Posamezna številka 6 vinarjev.
SIBV. 78.	Ljubljane 8 vin.	V LMH V M, l OPíllS 1914.
Leto M
Velja po pošti: s
Za celo leto upre) . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 29--35--
za Nemčijo celoletno za ostalo Inozemstvo
V	LJubljani na dom: Za celo lato naprej . . K 24'— za en mesto „ . . „ 2 —
V	opravi preleman mesečno „ 1*70
as Sobotna Izdaja: s
za celo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
SLOVENEC
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice t:
enosiolpna petltvrsta po 2 J vin.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje in prazntke, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
oar Urednlitvo Je r Kopitarjevi nllol itev. 6/in. Rokopisi ee ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravntitvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
J9* Današnja številka obsega 6 strani
Polom dualizma.
Dualizem sloni na ideji ohraniti Avstrijo kot velesilo s pomočjo nem-škomadjarske nadvlade nad Slovani. Neprestane notranje težave, ki so vsled tega izvirale, je država še nekako pre-. nesla, dokler niso združeni balkanski narodi domala štrli turško gospodstvo in to brez donavske monarhije, pravzaprav celo proti volji njenih državnikov. Balkanski dogodki predlanskega in lanskega leta so imeli za posledico veliko ojačitev srbskega in rumunske-ga naroda, sami so pa sledili tripoli-čanski vojski in anoksiji dodekanezo-sa, ki porfrenjata močno utrditev laškega upliva v sredozemskem morju. Ker pa Avstro-Ogrska svoje Jugoslovane in Rumune zapostavlja in se na drugi strani Italijani v njenih mejah ne čutijo doma, je logično, da povzdi-ga Srbov in Rumunov ter okrepitev Italije ogroža našo državo.
Ravno pri Rumunih se je naš dualizem najbolj kruto prevaral. Ker je rumunsko kraljestvo, obdano od samih nasprotnikov — Bulgarov, Rusov in Srbov — AVstro-Ogrsko nujno potrebovalo za svojo zaščito, pa tudi zato, da bi ravno slovanski balkanski narodi nc prišli do prevelike veljave, so naši državniki mislili, da smejo rumunsko ljudstvo na Ogrskem madjarski državni ideji na milost in nemilost prepustiti. To je izvrstno šlo, dokler niso balkanski Slovani s pomočjo Rusije z Grki vred prišli na vrh in je avstro-ogrska diplomacija v prizadevanju, Srbe in Bulgare zopet razdružiti in slednje favorizirati, nehote ogrizila svojega najzvestejšega prijatelja, Hi1 m linijo. Tukaj je bila zgodovina bolj zlobna nego naša nemškomadjarska diplomacija. Danes nas Rumuni sovražijo kakor nas bolj ne morejo. S Srbi naš dualistični sistem tudi ni imel sreče. Izpočetka jih je krepko podpiral proti Hrvatom, jih doma dvajset let negoval in razvajal. Naša balkanska politika pa je to čez noč spremenila. Ka-ragjorgjeviči so začeli nam odločno nasprotno politiko, Srbi v naših mejah pa so potegnili s Hrvati proti Kbue-novstvu. In danes imamo čudno sliko, da večina Srbov v Bosni in vsi na Hrvatskem podpirajo eni gospoda JMlin-skega z njegovim »velikopoteznim jugoslovanskim programom«, drugi pa grofa Tiszo, dočim Srbi v kraljevini Avstro-Ogrske videti ne morejo. Z Lahi je še hujše. Ti namreč dobrote dualizma, v največji meri uživajo in sicer ravno na škodo Jugoslovanov in vendar se nahajajo tucli v zboru onih, ki se želijo od monarhije odcepiti. Hrvati in Slovenci smo pravzaprav največje reve v tej državi, kljub temu, da smo v interesu svojega narodnega obstoja vedno bili in bomo najvernejši podaniki habsburške monarhije. Krivice, ki se nam gode, pa se seveda od nasprotnikov naše države z vsemi drugimi vred proti njej vporabljajo.
Spričo vsega tega mora človek biti avstrijski diplomat, da ne uvidi, kako je dualizem napravil popolen banke-rot. Prišel jc v nevzdržljiv položaj in se sam privede! ad absurdum. Premislimo! Danes ni žc skoro nobenega važnejšega vprašanja v Avstriji, ki bi se dalo vsem po volji rešiti. Naši državniki stoje pred vsakim problemom zvezanih rok. Vzemimo eno samo zadevo: laško vseučilišče. Če vlada ustanovi laško fakulteto v Trstu, jc to ca-sus belli za Jugoslovane. Čc jo postavi na Dunaj, sc upro Nemci, ker bi potem lahko tudi vsaka druga narodnost zahtevala fakulteto na Dunaju, če bi vlada hotela dati Nemcem kako kompenzacijo, ne bo Slovanom prav, če bi hotela nas odškodovati z reciprocitcto zagrebškega vseučilišča, je zopet vsa Gerraanijn pokonci itd. itcl. čc pa lu-
ške fakultete ne ustanovi, ima proti sebi Italijo, ki je njena zaveznica.
Danes sloni dualizem na absolutizmu: na paragrafu 14. pri nas in na grofu Tiszi na Ogrskem. Tako jc dualizem ustavo, s katero je bil jioklican v življenje, dejansko sam ubil. Kako more biti potem veleizdaja, čc zahtevamo novo ustavo? Ne veleizdaja, marveč sveta dolžnost je napraviti konec sedanjemu stanju.
Ali bo nastopil trenutek, ko bodo merodajni krogi spoznali bolezen države in se odločili za edino zdravilo, ki je proti njej? Za pravičnost, ki so jo dolžni vsem narodom in jezikom v Habsburgu?
OH zbor S. K. S. Z. m Koroško.
Dne 2. aprila, se je vršil dobro obiskan občni zbor S. Iv. S. Z. za Koroško v veliki dvorani hotela Trabesin-ger. Zastopana je bila cela slovenska Koroška po voditeljih in odbornikih izobraževalnih društev. Po prisrčnem pozdravu predsednika g. dr. Rožiča poda tajnik Vajncerl podrobno poročilo v Zvezinem delovanju na vseh številnih poljih socialne naobrazbe. Slika jc v kratkih potezah tale:
Zveza je štela v jorošlem letu 50 društev, ki so vršila bolj ali manj svoj nalog. S pomočjo teli krajevnih društev se je razvijalo Zvezino delo v sledečih oblikah. — Zveza je priredila 10 Konštantinovih in Einspielerjevih slavnosti, ki so večinoma dobro uspele. Pri teb prireditvah so nastopili parkrat tudi Orli. Nadalje je priredila Zveza več skioptičnih poljudno-znanstvenih predavanj. Največjega pomena so bili socialni tečaji, kojih je bilo 11 po raznih večjih krajih dežele. Bili so po večini dobro obiskani. V prošlem letu je Zveza začela tudi z abstinentskim gibanjem. Takoj po občnem zboru 13. februarja 1913 sc je vršil prvi veliki pro-tialkoholni shod. V teku leta so sc potem ustanovila po več krajih absti-neucna društva z več ali manj udi. Najpomembnejša prireditev zveze na zunaj je bil pohod koroških Slovencev na kotoliški shod v Ljubljano. Navdušenje ljudstva je bilo velikansko, posebno še vsled odličnega bratskega sprejema od strani ljublj. osrednjega vodstva. Nadalje je priredila Zveza tri romarske vlake, dva na sv. Goro pri Gorici, enega na Sv. Višarje. Udeležba je bila vsakokrat izredna. Priredili smo tudi 7 ženskih shodov, več drugih pa se je \ršilo potom krajevnih društev samih. Denarni promet Zveze je znašal okroglo 12.000 K. 8.000 K je bilo dohodkov, i-.OOO K izdatkov.
Po jioročilu tajnika jc nastopil govornik, predsednik Hrvatsko - slovenskega kluba dr. Anton Korošec. Z ozirom na jubilej ustoličenja koroških vojvod, nas je navdušil za naše narodne ideale. Pokazal nam je, kako je bila ravno organizirana moč nekdanjih slovenskih zadrug vir nc samo gospodarske, ampak tudi državne moči, tako da je zbor županov kot zastopnik ljudske volje prosto volil svojega vojvodo. A nastopili so drugi časi, vpliv druge kulture, ki ni poznala lepe ideje zadružništva, ter jc razkrojil pri naših dedih misel skupnosti. Padla je zadruga in ž njo samozavest in državotvorna sila kmeta. Obnovitev pomenljivega obreda pri ustoličenju Er-nesta Železnega je bila samo še lepa zgodovinska reminiscenca, nc pa konkretni izraz ljudske volje. Narod slovenski je od one dobe narod težakov, narod trpinov. Kilo seka drva? vpraša govornik. — Slovenec! In kdo se udobno greje ob njih? — Tujec! Kdo snaži in krmi konje? — Slovenec! in kdo sedi oblastno v kočiji? — Tujec! Kdo kuha, pere, šiva, pometa? — Slovenka. In kdo vživa, se oblači v bogata šumeča krila? — Tujka. In kje, kako bomo zopet nošLi pot do nekdanje samostoj-
nosti? Zopet kakor nekdaj, po organizaciji. čc greš sedaj skoz gozd, ti veje nasproti neko tajno šepetanje, neko daljno hrepenenje ti gre skoz dušo, ko vidiš te kipeče klice in popke — i v narodu našem je neko tako pomladansko svobode žejno razpoloženje. Mnogi si mislijo: oh kaj, trpin je Sloven, boljše kaže iti v nasprotnikov tabor, tam je razkošje, tam bogastvo. Pa ne! Narodu trpinov — težakov sliši bodočnost. A narodi mogotci nosijo v svojem osrčju kal smrti. To nas uči statistika. Obupati no smemo. Tudi ne nad koroškimi Slovenci. »Mi stojimo in pademo z Vami!« Veliki aplavz je kazal, kako so govornikove besede zadevale v živo.
