«■■iiiiiiiiiuaiMMatM«! slouaiskA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA Uredništvo in uprava Slovenske Države »•» UMI lltVIHU hniniiiiiiuHiniiHi LETNIK XXXIX - VOLUME XXXIX APRIL 1988 ŠT. 4 NO. 4 - ■Jt». 1R s • v» Mr- - % if MM Ti s < * ¿éWÍKj£, Wmmm Aft F M*. tfottov «žmM& Skozi trpljenje in smrt v zveličanje "Tako se je spolnilo pismo, ki pravi: In med hudodelce je bil prištet" (Marko, 15, 28-29). Ko je po insciniranem procesu Poncij Pilat obsodil Kristusa na smrt potem, ko je od velikih duhovnikov nahujskana množica vpila "Križaj ga, križaj ga!", sije Pilat vpričo njih umil roke rekoč: "Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega, vi glejte!" In vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: "Njegova kri naj pride nas in naše otroke!" (Matej, 20, 24-27). Zbičali so ga kot kriminalca, v posmeh pa so mu nadeli na glavo iz trnja spleteno krono kotjudovs-kemu kralju, mu na rame naložili iz težkih brun zbiti križ, da gaje nesel na Golgoto v svoje križanje, da se je izpolnilo tudi tisto, ko je Jezus tretjič napovedal svoje trpljenje: "Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom; in obsodili ga bodo na smrt in ga izročili nevernikom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, in tretji dan bo vstal". (Matej, 20, 18-20). Nam Slovencem se ni težko vživeti v Jezusovo trpljenje na Veliki petek. Saj je bilo tudi nam napovedano 1. 1937 v Celju, ko je ljubljanski knezoškof Anton Bonaven- tura Jeglič preroško predvideval trpljenje, ki se je res kmalu spolnilo z nemško in italijansko okupacijo naše dežele in s krvavo in neizprosno stalinistično revolucijo. Vsa svarila o krivih prerokih niso mogla preprečiti zla, ki seje zgrnilo čez naše slovensko ljudstvo. Nepopisno trpljenje je bilo delež številnih družin in posameznikov; mučeniške smrti so umirali pravični. Desettisoči so šli v svoj Jeruzalem, kjer so bili izdani in izročeni v roke nevernikom, da so jih zasmehovali, bičali in križali. Vsa nedolžno prelita kri je sedaj žerjavica na glavah ubijalcev, in grozni bratomor sedaj kot Da-moklejev meč visi ned celotnim narodom. Poncij-Kocbek sije vpričo svojih partijskih tovarišev umil roke: "Nedolžen sem pri krvi teh pravičnih, vi glejte!" Oni pa še kar naprej ponavljajo: "Izdajalska kri naj pride na nas in naše otroke!" Kaj bi ubogi človek, če bi za trpljenjem in smrtjo velikega petka ne bilo vstajenja in zmagoslavja Velike noči? V trpljenju bi ostal uklenjen in smrt bi bila večna. Brez upanja in cilja bi taval po hodnikih večnosti iščoč izhoda. Zlato se v ognju prečiščuje, človek se v trpljenju, tako da smrt postane le korak čez prag v zma- goslavno večnost velikonočne obljube, ki nam jo je dal Zveličar s svojim vstajenjem od mrtvih. Ta velika in večna obljuba, da vse, kar se v tuzemskem življenju s trpljenjem prečisti, s posebno slavo zaživi v božjem kraljestvu, saj je to zagotovil sam božji Sin s svojim trpljenjem in smrtjo na križu. Tudi naš narod čaka svoje Velike noči po dolgem Velikem petku trpljenja, krvi in smrti. Vstal bo v svojo Veliko noč prečiščen in zrak se bo tresel od brnenja zvonov, ki bodo prepevali veselo Alelujo nad našo ubogo trpinčeno slovensko zemljo. Trpljenje Velikega petka bo pozabljeno in novo, bogato duhovno življenje se bo pretakalo po naših mestih in vaseh in s hvalnicami bomo slavili Boga Očeta in njegovega Sina, ki je tudi za naš narod na križu mučeniško umrl in nam s svojim vzgledom dal moč prestati trpljenje in smrt in med našim narodom izbral številne mučence v svojo večno slavo. Želim, da bi ob premišljevanju Kristusovega trpljenja za letošnji Veliki petek vsi mi podoživeli tudi trpljenje in smrt naših bratov in sestra, v molitvah pri božjem grobu pa se spomnili nezaznamo-vanih grobov, ki so razstrešeni po vsej slovenskej zemlji. V všej veličini bomo doumeli obljubo zmagoslavja velikonočnega vstajenja in našega skupnega odrešenja, če bomo tako združeni z duhom naših mučencev praznovali letošnje velikonočne praznike. Vsem in vsakemu posebej pa želim, da bi blagoslov vstalega Zveli-čarja bil z vami vse dni vašega življenja in da bi letošnje velikonočne praznike zdravi, veseli in Bogu ter narodu zvesti lepo praznovali. Otmar Mauser Jezusovo vstajenje. Jezus v nedeljo vstane od mrtvih. Mr 16, 1—18; Lk 24. 1—12; Jan 20, 1—18. Po soboti pa, ko se je svital prvi dan tedna, je šla Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob. In glej, nastal je velik potres. Zakaj angel Gospodov je prišel iz nebes in je pristopil ter odvalil kamen in sedel nanj. Njegovo obličje je bilo kakor blisk in njegovo oblačilo belo ko sneg. Od strahu pred njim so stražniki strepetali in bili kakor mrtvi. Angel je spregovoril in rekel ženam:1 »Ne bojte se! Vem namreč, da iščete Jezusa, križanega. I Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je bil rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen. Hitro pojdite in povejte njegovim učencem: ,Vstal je od mrtvih; in glejte, pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.' Glejte, povedal sem vam.