DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 104 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 2, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Mussolini bi rad ustvaril bolj prijateljske odnosa je med Vatikanom in Nemčijo Rim, 30. apr. — Nov da se Italija odteguje zaveznikom in da se bolj približuje Nemčiji, je to, da je Mussolini imenoval dosedanjega poslanika pri vatikanski državi, Dino Al-fierija, za poslanika v Berlinu in ondotnega poslanika Attolica pa za poslanika pri vatikanski državi. Alfieri je znan kot velik prijatelj Nemčije »in bo kot, tak mnogo pripomogel še do1 tesnejšega prijateljstva med Italijo in Nemčijo. Kakor se govori v diplomatskih krogih, bo največja naloga poslanika Al-fierija, da bo skušal ustvariti prijateljske odnošaje med Berlinom in Vatikanom. Kot posla- j Poljskem in nik pri vatikanski državi, je imel I krajih. --o- dokaz, Alfieri vpogled v razmere, radi katerih vlada mržnja med sv. Stolico in nemško vlado. Italijanski fašistični vladi je mnogo na tem, da bi spravil Vatikan in NOV NAČRT Ik FM0JN1CI V DELU Columbus, O., 1. Herbert Bigelow, ki leto pogorel s svojim maja. — je lansko pokojnin- v drugih zasedenih Nemška premoč v zraku daje zaveznikom največ preglavice na Norveškem London. — Zavezniki uvide-vajo vsak dan bolj, in to se je zlasti izkazalo kot resnično v vojni na Norveškem, da" brez večje zračne sile ne bodo premagali Nemce. Zavezniki so sicer poslali nekaj letal na Norveško, toda ti imajo težavno stališče, ker nimajo zrakoplovnih pristanov, medtem ko jih imajo Nemci vse polno, ker so jih prvi zasedli. Letalstvo potrebuje pristanov, kjer dobivajo letala kurivo in drugo potrebno ,kjer lahko vsak čas pristi^ejo in m-pit odlete. Tega zavezniki na Norveškem nimajo, Nemci pa. Naj pošljejo zavezniki še to- Hitlerja, ker je papež tisti, kiza-jskim načrtom v državi Ohio, je držuje Mussolinija, da ne gre včeraj predložil državnemu taj-odprto z vojsko na pomoč Hit- njku v odobritev nov načrt. Alio lerju. To je zdaj še edina zapre- ga bo državni tajnik odobril in ka pri berlinsko-rimskem osišču.|bo dobil dovolj podpisov, bo Toda pri Vatikanu ne kažejo predložen jeseni pred volivce, nobene volje, da bi dali kake kon- Novi načrt bi dal $50 00 m cesije Hitlerju. In zato, če hoče mesec osebam, starim 60 let ali nemška vlada doseči boljši spo-|več( ki s0 se kot mezdniki umak_ razum z sv. Stolico, mora naj- nili v privatno življenje. Zakon-prej izpolniti pogoje, ki jih ta ski par> ki živi skupaj, bi dobil zahteva, to je glede preganjanja po $40 vsak zakoncev. Osebe bi in šikan proti katoličanom najdobile pokojnino; ne glede na'to, če imajo otroke, ki jih lahko podpirajo, ali tudi če posedujejo hišo, katere davčna vrednost ni več kot $4,000. Načrt določa, da bi se za to pokojnino ne obdavčilo stanovanjskih hiš. Denar bi se dobil z 2 odstotnim davkom od zemljišč, katerih vrednost je več kot $20,-000 na aker ter od državnega davka, ki bi se naložil na posameznike in korporacije in sicer bi plačevali eno četrtino davčne vsote, ki jo plačujejo zvezni vladi. Ni vedel, če je oženjen Cumberland, Mcl. — Nek mlad prem/)gar iz Pennsyl-vanije je pisal na sodnijo v tem mestu s prošnjo, naj pregledajo rekorde in pro-najdejo, če je vzel tukaj poročno dovoljenje rili ne. če ga je, potem se je to zgodilo ■ 14. aprila 1937. Našli so za-. pisano, da je vzel jwroeno dovoljenje in da se je tudi še isti dan poročil na sodni-ji, kar so premogarju tudi sporočili. pomaga, dokler si ne bodo zgradili tam dobrih zrakoplovnih pristanišč. To pa vzame čas in če se pri tem računa, da Nemci ta čas ne bodo mirovali, se pojavlja dvom, če bodo zavezniki v stanu izgnati Nemca iz Norveške. Vojna na Norveškem je sopet ena šola za zaveznike, da morajo imeti več letal in dobiti premoč v zraku nad Nemci, če hočejo dobiti to vojno. Kakor je položaj danes, imajo Nemci nadvlado zra^fii.. sjli. Zato bodo skušali zavezniki pomnožiti zračno flotilo v dorriačih tvornicah in z nakupom letal v Zed. drža- liko letal na Norveško, jim to ne vah. Daveyu obljubujejo zmago v krajih, ki so bili vedno proti njemu Youngstown, O. — Bivši go-verner Davey bo skoro gotovo zmagal v okraju Mahoning v primarnih volitvah, ker je njegova opozicija brez vsakega pravega vodstva. Govori se celo, da bo organizacija CIO, ki se je vedno borila proti Daveyu, podpirala v teh volitvah Daveya za governerja. Enako pričakuje Davey tudi podporo od Ameriške delavske federacije. Prei dvema letoma je dobil v tem okraju kandidat Sawyer ogrwnno večino, čeprav so drža-vn uslužbenci z vso vnemo delali za Daveya. Letos bo pa Da-reyeva opozicija razdeljena med kandidatoma Whitom in Kennedy em. Prerokuje se tudi, da če bosta nominirana Davey na demokratski listi in Bricker na republikanski, da bodo šli vsi delavci za Daveya ,kot manjše zlo izmed dveh. Kar se tiče senatorskih kandidatov v tem okraju se prerokuje, da bo dobil večino Cleveland ski župan'Burton. -o- Druga obletnica' V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Joseph Glavicha v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. -o-*- Seja mladinskega zbora V petek večer ob 7:30 se vrši seja staršev mladinskega zbora Slov. doma na Holmes Ave. Vsi So prošeni, da prinesejo neprodane vstopnice nazaj in denar 2a prodane, da se bo moglo zaključiti račune. Spor medRooseveltom in Garnerjem je baje poravnan Washington, D. C, — Demokratski voditelji v državi Texas so začeli delovati na tem, da se poravna spor med Rooseveltom in podpredsednikom Garnerjem. Baje je Roosevelt sam privolil, da se začne tozadevna akcija. Mirovni načrt je ta, da bi šli vsi glasovi delegatov iz Texasa na narodni konvenciji za Garaerja, ki kandidira za predsednika, obenem bi se pa ti delegat je zavezali, da ne bi skušali ustaviti nominacijo Roosevelta, če bi to nameravala storiti konvencija. Geslo teksaških voditeljev, ki iščejo poravnavo je, "da ne moremo poraziti jeseni republikancev, če bomo zdaj drug drugega pobijali." Roosevelt je radi ljubega miru v stranki že obljubil, da ne bo skušal vzeti Garner ju teksaške delegacije. -o- Poroka slovenskega para V soboto ob devetih zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca Mr. Josip Perko in Mary Gorenc. ženin je sin pre-rano umrlega John Perkota in mati je pa znana in spoštovana trgovska v naselbini, Mrs. Frances Perko. Nevesta je hčerka poznane Anton Gorencove družine iz Maple Heights. Poročna slavnost se bo vršila v SND v Maple Heights. Vabi se -vse prijatelje in znance, da se udeleže poročne maše, zvečer pa svato-vanja. Naše iskrene čestitke novemu paru! BARANTANJE Z ROPARJEM Milwaukee. — Mrs. Katarina Phelps je napravila v svoji delikatesni tKa-Qyina d^bro kupčijo. Prišel je ropar in zahteval denar. Katrca je1 rekla, da mu da en dolar, več pa ne. Ropar je pa zahteval $10. Potem je položila trgovka dva dolarja na mizo in rekla: "Več ne dam! Vzemi ali pa pusti!" Sijajen ples v SND, Danes zvečer se vrši sijajna prireditev