Po govoru gosp. državnega poslanca je razvijal podpredsednik dr. Lam-bert Ehrlich načrt za bodoče leto. To leto bo stalo v znamenju spomina ustoličenja slovenskih vojvod. Ti spomini morajo buditi v našem ljudstvu toli pogrešano samozavest, zavest naše individualnosti. Posebno skrb se mora obrniti na vedno tesnejšo, centralizacijo naše Zveze. Prepojiti se morajo vsa društva z idejo skupnosti, Zveza mora stati z vsemi društvi - člani v tesnem življenskem stiku, tako da more buditi, če liočc kakšno društvo, kakor se je v pretečenem letu zgodilo — zaspati. Zveza bo skrbela za govornike, ki naj s temeljitimi razpravami bistrijo pojme. Plačati jim hoče v bodočem trud in stroške, tako se jio dosegla večja rednost in gotovost. Nabiralo se bo sistematično gradivo z nabavljanjem knjig in nabiranjem časniških izrezkov. Začetek je že storjen. Pri debati, ki se je nato razvila, so razni voditelji podeželnih društev naglašali in pripo-ročali posebno potrebo propagande za abstinenčno gibanje.
Po zaključnih besedah predsednika se je izvolil per acclamationem stari odbor, s čimur se mu jc priznalo zaupanje in hvaležnost za njegovo marljivo delovanje.
I8VM POSOiilí CS.
V nedeljo sc jc v »Mestnem domu« vršil občni zbor zadruge Glavne posojilnice. Likvidacijski odbor nam je poslal o občnem zboru naslednje poročilo. Na občnem zboru jc poročal g. deželni revi-dentIvan Mikuž:
Predvsem moram kot tačasni predsednik likvidacijskega odbora pojasniti sledečo zadevo: Mnogo zadružnikov Glavne očita likvidacijskemu odboru, da ta preminja ocl dneva do dneva program sanacije. Ta trditev, gospoda, je popolnoma napačna in neutemeljena. Načrt ne preminja odbor, ampak premi-njajo ga premoženjske razmere zadružnikov. Ako bi bilo zadružnikom mogoče do 1. julija tek. leta spraviti skupaj vsoto 1,200.000 K, bi ostal prvotni načrt od strani likvidacijskega odbora gotovo nedotaknjen. Ker se je pa ta načrt, kakor sem žc na občnem zboru zadružnikov dne 22. februarja razložil, popolnoma ponesrečil, je moral iskati odbor nov načrt. Po tem novem načrtu je nastala med upniki in zadružniki Glavne nova zadruga. Ta zadruga bo na eni strani prejemala od zadružnikov prispevke in na drugi strani izplačevala upnikom Glavne dogovorjene kvote.
Kar se pa tiče prispevkov samih, pa ni nikake spremembe, edino pri onih zadružnikih, ki so navezani na stalne prejemke, se je določilo nekako merilo, in to vsled tega, da se ne bodo dogajali slučaji, ki so bili doslej v navadi. Posestniki, trgovci, obrtniki, dalje zdravniki, odvetniki, njih koncipicnti itd. pa morajo, če hočejo, da sc sanacija izvede, prispevati po prvotnem načrtu.
Kakor vam je znano, je občni zbor zadružnikov Glavne posojilnice, ki se je vršil dne 22. februarja t. 1., soglasno sklenil ustanovitev nove zadruge, katere prva in glavna naloga bi bila, za svoje člane, ki so predvsem člpni Glav.
ne, doseči z upniki iste ugodno poravnavo, jim izplačati poravnalno vsoto, prevzeti njih terjatve in obvarovati svoje čiane po možnosti eksekucijc po paragrafu 60. zadružnega zakona in s tem gospodarske propasti.
Takrat se je izvolil tudi nekak pripravljalni odbor, kateremu se je naročilo, da naj občnemu zboru predložena in soglasno sprejeta praviht primerno preuredi ter jih nato predloži c. kr. sodišču v registriranje. Radi raznih ovir, ki so se pokazale v zadevi registriranja pravil, je pa likvidacijski odbor hitro sklical novo zborovanje v petek, dne 13. marca, kjer so se popravljena j>ra-vila preči tala in soglasno sprejela. Nato se je izvolilo tudi provizorno načel-stvo, kateremu se jc obenem naročilo, da naj takoj po registriranju skliče nov občni zbor, na katerem sc bo izvolilo definitivno načelstvo in nadzorstvo.
Č. kr. deželno kot trgovsko sodišče je pravila nove zadruge registriralo dne, 2i. marca in provizorični odbor je sklical današnji takorekoč ustanovni občni zbor, na katerem se j)o izvolilo defini-tivno načelstvo nove zadruge.
Vsaka zadruga pa mora imeti člane in ti morajo takoj vplačati deleže, če se hoče resno pridobili zadrugi kredit in veljavo. Vsled tega jc v prvi vrsti dolžnost zadružnikov bivše Glavne, da pristopijo k zadrugi in takoj vplačajo predpisane deleže, ker le na ta način se da izvesti sanacija Glavne.
Pristopnice so na razpolago. Obenem vas pa nujno poživljam, da poslušate nasvet likvidacijskega odbora in podpišete takoj deležno glavnico, da lahko odbor v najkrajšem času predloži ta izkaz na mesto, katero bom pozneje imenoval. Gospoda! Stvar je nujna in zelo resna, le na ta način, da sami pokažemo resno voljo, se da ta nesrečna zadeva spraviti s sveta.
Na sestanku zadružnikov v sredo, dne 21. januarja se je soglasno sprejel nasvet, da se naj pod vodstvom prima-rija g. dr. V. Gregoriča pošlje k deželnemu predsedniku, deželnemu glavarju, ljubljanskemu škofu in županu ile-putacijo s prošnjo, da naj po svoji moči pomagajo nesrečnim zadružnikom Gl. posojilnice,
Likvidacijski odbor je pripravil spomenico in tudi vse potrebno ukrenil, da bi bila deputacija sprejeta od imenovanih dostojanstvenikov. V zadnjem trenotku se je pa naletelo na take ovire, da se je likvidacijskemu odboru do-zdelo primerno z deputacijo počakati toliko časa, cla bodo vsaj pravila nove zadruge registrirana in če mogoče izdelan tucli ves načrt sanacije. Nato je likvidacijski odbor v seji dne 20. marca sklenil, da se odpošlje deputacija takoj, ko bodo potrjena pravila, sedaj le k načelnikom vseh treh večjih političnih strank na Kranjskem. Deputacija k deželnemu predsedniku, ljubljanskemu škofu in eventuelno deputacijo, ki bi intervenirala na Dunaju, naj določi novi odbor Kreditne zadruge. Obenem je li-kvidacijski odbor tudi določil one gospode, ki bodo člani te deputacije ter se je pri tej izberi oziral na vse sloje zadružnikov.
V deputacijo so bili izvoljeni sledeči gg.: Dimnik Jakob, posestnik in župan občine D. M. v Polju; Gruden Martin, c. kr. poštni poduradnik; Maister Rud., c. kr. stotnik; Mikuž Ivan, deželni računski rcvident; dr. Oražen Ivan, posestnik in zdravnik; Joan Schrey, pekovski mojster in posestnik; 2nideršič Anton, tovarnar.
Pravila so bila potrjena 24. marca in obenem je likvidacijski odbor izdelal tucli primerno spomenico.
Deputacija se je podala naj prvo k dr. Tavčarju. Prosila ga je v prvi vrsti, cla naj mesto pomaga svojim uradnikom, ki so člani Glavne. Dalje ga jo prosila, da naj s svojo vplivno besedo prepreči odnosno ublaži v časopisju na-rodnonapredne stranke napade na institucije nasprotnih političnih strank,
Konečno g a je prosila, da se naj tudi narodnonapredna stranka udeleži akcije za sanacijo Glavne.
Gospod župan je obljubil, da bo vse storil, kolikor je v njegovi moči, in tudi pomagal pri pričeti akciji, izrecno je pa povdarjal, da je sanacija izključeni!. če so akcije ne udeleži v prvi vrsti vodstvo S. L. S.
Načelnika nemške stranke, gospoda dr. Egerja, .¡«..deputacija predvsem prosila, da naj nemška stranka ne poizkusi preprečiti nameravano sanacijo; to prošnjo je podpirala z dejstvom, da je približno 40 oseb nemške narodnosti direktno prizadetih pri Glavni posojilnici. Dr. Eger je izjavil, da sc sam po možnosti že itak trudi, da bi izginila s površja ta nesrečna stvar, ker toliko ali toliko tangira tudi druge kroge, kateri sicer nimajo nikakega direktnega stika pri stvari. Obljubi, da od njegove strani ne bo nikake ovire.