« S strahom in velikim veseljem so hitro odšle od groba in so tekle, da bi sporočile njegovim učencem. In glej, Jezus jim pride naproti in pravi: »Pozdravljene!« One pristopijo, mu objamejo noge in ga molijo. I Tedaj jim Jezus reče: »Ne bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli.« Ko so bile še na potu, glej, so nekateri stražniki dospeli v mesto in so velikim duhovnikom naznanili ves dogodek. Ti so se s starešinami zbrali, se posvetovali in nato dali vojakom mnogo denarja, I z naročilom: »Recite: ,Njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali.' In če bi to zvedel poglavar, ga bomo mi pogovorili, in bomo naredili, da boste brez skrbi.« Ti so vzeli denar in so storili, kakor so bili naučeni. In razširila se je ta govorica med Judi rlo današnjega dne.' VESELA fefi ALE LVJA FOR A FREE SLOVENIA "f •«, Subscription rates $15 per year_ $J 75 single issue Advertisements: 50c per agate tine**** Owned and published monthly b) Slovenian National Federation of Canada. Lastnik in iidajaielj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi 646 Eudid Ave.. Toronto, ON M6G 2T5 Edited b) Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenske Drfave Zastopnika: Manin Duh Ludv.k Jamnik CallelOS.No. 431l 79 Watson Ave. Villa Ballcstcr. Argentina Toronto. ON M6S 4E2 Canada Letna naročnina znata: Za ZOA in Kanado $ i£za Argentino m Braziliio pO dogovoru. Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija. Italija in druge države $12 US. Po letalski po«i po dogovoru s Za podpisane članke odgovaria pisec Ni nuino. da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdaiatelja SLOVENIAN COUNCIL OF CANAPA SLOVENSKO - KANADSKI SVET 338, Koburns Ave., Toronto, Ontario M5M 1L2 Canada March 10, 1988 Toronto Austrian Ambassador to Canada Ottawa Dear Siri DOBILI SMO S PROŠNJO ZA OBJAVO VELIKONOČNO VOŠČILO Veliki teden združuje spomin velikega petka, dneva trpljenja, krivice in smrti, in velike nedelje, ki je praznik zmage nad temo in dan Vstajenja. Največji tragediji je sledil največji čudež. Slovenci smo v svoji tisočletni zgodovini doživljali že mnogo tragedij od c+rani tujcpv, ki so naše ljudstvo zatirali, preganjali, tlačili, nošiljali v konfinacije, preseljevali, pa zažigali naše vasi, obsojali nedolžne, streljali talce. V polpretekli dobi pa se je temu trni jrnju t>-idru? ilo se novo, ki so ga povzročili pod vplivom tujih zmot ('onači komunisti z revolucijo, s pobijanjem rojakov, S pomorom vrnjenih domobrancev in nato se s sistematičnem unočevanjem slovenske svobodoljub-nosti in samozavesti. To je bil naš dolgi veliki petek. Toda ves ta fcas je del naroda ostajal zvest Bogu in samemu se bi, tako v domovini kakor v emigraciji. Bili smo in smo se vedno trdno prepričani, da bo temu velikemu petku sledila velika nedelja, ko bo zo-petzasijalo nad našo domovino svobodno sonce, ko bo tudi slovanski narod doživel z velikim veseljem svoje vstajenje in bodo nedolžne žrtve doživele svoje poveličanje. V to vstajenje verujemo in prosimo Boga naj nam in našemu ljudstvu skr-ajia dneve trpljenja. V znamenju te vere in upanja voščimo vsem Slovencem doma in po svetu blagoslovljene velikonočne praznike. Za Slovenski narodni odbor s Tajnik D'. Ludovik Pus Predsednik i Rudolf Smersu Tajnik : Dr. Peter Urbane We Slovenians, citizens of Canada, with strong bonds with our brothers and sisters living in the Austrian province of Carinthia, are aware that new legislation dealing with educational reforms in Carlnthia's School system is being considered by the Austrian Parliament to be enacted as law. In light of the freedom and democracy that was re-established In Austria In +h» aftermath of the Second World War, we expect that hu-"an rights of all Austrian citizens should be upheld and respected. However, nrw legislation In the field of education presently before the Austrian Parliament will, in many ways, tragically damage the harmony that currently exists in Carinthia. In pursuing complete educational integration, Slovenians in bilingual Carinthia are being denied a role in examining and planning Carinthia's educational system, a role that they are entitled to as Austrian citizens. It is therefore imperative that their rights be recognized according to natural law, universally adopted international principles on human rights as stated in the Helsinki Accords, and by formal Austrian national obligations to the minorities within Austria. With all urgency we appeal to you to use the power of your high office to resolve the question of educational reforms in Carinthia + o the satlpfac*ion oi the Slovenian minority In that province, and for Austrian society as a whole. We beseech you to seek wthdrawal of the legislation as presently formulated, or to prevent its implementation. In the sincere hope that you will act promptly upon receiving our appeal, we remain sincerely yours, for Slovenians In Canada i P A. a ~ ■ ; • 1 .