v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prireditev se vrši pod avspico uslužbencev našega okrajnega klerka, Mr. Leonard Fuersta. V spodnji dvorani bo pripravljeno za one, ki radi igrajo karte, v avditoriju bo pa za plesalce. Vstopnine ni nobene in vsak je prijazno vabljen na par ur vesele zabave. Predstavljen vam bo okrajni klerk Mr. Leonard Fuerst, ki je kandidat za ta urad in ki vsled svoje zmožnosti zasluži vse naše glasova. Predstavilo se vam bo tudi mnogo drugih govornikov. Torej danes zvečer v narodni dom na prijazno domačo zabavo! Papež dela za spravo med Anglijo in Italijo j Rim. — Iz vatikanskih krogov se poroča, da se papež Pij trudi, da ne bi prišlo do popolne-j ga preloma med Anglijo in Italijo. Papež' si prizadeva, da bij - se dosegla sprava med obema! Stockholm, 1. maja. — Norve-državama na podlagi zahtev Be- ško vrhovno poveljstvo poroča, nito Mussolinija, ki bazirajo na da so nJih čete Pognale Nemce štirih glavnih točkah. Ko je Va-'iz mesta Roeros in da so se Nem" tikan glede tega poizvedoval pri ci umaknili tudi iz mesta Tyn-italijanski vladi, so mu dali tam sst> da so bile »emške čete tepe-razumeti, da so pripravljeni po- ne Pri mestu 0t^> 20 milj južno botati se z Anglijo, tocla samo od D<™baasa in da so,trpele ob-na podlagi Mussolinijevih zah-'čut^ iz£ube- Norveškim četam tev i baje pomagajo švedski prosto- Mussolini zahteva sledeče šti-' voljci. Norveške čete so prišle ri poglavitne točke: 1) Stališče danes ob Peiih zJutraj v Roros, katerega so Nemci zapustili tekom noči. Ne ve se še, če so se Nemci umaknili samo začasno, da dobe ojačenja, ali so se umaknili radi norveške premoči. Vojaški strokovnjaki ne morejo razumeti te nemške strategije in se vprašujejo, če bo to kaj prizadelo nemško pozicijo v Trond-heiinu. Norvežani so dobili v Norvežani silijo Nemce k umiku V dveh krajih so se morali Nemci umakniti pred norveškimi četami. - Angleški bombniki so napadli nemški transport. - Zavezniki so dobili težke topove v sektor Dombaas. e v Sredozemlju se mora preurediti. 2) Anglija mora dati zagotovilo, da interesi Italije m Balkanu ne bodo ogrožani z angleškim ekonomskim pritiskom. 3) Anglija mora priznati i pravico, da ne bo mirno gledala, če bodo hoteli zavezniki strmoglaviti sedanjo nemško vlado, ali Nemčijo razkosati. 4) Italijanska pomorska trgovina ne sme biti v bodoče- ovirana po angleški blokadi. Nemci pri odhodu, čeprav morda ta zmaga Norvežanov nima mnogo pomena v strategi^nem oziru, ima pa velik pomen v1 tem, da je dala zmaga nov pogum norveškim vojakom. Angleško vrhovno poveljstvo' poroča, da zavezniške čete niso zapustile mesta Dombaasa. Nasprotno, zavezniki so dobili zdaj večje število težkih topov, da bodo branili to važno železniško križišče. Včeraj so Nemci poročali, da so prepodili-zaveznike iz Dombaasa. Včeraj so angleške pomorske edinice v spremstvu letal napadle v morski ožini Kattegat nemške transporte. Napad se je izvršil 10 milj od švedske obale. Poroča se, da je trajal boj dve uri in Rusija pravi, da Italija ne sme tvegati vojne Zadušnica V.petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Agnes Zobec v spomin 2. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Iskrena zahvala Mrs. Mary Kajfež, 1592 E. 3"rd St. se tem potom zahvaljuje prijateljicam, ki so jo obiskovale za časa njene bolezni. Seja čričkov V petek zvečer po pobožnosti se vrši seja staršev mladinskega zbora črički. Seja bo v šoli in se prosi vse starše, da pridejo. OČE JE HOTEL OSTRAŠITI HČERKO Phoenix, Ariz. — Teodor Spe-ropulo:-. in njegov« driižina se je vrnila domov iz gledišča. Bilo je že pozno zvečer. Njegova 1'7 letna hčerka Frances pa ni hotela v hišo, ampak je rekla, da gre' še na sestanek s fantom. Oče je1 vzel samokres in . pomeril na! hčerko, hoteč jo prisiliti, da bi1 šla-v hišo. Orožje se je pa spro-, MLADA JE ŠLA V POLITIKO Allen, Neb. — Ruth Zimmer- 1 ob strani Nemčije man, stara 22 let in ki študira na Moskva. — Trud, glasilo sov-učiteljišču, je bila nominirana jetskih trgovskih unij, je prine-kot kandidatka za državno po-1 slo članek, v katerem se pise, da stavodaio. Kampanjo je morala i vodijo italijanski državniki po-| voditi v treh okrajih, če bo je-1 litiko ha način izsiljevalcev. Ita-seni izvoljena, bo to prva ženska lija se hoče okoristiti z težavnim v državni legislaturi v državi i stališčem zaveznikov. zlasti Francije, trdi ruski časopis, zato hoče prav sedaj Italija napraviti močan pritisk na zaveznike, da izsili od njih kolikor največ Nebraski. 300 ANGLEŽINJ GRE V NORVEŠKO London. — Izmed 900 prosto voljcev ,ki so se priglasili za'mogoče zase. ....... ... ,Norveško, je tudi 300 žensk.' Dalje komentira ruski časopis, žilo m hčerka se je zgrudila rar-1, . , , , , , ..... T, ... . , , 4______j ^^___J | ženske bodo zaposlene kot vozni- da bi Italija zelo mnogo tvegala, ce invalidnih voz, bolničarke, i če bi šla v vojno na strani Nem- kuharice in pomočnice v kanti- čije proti zaveznikom. To pa ra- tva pred očetom. o Vile rojenice Družini dr. in Mrs. L. A. Starce so prinesle vile rojenice krepkega fantiča. Vse je zdravo in j dne. veselo! Naše čestitke! nu! Nocoj je važna seja Nocoj po šmarnicah je važna seja vseh zastopnikov in zastopnic skupnih društev fare sv. Lovrenca. Treba je urediti pro-iskreno gram za 19. maja, ko se bo slovesno izročila srebrna kupa Rt. Rev. kanoniku Omanu ob zmagi častnim maršalom katoliškega tiska v Ameriki. Prošeni ste, da ste vsi navzoči. Poroka V soboto se bosta poročila v slovenski cerkvi v Madison, O. Edward Hudolin in gdč. Hilda Jerančič iz Trumbull, O. Poroka se bo vršila ob enajstih dopol-Mnogo sreče v novem sta- Rorosu veliko zalogo vojnega'da je bila potopljena ena nemška materiala, katerega so pustili'ladja, ena se je pa vnela. ----o--- Italija zida bodočnost s pomočjo Nemčije Rim. — Ko je angleški zunanji minister zagotovil italijanskega poslanika, da je Anglija pripravljena storiti vse, da olajša. blokado proti. Italiji, je naletelo to zagotovilo v Italiji na hladnost. To'je zbudilo v. diplomatskih krogih veliko začuden j ker - je italijanska trgovina zelo oškodovana radi te blokade. Zato bi bilo pričakovati, da bo Italija zagrabila za to priliko in se sporazumela z zavezniki. In ker to ni slučaj, da zopet misliti, da se Italija ne mara zameriti Nemčiji, če bi sklenila kako prijateljsko pogodbo z Anglijo. To da pa zopet sklepati, da se je Italija popolnoma vrgla v naročje Nemčiji in da si upa z njeno pomočjo zgraditi boljšo bodočnost. V Italiji se še vedno nadaljuje protizavezniška propaganda. Oni dan je laško časopisje pisalo, da Italiji ni potreba biti hvaležni Franciji, ki ji je pomagala nekoč k narodnemu edinstvu, ker da je to storila iz svojih osebnih sebičnih koristi. čije proti zaveznikom, di nadvlade zaveznikov v Sredozemlju in pa ker bi Nemčija ne mogla v ničemer pomagati Italiji, zlasti pa ne z letali, ki jih sama potrebuje za svoje operacije. Poleg tega, da je Italija ekonomsko zelo na slabih nogah, pa ji stoji pred nosom zavezniška armada v Egiptu in Palestini, poleg bojnega brodovja v Sredozemskem morju. -o- Nov grob v domovini Frances Cefgol iz 8605 Vineyard Ave. je dobila iz st^re domovine žalostno vest, da ji je umrla ljubljena sestra Ivana, poroč. Prelec v Gornjih Vremah Boji med demokrati v škodo kandidatom Gongwerjeva in grupa demkoratov Millerjeva Millerjeva stranka. Miller jeva tekmujeta,'stranka se sicer še ni odločila za Mi J katera bo pomagala temu ali one-mu kandidatu in katera mu bo bolj nasprotovala. Nekaj kandidatov je, katere podpirata obe stranki, nekaj jih je pa, ki jih podpira ena struja, druga pa nasprotnika! To, mogoče, ne bo imelo še toliko slabih posledic v primarnih volitvah, imelo jih bo pa pri glavnih volitvah, če se bo raztegnila sovražnost med obema strujama do tedaj. Iz bolnišnice Mrs. Mary Glavič, 1531 E. 70th St. