Gospodarske stvari. Trlna uš v Slov. goricah. Že lanako leto bilo je c. kr. okrajaeaiu glavaratvu v Mariboru aazBaajeao, da se aabajajo v DraBkovcu, v občiai sv. Jakoba, v aekaterib viaogradib. sumljiva zuameBJa, po katerili je sklepati, da ae je zasedla tarno trtua uš. Ker se je pa to laui še le proti zimi uazuanilo, ni bilo mogoče istih viaogradov takoj preiskavati, zategadelj se je ta reč še le 19. ib 20. juaija t. 1. dovršila. Preiskalo se je pet goric (samo one, ki so bile aazaaajeae) ia v vseh ae je aašla trtaa ua. Te gorice merijo okoli 15 oralov ia so valed tega tako aavarnega merčeaa že do polovice pokoačaae. Ob eaem se je koaštatiralo, da se je tnorala trtaa ua že pred sedmimi ali osmimi leti v ta kraj priaesti, to pa ae je aajbrž z uvažaajem okužeaih trt iz tujib krajev zgodilo. Ne more se akoraj misliti, da bi priletela trtaa (krilata) uš iz že do sedaj zaaaib okužeaih pokrajia, a. pr. od Brežic ali iz Haloz v Ptujskem okraju, katere so povsem preveč oddaljeae. Slutilo bi se, da ae je priaeala trtaa uš pred oamimi leti v ta okraj po domiaikaacih v Gradcu, kateri imajo v tem kraju viaograde ia kateri bo prevažali iz avojib viao gradov (v Radgoaski ia Ljutomerski okolici) trte ter uapravili v Draakovcu aove nasade. Ta slutaja potrja se s tem, ker ao ravao meaiški viaogradi uže aajbolj pokoataai, če prav ao dobro obdelani; z ozirom aa to morala se je trtaa uš v teh viaogradib aajprej pokazati. Bilo bi zategadelj zelo potrebno, da bi se vsaj meaiške gorice v Radgoaski ia Ljutomerski okolici zaradi trtae uši preiskale, da bi se stvar dognala, so-li isti kraji še aeokuženi, kakor se sploh do sedaj o ajih misli. Ne sme se sledaja trditev zameriti, kajti strokovnjaki iraeli so sploh priliko se prepričati, da Ijudstvo takih reči ae aazaaai, čeprav se jim že gorica auši, tako, da se to še le stoprav čez 7 — 8 let izve, kakor se je do sedaj v okužeaib okrajih okoli Brežic, Ptuja ia sedaj v SLov. goricah pokazalo. Vsaki trpzao misleči človek aam bo gotovo pritrdil, da je jako važno vse aumljive pokrajiae preiskati, da se, ako se phylloxera koaStatira, saj iz teh vinogradov ne prevažajo trte v do sedaj aeokužeae; dalje je še to zategadelj važaejše, da se ljadatvo aesreče zave ia se pripravlja s aadeajem amerikaaskih trt, aa veliko aevarnost, katera proti vzbog trtae uši. Ako se bo trtaa ua tako, kakor do sedaj, kar ae ae more dvomiti, žirila, ae bo se v enem ali dveh desetletjib. aa apodajem Štajarskem o viaogradaratvu zamoglo govoriti. Posaeaiajmo zategadelj aeumorao delavaost Fraacozov ia diugih narodov, kateri so aapeli vse moči, da ae tega aevaraega mrčesa obraaijo ia kateri so koaečao apozaali, da ediao sredstvo proti trtai uši so namerikaaske trte", katerih uš ae more ugonobiti. Ivaa Baloa, dipl. nčitelj sadjo- in vinoreje. Sejmovi. Dae 30. v Gomilici, pri sv. Petru pod Radgoao, v Zrečah, v Reicheaburgu, v Traovicah pri Ptuji ia aa spodflji Polakavi. Dae 2. julija pri sv. Ilju pri slov. Gradci, v Mariboru, Ba Ptujaki gori, v Pletroveah, Ba Poleaščaku, na Remaaiku in na Tiaskem.