<-.<_ Slovenian Council of Canada Slovenian Christian Democratic Association T\ . /jU. 0XI A-.y>«v Slovenian National of Canada Federation Slo enian Anti-Communist Veterans Namesto "Katoliških misijonov» - "MlBljonska obzorja" Ze prej v Sloveniji,od lete 1923 na izhajali "KatoliSki mi is i Joni»,mese zaristi.V zadnjem Času so se razmer more tam izhajati tudi mnogo verske izdajati list "Misijonska obzorja", zdaj pa kot samostojen list,ki ga i ski odbor.Za to,pa se iz drugih razi izhajati in je v (¡¡ečgmbru 1887 izSl letni urednik Ladislav Lenček CM bo in se bo naselil v Tinjah na KoroSk "Misijonskih obzorij"dr.Dragom Ocvi slovenskimi misijonarji.Tako bodo v venski lazarlsti se vedno odgovorni Novemu listu Jelimo čim lepBi razvo liskim misijonom" pa priznanje za n venskega misijonstva,posedbno v cas prej.potem pa v Argentini Cnik.ki so ga izdajali slo e v domovini v toliko spre ga tiska.Zato so v Ljublja nBjprej kot priloga tednik zdaja slovenski medskofijs 0g0v,B0 "KatoliSki misijon a njih zaključna številka sredi leta 1988 zapustil em,da bo od tam sodeloval rkom CM,zlasti v pogledu z saj v pogledu vsebine nove za ta novi slovenski misi !»o le vensk menil ni za a »Oy ki mi 1" pr Njih Argen z ure vez z ga li jonsk t, so i la-e., da Celi ufirja" , Bijon -enehali dalgo-tino dnikom vsem_ i sta slo-i list. j,zlasti v številu naročnikov,"Kato-jih Sk letno delo v pospeševanje bIo-u izhajanja v Argentini. KANADSKI MEDALTISTI 2 broncastl Veleslalom in smuk "ilovenia" Credit Union C.C. Dr. Kurt Waldheim, Pr-e^ident D". Franz Vranitzky, Bundeskanzler Bundesmlnisterlu-n f. ausw. Angelegenhelten Au'+'lan Ambassador to Canada Au"«rian Consulate General - Toronto Newsnaoerp, Radio, T.V. Tudi Slovenci so se* odlično odrezali na letošnji Olimpljadi v Calga ry.Dobili so dve srebrni in eno brona «jto medaljo. Dvema je pa za las zmanjkalo do bron-caste. Nadvse zavidljiv uspeh za tekmovalce naj manjšega evropskega naroda. Čestitamo1. Tracy Wilson & Robert McCall RESNIČNOST IN UTVARA France Bučar, Maribor:Zalo2ba Obzorja 1986, (Nadaljevanje) Obveščanje Ker je človekovo ravnanje odvisno od zaznav, nadzira njegovo ravnanje , kdor lahko nadzira vsebino, način in pretok zaznavanj. Na drugi strani je poedinec lahko svoboden samo v toliko, v kolikor ima neoviran dostop do zaznav (informacij), ki so pomembne za njegovo ravnanje. Nadziranje je v preprečevanju dotoka informacij, ki bi povzročile političnemu režimu nezaželeno ravnanje in v posredovanju informacij, ki navajajo v zaželeno ravnanje. Totalitarna država in država, ki nagiba k totalitarizmu, hoče vedeti za sleherno gibanje in stike svojih državljanov: prijava stalnega in tudi samo začasnega bivališča je prvenstveno oblika policijsklega nadziranja. Enako ukrepi, ki zadevajo nadziranje nad svobodo združevanja. "Država dovoljuje samo tisto združevanje, politično ali kakršnokoli drugačno, ki ga lahko povsem nadzoruje in prek katerega bo nadzorovala dotok informacij oziroma posredovala svoje lastne informacije (indoktri-nacija)". (153) Zato ne dovoljuje nikake organizacije, ki ne bi bila samo transniisija partije za njene politične informacije. V vseh tistih, ki so dovoljene ima odločujočo vlogo partija in brez njene volje se v njih ne napravi niti najmanjša stvar. Ker uporablja partija organizacije za indoktrinacijo, je Članstvo v njih ne samo zaželeno, ampak tudi obvezno, Čeprav ne formalno. "Enako obvezno je tudi sodelovanje. Sestanki in sodelovanje v različnih dejavnostih so v veliki meri obveznost, ki se ji je težko izogniti, vsaj v celoti". (154) V vseh organizacijah ima svoje tipalke tajna obveščevalna služba. "Njena naloga je zagotoviti, da bodo vsi organi in vse organizacije prenašali in uveljavljali voljo partije; da bodo vsi organizmi v družbi sredstvo za uveljavljanje interesov partijske politike." (156) Vsakdo, tudi člani partije, ...e zaveda tega nevidnega nadzorstva in da bo odgovarjal za sleherni odklon. Ta strah pred odklonom pa je tudi vzrok, da je vodstvo večinoma slabo obveščeno o dejanskem položaju. "Partija izdaja smernice, v katerih pravilnost ni splošnega prepričanja, niti med člani partije samimi ne, partijski vrh pa dobiva informacije, ki