^EVEHI IZ SLOVEN.JE Silen vihar je divjal na Pacifiku
iNo FRONTO
seboj} e> kadar so sami
PObuJ, ,rez režimskih špijo-
Kra5/fizem- Taiz-in	ker sta komu-
Neta ,'Z®m v te'-n enaka, 'Juclem vsako svobo-
K'ni?Up ŠTRIHA. -P seda; ^ trboveljske dru-I it bi, •	Lovšin. Ta
IS ofred dvaisetimi leti
K^fiie ki je divjal IaiesJa kralievo diktatu-
P*u£naenkrat sposo-
r U f en-ec Tit°ve dik-
Pajo Steri ljudje lahko
If vladi' r nič čudnega. V
rWl!VUdi dru^ nekda"
I^anr ieve diktature Pit in j" ljubljanski ban |%vKot nekdanji tajnik m Toe franke, Sava Ko-diw\JUdje> k' hočejo
|H v ^ - Mnogo po-1'^viii ' da se povsod
m^ ^birajo
po gozdo-I kom,.?6 morejo sprija-CV Hi, n° diktaturo. IJlOv J1 m na Hrvaškem
■Ni-L? metnikov> ki de-
i Sun2■ Judl' ki se ne
Ip Ni s m in ra je vse
iS 0rl!°Veda računati na
IS biZT v večji meri, |;> eKle vmes zapad-
l ^i- •
K ® sov jei>0 "ekem po-IN.U rUštvo Proti vodil-
|>C!:da marsikog;
Ymrni lju"
I	' 'Judi , ' kako se spra-
tih«m « Poti.
II	C"latifien vzorec za gi *'Pred očmi. Isto \S v,,ba trdi, dataj.
lNa "akem kraju dru-š^^kdelanasvo-
jo roko in tako napravlja OZNA največ zmede med komunisti samimi.
NA HRVAŠKEM CENIJO, da je 80% Hrvatov poplnoma za Mačkom. Za celo Jugoslavijo pa ta vir ceni razmerje političnih sil takole: 10% je za Tita z vso vnemo. Kakih 20%. bi bilo takih, ki so z njim, dokler se mu dobro godi. Med te računajo vse Albance in Makedonce. Ostalih 70% pa je z vso odločnostjo proti Titu in njegovemu režimu. Ljudstvo je tako sito komunističnega terorizma, da bi vse žrtvovalo, da se osvobodi sedanje "svobode," če bi le našlo kako možnost, da se upre. .
MAČEK - VE LE BIT - RIT-TJG. — Ob teh cenitvah je zanimivo hrvaško poročilo, da je znani komunistični hrvaški vodja Velebit bil poslan k Mačku v Pariz, da bi Mačka pregovoril, naj se vrne. že prej so poslali znanega župnika Rittiga, pa Maček ni hotel z njim govoriti. Velebit da je Mačku stavil ponudbo, naj pošlje dva ministra v Titovo vlado in tako pomiri Hrvate. Maček pa da je zahteval svobodne volitve. Po rezultatu teh volitev, da naj se dele ministrska mesta. Zanimivo je vse-kako, ker kaže kako Hrvatje mislijo o položaju.
DUGA RESA. — Mnogo se je že pisalo o tem, kako delajo vse flržave, ki si jih je pridružila Rusija, sedaj je zanjo. To drži tudi o Jugoslaviji v veliki meri. Velika tekstilna tovarna v Dugi resi na Hrvaškem dela samo za Rusijo. Blago kot volna in bombaž, ki pride v Jugoslavijo, da bi služilo tamkajšnjemu prebivalstvu, se predela v Dugi resi za Sovjetijo. Domače prebivalstvo pa ne more do obleke.
Vse kaže, da bo Rusija ostala kot članica UNO
New York. — Dasi imata Per zija in Rusija do srede čas odgovoriti na vprašanje koncila UNO glede njiju sporazuma, pa je zdaj skoro gotovo, da hoče Rusija ostati včlanjena v organizaciji združenih narodov, čeprav je poslanik Gromiko zadnji teden zapustil zborovalno dvorano.
Rusija je namreč plačala svoj poln asesment za obstoj te organizacije, namreč vsoto $1,723,-000. Od večjih držav je Rusija edina, ki je že plačala ves asesment. Zed. države morajo plačati $6,153,000, pa so plačale šele $500,000. Anglija mora plačati $3,692,750, pa je plačala le $300,000.
Ves asesment so plačale samo tri male države in sicer Belgija $332,750, Nizozemska $357,000 in Norveška $169,000.