Nato se je podala deputacija, kateri se je sedaj pridružil tudi dr. Ivan Oražen, k deželnemu glavarju dr. Ivanu šusteršiču.
Deputacija je prosila g. deželnega glavarja dvojne pomoči ter to prošnjo podpirala z motivacijo, da je* vsa pričeta akcija popolnoma zaman, če se on s svojim velikim vplivom ne postavi na čelo tej akciji. Ne samo 500 zadružnikov, ampak tudi njih rodbine, približno 3000 oseb, bo vrženo na cesto. Prošnja se je glasila sledeče:
1.	Da gospod deželni glavar s svojim vplivom doseže pri centralnih obla-stvih pomoč za uradnike, častnike in druge javne uslužbence. Izposluje jim primerne podpore odnosno brezobrestna posojila, da zamorejo vplačati predpisane zneske.
2.	Pridobiti novi zadrugi primerno brezobrestno posojilo, katero bo zadruga vrnila v naprej določenem roku.
Gospod deželni glavar se je po daljši vsestranski obrazložbi izrazil, da bo zadevo preštudiral ter skušal po svoji moči to tako zamotano stvar razrešiti in končno urediti. Naročil je deputaciji, da sc naj nemudoma izdela natančne izkaze z vsemi potrebnimi dati javnih nastavljeneev, razdeljenih po resortih, kamor spadajo.
Dalje je naročil, da se naj izdela primerna spomenica, katero bo predložil na merodajna mesta.
Konečno je pa deputaciji naročil, da se naj zadružnike opozori na skrajno resnost položaja ter jih pozove, da naj v najkrajšem času vplačajo kar največ mogoče deležev in podpišejo pristopnice. Tudi izkaz vplačanih in podpisanih deležev se mu naj predloži čim-preje.
Deputacija >.c je gospodu dež. glavarju v imenu vseh nesrečnih zadružnikov za njegovo naklonjenost najsrč-neje zahvalila in odšla s trdnim prepričanjem, da je sedaj vsa zadeva na pravi in edini poti, po kateri je rešitev sploh mogoča.
Upam, da ga ni med zadružniki, kateri se ne bi, enako članom deputa-cije, ne zahvalil najsrčneje g. deželnemu glavarju, ker vsi smo prepričani, da je sedaj vsa zadeva, katera nas jc toliko časa tako hudo mučila, pri skorajšnji rešitvi.
Res bomo vsi za yedno čutili to šibo, ampak dihali bomo zopet, dobili bomo zopet kredit in zato bomo morali biti hvaležni, predvsem deželnemu glavarju g. dr. Ivanu Šusteršiču, kateri bo gotovo razVozljal ta vozel.
Gospoda! Opiraje se na to razložbo, predlagam sledečo izjavo:
Zadružniki Kreditne zadruge, zbrani na občnem zboru dne 5. aprila t. 1., se najsrčneje zahvaljujejo preblagorod-nemu deželnemu glavarju gospodu dr. Ivanu Šusteršiču za vso doslejšo naklonjenost in ga prosijo, da bi ohranil, to naklonjenost nasproti zadrugi še nadalje in s tem pomagal nesrečnim članom glavne posojilnice. Zadružniki žive v popolnem prepričanju, da bo z njegovo vplivno pomočjo odstranjena tudi zadnja ovira, ki še obstoja pri poravnalni akciji. Gospod deželni glavar naj bo prepričan, da mu bodo zadružniki Glavne za tu blagi čin vedno hvaležni.
Obenem sc zadružniki najsrčneje zahvaljujejo tudi načelnikom obeh drugih političnih strank na Kranjskem za naklonjenost, katero so doslej izkazovali nesrečnim članom Glavne in jih prosijo, da bi tudi v naprej po svyji j moči podpirali rešilno akcijo.
Končno sc zahvaljuje zadružništvo Časopisju vseh strank ter ga prosi, da bi kakor doslej tudi dalje s priobčeva-njem tozadevnih notic pomagalo temu, ki ga ima nova zadruga. Predlagana izjava je bila soglasno sprejeta.
Nato je bil izvoljen naslednji odbor: Načels tvo: Predsednik J. Sclirey, posestnik in pekovski mojster; predsednika namestnik Anton Rojina, posestnik in mizarski mojster; odborniki: An-
ton Ručar, c. kr. poštni nadoficijal; Dimnik Jakob, posestnik in župan občine D. M. v Polju; Drennig Teodor, c. kr. topničarski oskrbnik; Grobelnik Iv., trgovec; Mikuž Ivan, deželni računski revident; Modic Ivan, veleposestnik; Albin Semen, magistratni tajnik; dr. Ant. Švigelj, odvetnik; Anton Žnidaršič, tovarnar.
KoroSke slovenske narodne pesmi.
»Glasbena Matica« naznanja, da so težko pričakovane koroške slovensko narodne pesmi švikaršičevc ravnokar v tisku izšle v 2 zvezkih po 30 pesmi.
Cena vsakemu zvezku je 2 K. Dobivajo se pri Glasbeni Matici v Ljubljani.
Brnšlvo juooslovensKih uradnikov de-norniii zavodov v Trslu
je imelo včeraj dopoldne svoj redni občni zbor v hotelu »Union« v Ljubljani. Zborovanju jc predsedoval društveni podpredsednik g. Gjurič, ki je pozdravil navzoče goste, v prvi vrsti dr. Politea, urednika društvenega »Vestni-ka«. V svojem govoru je povdarjal pomen organizacije, brez katere bi ne bilo nikogar, ki bi ščitil uradnike denarnih zavodov. Vendar pa sc mora društvo še vedno boriti proti indife-rentizmu članov, kar zelo otežkuje njegove posle. Društvo je izgubilo tudi delavnega člana, predsednika Turno, ki je zapustil Trst. Končno proglasi, da je skupščina sklepčna. — Kot zastopnik društva bančnih uradnikov v Zagrebu sc je zahvalil za iskrene pozdrave njegov tajnik Winkler, ki je naglašal potrebo skupnega dela Slovencev in Hrvatov. — Nato se je odobril zapisnik zadnjega občnega zbora. — O delovanju osrednjega odbora sta poročala tajnika gg. Košir in Ivirjakovič. Iz po-ročil posnemamo, da šteje društvo 288 članov in sicer imajo posamezne skupine: Trst 84, Ljubljana 72, Celje 29, Pulj 21, Zader 23, Split 42, Dubrovnik 17 članov. Snuje.se tudi skupina v Gorici. V poročilu se povdarja potreba večje delavnosti skupin in posameznih. Poročilo se je po živahni debati odobrilo. — O blagajniškem stanju društva je poročal g. Grom. Dohodkov je 2252 K 51 vin., izdatkov pa 2065 K 56 vin., ter znaša imovina 186 K 95 h. — Nato se je dopoldansko zborovanje prekinilo. —
Pri popoldanskem nadaljevanju občnega zbora se je po nekaterih pojasnilih odobril računski zaključek za leto 1913. in se je odboru podelil abso-lutorij. Nato so sc izvolil v odbor za prihodnjo poslovno dobo: za predsednika g. Lazar Gjurič, za odbornike pa gg. Fr. Rus, Fr. Košir, Mir. Grom, J. Lipa, V. Vitek, Milan Klemene, Br. Kir-jakovic, L. Rogelj, Ciril Kraigher — vsi v Trstu, za zunanje odbornike pa gg. Brečevič (Pulj), Štibler (Celje), Svit. Premrov (Gorica), Fr. Budmani (Za-dar), Iv. Hiter in Al. Lenček (Ljubljana). Za preglednike so se izvolili: dr. Maks Obersnel in Mir. Štiglic v Trstu, Alb. Pečar v Ljubljani in Stev. Milin v Zadru. Nato je referiral dr. Politeo iz Zagreba o potrebi trdne organizacije med uradništvom denarnih zavodov. Njegov zanimivi in globoko zamišljeni referat se dobesedno priobči v društvenem glasilu. V razpravo je potem prišlo poročilo ljubljanske krajevne skupine o načrtu službene pragma-tike. Vsled prekratkega časa so se le na splošno podala načela, po katerih je sestavljen načrt za pragmatiko, od katerega sc bo poslal po en izvod vsakemu članu v presojo; nasprositi se je sklenilo tudi društvo bančnih uradnikov v Zagrebu, da stavi morebitne nasvete in izpremembe. Potem sc bo sestavila šele definitivna službena prag-matika, katere se sedaj tako pogreša. Ko so se obravnali še nekateri predlogi ljubljanske krajevne skupine in se je prebral brzojavni pozdrav tov. Turne iz Petrograda, ki je sedaj dobil ondi odlično mesto, izrekla se je odboru zahvala za njegovo požrtvovalno in težavno delo, na kar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje.
Dnevne novice.
-- Volilno gibanje na Notranjskem.
