Podlistek. Kako so se slovenski kmetje upirali grajšeakom. (Predaral Marko Kranjc pri Sv. Juriju ob Ščavnici.) Vsakdo od vas je že 6ul o onih hudih časih, ko Še slovenski kmet ni bil samsvoj, ampak ko je še zdihoval pod težkim grajščinskim gosptfdstvom; ko so imeli vse pravice le visoki gospodje, groii, grajščaki in baroni, kmetje pa so morali plesati tako, kakor so hoteli ti nemški gospottje, ki so kmečko ljudstvo strahovali s svojih visokih gradov. Po vsej slovenski zemlji so razširjene zgodbe in povesti, resnične ali izmišljene, o neu)smiljenih nemških grajščakih in njihovih oskrbnildh. Stare babice in dedeki pripovedujejo radovedni mladini o grajščinski gospodi, o roboti, desetini in'i drugih nadlogah, ki so trle kmeta. / Možje, ki §o pomnite preteklih 60 let, ste doživeli zadnji konec odvisnosti kmeta od grajščaka. Vi še dobro veste, da kmet pred 60 leti davka ni plačeval v denarju naravnost državi, ampak domačemu' grajšCalu. V grad je hodil na raboto, tja je vozil zrnje in vino, \\ mu ga je oskrbnik lafrko takoj iz^ lil, če se mu ni zdelo dosti dobit) in čisto, in moralo se je pripeljati drugo. Dobro še pomnite, kako so prileteli grajščinski hlapci na vaše dvorišče, kjer so nagloma prešteli preplašene goske in prijeli vsako deseto žival, in kako so pobrali vsak deseti snop s polja. Tako je Mlo še pred 60 Ieti; zdaj hvala Bogu vsega tega ni več. Danes plačuje zadnji človek svoje krajcarje naravnost vladi, zato pa dobiva pravico, da sme tudi kaj vmes govoriti, da lahko vpliva na vlado. Vladarska mo6 se prenaša na ljudstvo. Zadnji ; konec tega razvitka je splošna volilna pravica, ki se je vpeljala lansko leto. Zdaj so splavale zadnje predpravice bogatašev in plemenitnikov po vodi in ne dobijo jiti nikoli več. Kaj ne, velik razloček je opaziti v kmečkih bremenih, pravicah in dolžnostih za zadnjih 60 let, ki jih lahko pregledamo z lastnimi oCmi in z lastnimi izknšnjami? Kam še ]e pridemo, če posežemo še bolj nazaj, če si ogledamo dobo, v kateri je živel naš kmet pred 200, 300, 400 leti! Razloček med sedanjimi ralzmerami in tedanjiin kmečkim stanjem bo vsekakor še večji. Tam bomo videli še hujše in neznosnejše razmere, ko pred 60 leti, videli bomo strašno moro, ki je tlačila slovensko kmečko ljudstvo. Doba pred 200, 300,. 400 leti je bila strašna do ba, ki je rodila nešteto solz in vzdihov. Bili so to Časi, ko je slovensko kmečko ljudstvo kakor 6rna živina služilo in tla6anilo grajščakom, oid druge strani pa ni bilo nikdar varno pred Turki,; ki so prihru- meli ]e(o za letom, pomorili in požgali vse, kar se je (dalo, mladino pa odvajali seboj na TurCijo, poleg tega pa so tlačife Ijudstvo še druge hude nevolje, povodnji, kuga, lakota, kobilice. Oglejmo si to nesrečno dobo natančneje; videli bomo, Jcako hudo se je gofdOo v tistih časih našim kmečkim prednikom in kako so posku^ali rešiti se tega neznosnega stanja. Kmet takrat ni bil samsvoj gospod, kakor dandanes, ni bil lastnik zemlje, ki jo je obdeloval, ampak pravi gospodar zemlje je bil grajšfiak, kmet pa je bil le zato na svetu, krakor si je mislil grajščak, da gospodi zaslonj obdeluje zemljo. Pa ni bilo dovolj, da je obdeloval kmet graj- š<5aku zemljo na kmetfji, kjer je bival, še v grad je moral hoditi delat, bodisi sam kot delavec ali pa z živino in to po dva, tri, včasih še več dni na teden. To je bila rabota. Na raboti so ravnali s kmetom straiiovito hudo; če je zamudil /delo ali zakrivil kaj drugega malega, takoj je pel po.hrbtu bič ali batina, ali pa so ga zaprli v globoke grajske ječe; posebno prevzetni grajski oskrbniki so bili ljudje brez srca in so ravnali s kmetom hujše ko z zadnjim grajskim psom. Navadno so bili grajski oskrbnikij kmečki sinovi, ki «o se z vsemi štirimi priplazili do svoje službe. Pa mislite, da so se zdaj kaj spomnili svojih kmefikih bratov in jim skušali vsaj nekoliko olajšati iežko breme? Kaj še? Kakor se tudi dandanes mnogokrat zgodi, da prikobaca kak lanečki sin za eno stopnjo višje kot njegov oče, pa že ne ve, kako bi pokazial svetu, da ni ve<5 priprost kmet in se mu še skoro vredno ne zdi, da bi govoril s kraetom, ta,ko so tudi ti grajski oskrbniki mislili, da so že pol bo(ga. Da bi kmetora še bolj nagajali, so tirjali raboto več dni po vrsti nalašč ravno ob tistera 6asu, fco delo- .najbolj pritiska, postavijn o spoml'adanski kopi v vinogradih; tako je kmetu/ delo zmirom zaostajalo, pridelkov je bilo malo in kar nič se ne smemo čuditi, 5e Čujemo v tistih časih večkrat o hudi lakoti. Pa še več je hotel nemški grajščak o(d našega kmeta. Od vseh pridelkov mu je rnoral dajati deseti Itlel: vsak deseti snop, vsak desetfi čeber vina itd. je biil grajščakov. Tudi pri desetini se je kmetom pogosto hudo prizadevalo. Ua bi kmet ne goljufal in snopja ne skril, je dostikrat tirjal grajščak, da mora kmet pustiti vse na njivi, dokier ne pride desetinar in ne pobere svojih desetih snopov. (Dalje prihodnjik)