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jo lahko sedaj obiščejo na domu. Tarča obeh struj sta danes predvsem okrajni clerk Leonard Fuerst in okrajni mrliški oglednik dr. Samuel Gerber. Ker je ta dva sklenila podpirati Gongwerjeva grupa demokratov, jima bo najbrže odvzela podporo podporo kandidatov za ta dva urada, toda z gotovostjo se trdi, da bo Miller podprl James S. Kennedya za okrajnega klerka in dr. Georga Greena za mrliškega oglednika. Medtem, ko se je načelnik Miller pogajal z omenjenima kandidatoma za podporo, pa je šla Gongwerjeva grupa in oba vzela pod svoje varstvo, kar bo najbrže povzročilo, da jima bo Miller odrekel podporo. Millerjev izvrševalni odbor in vsi kandidati za precinktne načelnike, ki kandidirajo pod njegovo zastavo; bodo imeli sejo v petek večer. Na tej seji se bo razmotrivalo vso listo kandida- nah. Kdaj bodo odposlane v Norveško, še ni znano. Zapadna stran se veseli V nedeljo popoldne ob petih se prične plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Igrala bo poznana Trebarjeva godba. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. Fant je! Mr. in Mrs. Joseph Menart, 1277 Norwood Rd. nam sporočata, da se je pri njima oglasila teta štorklja in prinesla krepkega sinčka. Materino dekliško ime je bilo Tekavec. čestitamo! Slavčki! Pevska vaja se vrši v petek popoldne ob štirih na odru SND.Jšt. 31. Bila je stara šele 40 let in zapušča žalujočega soproga, hčerko ErnO|, mater, sestrfo in dva brata. Tukaj pa zapuščaj sestro Frances in brata Jožeta1 v Glevelandu ter brata Janeza v Kaliforniji, poleg velikega števila drugih sorodnikov. V grob je sledila očetu, ki je umrl pred petimi meseci. Naj se spočije v miru v domači grudi! Električni tok zadel avto Ko so včeraj popravljali žico, po kateri dobi ulična železnica tov in sklenilo, katerega se bo podprlo in katerega ne. (Dozdaj ni niti Gongwerjeva, niti Millerjeva grupa izjavila, če bo odobrila kakega slovenskega kandidata, razen precinktnih načelnikov). Obe grupi sta odobrili kandidaturo okrajnega blaga j nika Boyla, rekorderja Lybargerja in gonilno silo, se je žica utrgala prosekutorja Cullitana, Za šerifa podpira pa Miller sedanjega šerifa O'Donnella, Gongwer pa Hugh McFarlanda. Gongwerjeva grupa je odobrila okrajnega inženirja McW'illiamsa, čeprav je ta desna roka Millerja. Kar se tiče governerskih kandidatov, je Gongwer podprl Wil-liama Kennedya, Miller se je pa izrazil, da bo na tem polju nevtralen. in padla na avto, ki ga je vozila Mrs. Theresa Rasche iz 14816 Thames Ave. Žensko so odpeljali v bolnišnico, toda mislijo, da ni v nevarnosti. Nesreča se1 je pripetila na 152. cesti, pred hišo št. 517. žica i električnim tokom je sikala in skakala po cesti in pločniku, da je bila velika nevarnost za ljudi. K sreči so električni tok zaprli, predno se je zgodila kaka večja nesreča. Mlekarska unija zmagala Najvišja sodnija države Ohio' je razsodila v prilog unije mlekarskih voznikov, to je, da ne sme razvažati mleka nihče, ki ni v uniji. S tem bo kakih 300 neodvisnih mlekarskih prekupčevalcev v Clevelandu ob podjetje. Ti so namreč kupovali mleko v steklenicah od velikih mlekaren in ga razvažali svojim odjemalcem. Ker prekupčevalci mleka ne morejo stopiti v unijo, bodo enostavno moraR prenehati s trgovino. Pravijo, da se bodo zdaj pritožili na najvišjo sodnijo Zed. držav. Skupna društva vabijo Skupna društva fare sv. Vida priredijo v soboto 4. maja plesno veselico v Twilight Ballroom (ptej Grdinova dvorana). Igral bo dobro poznan orkester pod vodstvom Louis Trebarja. Vstopnina bo samo 30 centov. Odbor obeta najlepšo zabavo vsakemu. Pridite in pripeljite svoje prijatelje s seboj, da bo veselica* uspešna. Odbor se trudi, da bi bilo čim več preostanka, kar se | bo izročilo za cerkev. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER U17 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 104 Thurs., May 2, 1940 BESEDA IZ MI0M L_ Mr. Mihelich se strinja z našim člankom z ozirom na spravo v demokratski stranki ral za nastop in na vajah. Končno pa vsem skupaj najlepša hvala, ki ste na ta ali oni način pomagali do boljšega uspeha. Pozdrav, Mrs. M. Klun -o- Kdaj dobi Slovenija svojo avtonomijo? Ameriški Slovenci smo pazno zasledovali urejevanje notranjih zadev v državi Jugoslaviji in z velikim zadovoljstvom smo čitali poročila, kako se rešuje hrvatsko vprašanje, ki je zdaj, kot se poroča, rešeno v obojestransko zadovoljstvo. Pri tem smo pazno zasledovali poročila, kdaj se bo načelo tudi slovensko vprašanje, kdaj bo dobila tudi Slovenija, naša rojstna domovina, svojo samostojnost, svojo avtonomijo. Vedeli smo, da se avtonomno vprašanje vseh treh narodov obenem ne more rešiti, ampak lepo drugo za drugim. Tako smo pričakovali, da bo prišlo na vrsto vprašanje Slovenije takoj, čim bo rešeno hrvatsko vprašanje. Toda vse je bilo tiho in je tiho še danes, vsaj kolikor je nam tukaj znanega. Da pa postajajo glede tega nestrpni tudi že naši v stari domovini, nam kaže sledeči članek, ki je izšel v ljubljanskem "Slovencu" 3. aprila: "S 1. aprilom, ko je banovina Hrvatska dobila svoj hrvatski proračun, je prav za prav v glavnem končano preurejanje države, kolikor se tiče banovine Hrvatske. Zdaj pa nastopa drugi del, drugo razdobje v našem notranjem razvoju, ki mora logično slediti, ko je prvi del uspešno končan ter rešen. In zato se s tem trenutkom samo po sebi postavlja na dnevni red vprašanje avtonomije Slovenije. To naše slovensko vprašanje je živo že 20 let, odkar je centralistični režim hotel izbrisati slovensko samobitnost iz vsega javnega življenja. Postajalo je vedno bolj pereče iz dneva v dan. Nobena sila ni mogla v teh 20 letih zadušiti stremljenja slovenskega naroda po avtonomiji, katera naj bi slovenskemu narodu v okrilju skupne in zaželjene Jugoslavije zajamčila večjo kulturno, gospodarsko in politično sproščenost. Tako je slovenski narod po menjajočih se bojih iskreno in navdušeno pozdravil sporazum lanskega 26. avgusta, Jco je bil položen temelj drugačni ureditvi države, ki bi ne bila centralistična, marveč bi upoštevala vse tudi za skupno državo dra gocene vsebine ter lastnosti posameznih sestavnih