Na cvetno nedeljo sta se vršila shoda S. L. S. dopoldne po maši v Št. Vidu pri Vipavi, popoldne po litanijah pa v Vipavi. Prvi shod jc vodil župan Urši č. Udeležilo se ga je okrog 200 volil-cev. Govorila sta kandidat dr. Lovro Pogačnik, ki je razvijal politični in kulturni program S. L. S., in deželni odbornik dr. Vlad. Pogan, ki je pojasnjeval deželno davčno reformo. Razpoloženje na shodu je bilo izborno. —
Shoda v Vipavi se je pa udeležilo gotovo nad 400 volilcev. Predsedoval je dekan L a v r i Č. Prvi je poročal poslanec Perhavec o delu deželnega zbora, kjer jc pojasnil posebno zvišanje deželnih doklad in naklad ter prav spretno razkrinkaval demagogijo liberalcev. — Navdušeno pozdravljen ie nastopil za njim kandidat dr. Lovro Pogačnik, ki jc v svojem govoru poudarjal zlasti vodilna načela za svoje uelo v državnem zboru, za kar je že» ponovno iskreno odobravanje. Navzočim liberalcem je bilo kaj neljubo čuti o njihovih protiverskih zahtevah, ker bi ob času volitev svoje kulturnobojno nagnjenje radi zatajili. Poslali so na oder jurista Le kan a, ki pa je program liberalne stranke tako nespretno zagovarjal, da jc libcralccm le škodoval. Zavrnila sta ga temeljito dr. Pogačnik in deželni odbornik dr. Pegan. Oba shoda sta zopet pokazala politično zrelost in zvestobo vipavske doline.
Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 6. aprila t. 1. Deželni glavar poroča, da utegne vlada do 20. t. m. podati svojo izjavo o šolskem zakonu, sklenjenem od kranjskega deželnega zbora v zadnjem zasedanju. Potem se bo določil rok za sklicanje deželnega zbora. — Mag. pharm. Ciril Gartus se imenuje lekarnarjem v deželni bolnici. — Kulturni inženir Anton Bernik se imenuje deželnim stavbnim prakti-kantom. — Deželnemu zboru se predloži korektura slovenskega teksta o zakonu za davščino o prirastku na vrednosti nepremičnin. — V Vrhpolju pri Vipavi priredi deželni odbor koncem t. m. gospodinjski tečaj. — Določijo se nagrade deželnim dacarjem za pobiranje občinske naklade na žganje.
—	Provizornim gledališkim mojstrom v deželnem gledališču se nastavi Ivan Waldstein. — Ker je deželni odbornik dr. Triller očital občinskemu referentu dr. Peganu, da »obstruira«, ker namenoma ne reši proračuna mestne občine ljubljanske, se konstatira, da na opetovano zahtevo deželnega odbora od mestne občine ni dobiti potrebnih pojasnil in se prečita izjava revizijske komisije, da se ji zdijo v proračunu in računskih sklepih različne številke fiktivne, vsled česar ne more podati še podlage za ustanovitev mestnega proračuna in rešitev vloženih pritožb. Dr. Triller izjavi, da je mestno knjigovodstvo finančnemu odseku občinskega sveta podalo drugačne številke kakor pa revizijska komisija deželnega odbora. — Perutninarskemu odseku c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko se dovoli 525 K 25 h podpore. — Odobri se načrt za poučne kmetijske tečaje in predavanja, ki jih bo priredilo učitelj-stvo deželne kmetijske šole na Grmu v letu 1914. — Pritrdi se predlogu, vlade glede izpremembe štatuta kmetijsko-kemičnega preizkuševališča. — Ker so se pojavile težkoče pri odkupu sveta za cesto Horjul—Ligojna, se ta zgradba začasno odloži, sklene pa zgradba ceste žažar—Vel. Ligojna. Izvršita se tudi že oddani cestni zgradbi Polhov gradeč— Mala voda in Zalog—Črnivrh. — Odobri se načrt za cesto Čatež — Vel. Loka. — Vzame se na znaijje dopis deželne vlade, da. ie finančno ministrstvo radi neugodnega uspeha pri zakupu deželne užitnine vsled slabe letine deželnemu odboru odpisalo 80.000 K. — Živinorejski zadrugi v Vipavi se dovoli 300 K podpore, ki se izplača, ko bodo vsi člani vplačali svoje deleže. — Uporaba deželnih in občinskih cest za napeljavo telefona upravi verskega zaklada. na Bledu se ne dovoli. — Zgradba rezervarja v Hrastju pri Št. Petru se odda ponudniku iionko ml. v Cerknici. — Odobri se načrt za zgradbo na-pajališča na Tančigori in dovoli deželni prispevek. — Nadzorništvu deželnih naklad sc naroČi, da od vseh strank brez razlike pobere zvišano deželno doklado na užitnino od 1. marca t. 1. dalje. — Dela za vodovod v Starem trgu pri Poljanah se še enkrat razpišejo.
—	Strojni zadrugi v Dravljah sc dovoli 1000 K podpore in priporoči, da naj izpolni zahteve poljedelskega ministrstva, da bo deležna državne podpore. — Naprava železne strehe na poslopju strojnice deželne elektrarne na Završ-nici sc odda tvrdki Žabkar & Kastelic v Ljubljani. — Svetišče boga »Mitra« z zemljiščem pri Črnomlju se kupi za 400 K. — Deželnemu zboru se predloži načrt za zgradbo kapele in poslopja za strežnice in stavi predlog za ureditev razmer pri moškem strežniškem osob-ju na deželni blaznici na Studencu. — Za razstavo vajeniških del v Kočevju se dovoli 100 Iv podpore. - Sklene se regulacija meje med občinami Ljubljana — Moste in Dobrunje, in sicer se priklopi Zelena jama občini Ljubljana in del pri Gruberjevem kanalu občini Moste. — Deželnemu zboru se predloži novela k občinskemu volilnemu redu za deželo in mesto Ljubljana, v
kateri se kazenska določila izenačijo s kazenskim določilom v volilnem redu za državni in deželni zbor. — V proračun mestne občine Idrija se vstavi znesek 2000 K za občinsko cesto v Dole.
+ Dogodki na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo, da sta hrvaška stranka prava, ki je združena okolu »Hrvatske«, in seljačka stranka ob sedanjih razmerah sklenili zvezo proti koaliciji. Stranki sta priredili velika shoda v Zagrebu in Bjelovaru, ki sta odobrila skupni nastop. Na shodih je bila z velikim navdušenjem sprejeta resolucija: Skupščina poziva vse hrvaške kmete na složno delo za hrvaška drž. prava, zlasti za kmečke pravice, in sicer na ta način, da se povsod združijo najprej pristaši stranke prava s pristaši seljačke stranke, a potem vsi hrvaški seljaki, tako da čim prej vsi Hrvati v banski Hrvatski pridemo do močne hrvatske saborske večine, a potem do svoje hrvaške narodne vlade.« —. Pravaši okolu »Hrvatske« bodo podpirali zopet no kandidaturo iz sabora izključenega Radiča. — Najbolj politično uspešno bi seveda bilo, če bi se vse hrvatske opozicijonalne stranke na kolikormogoče skupnem državnoprav-nem in gospodarskem temelju združile, ker bi le to moglo rešiti Hrvatsko madjaronstva.
+ Stranka prava je zmagala v Dalmaciji pri občinskih volitvah v Muču« Dobila je 538 glasov v III. razredu, do« čim so jih demokrati 331.
+ Proti eksproprlacljskemu zakonu se je vložil predlog tudi v zagrebškem občinskem svetu. Po vsej priliki pa ne bo sprejet, ker je večina koalicio« ns^kii
+ II. avstrijski katoliški ženski kongres se vrši od 15. do 19. aprila 1914 na Dunaju.
+ Hrvatsko časnikarsko druitvo *
Zagrebu je na svojem zborovanju dne 5. t. m. sklenilo, da naj se časnikarji po listih osebno med seboj ne napadajo.
—	Umrl je nagle smrti Matej Sršen, posestnik na Skaručini. Pokojnik je bil večkrat protikandidat S. L. S.
—	Nadškof dr. Posilovtt v Zagrebu se zadnji čas zelo slabo počuti. Leži skoraj brzsveten na postelji in ne re-> agira na nobeno vprašanje.
—	Ponesrečen cerkvenik. Z Bleda; poročajo: Hudo je ponesrečil tukajšnji organist in cerkvenik pri snaženju v. cerkvi. Padel je visoko z lestve na tlaki Dobil je težke poškodbe.
—	Mrtvega so našli v bližini BevK pretekli četrtek ubožca Jožefa Hrena, rojenega 1844. na Verdu. Bil je že več let nezmožen dela ter je živel le od miloščine. Bržkone je umrl vsled srčne kapi ali pa starostne onemoglosti.
—	Slaščičarska razstava. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se od 16. do 25. maja 1914 vršila v Brusjlu slaščičarska razstava.
—	Nova igra F. S. Finžgarja. Vi
»Dom in Svetu« je pričel priobčevati F. S. Finžgar novo dramo v treh dejanjih »Veriga«.
—	Zločin ali samoumor. Iz Save so potegnili na Jesenicah na Dolenjskem žensko truplo. Pri raztelesenju se je pokazalo, da je bila ženska popolnoma zdrava, v sedmem mesecu nosečnosti. Glavo je imela drobno in zelo majhne možgane. Obleke ni imela druge razen kratko srajce; črevlje iz dobrega usnja. Na prstu je imela poročni prstan. Stara bi morala biti okrog 25 let. Kjer bi jo pogrešali, naj se oglase pri župrtij-stvu Velika dolina, p. Jesenice na Dolenjskem.