so samo potrdilo tistega, kar je že prej določil sam, in ocene, ki jo je že prej sprejel". (159) Zaradi tega se razvije iskanje informacij na lastno pest - od gospodarskih do političnih. "Informacije postajajo monopol posameznih klik, ki jih z menjavo in posredovanjem spreminjajo v različne dobrine druge vrste". (159/160) Vsa fizična sredstva za prenašanje in posredovanje informacij so last države, kar daje politični eliti popolen monopol nad njimi. Na drugi strani pa želi stranka vzbujati vtis demokratičnosti. "Monopolu nad informacijami se mora zato priključiti še poseben sistem naprav za vzbujanje vtisa o demokratičnosti informacijskih procesov ob istočasni zagotovitvi učinkovite cenzure". (163) Cenzura je zato izvzeta iz javnega postopka pred organi oblasti in neposredno podrejena partiji. Monopol nad sredstvi za javno obveščanje je obenem tudi sredstvo neposrednega pritiska na ljudi, ki žive od informacijskih sredstev - na avtorje. "Zamera režimu lahko pomeni zanje obsodbo na intelektualno smrt". (165) Vsaka družba potrebuje primerno mešanico stalnosti in prilagodljivosti novim razmeram. Totalitarne države skrbe ljubosumno za stalnost in preganjajo vse novosti, zlasti na idejnem področju in je zanje značilen ideološki dogmati-zem. "Varovanje sistema dogem, na katerem temelji obstoječa družbena ureditev, postane isto kot neposredno varovanje sistema. Ideologi in cenzorji imajo v bistvu isto funkcijo kot politična policija. Ideja, ki je v nasprotju z uradnim korpusom dogem, pomeni neposreden napad na politični sistem, na obstoječo zgradbo oblasti. Zato je treba tuje ideje in zlasti njih nosilce preganjati enako ostro kot aktivne politične nasprotnike". (166/167) Tako prekrivanje družbenih nasprotstev pa bo kljub navidezni trdnosti sistema privedlo prej ali slej do izbruha. Svoboda iskanja Marksizem se hvali, da je odkril zakone zgodovinskega razvoja. Komunistična partija ima v rokah kljuČ bodočnosti, ker ve,kaj so resnične koristi delavskega razreda in kako jih je doseči. Zato si lasti monopol nad znanstveno resnico o družbenem razvoju. "S tem pa je seveda znanstvena resnica postala razodetje in nehala biti znanost, Razodetje postane dogma, partija pa njen veliki svečenik". (171) Vsak odklon je obsojen kot herezija. "Najbolj čislana vrlina in istočasno sposobnost za preživetje, je sposobnost poslušanja in zatrtje slehernega samostojnega mišljenja". (173) Revizionizma ne povzročajo različne znanstvene razlage, marveč državna moč. "Kdor ima moč, da po svoje ukrepa, je v očeh tistih, ki bi želeli drugače, pa mu tega ne morejo preprečiti, revizionist". (174) Jugoslavija je postala revizionistična, ko se ni veČ podredila Stalinu. "Zanimivo, da se ideja o samoupravljanju ni mogla poroditi prej, preden je postala Jugoslavija neodvisna od Sovjetske zveze: Kdor ima moč, ima tudi pravico razlagati uradno doktrino". (175) Ideja samoupravljanja ni prišla kot zahteva iz vrst delavcev ali iz znan- Dalje na str. 6 Povezovanje in medsebojno obveščanje II. Potreba in pomembnost lokalnega obveščanja. Kot je to dejavnik v mnogih človeških podvigih, je tudi pri obveščanju potrebno imeti ožji in obenem širši okvir. Pri problematiki slovenskega tiska v severni Ameriki naletimo na iste pogoje. Do-čim nam je potreben časopis, ki nas povezuje kontinentalno, je pa obenem tudi potrebno imeti lokalno glasilo. V letih pred II. svetovno vojno je imela skoraj vsaka slovenska naselbina svoje glasilo. Ni potrebno tukaj naštevati imena raznih publikacij, najdemo jih v vseh boljših arhivih. Po drugi svetovni voji pa so začale mnoge publikacije druga za drugo počasi ugašati. Do zadnjih let so se ohranile le Ave Maria, Ameriška Domovina, Amerikanski Slovenec, in pa Prosveta. Amerikanski Slovenec je že dolgo vrsto let le interni list za KSKJ; Prosveta pa je postala isto pred nedavnim za SNPJ. Pri tem seje obdržala le Ameriška Domovina, Ave Maria je verske vsebine,ker je postala neuraden osrednji list za povojno emigracijo. Povojni emigranti so si ustanovili še dve lastni publikaciji, Božjo besedo in Slovensko državo, oboje v Torontu v Kanadi. Sicer so nastajale še nekatere druge manjše in ožje povojne publikacije, toda se je vsaka obdržala le za kratko dobo. Med temi bi omenil list Slovenija, ki je nekaj časa izhajal kot priloga Ameriški Domovini. Seveda je Slovenija ugasnila že pred desetletji. Kljub temu, da bi naj bila Ameriška Domovina publikacija za vso severno Ameriko, je pa v resnici v glavnem le klevelandski list, vse druge naselbine so pa le slabo zastopane. V društvenem koledarju, ki ga Ameriška Domovina objavi enkrat tedensko, najdemo poleg klevelandskih zelo redko kako prireditev, ki bi ne bila v Cleve-landu ali pa vsaj v