! Sibilo je friala rad vedno.-1 navzgor. Rezina je imela prav. To je o.la prava scfcu, ki je odpirala razgled na vse strani. Vse je bilo urejeno v starem nemškem slogu. Tam so bile čaše, v katere je nalivala Regina tekočino za goste. Sibila je stala zopet pri oknu. katero je previdno odprla. Tam je sedela ob cknu Regina kot lilija, ki je dajala svojemu o-1 r«>ku najdražje, kar je imela — Življenje svojega življenja, zdravje in moč! Ali ni bila tako lepa ket, lilija? In ona. Sibila. si je drznila sumiči-(i jo? Ali ni sam Beg, tak cdredil? Njegova volj-a, je bile., da bo postal Ditrih naslednik njenega sina, da b držal iz močno reko posestvo očetov ter ga izročil malemu otroku? Cvetke so duhtele, solnce je sijalo Ln ptički so žvrgoleii v pomladno jutro. V srcu Sibile je zaVl?.dal mir, in zepet je hotela živeti. DVANAJSTO POGLAVJE. Ditrih je rekel, da ne more biti na deželi otroška soba dosti polna. Njegova želja naj bi bil-a izpolnjena. Majoratne-mu dediču sta sledila dvojčka, dve krasni deklici, in ko sta bili štiri dve leti, je slec.il debel fant, ki je dobil ime svojega očeta. Regina je vzcvetela v starejšo žensko lepoto. Nobenega poželjehja ni imela potikal se po samotnih gozdovUi ter močvirju. Postala je tako - krbna mati. da je pogosto rekel Ditrih. cu mora pustiti nekapj časa tudi stanj. Tudi danes se je unel bcj. Regir.a naj bi ga spremila v gozd, kjer so hoteli pričeti s sekanjem d i eves. Bilo je januarja, in lahek sneg je pokrival tla. Par dr*i je bil mraz. in z neba je sijalo solnce ter izpremenilo belo obleko zemlje v sijajno praznično obleko. Nt več tlulrč. Ret na. Krasno*ln prijetno je zunaj. Mislila sem v park z Viljemom. — se je branila Regina. Ne razvajaj tako malih otrok, Regina. Otroci gredo lahko na iz-preh-d z, go. poda no Zoio. Ali pa naj bodo pri gospodična Halier. Ugodi j mi ter pojdi z menoj. Potem moram pr .siti .st-aro mater, da nekoliko pogleda. Sibila je bilu takej pripravljena, kajti vsi otroci so jo po v°ledu Vi- i i.icma imenovali le v aro ma ter. Tudi Ditrih sam jo je imenoval tako. Tako je prav. da zvabiš Regino iz otroške s j be. Ditrih. Pozabila bo na vse drugo, - se je žalila Sibila. Saj si ji enaka. ^e je šalil Ellern. — Viljem ne more priti dosti j pogosto k stari materi! Tam prihaja dedič, — >e je oglasila Sibila pritajeno. — Še nik- j dar nisem vid« la lepšepa in odličnejšega fanta. — Bdg naj ga nam o-hrani! i Doc:m je hitel Viljem proU stari materi, je prijel Ditrih za roko ►vojo ženo ter rekel: Vidr-š, s staro materja ne moreš tekmovati. On te ne rabi za svojo M-ečo de ne morem cdreči svoji tovarišici. Dozdaj nisem našel .<■><" nfcbenega »ladcmestila zate. Tudi ne v lovu? To je le pomoč v sili moja dragra žena! - Zelo sem se razvadila! —{ Tudi tebe. Nekoliko manj zahtev bi lahko stavili. Zdaj pa . < m zopet samodržec ter bom vodil "strog regiment". Tvoja moč sega Le do otroškega praga, kajti tam se začenja moje Kraljestvo! Nič manj kakor postanek sveta in življenja na njem zanima človeštvo vprašanje posmrtnega življenja in njegove zveze s pozemelj-skim življenjem. Vendar je rešitev' slednjega daleko težja ter si upajo o tem postaviti nauke samo razna verstva, ki svoj nazor o jposmrtnem življenju utrde s teološkimi sankcijami in verskimi zapovedmi. K poatanku sveta in izvoru človeškega rodu vodijo mislece in učenjake konkretna dejstva, ki jim dado možnost sklepov na prejšnje razvojno odobje tako v življenju človeka. Tako se veda korak za korakom bliža odkritju tajnosti postanka življenja. Kljub temu pa so zanesljiva dognanja tako majhna, da ni mogoče postaviti trditve, ki bi koncem koncev zajela skrivnost postanka. Veda ne more zidati na slepo vero, marveč le na dognana dejstva. ' 1 Zato pa je nesorazmerno 'težje preiskovanje o posmrtni usodi človeka. ker zanjo ni na razpolago; n.kakih vidnih, skoro otipljivih dejstev. Verstva vseh narodov prelagajo to oviro na enostaven na-čin da svojemu teoretičnemu nau-ku o posmrtnosti dado značaj ver--ke resnice, ki jo mora vernik sle->: veneti, o njej ne razmišljati in vita čuti v.,e dvome, ki se priredno upravljajo v clove-kem umu. Tudi ::•••. n v«.r-k:h >!::.ipi:i imamo ljudi, ki -.