delov Jugoslavije. Vsakdo se je takrat zavedal, da bo pot, ki jo nastopamo s tem dnem, težavna in dolgotrajna. Vsakdo je vedel, da se zdaj najprej rešuje hrvatsko vprašanje, ki je že po številčni sili svojega nosilca, hrvatskega naroda, moralo najprej biti uvaževano ter reševano. Ko so od slovenske strani prihajala vprašanja, kdaj pride na vrsto slovenska avtonomija, smo od srbske in hrvatske strani slišali glasove, da je treba malce potrpeti, da se prvo vprašanje reši, da pa ni nobenega dvoma, da se bo zdaj rešilo tudi slovensko vprašanje. Srbska stran je bila takoj . spočetka tako globoko prepričana, da slovenska banovina ni noben problem, ki bi smeli o njem dvomiti, da so celo svojo zahtevo po srbski banovini kar imenovali zahtevo po tretji enoti, hoteč s tem reči: prva je bila banovina Hrvatska, druga bo banovina Slovenija, tretja naj bo Srbija. Pa tudi hrvatska javnost je vedno naglašala ter tudi zdaj zadnje dni še posebno naglasa, da vprašanje slovenske banovine ni prav nič zapleteno ter bi bilo lahko čimprej rešeno. Pač pa smo pred nekaj časa od hrvatske strani slišali glasove, naj bi Slovenci svojih zahtev po banovini Sloveniji ne izrekli preveč na glas dotlej, dokler ne bo celotno rešeno vprašanje banovine Hrvatske in njena finančna avtonomija. Potem pa, so govorili ti hrvatski glasovi, bodo tudi Hrvati podprli slovenske glasove. Zdaj je banovina Hrvatska dobila tudi svojo finančno avtonomijo. Zdaj je torej napočil čas, da se lotimo še drugega vprašanja, ki je v njem zapopadena stara zahteva slovenskega naroda, ki se kratko> glasi: avtonomija Slovenije!" Uredništvo je prejelo od Mr. ohn L. Mihelicha, odličnega demokratskega borca pismo sledeče vsebine: "Mr. James Debevec, "urednik Ameriške Domovine. "Cenjeni g. Debevec! "Dovolite mi, da Vam čestitam na Vašem uredniškem članku, v katerem ste orisali situacijo v demokratski stranki in na Vaših nasvetih, kako bi se spor v stranki lahko poravnal. "Že na leta so demokratje tega okraja zagovarjali odprte primarne volitve in tajno volitev na svoji konvenciji, kjer se voli okrajni načelnik. Po mojem mnenju imate popolnoma prav, ko pravite, da bi se pre cinktni načelniki ne smeli zaobljubiti pred volitvami, da bi tako lahko glasovali na način, s katerim bi se preprečilo na-sprotstvo in spor, ki ga imamo sedaj. 'Prav tako se strinjam z vami, ko pravite, da bo mogoče potrebno odstaviti oba, Gong- werja in Millerja v namenu, da se doseže mir v stranki. Zato je pa važno, da se ne veže rok pre-cinktnim načelnikom, ampak naj se jim da prilika, da glasujejo za kogar hočejo, pa naj bo to že sodnik Frank J. Lausche, Mr. Miller ali Mr. jGongwer. Prilika naj se jim da, da glasujejo v tajnih volitvah, kar je itak princip demokratske stranke. "Veseli me, da imamo v 23. vardi listo kandidatov, ki se ne bodo pustili voditi, če bodo izvoljeni, kot tropa ovac, ampak se bodo poslužili svoje ustavne pravice na način, ki bo prinese} mir v demokratsko stranko. Vsak demokrat, ki želi dobro stranki, bo volil za to listo. "Z odličnim spoštovanjem, "John L. Mihelich, "predsednik demokratske organizacije 23. varde in predsednik 'Roosevelt for President' kluba. "Cleveland, O., 30. aprila, 1940." Plesna veselica Doma Za-padnih Slovencev V nedeljo 5. maja priredi Dom Zapadnih Slovencev plesno veselico v lastnih prostorih na 6818 Denison Ave. S tem dnevom se otvori poletna sezona. Ker imamo prav lep vrt in je čas, da bo nekaj naših dreves v cvetju, smo imenovali to veselico "Ples pomladanskega cvetja" ali "Spring Blossom Dance." Začeli bomo zgodaj popoldne in sicer ob petih in bo trajalo do desetih zvečer. Igrala bo izvrstna Louis Treharjeva godba. Vstopnina je samo 25 centov. Vabimo cenjeno občinstvo, da se udeleži te veselice in da si obenem ogledate naš vrt in prostore za piknike v pomladanskem času. žal, da je bila zima tako dolga, ker drugače bi bilo že vse v cvetju. Da se prične ta veselica ob 5. uri smo napravili zato, da bo imel vsak priliko se spre fee podaste malo po Ameriki. Po par dneh vožnje smo dospeli v državo Utah, katera meji na Kalifornijo. Kmalu nam je bilo naznanjeno, da bomo šli preko velike vode. Navidezno sem se delala kot da mi ni nič mar za tako naznanilo. Kaj kmalu smo zagledali pred nami široko vodo, podobno je bilo velikemu jezeru in preko te vode je ogromen most, ki je dolg 30 milj. To jezero se imenuje Salt Lake, ki je 30 milj široko in 75 milj dolgo. V tej vodi ne more ostati no štovani družini Mr. in Mrs. Za-gorc, kjer smo se mudili dva dni. Tudi oni so nam šli prav prijazno na roke in nam marsikaj razkazali. Tako da smo imeli popolen užitek. Ker imam tam na jugu več prijateljev, sem si zaželela obiskati tudi bližnjo slovensko naselbino, ki se nahaja še 50 milj onstran Los Angelesa. Ta kraj se imenuje Fontana, California. Tam se nahaja kakih 70 slovenskih družin. Vsi ti naši naseljenci so po večini vsi zelo podjetni. Bavijo se največ z sadjarejo, kakor po- beno živo bitje in edino Mrtvo maranče, limone, citrone in dru-morje v Palestini je še bolj sla- Se vrste sadja in seveda z vino-no kakor ta voda. Kakor sem gradi- prej omenila, kako sem bila Sešli smo se z Mr. John Cer-brez skrbi, ampak ko smo do- golom, kateri ima brata Josipa speli na most, smo pa začeli vsi tukaJ v Clevelandu na Rose-nekam plaho gledati, kaj bi bi- wood Ave. in več drugih sorod-\o, če se ta pošast iztiri in nas mkov- Tam se imajo prav do-popelje v vodo, da bi se je malo bro- Tudi oni so nam izvrstno napili? Povedali so nam, da se Postregli. Tam zelo napredu-ni treba bati, ker v tej vodi ne l'eJo na narodnem in, društve-more nihče utoniti, ker obdrži ne™ polju. Zgradili so si tudi voda vse na površju. SV0J narodni dom, kar znači, da Prav rada bi bila vprašala, če dela-i° roka v roki- Vsa čast on" bi obdržala tudi železniški voz. Uotnim rojakom, ki se udejstvu-Ta vlak vozi navadno s hitrost- ta'0 za blagor in napredek na-jo 60 do 70 milj na uro, ampak koda. kadar gre preko tega mostu, te- Ne bo mi šlo iz spomina, ko daj zniža brzino na 15 milj na se mudila tam, povsod, ka- hajati zunaj na vrtu in končali uro, tako da vzame skoro dve mor sem prišla, sem bila delež- Veselica skupnih društev fare sv. Vida Mladina vam je hvaležna Popolnoma se strinjamo z zahtevami naših rojakov v domovini. Čeprav ni Slovenija naša sedanja domovina, ni Jugoslavija naša vlada, pa še vedno čutimo ž njo. Še vedno nam je in nam bo pri srcu blagor nase rojstne domovine, blagor našega slovenskega naroda onkraj morja, kateremu želimo, da bi živel mirno življenje na svobodni zemlji, na zemlji naših očetov, kjer ni bilo kruha za nas vse. Morda bodo sedanji kritični časi nekoliko zapozneli to važno slovensko vprašanje in morda tudi Slovenci v tem času ne bodo toliko silili svojih zahtev k rešitvi, ker mora vlada danes gledati v prvi vrsti za varnost vseh treh narodov, za varnost skupnih meja Jugoslavije. Mi v tujini se tresemo danes za našo zemljo, po kateri stega roke lačni tujec. Upamo pa, da se bodo