-o-
Iz raznih naselbin
društva iz so poslala
SRBI ZAHTEVAJO POSREDOVANJE ZA MIHAJLOVlčA
Združena srbska Greater Clevelanda brzojav predsedniku Trumanu, v katerem navajajo, da je Amerika dolžna generalu Draži Mihaj loviču in da ji ne more biti vseeno, kaj se zgodi z njim, ki je zdaj v rokah Tita. V brzojavki apelirajo Srbi na predsednika Trumana, naj zavezniki posredu jejo, da dobi gen, Mihajlovič pravično obravnavo, če je že ob-dolžen sodelovanja s sovražnikom, ko vendar v.sak ve, da se je boril za zavezniško stvar
—o-
star tem,
Da je
^Kazdejati
r«a, ^
E^ke Blvši nemški gu-m	Morav«ke, Carl
K h ; ki ^ Pred
IX da °Jnih zločinov,
ICli<liceJ? Ukazal razde"
• toda se ni zani-b *0?! Sejati za
. .*>Cd6r napadli in
* H^richa, !rVrkt0rja nad Ce-vas Le~
l^^^^dejati takrat.
za
hI P10ljedels,ki
ti i >eba da klavni § %	dajati na
|\].Sad e mesa za ar-
No > in to pomeni, nko več dobile
NlO!
jSf«** »loven. \ »O. p««mL Iz-IC Slovenska
USl\ "!»■« -
S? Av. arje: 6117 > Cleveland
b rNol-Uradu Ame-
SivC> Uti iv^jirje nad 150
Ng.'S:
Port Washington, Wis. — Po kratki boleznj je za pljučnico umrla v bolnišnici Johana Ber-nik, stara 82 let in doma iz škofje Loke na Gorenjskem. Iz starega kraja je prišla pred 45 leti. Z možem, ki je umrl že pred leti, sta,si tukaj uredila svoj dom ir. ves čas živela v tej naselbini. Zapušča sina in hčer, v Jolietu, 111., brata in več drugih sorodnikov.
Chicago. — Pred nekaj dnevi je bil pfivožen od avta Blaž Me-dizer (Medižovec), ki je stano-| val na severni strani. Nesreča se ! je pripetila zvečer na Cermak : Rd, in Damen Ave., ko je šel pre-j ko ceste. Poškodbam je podlegel i zadnji pondeljek in bil do smrti | v nezavesti. Star je bil 67 let, doma iz Zalega loga nad škofjo Theresa Tojagich	I Loko, v Ameriki od 1913. Po po-
Danes zjutraj ob 1 je naglo- klicu je bil krojač. Tukaj zapu-ma umrla Mrs. Theresa Toja- šča ženo. »icb, stanujoča na 1620 E. 26. Chicago. — V predmestju St. Stara je bila 67 let in roje- Pullman-Dixmoore je 16. marca na v Badljevini, Jugoslavija, od- umrl Rudy špolar, star 41 let, ki koder je prišla v Ameriko leta je dolgo bolehal za srčno hibo. 1908
Mrs. Mary Verner in vnuke. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 2 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče.
-o-
NOVI GROBOVI
Junak iz Dunkirka je po dolgi bolezni umrl
London. — Maršal Gort 59 let, ki se je proslavil s da je odpeljal vso angleško ar mado iz Evrope pri Dunkirku, je po dolgi bolezni umrl. Bil je daljni sorodnik angleškega kralja. Lanske jeseni je radi bolezni odstopil kot načelnik generalnega štaba in kot visoki komisar Palestine.
Služil je v prvi svetovni vojni. Leta 1937 je bil povišan preko 90 drugih generalov ter imenovan načelnikom generalnega štaba, ki je isajvt-čja vojaška stopnja v angleški armadi.
Darovi za begunce
Zapušča moža Ilija, hčer, On je bil sin starega naseljenca1
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Mrs. Velic iz 61. ceste $3, Frances Skully iz E. 64. ceste $2, neimenovana $10, Ana Sustar iz E. 45. St. $1.
Za slovenske bogoslovce je darovala Mrs. Theresa Hrovat, Edna Ave., $2.
Za pogorelo semenišče v Villa Angela so darovali: John Bren-far, 1402 E. 40. St. $2, Andy Uj-< ič, 1417 E. 63. St. $1.
Iskrena hvala vsem skupaj za velikodušne darove za slovenske reveže.
-o-
Vihar je divjal vse od Havajev do Maske in je zadel tudi zapadno ameriško obrežje. Poročila dozdaj kažejo, da je bilo 68 smrtnih žrlev.