—	Državno sodišče o uradnem Jeziku v okrožju graškega višjega sodišča. Državno sodišče je razsodilo v pritožbi deželnosodnega svetnika Tomaža Einspielerja zaradi njegove upokojitve in glede njegove prošnje za rehabilitacijo ter po državnem temeljnem zakonu zajamčenih pravic narodne enakopravnosti. Zavrnilo je zahtevo justič-nega ministrstva, češ da je zamudil rok za pritožbo. Einspieler je namreč vložil pritožbo šele takrat, ko je dobil na slovenske vlogo definitivno odklanjajoč odgovor. Državno sodišče pa jc tudi zavrnilo Einspielerjcvo pritožbo »V meritornem oziru, ker ne more razpravljati o pritožbi za rehabilitacijo, ki je predmet vladarjevega milostnega akta. Glede jezikovne zahteve je pa razsodilo, da velja v okrožju graškega nadsodišča nemški jezik kot notranjeuradni jezik, slovenščina pa je uradni jezik le za občevanje med sodiščem in slovenskimi strankami. Kljubtemu da jc Einspieler upokojen, jc vendar podvržen predpisom glede nemškega notranjega uradnega jezika in ni justično ministrstvo kršilo narodne enakopravnosti, ako je zavračalo njegove slovenske vloge.
—	Zagrebška opera v Opatiji. Gostovanje zagrebške opere v Opatiii se jo pričelo v nedeljo s predstavo »ta-
gliaci«. Uspeh je bil sijajen. Navzoče odlično domače in tuje občinstvo — med njim princ koburški — je navdušeno ploskalo umetnikom, predvsem Maji de Strozzi, gospej Polak, Vuško-viču in Jastrzebskemu.
—	Za predsednika »Slovenske Malice« je bil včeraj zopet izvoljen dr. Ilešič.
—	Nove velikonočne razglednice »Slovenske Straže« naj bi vsak Slovenec pred prazniki razposlal svojim prijateljem in znancem. Zahtevajte jih povsod!
Kako Je nekdo potegnil Mariborčane za 1. april. Dne 31 .marca je prinesla »Marburger Zeitung« inserat sledeče vsebine: »Zaradi odpotovanja na Ogrsko se odda več barskih kanarčkov prijateljem ptičev. Dobe se od 2. do 4. ure popoldne, Meščanska cesta 5, II. nadstropje naravnost. Potrebno je vzeti kletko s seboj.« V domnevanju, da ima radodarni lastnik kanarčkov celo menažerijo na svojem domu, jo korakalo v sredo med 2. in 4. uro popoldne na označeni kraj nešteto ženskih in moških ptičjih ljubiteljev s kletkami v rokah, od katerih vsakdo je zahteval po enega kanarčka. Dozdevni lastnik kanarčkov pa jo bil ravno tako presenečen nad številnim obiskom kakor tudi umni ptičji prijatelji, kojih kletko so ostale prazne. Bazvile so so burne debate, kdo je pravzaprav kriv vsemu. Vedno več ljudi jc prihajalo s kletkami v rokah. Skoraj sc je zdelo-, da bodo v razburjenju začele prazne kletke frčati po zraku. Končno pa je vendar prišel rešitelj v sili. Praktični hišnik je nabil na hišna vrata listek z napisom: Tukaj se ne oddajajo kanarčki. Končno so se zbrani ptičarji zedinili in vsi so vzajemno odšli v tiskarno »Marburger Zeitung«. Toda tudi upravništvo jim ni moglo povedati, kdo je oddal omenjeni inserat za 1. april. Tako so se vjeli mariborski »ptiči«.
CESAR LAHNO OBOLEL.
Z Dunaja se poroča; da se je cesar lahko prehladil in da zato ni šel na koncert dunajskega moškega pevskega društva, kjer ga je zastopal nadvojvoda Karol Franc Jožef. Cesarjev zdravnik dvorni svetnik dr. Kerzl je 'odredil, da ob velikonočnih praznikih cesar opusti nameravano potovanje v .Wallsee.
OGRSKA OPOZICIJA SITA TRO-ZVEZE.
V Budimpešti se že več tednov govori, da namerava 30 poslancev neodvisne stranke obiskati dumo v Peter-burgu. Te govorice sc sicer zanikavajo, a stoji, da so zečetkom marca večkrat konferirali, kako naj bi dobil ogrski parlament stik si Peterburgom. Idejo je sprožil neki ruski časnikar baje po naročilu uglednih ruskih parlamentarcev, ki so, kakor je trdil, nameravali ogrske poslance povabiti v Peterburg. Ker je pa vabilo izostalo in ker so nekateri opozicionalni voditelji nasprotovali, so načrt opustili.
OGRSKA KOKETIRA Z RUSIJO.
Grof Tisza je zadnje čase postal nekoliko menj korajžen. Predvsem ga seveda skrbijo Bumuni. Toda zadnje čase se slišijo kaj čudni glasovi tudi o mad-jarski opoziciji. Kar naenkrat se je razneslo, da ti gospodje koketirajo z Rusijo! Košutovci, pa z Rusijo'! Res. Sami priznavajo in so celo mislili obiskati dumo v .Peterburgu. Kakšen pomen ima neki to? Seveda so o tem le ugibanja mogoča in neko tako ugibanje od neke strani priobčujemo danes. Nekclo nas namreč opozarja, da je po njegovem naziranju največji vzrok avstrijskoru-skega nasprotstva ukrajinsko vprašanje. Če se namreč Avstriji posreči v Ukrajincih raznetiti stremljenje po lastni državi, bi Rusija razpadla. To hoče Rusija nd vsak način preprečiti s tem, da prej ali slej plane po Avstriji. Z Nemčijo pa bi se le nerada spoprijela, zlasti, ker nima z njo velikih interesnih konfliktov. V tem oziru ima Julij Ser-gejevič Witte čisto prav. Rusija sc bavi z drugo mislijo. Ona bi se najrajši sporazumela z Nemčijo, Italijo ter Ogrsko, da bi sc monarhija skupno razdelila. Pomislite samo, da biva v Budimpešti že delj časa vpliven ruski žurnalist, ki vzdržuje zveze z opozicionalnimi politiki. Rusi, kakor se sliši šepetati, obljubljajo Madjarom za. ta slučaj neodvisnost, morda pod pruskim princem. Ni brez pomena, da. se. je. nekoč nekje bralo, da je dal nemški cesar krstiti svojega drugega sina za Atilo (Eitel) in da se nemški princi uče madjarskega jezika. Vesti o nekakih stikih med Rusijo in madjarsko opozicijo so nekako simplo-matično. — Beležimo, kot vsekakor zanimivo kombinacijo. Nam se zdi, da ogrska opozicija, ki jn Tisza tako pro-gapja, Tiszi zdaj predvsem nagaja, češ,
če nočete človeško z nami postopati, pa bomo začeli ljubimkovati z inozemstvom. Več ali manj pa tudi uvidevajo, da mora Avsto-Ogrska s svojo politiko obtičati.
Ljubljanske novice.
lj Odlikovanje. Cesar jc podelil ve-roučitelju na I. državni gimnaziji, častnemu kanoniku dr. Ivanu Svetini, povodom njegove upokojitve vitežki kri-žec Franc Jožefovega reda. Iskreno čestitamo!
lj Poslednje gostovanje hrvatske opere in operete se vrši dne 15. t. m. ter
se uprizorita Albinijeva opereta »Baron Trenk« in Puccinijeva opei'a »B o h 6 m e «. Vstopnice se začno prodajati jutri, v sredo.
lj Nemška temeljitost. Pred nami leži naslov pošiljatve, ki jo je prejela iz Berlina neka stranka v Ljubljani. Na tem naslovu je Ljubljana natančneje določena: »Lnibach, Bohmen«. Kaj bi neki rekli v Berolinu, ako bi n. pr. kdo napisal »Brcslau in Pommern«. Ro-ganju bi ne bilo ne konca ne kraja. Naši učenci dobivajo dvojke, ako ne poznajo celo manjših provincialnih mest v Nemčiji, ali ako ne vedo določiti njihove lege po provincijah in okrožjih. V Nemčiji gre tudi, ako temcljitniki ne poznajo stolnih mest v avstrijskih deželah. Nam je prav.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes se uprizori kot zadnja bene-fična predstava Dario Neeodemijeva »Perjanica«, igrokaz v treh dejanjih. »Perjanica« (Der Reiherbusch) je re-pertoirni komad dunajskega dvornega gledališča in je dosegla tudi pri drugih velikih gledališčih najlepši uspeh. Štejemo jo lahko k najboljšim delom letošnjih repertoirnili iger nemških gledališč. — Glavno žensko vlogo Suzane Leblanc igra gdč. Wintrova, ki letos ni imela prilike vsled repertoirja sezije pokazati se v svojih vlogah. Njenega soproga igra g. M. Skrbinšek, ki je obenem režiser igre. V veliki vlogi vlogi Henryja se nam šele danes pravzaprav predstavi g. Ferdo Trampuž, gojenec »Ottove« dramatične šole na Dunaju, ki je igral prvič v »Aleluji« Ivana z lepim uspehom. — V večjih vlogah nastopijo še dame ga. Bukšeko-va in ga. Juvanova in gdč. Gjorgjeviče-va. Poleg teh je zaposleno še vse ostalo dramsko osobje v majhnih vlogah. — Opozarjamo na to predstavo, ki je obenem zadnja v tej seziji. Z njo se poslo-ve naši igralci od ljubljanskega občinstva, preden odidejo na turnejo.