razpršili temni oblaki, da bo končno dosegla usoda tudi te trinoge, ki jim ni sveta več nobena stvar, ki ne spoštujejo več pravic in svobode sosedov. Upajmo, da ni več daleč čas, ko bo šel naš oratar zopet lahko s plugom na polje, ne da bi mu bilo treba vzeti s seboj puške in meča. ... Do tedaj pa naj vsi trije narodi v skupni Jugoslaviji ostanejo edini in močni. Naj za te kritične čase pozabijo na vse morebitne sporne zadeve in razlike, pa naj samo gledajo, kako se bodo rama ob rami postavili kpt skala proti so Skupna društva naše fare so sedaj nekoliko časa počivala. Od zadnjega piknika, ki se je vršil avgusta meseca lanskega leta na Pintarjevi farmi, ni bilo nič več slišati od teh našeh skupnih društev. Marsikateri si je že mislil, da so že popolnoma izginila iz površja. Ne ni res, skupna društva naše fare, to je fare sv. Vida, še obstojajo in še naprej delujejo in bodo delovala v korist fare kakor so delovala do sedaj,. V soboto večer, to je 4. maja prire dijo skupna društva fare sv. Vida veselico v Twilight Ballroom (Grdinovi dvorani). To je prva prereditev skupnih društev fare sv. Vida v tem letu. Druga, katera pride nekoliko pozneje bo piknik v nedeljo 14. julija na Pintarjevi farmi. Farani, upam da niste še pozabili, da skupna društva fare sv. Vida delujejo le v prid fare in cerkve. Za to pa ne pozabite v soboto 4. maja priti v Grdi-novo dvorano. Vsi vi starši, oziroma farani naše fare recite svoji mladini, svojim hčeram in sinovom, kateri morebiti so namenjeni v soboto drugam, v druge dvorane, na druge prireditve; recite jim, da naj gredo v Grdinovo dvorano, ker edino tam bodo lahko obenem podpirali tudi svojo faro, svojo cerkev in šolo, iz katere so dobili svojo prvo izobrazbo. Recite jim, naj pridejo na to veselico in tudi vi pridite, akoravno vam ni za ples, saj ni veselje samo v plesu, mi starejši se veselimo tudi pri mizah, pri bari, z kozarcem dobre pijače, ali v veseli družbi, med svojimi sofarani, prijatelji in znanci. Saj naši zastopniki in zastopnice so vedno pripravljeni z vsem dobro po-streči. V imenu našega mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. in v imenu odbora sem dolžna, da se prav lepo zahvalim cenjenim prijateljem'naše tu rojene mladine, ko ste se v tako velikem številu odzvali in se udeležili pomladanskega koncerta našega zbora v nedeljo 21. aprila. Kakor sem opazila so se odzvali tudi od sosednih zborov v precejšnem številu in sicer Slav-čki, z Waterloo Rd. in nekaj iz Euclida. Prisrčna vam hvala. Skrbeli bomo, da vam povrnemo in sicer najprej Slavčkom in potem pa šel v Euclid. Upam, da so naši vrli igralci izvršili svoje vloge v splošno zadovoljstvo cenjenega občinstva, vsaj tako je bilo soditi po aplavzu. Poseben aplavz pa so želi naši mladi ptesalci v narodnih nošah in pa naš kvartet. Videti je bilo, da imajo otroci še vedno j mnogo prijateljev. bomo pa ob desetih zato, da bo imel vsak dovolj počitka za naslednji dan. Prvo obletnico doma pa bomo praznovali s piknikom 23. junija. Na svidenje 5. maja. Carl Samanich, tajnik. --o-- uri, predno pride preko tega na tiste lepe domačnosti in go mostu. Na obrežju v daljavi je stoljubnosti. V več krajih smo bilo videti vse belo in vprašala posneli tudi slike s prijatelji sem nekega sopotnika, kaj bi P°d pomaračnimi drevesi in moglo biti, misleč, da je bil med zrelimi pomarančami in li sneg. Povedali so mi, da je tisto monami je vmes že vse v cvet- sama sol; ki pa še ni izčiščena. I iu za drugi pridelek. Mr. Cer- Slovenski lovski klub Barberton tako tudi letos pričnemo s strelskimi vajami na lončene golobe in sicer prvo nedeljo v maju, to je 5. maja. • Tem potom opozarjam vse fante, spadajoče k našemu klubu, da ste gotovo vsi navzoči. Vaje se prično točno ob dveh popoldne. Ker-imamo pa še precej dela na strelišču, zato prosim fante, da pridejo tja že zjutraj, da se vsa stvar pripravi in dene v red. Vsak naj pripelje tudi svoj.o boljšo polovico s seboj, da nam bodo za opoldne pripravile kosilo. Da bo pa otvoritev strelskih golj mi je rekel: "Mary, kar natrgaj jih kolikor hočeš." In kakšen okus imajo, ko tam odtrgate zrele, kjer dozore na soncu, zato se imenuje ene vrste po- vaj bolj prijetna, zato smo skle- Ker se nTmogla udeležiti kon-;erta, nam je Mrs. Jakos, ki ima salon na E. 159 St. darovala $3.00 v društveno blagajno, ona je jako dobra žena. Hvala Mrs. Jakos! Saj vidite kdo je naš prijatelj in vse hvale so vredni vsi tisti, ki so pomagali urediti, oder in vse potrebno. Prvi je natakar Slovenskega doma, Mr. Frank Walter, ki vedno rad priskoči na pomoč našemu zboru in je že zadnjič 21. januarja tudi pomagal. Potem so še Mr. Čopič, Mr. Bežek, Mr. J. Hrvatin in Mr. Znideršič, ki se tudi vselej rad odzove, kadar mu čas dopušča. Prav lepa hvala tudi Vsem našim natakarjem. Zahvaliti se moram tudi našim kuharicam in strežnicam, ki so napravile vse po svojih naj- Ponujali so nam tudi razglednice tega mostu in jezera. Vsa ka teh kart pa ima privezano tudi vrečico' soli. Skoro vsak je kupil, posebno pa tisti, ki smo se tedai- pVvič vozili po teh kra-1 maranče "Sun kist." Ttiste pu Kakor po navadi vsako leto, ste, da tam popolnoma dozore " '' Kmalu smo dospeli v Kalifor- in Jih zato tudi več računajo. ni j o. Takoj sem brzojavno ob- ZoPet smo se vrnili Proti San vestira mojo hčerko in njenega Franciscu. Tukaj nisem mogla moža v San Franciscu, kjer ži- mim0- da bl ne obiskala tudi vita. Reči moram, da je država Mrs- Baro Kramar, ki se me je Kalifornija, posebno še južni Mo razveselila, da sem jo pri del, pravi raj na zemlji. Kamor §1'a ob5skat tako daleč" Po dalJ pogledate, povsod najlepše cve- lem razgovoru me je odpeljala tllce, kar so jih še videle' mujt v nftkl hote' na mal° ak*«DČila oči, raznovrstno sadje, ki raste in obenem me ^ tudi malo izne ' _ . v 1-narHlo T^rvaorwi 11 o io nal-o i' v»a kar po gmajnah. Res je velica sten pogled na vse to iz vlaka. Tretji dan, to je bilo 28. januarja, sem srečno dospela v Sail Francisco, kjer sta me že čakala hčerka in zet. Ker je bilo to v jutranjih urah, smo se najprej odpeljali na zajterk in potem pa na njih dom, da sem se malo odpočila. Ker sem pa hotela izkoristiti vsako minuto' in da si čim več ogledam, sem takoj začela siliti, da^si gremo ogledati po mestu. Usedli smo se na avtomobil in h a j d i na okoli. Ogledali smo si tudi med narodno razstavo. Tja smo se morali peljati s čolnom skozi znani* "Golden gate" in kaj vse •razkazujejo na razstavi, tako da se mora človek v resnici čuditi, kaj je človeštvo doprineslo in izumilo v 20. stoletju. Ogledali smo si tudi pristanišče, kjer so zasidrani ogromni . preko-oceanski parniki, pri katerih je delavstvo zelo zapo sleno. Ko smo si ogledali razne zanimivosti v San Franciscu, se me je polastila želja, da bi se na strelišču. Tem potom torej prav ljudno vabim vse prijatelje lovskega kluba, da se v kar največjem številu udeleže prvega piknika v prosti naravi. Pa še nekaj! Pri prvih vajah, 5. maja, bosta morala prestati skušnjo dva nova