- o-i •.:••• s tem vprašanjem in p ;vlii.jo razne teorije. Te teori-;inimajo značaja verske resnice, r.) o je o njih dovoljena vsaka raz prava, vsak dvom in vsako doka-' zovanje njih možnosti ali nemož-nosti. * Sir Oliver Lodge, znani učenjak, ki je dolga leta sodeloval s slovi ti m angleškim okultistom Myer-sem, se je nedavno obširneje izrazil o svojih predstavah vplivanja pokojnikov na še živeče ljudi in je dejal med drugim tole: skrajne možnosti v vsemirju so za nas še vedno knjiga, zapečatena s sedmimi pečati. Nismo si svesti velike množine pojavov, ki se dogajajo o-ko i nas. kakor se ne zavedamo u-činka in dejstva elektromagetnič-nih valov, ki nas obdajajo vsak trenutek. Ti valovi bi nam prinašali besede in godbo, akx/ bi človeški organizem zanje imel pripravne sprejemne čute ali ako bi človeštvo iznašlo priprave, ki bi omogočale človeškim čutom- sprejemanje teh valov. Analogno doslej ne moremo zajeti valove, ki gredo od enega človeka do drugega in od duše na dušoč Lodgejeva teorija dopušča možnost takih valov in celo njihov nedvomni obstoj. Še različne je se je o naši nemoči izrazil Huxley, — Lodge pravi, da je bilo to v trenutku božanskega navdihnenja a^i di- j vinacije —, ki je dejal, da vc sodobni človek o breztelesnem. či=to duševnem življenju komaj toliko, kolikor ve črvič v cvetličnem lonč-. ku na oknu londonskega balkona o življenju in vrvonju modernega velemesta. j 1 Lodge pripoveduje o svojem sodelovanju z umrlim okultistom Myersom naslednje: — Odkar mo je Myers zapustil, nisem mnogo napredoval. Učeni svet se niti ne zaveda napredka, doseženega v preučevanju duševnega življenja. Res je. da je proučevanje še v po- j v^jih in da ima malokdo izmeri , nas pravilno predstavo, kaj se godi j okoli nas v tem pogledu. Prič za j gonetnih pojavov pa je čedalje več. i kajti ljudje se več ne boje, da bi se lahko osmešili v očeh javnosti. Splošno se širi nazor, da "je nekaj na tem. ali da tega nikoli ne bomo mogli spoznati do najtanjših podrobnosti. Razlaga in proučevanje znanosti je sila počasen proces, zlasti ker, se ravno najzmožnejši raziskovalci ogibljejo in boje tega raziskavanja.) Često me ljudje sprašujejo, da Ii i sem bil kdaj v zvezi z Myersom. odkar je ta umrl. Jaz vem in ču -! tim, da je Myersov vpliv vedno z; menoj in ako ga hočem kaj vprašati, je takoj pripravljen odgovoriti. To dela često na najrazličnejše načine. Njegov vpliv-name nima vedno značaja medija, marveč se kaže zgolj v navdihnenju, ki ga' dobivam od njega. Seveda se tega1 ne zavedam in bi tega vplivanja ne mogel niti dokazati niti zanikati. Treba pa je pomisliti, da nas vodi nekdo bolj nego si mislimo, ako delamo to, za kar smo odločeni. Dokazi v tem pogledu so seveda težki in lahko sodimo samo po u-spehih. — i Tako pravi Lodge in je vsakemu presto, da verjame ,ali pa oporeka, brez greha ali kakih drugih še neugodnejših posledic. t ^ Kretanje Parnikov -i ,— Shipping New« —! fij j k VMM » i Za blede, suhe, slabe ljudi ia«-di, suhi. stil h L 1 Jud jo »...l., V.-».-! i. k.. zv»-do o N'ntj;i-T«i!).-—zdravilu, ki n;ir«-di dosti moC-nr, zdrave kr\i. Ta izvrstna sestavina odžene iz telesa strupene o-Stanke nastale v ste d ssuprtni«-e, ki j.-vzrok nepotrebne tMfiezni i 11 revščine XuRa-Toiw- uredi in ojaea organ«*, da l.i.ijši apetit, i «1 prav i ti.-prel>avni «st. pline in \ zdiganje ži-UmU-u in Orev, odžene .