lj Slovenski športniki v Zagrebu. Na Veliko noč bo tekmoval ljubljanski športni klub »Ilirija« v Zagrebu s I. hrv. gradj. šport, klubom. Pri tej nogometni tekmi postavita oba kluba svoje najboljše moštvo.
lj Restavracija na Golovcu je zopet odprta. Njen sedanji posestnik ni štedil nobenih stroškov, da jo lepo opremi ter popravi pota, ki so sedaj v najlepšem stanju. Neštevilni ljubitelji lepega razgleda bodo gotovo veseli vzeli na znanje današnje obvestilo. Restavrater kot dolgoletni sotrudnik prvih ljubljanskih restavracij se bode gotovo potrudil, da nudi k najlepšemu razgledu v Ljubljani tudi najboljšo postrežbo v svojem re-stavrantu. Pripomnimo, da sta iz Ljubljane na Golovec dva lepa izprehoda. Prvi od Karlovskega mostu po mirno stopajoči poti mimo profAVestrove vile, traja kakih 15 minut; drugi od Poljanskega, mostu desno okrog vile Mira po privatni poti, po kateri se pride do restavracije približno v 10 minutah.
lj Umrli so v Ljubljani. Fran De-bevec, bivši klobučarski mojster, in meščan ljubljanski, 91 let. — Silva Se-lišek, učenka, 16 let. — Marija Bra-tlaška, otroška vrtnarica, 31 let.
lj Emilisa, z glavicama skupaj zrasli sestrici-dvojčki, ki so razstavljene v Lattermannovem drevoredu v lesenem, indijskemu templu podobnem poslopju, katerega je izvršil stavbenik g. Rauni-lcer, uživata pri našem občinstvu splošno simpatijo. Na cVctno nedeljo je bil kljub slabemu vremenu velik naval, kar jc tem malim, ljubkim bitjem, katere jc obiskala na tak posebno čuden način, vsekakor iz srca privoščiti. — Tudi pritlikavka Aztczkinja Asra interesira in razveseljuje občinstvo splošno vslocl svojega ljubkega, k smehu tirajočega bitja. V istini sta to dva edina fenomena, ki sili lahko vsak ogleda, ne da bi se kdo kesneje kesal radi tega. Razstava traja samo do velikonočnega torka. Prihodnji četrtek, petek in soboto bo radi velikega tedna razstava zaprta. Vsled tega ostane pravzaprav smo še pet razstavnih dni. — Ob velikonočnih praznikih traja razstava od 10. ure dopoldne do 10. ure zvečer.
lj Ljubljanska predilnica je odpovedala 05 delavcem na li dni. Govore,
da namerava ravnateljstvo tovarno zapreti.
lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši dražba v mesecu februarju 1913 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, sre-brnine in draguljev) in v mesecu aprilu 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek, dne 9. t, m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
lj Tatvine koles se zopet prično. Kolo je ukradel neznan tat slugi fi-finančnega ravnateljstva Jerneju Mi-lavcu. Kolo je bilo včeraj okolu 3. uro popoldne prislonjeno v veži hiše Sod-nijska ulica štev. 5. Kolo je Kinta, črno pleskano, balanca je obrnjena navzgor z rdečimi ročaji, pri pedalu je udelan les. Kdor kaj zasledi, naj javi oškodovanemu.
Ij Nesreča. Ko je danes dopoldne neka Franca Šmek v Florijanski ulici na vpreženem vozu sedeča čakala, se jo odprla pri vozu takozvana vaga, ki je konja udarila po nogah ,da se je ustrašil ter skočil naprej. Pri tem je ženska padla pod voz, ki jc šel čez njo. Poklicali so rešilni voz in še nezavestno prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Pozor na denarnice. Veliki teden je na trgu vedno zelo živahno in ga običajno obiščejo tudi tatovi. Predvčerajšnjem je bila zasačena neka ženska, ki je kradla jajca. Ženske se opozarjajo, da naj na trgu pri nakupovanju nosijo denarnice v roki in ne v košarah, odkoder je že marsikatera izginila.
lj Kanarček je priletel včeraj v frančiškanski samostan. Dobi sc ga pri p. Ernestu.
Primorske vesli.
j) Tržaško slovensko učiteljstvo sc
prepira že dalj časa. Starejši učitelji bi radi nosili vse mogoče časti in dobičke politične stranke, a delati se jim več ne zljubi. Mlajši pa nočejo biti samo s tem zadovoljni, da bi starejši samo ko-mandirali, zato zahtevajo mlajši zraven dolžnosti tudi pravic in časti. Razume se, da uporabljajo starejši učitelji to priliko in udrihajo zlasti po onih mlajših, ki so prišli s Kranjskega in katerim narodno delo posebno ne diši.
p Velike tatvine v Trstu. Iz urada socialno-demokraške »Delavske kon-surnne zadruge« v ulici sv. Frančiška je ha doslej nepojasnjen način izginilo 15.300 K. — V prosti luki so tatovi odnesli za 9000 K blaga.
STRAH LAHOV PRED JUGOSLOVANI IN OSOBITO PRED SLOVENCI.
Dne 4. t. m. je v seji laške zbornice poslanec Colaianni napadal politiko Di San Giuliana. Značilno je, ker mu je cela zbornica ploskala. Zunanjega ministra je vprašal, zakaj potuje v Opatijo, dasi niso odpravljeni Hohenlohe-jevi dekreti in še ni rešeno vprašanje o laški fakulteti. Goriške volitve so dokazale, kako vlada Slovane na Primorskem podpira (?). Opozarjal je tudi na bombni napad na Reki in rekel, da se rumunska vlada radi manifestacij v Bukareštu pri avstrijski ni opravičila, Di San Giulano se pa vedno opraviči in pusti zatreti v Italiji vsako manifestacijo za v Avstriji zatirano Italijane. — V Benetkah jc pa te dni predaval laški poslanec Federzoni o jugoslovanskem vprašanju in naglašal, naj se Italija boji trializma, ker bi bil avstrijski vladar kot dedič hrvaških kraljev najmogočnejši vladar ob Jadranskem morju. Ko pride trenutek, da si Italija prisvoji nekdanjo julijsko provinco, je lahko Trst poslovanjem Italijani morajo zato stati na straži.
VOJAŠKI ŠKANDAL NA TIROLSKEM.
Zdaj imamo tucli v naši državi sa-vernski škandal, ki ni sicer tak, kakršen je bil tam, a kljub temu je le velik. V Bruneku na Tirolskem je od 1. na 2. t. m. pilo več gospodov v gostilni »Zum Lamm« do policijske ure, nato so se podali v vinsko klet nekega Mayerja. V družbi je bil tudi stotnik 36. pešpolka Dittmann, ki jc hotel domov, a ga menda družba ni pustila. Stotnik, seveda vinjen, potegne sabljo in zagrozi, da pripelje vojake nacl civiliste. Res jc šel po vojake, civilisti so pa šli za njim. Stotnik je res alarmiral pripravljalni vojaški oddelek, ki je pet »civilistov« aretiral. V vojašnici so aretirane gospode tepli. Končno so civilisti vojakom ušli. En civilist je izgubil svojo zlato uro z zlato verižico. Drugi dan so sc prizadeti civilisti, med njimi tudi on rezervni častnik, pri brigadirju generalnem majorju Goigingerju pritožili, ki jo obljubil prizadetim popolno zadoščenje. Stotnik Dittmam,i jc znan alkoholik, ki jc bil že večkrat discipliniran. Bolcansko divizijsko poveljstvo ga jn odposlalo v garnizijsko bolnišnico v Iuomost, da preiščejo njegovo
dušno stanje; v inomost. so poslali av-ditorja, da preišče vso zadevo.
RUSIJA.
Na skupnem shodu gališko-ruski. družbe in staroruske narodne zveze v Odesi je govoril grof Bobrinski o položaju Rusov v Galiciji in v Bukovini osobito o sodnih razpravah v Marma-ros-Zzigetu in v Lvovu ter o njih političnem pomenu. Poslušalci so burno pritrjevali. O istem predmetu jc govoril Zebrinski iz Galicije. Oba govornika sta naglašala, da mora Rusija slovanske brate v Avstro-Ogrski materielno in moralno podpirati. — Proračunska komisija ruske dume jc predložila poročilo o državnem proračunu za leto 1914., ki izkazuje redne in izredne izdatke s 3.580,328.093 rubljev (329,800.000 rubljev več kakor leta 1913.); redne in izredne dohodke pa s 3.612,659.183 rubljev (362 milijonov več kakor leta 1913.). Pričakovani dobodki presegajo izdatke za 32,331.090 rubljev kljub visokim kreditom za oboroževanja.
EPIROTSKA VSTAJA.
Grška vlada je po svojem gen. gu* vernerju Forestisu epirski avtonomni vladi nasvetovala, naj kaj odneha, da epirsko vprašanje po pametnem sporazumu pride do rešitve. Zdi se, da epirska vlada na ta svet ne bo veliko dala. Alj banska vlada je pa sklicala h kontrolnim shodom 5. in 6. t. m. vse bivše turške vojake v Albaniji od 29. do 39. leta • starosti. Poročila o delni mobilizaciji v Albaniji so prezgodnja. »Temps« poroča iz Rima, da namerava Albanija kupiti 4 laške torepedovke za obrambo obrežja. S parnikom Molfcstu se je odpeljalo iz Barija 150 alpincev pod poveljstvom 8 častnikov v Albanijo. V San Giovanni di Meclua se združijo z avstrijskimi vojaki in odkorakajo na mejo, kjer bo ž njimi razpolagala mednarodna obmejna komisija.
iz slovanskega sveto.