Anchorage, Aiaska, 1. aprila. — Ameriške mornariške oblasti so ukazale, da prebivalstvo takoj zapusti mesto Ko-diak in vse obrežne vasi. Vzrok temu je, ker prihaja poročilo, da se vale proti obrežju morski valovi, ki so visoki do 100 čevljev.
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJE-NJE. POMAGAJMO JIMt_
in bivšega župana v Dixmooru BERLIN IMA REKORD
Franka špolarja. Zapušča ženo' KOT MESTO S AMO-troje otrok in 79-letnega očeta.
Moon Run, Pa. — Dne 19. marca je bil od avtotroka ubit na cesti Joseph J. Raspotnik, star 4 leta. Zapušča starše in dve sestri.
AMERIŠKI VOJAK JE PRETENTAL JAPONSKE BANKIRJE ZA $38,000
Yokohama. — Ameriški marin Pfc. Earl Brown, star 19 let, in doma iz Clarksiburg, W. Va. je priznal, da je na zvit na-žin osleparil neko japonsko banko, za 580,000 jenov, kar znaša v ameriški valuti $38,-500.
Vojak je prišel v banko s ponarejenimi listinami, ki so potrjevale, da je bančni pre-gledovalec, ki mora revidirati knjige. E-n dan je to d'elai.
Drugi dan j a prišel v banko ter ravnatelju povejdal, Ida mora biti denar prenešen v glavno banko v Tokio. Vojak je vzel denar ter se vsedel v truk, katerega je vozil nek zamorski vojak. Rekel je ravnatelju, da bo prišel kmalu nazaj. Toda ker so zastonj čakali na "bančnega pregledovalca," so zadevo naznanil^ ameriški vojaški oblasti. Vojaka so zalotili v nekem hotelu tier ga aretirali.
Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
Odvetnik Marjan Marolt izpoveduje, da je bil navzoč, ko so našli župnik iz Zaplane v /jami pod Vranjimi pečmi. Partizani so ga t je zavlekli in ubili. Poprej pa, kot se je še poznalo na telesu in Hot so kasneje izpovedali begunci od partizanov, so ga strahovito mučili. Ali misli res kak ameriški partizan, da so taki umori in taka mučenja koristila svobodi slovenskega parada? Kdo se še čudi, da slo po takih dogodkih ljudje zgrabili za orožje} da se ubranijo partizanskih zveri?
MORILCEV
Berlin. — To mesto ima še vedno rekord, da je tam največ samomorov. Letos je že izvršilo samomor 350 oseb. Od avgusta do decembra lanskega leta pa si je končalo življenje 927 oseb.
Najbolj priljubljena je kandidatom smrti vrv, vendar se požene povprečno po ena oseba na dan tudi pod vlak.
-o—--
Sredi poletja bodo šele obsodili nacije
Pariz. — Robert H. Jackson, član najvišjjega sodišča Zed. držav in državni tožilec za Zed. države proti nacijem v Nuern-berg1!!, je izjavil, da zavezniško sodišče ne,bo izreklo svoje obsodbe proti tem nacijem pred srede poletja. Dozdaj so samo trije od 21 podali svoj zagovor.
Protest radi italijanske mornarice
Pariz. — Erancosko časopisje je dvignilo protest, ker še vedno obstoja močna italijanska mornarica.
Danes se je razsrdilo morsko dno po Pacifiku in začelo goniti ogromne valove na vse strani. Valovi so z brutalno silo udaril na Havajsko otočje, na Alasko in na obrežje centralne Kalifornije. Vihar je zahteval najmanj 68 mrtvih, na milje dolgo črto razdejanih domov ter brez števila razbitih ladij.
Najbolj je bilo prizadeto od morskega viharja krasno mesto Hilo na Havajih. Iz razvalin so dozdaj dobili že 34 trupel. Mornariške oblasti sodijo, da je pod razvalinami morda do 300 trupel. Valovi, ki so merili v višino do 50 čevljev nad normalo, so planili in divjali po naselbinah na obrežju.
Zadnje poročilo kaže, da je bilo na Havajih 46 človeških žrtev. Od 5 do 10 oseb je izgubilo življenje, ko so valovi razdejali nek svetilnik v Alaski. V Kaliforniji so valovi potegnili z obrežja v morje neko osebo. Kalifornijsko obrežje je bilo primeroma le malo prizadeto.
Nek poročevalec, ki se je z etalom podal nad mesto Hilo poroča, da je sila morskih va-ov zmečkala ogromna skladišča kot jajčne lupine.