■l.istrfe in m«*hurne. t. r drr.fi«- enake l»>-li«"ine jwivstrtnene vsled nepravega delovanja , revt-sja. 1'otem, ko ste vživali Nupa-T«m«- nekaj «lni. s.- prieii«*!«* j»oi-utiti boljš". vaše spanje jt* poritno in osvežljivo in vstanete v jutro moeiiejši in enerRieni Vi lahko kupit«* Nnsa-Tone kjerkoli se prodajno z.lravila. Ako vaš tr»tov.-e nima t« ffii v 7-alogi. mil re< ite, naj sa naroei Z: l \;is od njegovega pr.-ktlpee va tea. — A d v'J MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDE. LAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. r POTREBEN V VSAKEM DOMU / ŠOLI ali PISARNI aciia. Uvaževal bom mejo dokler boš izpolnjevala ' svoje dolžnosti fcot Kakšne so te dclžnosti? Kadar sem doma, moraš biti moja. (Dalje prihodnjič j ........ . V premeru meri globus G inčev Visok je 10 inčev . t Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske /rednosti t°ke* smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je . . fiz posebne snovi, U se ne da razbiti ter je bolj. trpežna kot katerakoli snov, ki iflObllSd, se uP°rablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" ^ kovine ▼ kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko ka- zalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za QLAS NAHODA ^ J 75 OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 4. februarja: Presi.ient lioosevett, Clierbours, Hamburg Jjeutschland, Cherbourg. Hamburg 7. februarja: lie de France, Havre Aquilama. Cherbourg 9. februarja: Lremcn, Cherbourg, Bremen 11. februarja: Amern.it. Cherl>ourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 12. februarja: Suttyurt, Cherbourg, Bremen 13. februarja: M.mr»-taiiia. Cherbourg 16. feuruarja: Europa. Cherbourg. Bremen 17. februarja: l,.Uayttte, Havre Augustus, Nai'oll, Genova «8. februarja: President Harding, Cherbourg, Ham burg Albert BaiUn. Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen Satuinia, Trst 20. Jebruarja: Paris Havre Olympic. Cherbourg 24. februarja: NVtt Amsterdam, r!"n!ocre Sur Mer Kotttrd.i rn 25. februarja: Bremen. Cherbourg. Hr«-nien CeitrK** Washington, Cherbourg, Ham- bui-K ^6. februarja: Dresileii, Cherbourg. 27. februarja: St. J>iuis. Cherbourg. Hamburg 28. februarja: Aquitania. Cherbourg II«- de Fi'an> e, Havre 10. marca: Vubania, Trst 11. marca: Ko« liaiiibvnit, Havre 12. marca: St-w York, Clieibmint. Bremen St'it (ga 1-1, »"li.-rt.'.ut K. Iliftui-u 13. marca: Olympic. Cherbourg I'aris, Havre i:itui.-ri, i 'lif rl«ours, Bif-iir-n I .i. 14. marca: * "onte <;r:iti«le. Napr-li. Genova VuIogne sur Mer. Bremen 20. marca: .V'luitania, t'herhM-.ur^ "M ilwaukre, Cherbourg. Hamburg i'.-uriland. Cherlw>urg. Antwerp^n Augustus, NajMili. Genova 24. marca: Ijtfayritp, Havre Stat ftida m, Boulogne sur Mer, Itot- t«-Tflain 25. marca: Bi»sid«-nt Harding, Cherbourg, Ham-Ibuig i 26. marca: | ;>r,^d.-n, Cherbourg, Bremen j 27. marca: Majestic, Cherbourg j Saturn:.!. Tr-I lie d»- France, Bremen I 23. marca: «■ l:t ml. i 'hfi-tinui c. llamtiurK latlian, <'jit-rltourg \l srni.-i..Iik.-I. (*h<-t t.i.ur^! j 29. marca: j ll.ijti«', I.ivorj«.oj ! 30. marca: i Kuropa, Cherbourg, Bremen ! 31. marca: If Sere nga r i.1. Cherbourg N.-vv Amst«>r«lain. Hoiiloniir- sur M.-r, ! Iloit.-rdain sur Mer POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West I8th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. 6 DNI PREKO OCEANA Najkra "ša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih oarmkih: lie de France 7. febr.; 28. febr. tli A. M.) (1 P. M.) PARIS 20.-febr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M.) Najkrajša pot po 2e)ezrdc|. Vsakdo Je v pošlimi kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — JMja/'ii jn slavna francoska kuhinja. Izredno n'zke cene. ^^ * VpraSaJte kateregakoli poobla&ienega.