Danijel Defoe: Roblnson Crusoe. (Dalje.) Jadni begunec se je poka tako preplašil, da ge ni mogel premakniti z mesta. Začel sem se mu nasmihati in mu dajati znake, naj se ne stra.i. Nazadnje se je umiril, prišel je do mene, po_.leknil na tla in začel poljubljati zemljo pred mojimi nogami. Potem je prijel eno mojih nog in si jo je postavil na glavo. Najbrž je to pomenilo, da se ml izroča kakor suženj in da mi bo zvest. Med tem je prišel divjaJk, ki sem ga udaril s Eopitom, zopet k zavesti ln je začel gledati okoli sebe. Begunec mi je kazal z znaki, naj mu posodlm sabljo. Ko jo je imel v rofcah, je slkočil do gvojega sovražnika in mu Je z enim zamahom od8-kal glavo. Nato je pokazal _ znaki, da je treba obe trupll pokopati. V JaJko kratkem času je z rokami izikopal Jamo v pesku in je obe trupli eakopal. Nato sem ga odvedel v skalno votlino, v katerl sem bil pustil pred nelkaj časa nelkoliko hrane. Dal sem mu kruha, sveže vode in velik grozd. Ko ]e vse snedel, sem mu poisazal kup slame in odejo ter sem namignil, naj leže. Slušal me je in kmalu je trdno spal. Divjak je bil mlad Clovefc flkakih šestindvajset let. Imel je krepke roke in noge. Njegova koža ni bila povsem črne barve, ampak bolj barva oliv. Imel je dolge lase in zobe bele kot slonova kost. Ko se je prebudil, je zapustil votlino in je pritekel k meni, pokazujoč z znaikl, kako mi je hvaležen in udan. Napotila sva se .kupaj tja, kjer so bili dlvjalki. Ni jih bilo več videti. Zapovedal sem mu, naj zbere in pokoplje ostanke človeškega mesa. Opazil sem, kaiko željno gleda mebo, saj Je bil sam tudi ljudožerec. Z znaki sem mu da lrazumeti, da mi to ne ugaja, zapretil sem mu celo, da ga na mestu ubijem, če bi še hotel testl člove.k. meso. Ko je bilo delo dovršeno, sem ga odvedel domov in sem mu napravil kožnato obleko, kaikršno sem imel tudi sam. Nato sem ga za.el ufiiti. Najprej sem ga nau.il, da mu je ime Petek. To lme sem mu dal zato, ker je bilo v petek, iko sem ga bil rešil. Naučil sem ga, da me kli.e: gospodar ln da razliikuje besedi: jesti in plti. Kako veselje me je navdalo, ko sem po tolikem Casu zopet čul '.loveSki glas! To leto je bilo med najbolj prijetnimi, odkar <©m prebival na otoku. Petek se je hitro naučil razumeti in izgovarjati imena s_oro vseh reči, ki 80 mu služile. Bil je zelo posluSen in pošten in postal mi je prav ljub tovariš. Ko je znal že več govorlti, mi je pripovedoval, da dlvjaki, iki žive na sosednjib otokih, jedo meso svojih sovražnikov, ki jih zasužnljo v vojni. Tako je bil prijet tudi on in preveden sem na oto_, da bi ga tukaj pojedli. Taiko sva živela skupaj tri leta. Jaz sem bil docela srečen In vse večja naklonjenost me je navdala za mojega Petka. In res, nibče menda ni imel slugo, ki bl bil tako zvest, udan in poslušen, kaJkor je bil moj Petek. VIII. Beli njetnik. Nekega jutra sem delal pred svojo hišo in sem naročil Petku, naj stopi do obale po želvo. Njena jajca in meso so narna služill za odli.no hrano. Petek Je odšel, pa Ikmalu priteče povsem brez sape,.skoči preko ograje in zaikli.e: »0, gospodar, gospodarl 0, nesreča! 0 nesreča!« »Kaj je, Petek?« »Oh«, je odgovoril, »tam eden, dva, tri čolni! Eden, dva tri!« Zaman sem ga skušal pomiriti. Bedni mladenič se je tresel kakor šiba na vodi. Mislil je, da so prispeli divjaJki, da bi ga — snedli. »Ne boj se, Pet.k, tudi meni preti ista nevarnost. Če naju dobe, niti mene ne bodo pustili pri življenju. Ali se znaš dobro boriti?« »Jaz streljati«, je odgovoril. »Ali oni prišli mnogo, mnogo!« »To ni nič. Nekoliko jih bomo pobili, a drugi bodo zbežali, iko bodo puške pokale. Jaz te bom branil, ali ti me moraš slušati in točno izvršiti, kar ti bom zapovedal!« »Da«, je pritrdil, »jaz umreti, če gospodar zapovedati.« Naročil sem mu, naj prinese dve lovski puškl, ki sta bili nabiti z debelim svincem. Druge 4 vojaške pušike sem napolnil vsako s 5 kroglami in vrh tega sem dodal še po 2 žreblja. Za pas sem si vtaknil samokrese, pripasal sem si sabljo in Petlku sem reikel, naj vzame s.kiro. Vzel sem daljnogled in tako opremljena sva splezala na breg. Divjaki so prispeli v treh čolnih. Bilo jih je 21 in s seboj so privedli 3 ujetnike. Zapustila sva naše mesto in sva se podala v največjU tiširai proti divjakom. Petiku sem zapovedal, da naj ne napravi nič, dokler mu tega ne rečem. Po gozdu sva se približala divjakom tako daleč, da so od njih nesle naše puške. Naročil sem Petku, naj se splazi bliže, da vidi, _aj delajo. Ko se je vrnil, je poročal, da sede vsi divjaki okoli ognja in jedo meso enega izmed ujetnikov. Nekoliko ikorakov proč leži drugi ujetnik, ta pa ni divjak, ampak belec. Ta vest me je silno razjezila, ikomaj sem brzdal svojo jezo. Od drevesa do drevesa napredujoč sva dospela do konca gozda, kjer je bila zemlja nekoliko višja. Od tod ni bilo do divjakov več kot sto korakov. Dalje sledi. ^^rs\