V pristanišču Pearl Harbor ni vihar zad'al nobene škode, poročajo V Honolulu je pa povzročil vi.har do $50,000 škode in tri osebe pogrešajo na Oahu.
Znanstveniki izjavljajo, da povzročajo take viharje, nemiri na morskem dnu, kar se večkrat pripet/i na Pacifiku. Ladje, ki se nahajajo ob takem viharju na morju, niso v nevarnosti, ker se zibljejo z valovi Valovje napravlja škodo samo na obrežju, če ga doseže, ker buti z vso silo ob celino. Iz Alaske poročajo, da so čutili danes malo pred morskim viharjem potres.
-o-
Zadušila je nečakinjo iz zavisti
Detroit, Mich.—Mrs. Wright-man, stara 23 let, je priznala policiji, da je zadavila svojo 10 tednov staro nečakinjo, ker so vsi rekli, da je lepša koti pa njen otrok. To se je zgod'ilo še decembra, pa jo je vest tako pekla,, da je zdaj dejanje priznala.
TITO JE HUD RADI ZAVEZNIŠKIH LETAL
Belgrad. — Tito je povedal parlamentu, da so zavezniška letala plula nad jugoslovanskim ozemljem in da to ogroža varnost in mir dežele. "Naš narod kaj takega ne more trpeti," je izjavil Tito.
Rekel je nadalje, da je Jugoslavija radi tega protestirala že 28. februarja, pa ni prejela nobenega odgovora. Ni pa povedal, proti komu je bil protest naperjen.
-o--
Sklad za vojaka
Sledeči novi darovi so prišli v sklad za hišo pohabljenemu vojaku Jos. Brodnicku: Društvo sv. Ane'št. 4 SDZ je darovalo $25. društvo Ložka dolina $10, John Germ, gl. predsednik K. S. K. J., Pueblo, Colo $10, Mrs. Mary Bradač $10, Sgt. Frederick Orehek $ 10, George Katsunič, 7510 Lockyear Ave $5.
Lepa hvala vsem in se tudi drugim priporočamo. Ako napravite ček, ga naredite na "Brodnick Disabled Hero Fund." Pošljite ga na blagajnika Anthony Brodnik, 1324 Giddings Rd. Cleveland 3, Ohio, ali pa lahko izročite v našem uradu. -o-
Tesarji so vložili pri vladi obvestilo za stavko
Cleveland, O. — Unija tesarjev (karpenterjev) AFL je vložila pri delavskem tajniku v Washingtonu obvestilo, da bo sklicala v 30 dneh stavko svojih članov, če ne dosežejo svojih zahtev. Tako poroča predsednik Carl J. Schwarzer.
Unija zahteva za svoje člane 30 centov več na uro in sicer v
Razne drobne novice iz Clevelanda in te
okolice
! Nove plošče—
i John Sušnifc naznanja, da je j dobil v prodajo nove gramofonske plošče, za katere je igral Ivušarjev orkester. Stanejo po 75c in se dobe pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Claii; Ave. Prva obletnica—
V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv Kristine maša za pokojnega Pvt. Joseph W. Vihteliča v spomin prve obletnice njegove smrti. Lahko naročite—
Jerry Bohinc, lastnik Northeast Sales and Service, 819 E. 185. St, naznanja, da vam lahko takoj d'opelje na dom električne in plinske peči, pralne .stroje, radije in razne druge električne potrebščine Za registracijo—
Kdor hoče voliti pri primarnih volitvah 7. maja, se mora registrirati, če ni volil dvakrat zapovrstjo pri glavnih volitvah Zadnji dan za registracijo bo 8. aprila Registrirate se lahko v mestni hiši pri voliv-nem odboru. Morda bodo imeli en dan volivne urade odprte za registracijo po vseh vardah, toda to še ni gotovo. Zlasti je važno, da se registrirajo veterani, če ni*Hi registrirani. Ce so volili pri vojakih, ko ko jim poslali glasovnico, to se ne pomeni, da so bili registrirani, ker je bilo tisto dovoljeno le izjemno za bojno silo. Za IS obletnico—
V sredo «b 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Anthony Malenšek v spomin 18. obletnice njegove smrti.
V bolnišnico—
Mary Rigler iz 1021 E. 64. St. je bila odpeljana v Glen-ville bolnišnico, kjer je srečno prestala operacijo Obiski niso še dovoljeni. Vrnitev iz Kalifornije—
Mrs. Frances Stego in hčerka sta se po 4 mesecih počitnic vrnili iz sončne Kalifornije. Dobrod'osli izopet med nami. Poceni obleka—
Gornikova modna trgovina na 6217 St. Clair Ave. ima do solbotie razprodajo na razni moški in deški obleki. Zlasti kdor hoče poslati svojcem v do-
okrajih Cuyahoga, Geauga in Imovino kaj blaga, ima tukaj le-
Lake. Poleg tega zahteva unija tudi 25 centov več na uro za preddelavce.