njegovi okolici. Edina izjema temu zadnja leta je seznam prireditev, ki jih sponzorira Slovensko kulturno društvo Triglav v Mihvaukeeju. Seveda je res, da te prireditve navadno pritegnejo rojake tudi iz nekoliko bolj oddaljenih krajev kot Chi-cago ali Joliet, toda v bistvu so še vedno lokalne. Dalje na str. 6 Vesele velikonočne praznike Vam želi RESTAURANT' Steak & Sea Food Fully Lic«ns«d Parking at Rear Izjavi se... Pridruži se... Bodi ponosen Od 17-23. aprila 1988 bodo Kanadčani sodelovali pri NATIONAL CITIZENSHIP WEEK -proslavi našega državljanstva in pomena biti Kanadčan. Čeprav obstoja zakon o kanadskem državljanstvu šele od 1947 leta, je duh, ki daje . Kanadčanom po- sebno identiteto živel X že od zgodnjih dni tk konfederacije. Enakost, različnost in skupnost so bistvene sestavine tega duha in osnovna načela Kanadske ružbe. Med National Citizenship Week bodo ljudje na vseh koncih države, vseh starosti pokazali kaj jim pomeni biti Kanadčani. V šolah, v kulturnih centrih, uradih in krajevnih gospodarskih sre-diščah po vsej deželi bodo prirejali nekaj posebnega za Kanado. Zato: Izjavi se! Pridruži se! Bodo ponosen - da si Kanadčan! Da si Kanadčan Canada Lastnik Franc Tomšič 1574 The Queensway & Atomic Ave. Tel.:255-1496 NATIONAL CITIZENSHIP WEEK APRIL 17 to 23, 1988 H^fl Department of the Secretary Secretariat d'Etat FOR MORE INFORMATION CONTACT Y( )UR LOCAL ■ ■ ol Slate of Canada du Canada CITIZENSHIP COURT The Hon. David Ciombie L'hon. David Crombie VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM PLATNAR BROS PLUMBING & HEATING LTD. Metro licence No. 176 43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9 Tel : Bus. 2 5 5-6 1 4 4 Res. 2 5 5-60 19 1406 \m j A B C Fire Door Testing & Manufacturing Ltd. % VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi DRUŽINA LUDVIK STAJAN 879 ISLINGTON AVE. • Toronto, Ont., M8Z 4N9 . Tel.: 251-3391 ^ ^ ANTON'S AND S0Ni1!,s*VÎ,ikm°i"e-l"aina,,M | % MEAT MARKET i I O M P A S EXPRESS Slovenska Potniška Agencija VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTO Imamo vedno «vete meto, okusno prektjeno meso in klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago buCno olje in rogsiko slatino. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejlih cenah. £e° pripravljate gostije, bankete ali stično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam napolnim« hladilnike. 633 VAUGHAN ROAD (na vogala Oakwooda)Toronto Tel: 654-9123 — 654-9112 Ptter Urbane — Dr. Karel Žužek I Tel.: 534-8891 r KOMPAS EXPRESS 741 Bloor St. W. Torqnto Oi.t M6G 1K8 5 i I Vam želiiO Vsem Slovencem doma in po svetu želi polnost velikonočnega veselja in živega upanja v prepričanju, da za Velikim petkom tudi našemu narodu kmalu zašije jutro Velike noči! Mija Ferkul in družine 183 BETA STREET, TORONTO M8W 4H5 • Tel.: 259-7334 Društvo TABOR v Torontu DIAMOND ART (2? by EMILIAN JEWELLERY LIMITED vsem znancem želita družini 1064 Wilson Ave. at Keele 639-1888 Emil & Steven Slokar 1700 Wilson Ave. at Jane 249-3240 Velika noč, praznik zmagoslavja, zmaga življenja nad smrtjo, prazen grob potrditev žive vere in neomajnega zaupanja. Andrej Markeš odvetnik in notar hvaležen vsem klijentom se priporoča prijateljem in rojakom ter vsem skupaj želi blagoslovljeno in veselo Veliko noč BASSEL, SULLIVAN & LEAKE Commerce Court West, Suite 1800 Toronto, ON M5L 1H4 Canada Tel.:(416) 362-2100 VESELO in vstal središče človeškt zgodovine je Jezuso va smrt in vstajenje — vse drugo je le do gajanje pred tem al za tem JStaniika <*falms % Orillia, Ontario L3V 6H5 VESELO VELIKO NOČ % srčno želimo vsem prijateljem in znancem širom sveta. -Stanko, ^ Jožicj, Staniči/ in <£tica šajnooič r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi DRUŽINA L. JAMNIK Postani plačujoči naročnik našega listal Poravnajte naročnino /in darujte v tiskovni sklad Slovenske Države! VELIKO NOČ želi vsem Slovencem Tone Ambrožič Ml Collere St. Toronto, Ont.. M 6 H 1A1 Tel.: 531-1223 VESELO VELIKO NOČ želi vsem delavcem in znancem GRADBENO PODJETJE Joze Kastelic Ltd. 770 Brown- Line,toronto,Ont. M£W 3W2 255-2085 Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italia, vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najbol|šem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizlio, mini-barom, kllmatizacljo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvopostelna soba $39.00. Cen- ¡enim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor In hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALAČE HOTELU bo poskrbi/eno za vaie člmprl/etneJSe počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno Izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLII VAŠ HOTEL!!! PH-PALACE HOTEL, Cono