člana in to sta Frank Dechman in Louie Novak. Frank oskrbuje baro v farnem klubu, Luie pa vodi dobro poznane gostilniške prostore na 871 Wooster Rd. pod ime-inom Horseshoe Cafe. Ker se rabi pri preiskušnji nekaj pomaranč, je dobil naročilo Albert Murn, da jih gotovo preskrbi in pripelje na strelišče. Vse, kar spada k takim prireditvam, bo pripravljeno in bomo vsem cenjenim gostom kar i najboljše postregli. Zato pa ne Ne vidim vzroka zakaj nebi prišli na to veselico, ker ves dobiček gre edino le za cerkev. Morebiti ste namenjeni k svojim prijateljem ali sorodnikom v vas. Morebiti, da vas vleče tudi v bližnjo gostilno, na par kozarcev pive, ali kaj takega. Pu- kje na kakšnem križpotu v gostite to za drugo soboto, to so- zdu. Prav lepa hvala tudi Mr. boto pa pridete v Grdinovo dvo- Frank Jankoviču, ki, je brezpla-rano, na cerkveno prireditev čno igral, ko so se otroci vadili boljših močeh. Cenjeno obcm-j pozabite priti v nedeljo, 5. maja stvo pa prosim, ce ni bilo kaj j nag obiskat in se udeležite prve-tako kakor bi moralo biti, daj g& piknika v tej sezoni, ki se bo nam oprostite. | vrgji na Prijateljevi farmi v Hvala Mr. Grdini za posoje- Rittjman) 0hio. Na svidenje! no pohištvo za igro "Ljubosum-j Tajnik. nost" in enako hvala Mr. Jeler-j _0__ šiču za posojene palme, da je res izgledalo vse tako lepo kot kakšna gosposka vila. Mr. Kapel je pa napravil lep križ za igro "Snidenje." Prav tako je izgledal kakor v stari domovini skupnih društev fare sv. Vida. Lawrence Bandi za plese. Enako hvala tudi Johnny Spilar-ju, ki je tako lepo ig- Iragu naj že pride od katerekoli strani. Edini boste zma- nekaj starih računov ki se morajo ob priliki poravnati. Ti oali nesložni boste plen tujcu. Vrla in fino izvežbana jugo- računi so naši bratje, katere je treba spravit, zopet pod do-slovanska vojska naj spre me sovražnika, kakor so znali ž mačo streho. Takrat bomo rekli: naprej junaci, za svobodo nj^m obračunati na^t pradedje, za blagor domovine. Pri tem vseh naših bratov in sester, naprej za slovensko zemljo, k. naj pa naši državniki in naša vojska ne pozabijo, da je še!so nam jo iztrgali brezvestni državniki! Iz potovanja v Kalifornijo Precej časa sem se pripravljala, da vrnem obisk moji hčeri Mary in; njenemu soprogu, Mr. Jerry Moen, ki sta nas bila prišla obiskat iz daljne Kalifornije. Končno sem se odločila in odrinila iz Clevelanda 25. januarja, 1940. Tedaj je tukaj vse škripalo od samega mraza. Ko sem dospela v Chicago, sem se morala presesti na drugi vlak tako zvani "Zypher" in kmalu smo se pričeli pomikati proti jugu. Mnogo zanimivega se vidi, če podali še v Los Angeles. To mesto leži jugorzapadno, 400 milj od San Francisca. Po osem-urni vožnji z avtomobilom smo dospeli v to mesto. Tudi tukaj smo videli vsakovrstne cvetlice ob cesti, za katere se pa nihče ne zmeni. Pomaranče, citrone, limone, grape fruit in velikanski vinogradi, po nekaterih krajih so ti tako ogromni, da s prostim očesom ne vidiš od enega konca do drugega. In vendar je tukaj v Clevelandu kalifornijsko grozdje tako drago, kar gotovo povzroči dolga vožnja. Obiskali smo tudi sloviti Ho-lywood—bivališče filmskih igralcev. To je poseben del mesta pri Los Angeles, ki se nahaja precej v hribih. Vse je obdano z krasnimi drevoredi. To so domovi, ki stanejo na tisoče dolarjev. nadila, Pošepnila je nekaj natakarju kot sem pozneje sprevidela, da je bil moj rojstni dan in kmalu je prinesel natakar veliko torto na našo mizo in v tistem je pa godba zaigrala "Happy Birthday to You . . ." nakar so se mi vsi pri mizah priklanjali in mi želeli vse najboljše. To tne je bilo spravilo za nekaj časa v precej veliko zadrego. Samo toliko rečem, da kadar pride v Cleveland Mrs. Bara Kramar, tedaj pa se bom tudi jaz kaj izmislila, da Se vam bom oddolžila vsaj delno za ves vaš trud in gostoljubje, ki ste mi ga izkazala za časa mojtga bivanja med vami. Ker sem to precej raztegnila, se moram sedaj približat, koncu. Predno sklenem ta moi potopis, se želim vsem prav ištre-no zahvaliti v San Francis— Davna cerkvena umetnost Švedske Prve božje hiše Švedov so bile posebne lesene stavbe, tako imenovane "paličaste cerkve." žal, so skoraj že vse izginile. Le v ubožnejših pokrajinah švedske so se ohranile tovrstne zgradbe. Prve švedske kamnite cerkve na Švedskem so nastale okrog Mor-larskega jezera. To so bile utrjene zgradbe, ki so imele v sredi zvonik; zunanje lice je bilo okorno in brez okraskov. Po mestecu, kjer je bila pred Stock-holmom kraljevska prestolnica, so jih imenovali "Sigtune." Kmalu je po samostanu Lund nastal nov način stavbarstva. Za zgled so bile velike renske stolnice iz visokoromanske dobe. Te cerkvene stavbe so finejše, bolj skrbno izvedene in bolj okrašene. Druga skupina sloga je v znamenju cistercijanskega reda s središčem v Alvastri. Najvažnejša te vrste je samostanska cerkve v Varnhemu, ki je prva gotska cerkev na švedskem. že v dobi prehodnega sloga, ki uvaja gotiko, se je poznal nemški vpliv. Wisby na otoku Gotland je postal umetnostno središče. Ondotna Marijina kev izraža ta vpliv. Samostoj ne j še so podeželske cerkve Got-landcev, posebno glede na okras s kipi. Gotlandski kamnoseki so kmalu krasili različne cerkve. Iz delovali so zlasti težke, okrase ne krstne kamne, ki so jih več stoletij izvažali v razne kraje slično kot pozneje okrašeni ol tarji iz belgijskih in nemških de lavnic. Do pravega razvoja pa se je povzpelo gotsko stavbarstvo še le na švedski celini. Najbolj iz razit primer za to je stolnica Upsali. Začeli so jo zidati se vernofrancoski stavbeniki, a do mači in nemški mojstri so dovr šili okrasitev po svojih predpi sih. V tem času so nastale tudi mogočne cerkve v Wisbyju, Lin kopingu in Stockholmu. Zaradi kuge in poraznega danskega roparskega pohoda v Wisby je konec 14. stoletja, stavbarstvo ja-ko nazadovalo. Za kratko dobo je spet prevladoval skromni slog redovniških stavbenikov. Red svete Brigite je razposlal iz Vad-stene svoje pobožne umetnike na vse strani sveta. Kmalu je švedska spet odprla vrata tujim vplivom in zlasti rada sprejemala nizozemske umetnike. Dokaz za to je na primer čudoviti zvezdnati strop glavne cerkve v Stockholmu. IZ DOMOVINE —Smrt pod** ruševinami. Pri Naravniku v koroški Ribnici se je nenadno porušil stari skedenj, ki je bil že dalje časa potreben popravila, in pokopal pod seboj domačo deklo Julija-no Knaflovo, ko je krmila živino. Ubožica je bila takoj mrtva. Tudi obe kravi, ki sta bili v hlevu, so morali zaklati, ker sta bili prehudo poškodovani. — Pretresljiva nesreča na Svet ju nad Celjem. Marijo Zaj-čevo, 38,letno posestnico na Svetju nad Celjem, je zadela strašna nesreča. Te dni je rezala seno in slamo na slamorez-nici. Pri delu pa jo je stroj zagrabil za krilo in potegnil k sebi. Nesrečnici je strgalo z glave lase, potegnilo z obraza vso kožo, ji odtrgalo nos, ustnice in eno oko. -Zdravi se v celjski bolnici. —Požar na Forminu. Nedavno zvečer je prebivalce na Forminu zbudil gasilski rog. Gorela je hiša Veldina