Za bolgarske katoličane v Macedo-niji jo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (Ljubljana) lansko leto darovalo 4226 kron, od teh nad 3000 K za misijone usmiljenk in lazaristov, katerim se jc vrhutega poslalo še bolgarskih katoliških časopisov in molitvenikov v vrednosti več sto kron. Žal, da je po zavezniški balkanski vojski v grški Ma-cedoniji, kjer delujejo usmiljenke in lazaristi, ostal komaj deseti del ma-cedonskih katoličanov. Mnogo so jih Grki prisilili k odpadu, večjidel so pa zbežali v novo Bolgarijo (okoli Strumi-ce in Petriča) ter se tam nahajajo v skrajni revščini in zapuščenosti.
—	Odkup kmetov v Bosni. Načelnik državnega urada v Sarajevom za odkup kmetov dr. Grassl jc imel na Dunaju predavanje o dosedanjih uspehih pri odkupu bosanskih kmetov. Dočim je bilo izdanih od okupacije do leta 1911. torej v 33 letih, 29 milionov kron v ta namen, jc dal samo v zadnjih dveh letih (1912 in 1913) urad 20 milijonov kron posojil za odkup. Več kakor polovica kmetov se je odkupila z odkupnino 1100 do 3000 kron. Kmetje sami so odplačali za odkup blizu 2 milijona kron. Odkupljena zemlja se obdeluje, ena četrtina je gozda. Odkupljeni svet posameznih kmetov, nekake srednje kmetije so sposobne prerediti srednještevilno kmečko družino. Gospodar in najemnik se morata po postavi sporazumeti o ceni odkupa, drugače ni iz kupčije ničesar. Turški veleposestniki, age imenovani, nalagajo denar za prodano zemljo deloma v trgovini in obrtu, deloma si pripravljajo srednjevelika posestva, katera sami obdelujejo..
—	Izseljencem v Bolgarijo. Kakor dobro informirana stran naznanja, prihajajo zadnji čas avstrijski državljani v Bolgarijo z namenom, da bi v ondot-nih bankah, lekarnah, trgovinah' ali drugih poklicih iskali službe. Dotičniki, ki poprej večinoma niso sklonili stalnih službenih pogodb in ki večkrat nimajo niti primerne strokovne predizobrazbe ter v jezikovnem oziru po navadi niso dovolj izobraženi, ne morejo vsled tega dobiti mesta in morajo po posredovanju c. in kr. zastopniških oblasti domov. Ne izseljujte se torej v Bolgarijo, ne da bi poprej sklenili stalne službene pogodbe ali si preskrbeli od c. in kr. zastopniških oblasti v Bolgariji natančnih informacij glede, nameravane službe. Potreba pisarniških moči in drugih na-stavljencev v posameznih obrtnih panogah tam nikakor ni tako velika, kakor javnost pomotoma domneva.
Maksim Gorki pred policijo. Policija jc zaslišala 2. t. m. Maksima Gor-kega, ker je obtožen, da je sramotil Boga. Gorki je moral podpisati izjavo, da no zapusti Peterburga.
Stavka v Peterburgu. Dne 2. t. m so bjli v delavskih okrajih snonadi s po-
lici,jo. 12 delavcev je bilo smrtno nevarno ranjenih, 200 so jih zaprli. Stavkalo jo do 70.000 delavcev.
—	Tvrdkc, ki imajo kupčijskc zveze t Bulgarijo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornicc v Ljubljani strogo zaupno pojasnilo o nekem agentu in komisi-jonarju v Varni.
—	Ugodno znamenje srbsko * bul-garskega zbližanjn. Svečane zadušnice, ki se jo vršila v belgrajski saborski cerkvi o priliki odrinsko obletnico za vso pred Odrinom padle srbske vojake, se je udeležil tudi bulgarski poslanik Čaprašikov. Po službi božji jo Caprasikov pristopil k navzočima bivšima srbskima poveljnikoma pred Odrinom: generalu Stcpanoviču in generalu Ra-šiču, ju pozdravil in izrekel zahvalo za prccl Odrinom izkazano pomoč. Kasneje sta navedena generala obiskala Čapra-šikova in se mu zahvalila za prisostvo-vanje pri zadušnici. Nastop Čaprašiko-va je napravil na srbsko javnost najboljši vtis in zelo omilil bridko spomine na postopanje Bulgarov nasproti srbski armadi pred Odrinom za časa obleganja, ob padcu trdnjave in odhodu srbskih čet v domovino.
Trije bratje Atleti. Cehi Gustav, Frančišek in Jožef Fryštenski so bore za svetovno mojstrstvo. Gustav in Frančišek nastopata sedaj v Ameriki. Jožef pa v Rusiji v Novogradu.
Hotel »Adria«, ki je bil na dunajski adrijanski razstavi, je kupila neka nemška firma za Drač.
SVIHA IN NJEGOVI ZAŠČITNIKI.
Iz Prage poročajo, da se je poslanec Sviha povrnil v češko prestolico. Kot se čuje i t. čeških krogov, hočejo one češke skupine, ki so najbolj inficirane od ži-dovstva, dati Svihi sredstva ter pripraviti tla tako daleč, da bi se poizkusil očistiti pred javnostjo. Sviha toži »Narodne Liste«, da so bo moglo umazano perilo oprati pred sodiščem. Pri tem računajo češki židje, da ho to perilo zelo umazano in ako se že ne bo mogel Sviha opravičiti, naj bi vsaj pri tem padlo kolikor mogočo veliko blata tudi na njegove nasprotnike. Poročila mnogih čeških listov tudi soglašajo s tem, da je Svihova mati Židinja, kar hi naj bilo tudi vzrok, da se češki židjo zavzemajo za Sviho. Njegovi zagovorniki računajo bržkone tudi nai. to, da mogoče no bodo proti njemu nastopile priče. Značilno je tudi to, cla so poslanec dr. Masarvk zelo trudi »oprati« Sviho, ko se spušča celo tako daleč, da trdi, da je Sviha nedolžen.
Iz Prage smo dobili danes poročilo, da je zastopnik dr. Sviho, dr. Traul\ včeraj vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Narodnih Listov«. Dr. Sviha je sedaj kot sodnik suspendiran in je proti njemu uvedena disciplinarna preiskava.
Zadnje vesli.
VESTI O CESARJEVI BOLEZNI NERESNIČNE.
Dunaj. \ osti, ki so razširjene posebno po inozemstvu o cesarjevi bolezni, so neresnične. Iz najavtentnejšega vira je naš poročevalec izvedel, da so cesar prav dobro počuti. Ob lepem vremenu je bil danes eno uro na sprehodu, na kar je rešil svoje agende in sprejel v avli jen ci več oseb.
ISTRSKE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE.
Pulj. K laškim kandidaturam v Splošni kuri j i, o katerih jo »Slovenec« že poročal, jo pripomniti, da bodo Lahi, kakor so govori, v kmetski lcuriji v Pu-Iju postavili nasproti hrvatskemu kandidatu S tih o viču veleposestnika Fabro. Ta mandat je bojni mandat prve vrste.
KORUPCIJSKA AFERA V PRAŠKEM OBČINSKEM SVETU.
Praga. »Čas« jo pričel objavljati obljubljeni materijal o korupciji v praškem občinskem svetu. Bivši mestni svetnik Ccrnohorsky je dobil za posredovanje pri nakupu sveta za državno obrtno šolo 20.000 K.
EKSPROPRIACIJSKI ZAKON V ZA-GREBŠKEM OBČINSKEM SVETU.
Zagreb. Včeraj je večina občinskega sveta odklonila predlog zastopnikov obeh pravnikih strank in dr. Mazzure, da občinski svet protestira pri kralju in saboru zoper ekspropriaoijski zakon. Ivo bi se pa imelo glasovati o prot¡predlogu madjarona Siebenscheina, jo opozicija zbornico zapustila, da prepreči tako za narod sramotno glasovanje. Seja jo bila za nedoločen čas odgodena.
LOVSKI ZAKON.
Zagreb. Vlada namerava saboru predložiti nov lovski zakon, ki bi ustrezal potrebam in željam kmetskega ljudstva.
NOVO HRVATSKO KATOLIŠKO AKA-DEMIČNO DRUŠTVO.
Budimpešta. Dne (i. i. m. so jo tu ustanovilo hrvatsko katoliško akadc-miško društvo »Antunovič«.
POLJSKA POLITIČNA ZBOROVANJA.