Italians 63 34 170 GORIZIA-GORICA, Italy: Tal.: 0481-82166; Talax 461154 PAL GO I Nadaljevanje s str. 3 stvenih krogov, marveč iz političnega vrha. Zato tudi ni pristna. Kot mogočno psihološko sredstvo "je samoupravljanje kot praktični uspeh neke komunistične partije, vladati in pri tem ohraniti videz popolne^demokracije, brez dvoma tudi pomemben teoretični prisjievek k leninistični doktrini". (177) Vsaj kratkoročno ima prednost pred leninisticnim modelom, je pa "pravi 'sweet coating*, ki naj leninistično drogo napravi sprejemljivejšo in prebavijivejšo." (177) Ker je postala ideja samoupravljanja uradna dogma, "(z)ato je ta partija vseskozi trdno pazila, da je sleherno 'znanstveno' obravnavanje tega področja ostalo vedno na ravni opisovanja, prikazovanja zunanjih, površinskih pojavov. Nikoli pa znanstvena misel ni smela zajeti bistva. Niti na teoretsko analitični, niti na empirično pozitivistični ravni". (178) Kdor se je lotil samuopravljanja iz tega vidika, je bil ožigosan kot nasprotnik socializma in je izgubil položaj znanstvenega raziskovalca in pedagoškega delavca. To je samo en primer temeljnega protislovja leninistiČne partije v razierju do znanosti in znansvenih ustanov. Če se znanstvenik podredi partiji, preneha biti znanstvenik, če pa ohrani svojo svobodo, izgubi partija alisolutno kontrolo. Zadrego skušajo rešiti na eni strani tako, da so dobili status znanstvenikov in visokošolskih profesorjev mnogi politiki, na drugi pa z zakonito določbo, da je potrebna za vsa profesorska mesta po preteku določene dobe ponovna izvolitev. O tem odloča ]x>sebna kadrovska komisija, katere člane odbere in določi partija. Vloga komisije je v celoti funkcija partijske inkvizicije. Komisija lahko odvzame komu profesorski naslov kadarkoli, tudi pred potekom časa za obnovitev. Ker stremi razumnik po naravi k samostojni presoji, partija ni nikoli preveč zau{>ala razum-ništvu. "Celo tistim razumnikom, ki so stopili v partijo, ki so šli z njo skozi državljansko vojno, ni brezpogojno zaupala. Nikoli jih ni pustila na takšna vodilna mesta, kjer bi bila zagotovljena prevelika samostojnost brez potrebnega partijskega nadzora". (18b) S tem, da je postavila partija razumnika v položaj mezdnega delavca, je izpodkopala i v veliki meri možnost intelektualnega odpora. Kdor se mora brez pre-stanka boriti za osnovne življenjske možnosti sebe in družine, nima časa in ne moči za širjenje duhovnega obzorja. "Utrujenost rodi najprej otopelost, ta pa počasi preide v vdanost in sprejemanje tega, kar je, kot pravilno in samo po sebi razumevno. Končno celo kot najboljše, če je prizadevanje nagrajeno z uspehom". (187) To pa je usodno za vsak, zlasti pa še za majhen narod. "Narod brez razumništva, ki je na ravni svetovnih dogajanj, ne more obstati". (188) Partija potrebuje tehnično inteligenco, ki utrjuje njen položaj, boji pa se humanistične inteligence, ki bi jo rušila. "Zaključek, ki za partijo sledi iz take dileme, je jasen: Treba je preprečiti, da bi nova humanistična inteligenca, zlasti družboslovna, sploh nastajala, ko je z vsemi sredstvi manipulacije, oviranja in zatiranja ni bilo mogoče postaviti v neposredno službo partije". (190) Nadzorovana pot do znanja V realsocializmu igra šolstvo ključno vlogo kot najvažnejši dejavnik socializacije in sredstvo za politično indoktrinacijo. Dejansko je najdoslednejša izvedba zamisli prosvetljenega absolutizma, le da je zamenjala partija absolutnega vladarja, "Misel o vodilni vlogi j>artije kot usmerjevalki družbenega razvoja je samo zapoznela oblika pojmovanja vloge absolutnega . vladarja, ki vodi in usmerja svoje podložnike k sreči". (195) LjudskoŠolski učitelj, ki je bil že preje navajen služiti oblasti, se je zelo lahko vključil v nov režim. "Kako zelo je tak tip učitelja ustrezal novemu režimu, morda najbolj nazorno pove podatek, da so npr. v Sloveniji neposredno po vojski skoraj vsa ključna mesta v resorju za šolstvo in prosveto prevzeli osnovnošolski učitelji, v veliki meri tudi v drugih resorjih; celo nekatera najbolj pomembna mesta v vrhu oblasti so dobili v roke učitelji. Že srednješolski učitelj je bil s teh {»ložajev več ali manj izločen". (198) Da bi izrinila vpliv drugih dejavnikov socializacije, zlasti družine in cerkve, se je začela ukvarjati z vprašati j i predšolskega varstva in celodnevne šole, da bi bili izpostavljeni otroci ves dan samo vplivu uradno postavljenih vzgojiteljev. Drugače je bilo z višjim šolstvom. Gimnazija naj bi vzgajala Čimbolj razgledanega in samostojno mislečega razumnika, kar seveda ni v skladu z leninističnimi predstavami o liku enostransko in tehnično oblikovalnega polizobraženca. Zato naj nadomesti gimnazijo "široko razvejen sistem srednjega strokovnega