Antona iz Go-rišnice. Hišo je imel v najemu Roškar. Ker je bila hiša lesena in s slamo krita, bi bila gotovo do tal zgorela, če ne bi bili gasilci iz Formina takoj na kraju požara in požar s pomočjo gasilcev iz Cvetkovcev, ki so tudi prihiteli s svojo motorko, pogasili. Pri reševanju se je močno opekel po rokah in nogah iitoškar Franc, najemnikov sin. Skočil je v hišo, da bi rešil ne-catere reči, pri tem pa ga je pokopal pod seboj goreči tram in mu zažgal obleko. Ogenj je bil menda podtaknjen. -Domačija v plamenih. Nedavno je nastal požar v hiši posestnika in kovaškega mojstra Andrencih pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Ogenj je uničil streho na hiši, na hlevu in svinjaku, v katerih so zgorele tri svinje, —Smrt stare koroške korenine. V Št. Jakobu v Rožu je v visoki starosti 82 let umrl Str-enov stari oče Miha Gabriel. Bil je pravi tip rožanskega kmeta, poštenjak od nog do glave, priden ko čebela in zaveden narodnjak. Dolga leta je zastopal Slovence v občinskem odboru in bil nekaj let tudi župan šentjakobske občine. MALI OGLASI V najem se da dve opremljeni mali spalni dva moška; s hrano ali brez. Perilo vključeno. Lahko si vsak sam kuha. Vprašajte na 1246 Addison Rd. , John Glach kovač Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano. 13408 St. Clair Ave. GLenville 3963 We pick and deliver (x) Kraška kamnoseška obrt 15425 W aterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOV ARNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik- 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. —V Tomačevem pri Ljubljani št. 25 je umrla gospa Marija Dovč. IJTJTJTJTJIJIJTJ^^ Ako potrebujete KAKŠNA POPRAVILA PRI STREHAH, ŽLEBOVIH IN FURNEZIH se oglasite lahko pri JERRY GLAVAČ 1052 Addison Rd. ali pokličite HEnderson 5779 irmTLrLn_n.niTJiTiTLrii ki so izdihnili svoj« blago dušo dne 2- maja< 1938. Oh, ti krasnii mesec majnik, Sedaj se srečno veselite, kako si žalosten za nas, . kjer ni trpljenja ne skrbi, ker Bog odvzel nam je očeta, v miru božjem počivajte, in spomin nam žalosti srce. in prosite tam Boga za na&. Žalujoči ostali: C PROLINE in MARY, hčere. JOSEPH STARICH in GEORGE JASKO, zeta. Cleveland, O., 2. maja, 1940. Društva imajo izjemne cene na oglasih i Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič rjgrjL k Nad reko je visela megla in temnila rdeče odseve ognjev, gorečih po malih čolnih, ki so | bili zasidrani pri različnih lad-jarnicah. Še mračnejša in ne-razločnejša so bila temna poslopja po obrežju. Stara skladišča z okajenimi zidovi na o-beh straneh so se dvigala težka in temna nad gostimi grmadami streh in pročelij ter gledala mrko na vodo, ki bila precej motna, da bi zrcalila celo njihove okorne oblike. Stolp stare cerkve Svetega Odrešenika in vitek j ši zvonik Sveteka Magnu-sa, tako dolgo že orjaška stražarja starodavnega mostu, je bilo še razločiti v mraku. Toda gozd jamborov pod mostom in nagosto nasejani cerkveni zvoniki nad njim so bili očesu skoraj čisto skriti. Nekolikokrat se je dekle nemirno obrnilo sem in nazaj, jn pri tem jo je skriti prežar neprestano opazoval. Z zamolklim glasom je oznanil zvon svetega Pavla, da je zopet minil en dan. Polnoč je legla na obljudeno mesto. Nad palačo, nad beznico, nad blaznico; nad rojstvom in smrtjo, nad zdravjem in bolezni jo; nad okamenelim mrliškim obličjem in nad mirnimi otroškimi sanjami —.nad vsem se je razpenjala polnoč. Komaj dve minuti, kar je odbila ura, stopi nedaleč od mosta iz kočije mlada dama v spremstvu sivolasega gospoda. Kočija-ža odslovita in kreneta naravnost proti mostu. Toliko da stopita na most, se dekle zdrzne in jima pohiti naproti. Ona dva sta šla naprej, oziraje se kakor brez pravega upanja okrog, kar stopi k njima nova družica. Ustavila sta se z vzklikom presenečenja, ki sta ga pa ., takoj pretrgala, zakaj prav tisti hip i g prišel mimo mož v kmečki opravi, čisto blizu, tako da se je skoraj obnju zadel. "Ne tukaj," je rekla Nancy naglo. "Tukaj se bojim z vami govoriti. Pojdimo s ceste, po sctopnicah doli." Ko je izrekla te besede in pokazala z roko v tisto smer, se je kmet ozrl, vprašal s surovim glasom, kaj zastavljajo ves tlak* ter odšel dalje. Stopnice, ki jih je dekle pokazalo, so bile na'surreyskem bregu in na tisti strani mostu kakor cerkev Našega Odrešenika in so držale k pristajališču. Tja je neopažen pohitel mož v kmečki obleki; za hip se je razgledal po okolici ter začel stopati navzdol. Te stopnice so del mostu in zgrajene v treh odstavkih. Na koncu drugega prehaja kameni-ta stena v okrašen steber, obrnjen proti Temzi. Odtod navzdol se stopnice razširijo, tako da osebe, ki zavije okrog tega ogla, ne morejo videti drugi na stopnišču, ki stoje samo za eno stopnjo više. Ko je prišel kme-tiški voznik na to mesto, se je naglo ozrl; in ker ni mogel najti ugodnejšega zaklona in je bila oseka in potemtakem dosti prostora, se je splazil vstran, se naslonil s hrbtom ob steber ter čakal. Zdelo se mu je precej verjetno, da oni ne pojdejo niže, in če že ne bo mogel ujeti njihovih besed, da jih bo zopet lahko brez skrbi zalezoval. Čas se je na tem samotnem mestu tako vlekel, in vohun je tako željno čakal, da bi izvedel povod za ta sestanek, ki je bil ta- ' K jiKiS* JSSif ko različen od tistega, ki ga je on pričakoval, da je večkrat nego enkrat obupal, da bo sploh kaj. Prepričan je bil, da so se ali više gori ustavili ali pa si izbrali čisto drugo mesto za svoj skrivnostni razgovor. Ravno je hotel stopiti iz svojega zaklona in iti na cesto, ko začuje šum korakov, in neposredno nato mu udari govorica od prav blizu na uho. Zravnal se je in pritisnil k steni ; niti dihati si ni upal, tako pozorno je poslušal. "To bo dovolj daleč," je izpre-govoril glas, po vsej priliki glas starega gospoda. "Ne dovolim, da bi šla mlada dama še naprej. Mi.arsikdo vam ne bi bil zaupal in ne bi bil šel niti do tod z vami, jaz pa kakor vidite, sem pripravljen ugoditi vašim muham." "Mojim muham!" je vzkliknil glas dekleta, ki ga je Noe zasledoval. "Zelo ste obzirni, res, sir. Mojim muham! No, naj bo, nič ne de." "I, zakaj," je dejal gospod s prijaznejšim glasom, "čemu ste nas zapeljali na to čudno mesto? Zakaj rili niste dali govoriti z vami zgoraj pri luči, kjer se vsaj še kak človek prikaže, namesto da nas vlečete v to temno in žalostno luknjo?" "Povedala sem vam že prej," je odgovorila Nancy, "da sem se bala tam z vami govoriti. Sama ne vem, kako to," je dejalo dekle in se zdrzmilo, "ampak tak strah in groza je nocoj v meni, da komaj stojim." "Strah? česa?" je vprašal gospod, ki se mu je dekle zasmililo. "Sama ne vem, česa," je odgovorilo dekle. "Rada bi vedela. Strašne misli na smrt in krvavi mrtvaški prti in strah, ki me je žgal, kakor da sem v ognju . . vse to me je preganjalo ves božji dan. Zvečer sem vzela knjigo v roke, da bi si krajšala čas, in iste .podobe so se mešale med črke." "Domišljija!" jo je hotel gospod pomiriti. "Ni domišljija," je odgovorilo dekle s hripavim glasom. "Pri-sežem vam: 'Krsto' sem