Slovenska pediatrija 2022 | 121 Uvod Paliativno oskrbo glede na strokov- no usposobljenost izvajalcev delimo na osnovno in specialistično. Specia- listična je strokovno zahtevna dopol- nitev osnovne paliativne oskrbe, saj slednjo podpira in jo nadgrajuje glede na kompleksnost in specifičnost potreb pacienta in družine. Celostno oskrbo bolnika in njegove družine s široko in raznoliko paleto potreb lahko zago- tovi le skupina strokovnjakov z različ- nih področij, zato je paliativna oskrba multidisciplinarna in interdisciplinarna stroka (1). Komunikacija v zdravstvu Komunikacija je v zdravstvenih ustano- vah izjemno pomembno področje dela zdravstvenih delavcev. Pogosto je tudi vzrok nezadovoljstva tako bolnikov kot svojcev na eni strani in zdravstvenih delavcev na drugi strani. Neustrezna komunikacija lahko povzroči na pri - mer napačno zaznavanje in nepravilno tolmačenje posredovanih sporočil, sla- bo razumevanje, nezadovoljstvo bolni- kov in pritožbe (2). Pridobiti si moramo zaupanje bolnikov in njihovih svojcev, da izrazijo svoje težave, želje in priča- kovanja. Na ta način se lažje vključijo v načrtovanje oskrbe in imajo možnost, da njihove želje upoštevamo (3). Komunikacija in izmenjava zdravstve- nih podatkov znotraj tima in med raz- ličnimi timi, ki obravnavajo bolnika ter svojce, sta za delovanje tima izje- mnega pomena in ju kot dobro prakso priporočajo svetovne smernice. Veči- na raziskav s področja timskega dela izpostavlja neuspešno komunikacijo kot pogost vzrok neuspešnega dela ali koordinacije aktivnosti ob bolniku (3). Uspešnost pri delu Ugotovitve raziskav izpostavljajo nas- lednje značilnosti uspešnih timov: skupni cilji, jasno razdeljene vloge, medsebojno zaupanje in učinkovita komunikacija ter merljivost procesov in izidov, ki so pomembni za izboljše- vanje njihovega dela, pa tudi osebno- stne lastnosti in vrednote (iskrenost, disciplina, ustvarjalnost, skromnost in radovednost) (4). Multidisciplinarni tim v paliativni oskrbi Za izvajanje kakovostne paliativne oskrbe so pomembni naslednji dejav- niki: timski pristop, osredotočanje na bolnika in kakovost njegovega življenja, vodenje učinkovite komunikacije, ustrezna strokovna izobrazba in uspo- sobljenost zdravstvenih delavcev v timu, izvajanje zagovorništva bolnika in njegove družine, izvajanje podpore za zaposlene ter zagotavljanje primernih organizacijskih modelov, ki omogoča- jo povezavo različnih ustanov, pred- vsem na področju zdravstva in sociale, ter drugih ustanov, ki so pomembne za bolnika (2). Obravnava bolnika kot celote, kot ose- be s telesnimi, duševnimi, socialni- Komunikacija in koordinacija v multidisciplinarnem timu v pediatrični paliativni oskrbi Majda Oštir, Sara Bertok Slovenska pediatrija 3/2022.indd 121 14/09/2022 10:20 122 | Slovenska pediatrija 2022; 29(Suppl1) mi in duhovnimi potrebami, zahteva dobro načrtovan celosten pristop. Z napredovanjem neozdravljive bolez- ni se običajno povečuje breme težav, ki so praviloma večdimenzionalne in potrebujejo timski pristop, ki ne zagotavlja zgolj zdravstvene in nego- valne oskrbe, temveč tudi duševno, socialno in duhovno podporo. Člani ožjega paliativnega tima so zdravniki in medicinske sestre, v oskrbo pa se glede na bolnikove potrebe vključuje- jo tudi sodelavci drugih strok (psiholo- gi, delovni terapevti, socialni delavci, duhovniki, fizioterapevti, farmacevti, dietetiki, prostovoljci itd.). Delo vseh članov usklajuje koordinator paliativne oskrbe, ki s člani tima glede na bolniko - ve potrebe uskladi kraj, čas in trajanje obravnave (5). Koordinacija tima je proces, ki vključu- je uporabo strategij in vzorcev vede - nja, katerih cilj je povezovanje dejanj, znanja in ciljev soodvisnih članov, da bi dosegli skupne cilje. Koordinacija zago- tavlja, da tim deluje kot enotna celota. Dobra koordinacija ugodno vpliva na bolnika in na njegovo družino ter tudi na člane tima. Zagotavlja namreč pove- zavo med vsemi dejavniki v obravnavi, kar vodi v doseganje ciljev in oboje- stransko zadovoljstvo. Zadovoljstvo pri delu omogoča napredovanje tima, tako vsakega posameznega člana kot tudi tima kot celote. Literatura 1. Červek J. Vloga zdravnika družinske medicine pri paliativni obravnavi bolnika z rakom. Onkologija 2010; 14(1): 60–2. 2. Zelko E. Osnove komunikacije in sporočanje slabe novice. V: Ebert Moltara M, Malačič S, Gumilar I ( ur.). Paliativna oskrba, priročnik. 1.izd. Ljubljana: Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo, 2021: 206–11. 3. Vrščaj R. Ureditev paliativne oskrbe bolnika v Evropski uniji in Sloveniji (magistrsko delo). Mari- bor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, 2014. 4. Zelko E, Ramšak Pajk J. Timsko delo v paliativni oskrbi. V: Ebert Moltara M, Malačič S, Gumilar I ( ur.). Paliativna oskrba, priročnik. 1.izd. Ljubljana: Sloven- sko združenje za paliativno in hospic oskrbo, 2021: 219–24. 5. Ebert Moltara M , Koritnik B, Meglič A. Organ - izacija paliativne oskrbe v našem okolju. V: Ebert Moltara M, Malačič S, Gumilar I ( ur.). Paliativna oskr- ba, priročnik. 1.izd. Ljubljana: Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo, 2021: 13–21. mag. Majda Oštir, dipl. m. s. Služba za pljučne bolezni, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija asist. dr. Sara Bertok, dr. med. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnovne, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Slovenska pediatrija 3/2022.indd 122 14/09/2022 10:20