šolstva, ki naj 1» v bistvu nadaljevanje osnovnega, splošno izobraževalnega sistema z določenimi primesmi izobrazbe za že določen poklic". (199) Ker leni-nizem še ni doživel visoko industrijske družbe, ni imel primernega odgovoril za te nove razmere. Režim je potreboval skoraj 30 let, da je ustvaril odgovor, ki ustreza njegovim leninisticnim okvirom in ideji o vodilni vlogi partije: Usmerjeno izobraževanje. Na prvi stopnji pomeni izobrazbo, ki naj usposablja {>osameznika neposredno za naloge, ki jih bo opravljal na bodočem delovnem mestu - torej izobraževanje za rutinsko odgovarjanje na ravni srednje ali visoke izobrazile. To pa pomeni izgubo svobode izbiranja poklica, ker ima možnost usmerjanja v posamezne {»klice predvsem {»litična struktura . "Ta je s tem dobila v roke še tretji 'adut!. Poleg politične in ekonomske odvisnosti je ustvarila še poklicno odvisnost državljanov". (205) Formalna omejitev možnosti šolanja {»meni premišljeno siromašenje narodovega intelekta in njegovo {»dreditev tudi v razvojnih možnostih. Na urugi strani pa omogoča zagotovitev ustreznega mesta v družteni hierarhiji otrokom sedanjih nosilcev oblasti. V kolikor odbirajo kandidate za visoke šole delovne organizacije, ki so pod vplivom partije, ni izgleda, da bi izbrali t;ike, ki se odlikujejo po samostojnem in kritičnem mišljenju. Šole se tudi niso prilagodile novim zahtevam družbenega razvoja, ki potrebuje visoko ravan splošne izobrazbe in šele nato specializacijo. Zgodnja Specializacija je tipična za nizko razvite sisteme. V Jugoslaviji se je k temu pridružilo se izenačevanje, ki se ustali na izenačevanju vseh na ravni najnižje proizvodnosti in živijenjskega standardu - na ravni najnižjega povprečja pridnosti in intelektualne sposobnosti. "Sola ni več generator nadpovprečja; sile regeneracije ne prihajajo več iz šole. Kar nastaja mimo šole in celo proti njej, pa je premalo, da bi moglo razvoj preusmeriti. Praznina, ki nastaja, je grožnja s;imi biti našega naroda". (214) Nova družbena elita Meščanska revolucija je {»stavila kot vodilno vrednoto družlienega življenja enakopravnost, ki pa je samo formalna in zato ne zanika družbene strukturiranosti - delitve na elito in na tiste, ki jih elita vodi. Socializem, ki zahteva, da bodi ta enakopravnost tudi stvarna, "ni negacija vrednostnega sistema meščanske družbe ampak borba za njegovo polno uveljavitev". (218) S tem pa je ustvaril protislovje, ker bi dejanska svoixxia in eniikost vsakogar zanikala strukturo sistema. Ker je za sodobno družbo značilna vedno večja delitev dela, ki zahteva strukturo, je stvarna eniikost vedno bolj iluzorna. kazen tega je splošni dvig izobrazile povzročil, "da se vedno vec ljudi poteguje za mesta, ki so v hierarhiji delitve mest razvrščena višje, ki imajo zato višji status in so zvezana z večjimi gmotnimi in drugimi privilegiji. Toliko manjša je zato konkurenca za mesta, ki so v tej hierarhiji na dnu: težka fizična dela, zvezana z neprijetnim, celo zdravju škodljivim okoljem in pod." (222/223) Tako v sodobnih meščanskih kot realsocialisticnih državah opravlja najnižje ovrednotena dela najnižja plast ljudi. V ¡»razdeljevanju družbenih vlog "(g)re za dva elementa teh odnosov: za {»razdeljevanje družbenih vlog in z njih vrednotenje. Dalje na str. 7 Nadaljevanje s str. 3 Razne prireditve, kijih organizirajo rojaki po naselbinah izven Clevelanda, pa ostanejo več ali manj omejene le na doseg lokalnih radio oddaj. V nekaterih krajih pa celo radia manjka, na primer v New Yorku. Ker Ameriška Domovina ne služi zadostno lokalnemu obveščanju, so Sovenci v raznih naselbinah razvili svoje lastne, večkrat le pro-vizorične, tiskane oblike lokalnega obveščanja. Med rojaki v Torontu in drugih slovenskih naselbinah v Kanadi, je postala Božja beseda kot nekaka njihova lokalna publikacija kljub temu, daje predvsem religiozne vsebine. Pravzaprav je stvar še bolj jasna v tem oziru. Mnogi naročniki Božje besede namreč berejo v glavnem le kroniko dogajanj iz raznih predelov Kanade, seveda predvsem iz To-ronta. Sicer je res, da Božja beseda ni časopis in tudi izhaja le enkrat mesečno, vendar pa je res, da je vsaj pri kanadskih Slovencih njihovo lastno lokalno glasilo. Objavlja predvsem kaj seje že zgodilo in le bolj redko kaj se bo zgodilo? Podoben razvoj najdemo tudi po drugih naselbinah. Tudi slovenska naselbina v Chicagu in okolici, Joliet, Waukegan, itd., nima svojega lastnega glasila. Toda potreba po lokalnem obveščanju je prav ista kot pri vseh drugih naselbinah. Slovenski frančiškani v Lemontu izdajajo svoj verski list Ave Maria, kije tudi mesečnik. Tudi Ave Maria je postala do neke mere, čeprav precej manj kot Božja gbese-da, lokalna kronika. V njeg' so pogosto