videla zapisano na vsaki strani krujige z velikimi črnimi črkami — no, in eno so nesli nocoj po cesti tik mimo mene." "To ni nič nenavadnega," je rekel gospod. "Tudi jaz sem pogosto srečal krste." "Resnične," je odvrnila Nancy. "Ta pa ni bila taka." Nekaj tako nenavadnega je bilo v njenem glasu in izrazu, da je skritega prisluškovalca zona spreletela in mu, je kri zasptala po žilah. Nikdar se ni čutil bolj olajšanega, nego ko je zaslišal mehki glas mlade dame, ki ji je prigovarjala, naj se pomiri in naj se nikar ne vdaja takim strašnim prividom. "Govorite ji prijazno," je dejala mlada dama svojemu spremljevalcu. "Ubožica! Potrebna je tega." "Vaši ošabni pobožnjaki bi pač vrgli pokoncu glave, če bi me videli, kakršna sem nocoj, in mi pridigali o peklenskem ognju in kazni božji," je Vzkliknilo dekle. "O, gospodična moja draga, zakaj niso tisti, ki pravijo, da so božji izvoljenci, tako prijazni z nami, ubogimi para-mi> kakor ste vi? Vi ste mladi, lepi, imate še vse to, kar so oni izgubili ... vi bi imeli pač vzrok, 'biti malo ponosnejši, ne pa da rim nikoli." ste toliko ponižnejši." j "Nočete?" je yprasal gospod, "Ah!" je rekel gospod. "Tu- ki si je bil tega odgovora po rek si umije obraz in ga obrne'vsej priliki v svesti. proti vzhodu ter opravi svojo; "Nikdar!" je odgovorilo dekle, molitev; ti poštenjaki pa si ga "Povejte mi, zakaj ne." odgrnejo ob svetu in zbrišejo z j "iz enega vzroka," je odgovo-njega sleherni smehljaj, natojrji0 dekle odločno, "iz enega pa ga obrnejo prav tako redno;vzroka, ki ga gospodična pozna, proti najtemnejši strani sveta.[zato vem> da me bo v tem pod-Moslim in farizej — prvi mi je | pirala. Vem, da bo, ker imam ljubši!" 'njeno obljubo. In še drugi vzrok Te besede naj bi bile veljale|Vrhu tega: kakor slabo je bilo mladi dami, mogoče pa so bile njegovo življenje, tudi moje je govorjene z namenom, da bi i- bilo slabo. ' Mnogo nas je med mela Nancy časa, upokojiti se. !nami, k j Km0 hodili skupaj ista Skoro nato se je obrnil gospod pota, in jaz ne bom izdala tistih, do nje. ; ki bi bili — vsaj nekateri*— lah- "Zadnjo nedeljo ponoči vas ni ko jzdan mene, pa me le niso, bilo," je dejal. !kakor so tudi hudobni." "Nisem mogla priti," je odgo-1 «Potem » je rekel gospod hi-vorila Nancy. "Šiloma me je za- t kakor da je t tista točk JIVIJJ | • |do katere je hotel priti, "nam • ' pa dajte Monksa v roke in pre- Tisti, ki sem gospodični že pustite menii da obračunam z pravila o njem.' "Pa vendar ne sumi, da ste s \.jn če se on postavi zoper komerkoli v zvezi glede stvari, druge?" zaradi katere smo prišli nocoj, semkaj ?" je vprašal stari gospod. v i "Obljubim vam, da bo stvar .končana, kakor hitro mu izvi-!jemo resnico. V mali zgodbi 0-"Ne," je odkimalo dekle. "To- livero^ega življenja morajo biti da težko mi je oditi od njega, ne okoliščine, ki bi mi bilo mučno, da bi vedel, zakaj. Tudi takrat ne bi bila mogla h gospodični, da mu nisem dala prej opija." "Ali se je zbudil, preden ste se vrnili?" je vprašal gospod. "Ne, in niti on niti kateri drugi ne sumi nič." "Dobro," je dejal gospod. "Sedaj pa mene poslušajte." "Pripravljena sem," je odgovorilo dekle, ko je oni za hip pre-molknil. "Ta mlada dama," je začel gospod, "je povedala meni in še nekaterim drugim prijateljem, na katere se lahko brez skrbi zanesemo, kaj ste ji pravili nekako pred štirinajstimi dnevi. Priznam vam, da sem od konca dvomil, ali vam je brezpogojno zaupati, sedaj pa sem zatrdno prepričan, da vam je." "Je mi, je," je pritrdilo dekle resno. "še enkrat: zatrdno sem prepričan o tem. In da vam dokažem to svoje zaupanje v vas, vam povem brez okolišev, da smo sklenili, Monksu to skrivnost izviti, naj bo že taka ali taka, in sicer s tem, da spravimo tega moža v strah, če pa ... če pa," je govoril gospod, "ga ne bi dobili v roke; ali pa, če kljub temu ne bi-mogli nanj pritisniti, kakor želimo, nam morate izročiti Žida." "Fagina?" je vzkliknila deklina in stopila korak nazaj. "Tega moža nam morate izročiti," je rekel gospod. "Tega pa ne storim!- Nikdar ne!" je odgovorilo dekle. "On je hudič in hujši od hudiča je bil zoper mene, toda tega ne sto- ako bi jih vlekli pred javnost; samo ako se dokopljemo do resnice, naj ostanejo vsi brez kazni." "Ako pa resnica ne pride na dan?" je vprašalo dekle. "Potem," je nadaljeval go spod, "potem ne postavimo tega Žida pred sodišče brez vašega pritrdila. V tem primeru pa, mislim, bi vam lahko navedel vzrokov, ki bi vas napotili, da privolite." "Ali mi da gospodična besedo na to?" je vprašalo dekle. "Dam vam jo," je spregovorila Roza, "pravo pošteno besedo." "Monks ne bo nikoli izvedel, odkod vse to veste?" je dejalo dekle po kratkem premolku. "Nikoli," je zatrdil gospod. "Vso stvar bo izvedel na tak način, da ne bo mogel niti oddaleč slutiti." Tudi v Meksila imajo državni preiskovalni'odbor, ki preiskuje razne proti državne aktivnosti komunistov \in nazijev. Tako je razglasil Senor Ighacio Garda Tellez, ki je tajnik drž. oddelka za notranje zadeve. Ukazal je, da se preišče delovanje omenjenih protidr-žavnih elementov in nezgže-Ijene izžene iz dežele. Alyce Lane McHenry stara 16 let, ki je imela želodec obrnjen narobe in Ičaterega so ji zdravniki postavili v pravilen položaj, se je sedaj poročila z William Kern Bijles, ki je star 28 let. 7 *> ~ - " 1.............. - *..... .... L' ■ ~ • ~ w v j v " ' • »■ «v na kratek oddih in drži v naročju svojo malo hčerko. Toda to njegovo veselje bo kratko, kajti kmalu se bo moral vrniti na svojo neprijetno službo na podmornici. Orcijška Galapagos želva v North Miami živalskem vrtu je pred nedavnim zvalila 15 jajec, katere drži v rokah oskrbnik tega vrta in ki jih namerava zakopati v pesek, kjer na j bi se izvalili mladiči, da bi se tako ohranila ta vrsta želv. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NADVSE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA DOBREGA OČETA SPOMLAD JE TU in. je čas, da pregledate, katero sobo vam ja treba popravit in pobarvat, za kar se vam priporočamo. Cene so zmerne, delo pa točno in dobro. Imamo papir najnovejših vzorcev. Prepričajte se sami. BONČA WALLPAPER 6005 St. Clair Avenue ali pokličite HEnderson 4149. TUDI AGENT VSAKOVRSTNE ZAVAROVALNINE ^MimniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifj, mm m* 1 »Jo^. Zele in Sinovi \ POGREBNI ZAVOD E Avtomobili ln bolniški voz redno m ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljfio postrežbo r 5 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 0S83 COLLINWOODSKI URAD: § = 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 8118 S ^ISlEllllllllllllllllllllllICIIIItlllllllllllllllFllltllllllllllllllllllllllllilllllllllllltllllllI|Nill*>- DOM ZAPADN1H SLOVENCEV, 6819 DENISON AVE. Ill 1« 1 v lastnUl Prostorih- pomladansko veselico s plesom ^ e o ^TIHpopoldWpad l0 zv6čer V NEDELJO, 5. MAJA UVIllIIIUUIlUllV ¥ VUVUVV %J JflVUVIII Igrala bo Louis Trebarjeva godba. VSTOPNINA 25 CENTOV AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 2, 1940