Krakov. Slapinski je sklical v Krakov svoje zaupnike. Došlo jih jo okolu 1000. Na zborovanju so bili štirje soc. demokraški poslanci in zastopniki židovsko liberalnih naprodnjakov, katere je Stapinski iskreno pozdravljal. Slapinski je priznal, da je dobil od .Ta-vvorskega 100.000 K.ter je dejal: Jaz odkrito izjavljam, da iz kateregakoli vira mislim črpati denar za namene stranke, ga bom brez premisleka vzel, kajti jaz se prištevam onim politikom, ki vse tvegajo, da dosežejo svoj cilj. Napovedal je oster boj »klerikalizmu« in plemstvu. Poslanec Kubik je silno napadal katoliške duhovnike ter izjavil, da bodo pristaši Stapinskega sedaj šli skupaj s socialnimi demokrati. Strankin tajnik Wasowicz se je zavzemal za ustanovitev »neodvisne narodne cerkve«. Za načelnika stranke jo bil izvoljen Stapinski, ki je izjavil, da bo vse moči porabil za hoj proti klerikalizmu in da bo za ta namen vzel denar, kjerkoli ga bo dobil. Na predlog poslanca Bomba jo bilo sklenjeno izstopiti iz poljskega narodnega sveta in priklučiti so socialno demokraški revolucionarni komisiji. — Dlugoszova skupina je imela zborovanje v spomin I201etnice Koszuskijeve vstaje. Poslane Wrobel je izjavljal, ;:da so poljski kmetje tudi sedaj še pripravljeni preliti svojo kri za prostost Poljske, ker ideja-proste Poljske .stalno živi v njihovih srcih«. Poslanec Srcdniavvvski je priporočal sodelovanje v vojaških organizacijah, ker bodo te središče poljskega naroda za slučaj vojske z Rusi. K besecli se je oglasil tudi socialni demokrat poslanec dr. Bobrovvski ter je napadal poljski klub. Zborovalci so njegova nadaljna izvajanja preprečili. Sprejeta je bila resolucija, za. združenje vseh poljskih ljudskih slojev na podlagi katoliško vere in ljubezni do domovine.
ZA POŠTNO URADNIŠTVC.
Dunaj, Depuiaciji poštnega urad-ništva, ki se jo prišla pritoževal zaradi trdot nove službene pragmatiko, jo obljubil trgovinski minister, da skupno s finančnim ministrom prouči stvar in po možnosti ugodi želji, uradnikov. Isto je obljubil tudi generalni poštni ravnatelj, ki je priznal upravičenost pritožb.
ZAHTEVE ŽELEZNIŠKIH URADNI' • KOV.
Dunaj. Danes se jo vršilo tu zborovanje delegatov društvo nemških železniških uradnikov, na katerem s;o bile sprejeto sledeče zahteve prometnega uradništva: odprava IGurne službe, ki naj so nadomesti z 12urno in sledečim 24urnim prostim časom, odprava rezervne službo, olajšanje revizije, nagrada nedeljske službe s prostim dnevom v tednu, vsaki štaciji naj se doda uradnik, ki jo posebej pooblaščen, tla zastopa načelnika, zboljšanje prejemkov, nočne doklado, doklade za uniformo, načelniške doklade, ureditev premij in tantijem iu končno, da sc mesta pri prometni službi oddajo edino le uradnikom statusa II b.
OGRSKA OPOZICIJA V RUSIJI.
Budimpešta. Vesti o potovanju ogrsko opozicije v Rusijo tu nihče ne smatra za rosno. No verujejo, da bi so potovanje v resnici vršilo.
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. Danes so jo vršilo žrebanje poitga razreda razredno loterije. Premijo 700.000 K jo zadela številka 18.629. — Ta srečka dobi povrh še 5000 K. --■40.000 K jo zadela številka 32.850. — 10.000 dobi štev. 96.351. Po 3000 K štev.: 20.010; 33.383; 35.0-44; 43.129; 55.251; 91.295; 93.950; 97.798.
SAMOUMOR NADSVETNIKA POLJEDELSKEGA MINISTRSTVA.
Dunaj. Računski nadsvetnik poljedelskega ministrstva Viljem Blašok sc jo v neki kavarni na stranišču ustrelil. Vzrok norvoznosl.
PREDSEDNIK FRANCOSKE REPU« BLIKE NA RUSKEM,
Pariz, Poincare sc z velikim francoskim vojnim brodovjem pripelje 22. junija v Kronstadt. Predsednik iran--oosko republike ostane v Pcterburgu štiri dni.
V ALBANIJI.
Drač. Vršc sc priprave za ustanovitev albanske deželno banke. Vosii o mobilizaciji so prezgodnjo. Pri Korici jo bilo premaganih 500 vstašev. Ujetih jo ondi 50 grških vojakov v uniformi. •
HOMERULE.
London. Končna usoda homerulo jc sedaj določena. Spodnja zbornica jo sprejela homerule v drugem branju z .359 proti 272 glasovi. Postava pride še enkrat, pred gorenj o zbornico, pa če bi jo tudi lordi odklonili, bo s pritrjen jem kralja stopila v veljavo.
VELIKI POŽARI BOMBAŽA,
Bombay. V velikih skladiščih bombaža so ponavljajo požari, zaneteni po zlobni roki. Včeraj jc pogorelo za dva milijona bombaža.
Rožne šivan.
Konec socialnodemokiaške vlade v Geri na Nemškem. Zadnjo upravno dobo so imeli mestno občino Goro na Nemškem v rokah socialni demokratje. V tem kratkem času so ljudstvo tako zelo prepričali o svoji »sposobnosti« za občinsko upravo, da jih že pri naslednjih volitvah, ki so sc to dni izvršile, ni več maralo in jih pomedlo iz občinske hiše. O kakih javnih, splošnokoristnih dolih niso zapustili za sabo nobene sledi; pač pa so so proslavili tudi tu s svojim protiverskim sovraštvom. Branili so so namreč postaviti v proračun 53.000 mark za cerkvene potrebe tov jo moralo ministrstvo prisilnim potoni vstaviti v mostni proračun to postavko. Dalje so bili sociolnodemokratični mestni očetje v Gori sklenili odpraviti verski pouk v šoli, za kar pa niso imeli več časa.
Rockdfellctjeve ustanove za znanstvene namene. Medicinskemu zavodu, ki nosi njegovo ime, je Rockefeller zopet naxazal 5 milijonov frankov, tako cla razpolaga zdaj zavocl z nad 56 milijoni frankov. Vsega skupaj jc volil Rockefeller v znanstvene namene 900 milijonov frankov.
Telefonska zveza Berolin—Milan. Dno 1. t. m. so prvič preskusili telefonsko zvezo Berolin—Milan. Poizkusi so se sijajno obnesli.
Dr. S, M. Jorgeusen, znani danski kemik, jc umri star 76 let.
Sodnik Lynch v Ameriki. Našemljena množica je v Muskogecu (Ocla-
homa) vdrla v ječo, kjer je bila zaprta neka zamorita, ki jo zaklala nekega be-lokožca. Zamorko jo nato rmjožica na nek brzojaven drog obesila.
PRUSKI GENERALNI ŠTAB O BALKANSKI VOJNI.
Pruski generalni štab jc izdelal obsežno kritično delo o prvi balkanski vojni, usti priobčujejo nekatere oddelke iz toga dela, zlasti ono o turški in bolgarski taktiki. Sodba o Turčiji je naravnost uničujoča in le malo boljša o bolgarski armadi. Pruski generalni štab jc konstatiral, da jo bolgarsko av-madno vodstvo zagrešilo veliko, usodc-polno hibo, da jo pozabilo glavno načelo, da je treba zbrati vso silo na odločilnem mestu v odločilnem času in da ni odredilo pravočasno zasledovanja pobitih turških čet.
palorii Gulenbrunn in mestno zdravilišče
BADEN pvi DUNAJU. Vsi pripomočki, šolnin» in KraSne kopeli, močno »olnce, zdravljenj» z radijem, kardlograflja. - Zilravnikn-voiTje. Dr, Otfo pl. Aufrichnn.itor ¡11 los. svetnik dr. D. Pod-zahrn dsky.	Prospekti zastonj I
—
—
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 lig.
Budimpešta, 7. aprila 1914.
Pšenica za maj 1914 . . Pšenica za oktober 1914 Rž april 1914 . . .
Rž za oktober .....
Oves april 1914 .... Koruza za maj 1914 . . i Koruza za julij 1914 . .
1257 11-44 10-27 8-82 7-85 6-84 6-94
Prekine.
Franc Mrhar, posestnik v Bukovju hišna št. 2 obžalujem, da sem žalil dne H. marca t. 1. v gostilni gosp. Josipa Jurca v Bukovju gosp. Ivana Jurca st. iz Gorenj hiš. štev. 5 ter se mu zahvaljujem, cla je odstopil od tožbe.
Bukovje, dne 26. marca 1014. U75	Firane Mrhai*.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozubna hčerka, sestra, svakinja iu tetka, gospodična
danes ob, 2. uri popoldne prcvideua s sv. zakramenti nenadoma vdano in mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v sredo 8. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta št. 4 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se draga ranjka položi k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Blago viinjko priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 0. aprila 1914,
1177 Globoko žalujoči ostali.
trezen in zanesljiv, Išče primerne službe. Delo
prevzame na lesenem jarmu ali na železnem (Vollgattcr). Plača po dogovoru na dan ali na akord. Naslov pove uprava listo pod št. 1185.
SlROLiN
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influendi.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju.
Se dobi v
vseh lekarnah S KM.~
lažje je obvarovati se bolezni,nego ¡o zdraviti. ,2. Osebe s kroničnim kafdrom bronkije*/, ki s Sirolinom ozdrave.
3.	Vedušljivi .katerim Sirolin ina/no olehča naduho
4.	Skrofuzni ofroci,pri Uaferih učinkuje Sirolin t ugodnim vspehom na splošni počufek.
»K;
t, •'<(.'
'rSf^Ki «'Vr