objavljena poročila o lokalnih prireditvah, včasih tudi s slikami. Sicer je res, da so poročila in prostor odmerjena, toda že to vsaj nekoliko izpolni lokalne obveščevalne potrebe. V Chicagu imajo Slovenci tudi svojo radio uro, kije pa posebno v zadnjem času precej izboljšala svoj program. Dočim je bilo v prejšnjih letih vse preveč poudarka na "polka slovenstvu", je pa uprava oddaje najprej pritegnila nekaj mlajših moči in začela počasi razširjati svoje obzorje. Tedenski programi so postali zanimivejši, seveda bi bili lahko še bolj. Devetdeset milj severno od Chi-caga pa leži prijazno mesto Milwaukee. Milwaukee je poznano kot središče ameriške pivovar-niške industrije. Ima tudi zelo pomembno slovensko kolonijo, manj po številu kot po razgibanosti. To razgibanost pogojuje predvsem "Slovensko kulturno društvo Triglav". Slednje društvo, namreč, ni samo povod pač pa tudi orodje slovenskega kulturnega ustvarjanja v tej metropoli. Poleg tega si je društvo uredilo prav lepo parcelo precej milj zapadno iz metro-polnega trušča, ki jo imenujejo Triglav park. Vsako leto je ta park pozorišče lepega števila pomembnih kulturnih, družabnih, verskih in drugih slovenskih prireditev. Ne smem tudi izpustiti, da se v tem parku lepo goji tudi športna dejavnost. Vsako poletje priredi društvo tudi tekmovanje med športnimi ekipami tako domačimi kot iz drugih, predvsem bližnjih, slovenskih naselbin. Za medsebojno obveščanje v svoji naselbini se Slovenci v Milwaukee poslužujejo predvsem svoje slovenske radio ure, ki jo že lepo vrsto let vodi podjeten in požrtvovalen g. Vlado Kralj. Niso Dalje na str. 7 Nadaljevanje s str. 6 "Odločilnega ]xxnerui za sleherno družbo so tiste vloge, ki so potrebne za družbeno integracijo; ^vloge tistih, ki določajo pravila ravnanja v družbi, ki sankcionirajo vrednostni sistem Kot temeljni vir integracije in ki imajo j»trebno moČ, da ta pravila uveljavljajo". (224) v sodobna .Kapitalističnih državah se pridružijo icrite-riju ovne uspešnosti še drugi: nosilci znanja (tehnostruktura oz. birostruktura) ter voditelji delavskih organizacij. Ker imajo v nekaterih ozirih te elite nasprotujoče si interese, predstavljajo koalicijo dinamičnega ravnovesja. "Ker pa v dinamičnih sistemih moč vedno niha in prehaja iz enega področja na drugo, iz enega delca na drugega, je demokracija kot pojem le nek skupni imenovalec, ki približno označuje enakomernost porazdelitve družliene moči po sistemu". (231) "Demokracija tako ni privilegij ampak ix>goj za delovanje scxlobne diferencirane družbe". (232) Monizem leninistične doktrine je v nasprotju s pluralizmom, na katerem slom sodobna družba in predstavlja zgodovinski relikt. Diferenciaciji družbe ne sledi diferenciacija oblasti nosilcev različnih družbenih vlog, ker vse obvlada partija. Končni cilj vsega delovanja v družbi je krepitev položaja partije. "Ker je to mogoče doseči le s ton, da zatre ali vsaj potisne v ozadje druge intrese in njih nosilce, postaja državna moč glavni cilj njenih prizadevanj. Skrb za vojsko in ix>licijo, splošno in tajno, skrb za monopol nad sredstvi množičnega obveščanja in vsemi drugimi sredstvi, ki služijo za množično indoktrinacijo, postajajo glavno področje njene ¡jozornosti in dejavnosti. Vse drugo je več ali manj instrumentalnega značaja; služi doseganju tega osnovnega cilja. Tudi industrijski razvoj in življenjski standard ljudi". (234) Partija uporablja oblast in z njo povezano družbeno moč za razdeljevanje družbenih vlog in njih vrednotenje kot tudi za ocenjevanje uspešnosti. Tako prihajajo na odločilne položaje ljudje, ki so se izkazali z negativnimi lastnostmi plezanja in je njihova strokovna spos-bnost drugotnega ]xxnena. Nekateri si zato predvsem prizadevajo, da bi bili dobro zapisani v očeh partije. Večina pa se skuša izogniti od področja, ki ga neposredno kontrolira partija, "na področja menjave, kjer lahko sami menjavajo dobrine, s katerimi lahko razpolagajo več ali manj samostojno. Delavec v neposredni proizvodnji bo v svoji delovni organizaciji videl v prvi vrsti socialno zavarovanje in zagotovljen minimalen življenjski standard. Zato hodi predvsem * v službo1, manj na delo. To je njegov mali fevd. Svoje dejanske proste zmogljivosti bo uporabil predvsem v izvenslužbenem času doma, v susmar-stvu in pod; uslužbenec predvsem v različnih honorarnih zaposlitvah; delavec, ki je na delu v javnih službah, bo položaj v svoji og;inizaciji l>ogosto skušal izkoristiti za zamenjavo na temelju zvez in poznanstev, itd. Resnično na dnu družbene hierarhije so tisti, ki ne morejo ničesar menjavati izven svoje zaposlitve ali prek svojega službenega mesta in kjer je hkrati organiziranost dela takšna, da je vklenjen v ritem tehnološko povezane proizv