--—o-
Italija bo dobila 25 milijonov posojila
Washington. — Eksportna-importna banka naznanja, da je dovolila Italiji $25,000,000 posojila, s katerim denarjem bo Italija nakupila v Ameriki bombaž.
TA DVA STA SE IZKAZALA KOT ZELO NEHVALEŽNA NAPRAM GOSPODARJU
Veteran Paul Carlson iz 4352 jima ,je ono jutro odprl vratica,' W. 143. St. Cleveland, O. je ku-jsta se res poslužila zlate prosto-' pil dva mlada racoona. Imel jujsti, ampak v veliko škodo gospo
po priliko, da si nabere poceni. Vabilo na sejo—
Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk ima sejo jutri večer ob 8 v SDD na Recher Ave. Iz bolnišnice—
Iz bolnišnice se je povrnila Mrs. Bencina, 1231 E 60. St. Tem potom se hoče zahvaliti za poslane cvetlice, darila in obiske. Sedaj jo prijateljice lahko obiščejo na domu. Važna seja nocoj— j Podružnica 18 SZZ ima nocoj 'ob 7:30 važno sejo v navadnih I prostorih. Vse članice naj se (gotovo udeležijo.
-o-
Tovarne bodo deli pod zemljo
.lim Italija vrne tonažo ladij, ki svobodo, pa naj si pomagata po jo je vzela Franciji pod nem-' svetu, kakor vesta in znata. To
je v štalici na dvorišču, kjer stajdarja. Pognala sta se namreč za se prav dobro imela. Bila stal njim in ga podila okrog hiše. Washington. — A r m a d a in prav luštkani živalic i, do- Eden mu je skočil celo na roko mornarica bosta študirali načr-kler sta bila mlada: Toda bolj j ter mu odgriznil dva prsta. t te, da se postavi pod zemljo vso ko sta rasla, bolj sta bila To je bj]	| glavno ameriško industrijo. To
objestna m zdrazljiva. Paul je|__________ , . p ir , zaradi varnosti pred napadom
a sovražnika in pred sabotažo. V
To je bilo pa tudi sicer potr-Francozi zahtevajo? da| sklenil, da jima bo" podarif zlato l>ežl.iivem« gospodarju dovolj, p;
Iškim pokroviteljstvom.
sta mu pa grozno zamerila. Ko na končala za ta svet.
je skočil v hišo po puško in pok, svrho študiranja izpeljave teh pok, — pa sta nehvaležna racoo- načrtov bo postavljen poseben
odbor od armade in mornarice.
____ ^____
i I ameriška!1TD©M©VIN A
»«OM,	AMERICAN m SPmir FOREIGN	SLOVENIAN MORN,NO
šsgggJ IN LANGUAGE 0NLY	AMERICAN HOME
_ .	_CLEVELAND 3., P., TUESDAY MORNING, APRIL 2, 1946	LETO XLVIII—VOL. XLVI11
2	_____ AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 2, 1946
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	. Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta (2.50. Posamezna Številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. 8. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
»83	No. 65 Tues., April 2, 1946
Jugoslovanska ustava in svoboda
Giavni urednik "N. Y. Times"-a, A. H. Sulzberger, je nekoč zapisal, da si vedno predstavlja kip "Svobode," kako stoji na štirih stebrih. Če enega spodnesete se mora kip zvrniti. Tako da so tudi štirje temelji ameriške ustave in vsake svobode tiste štiri svoboščine oznanjene v "Bill of Rights": svoboda vere, svoboda govora., svoboda tiska in svoboda združevanja. — V Jugoslaviji kljub novi ustavi ni nobenega teh stebrov svobode. O da, vse to je v petem poglavju nove ustave — na papirju, za varanje onih, ki ne poznajo Jugoslavije. Vse to pa je ali že z ustavo zopet odpravljeno aii pa z dejanskim nasiljem.
Svoboda vere je v ustavi z besedo zajamčena, ampak tako kot si jo zamišlja komunist, ne tako kot katoličan. Svoboda vere je na primer zajamčena, toda obenem preprečena verska vzgoja, kajti vso vzgojo ima v rokah le komunistična država. Svoboda vere, pravijo, je zajamčena, toda katoličan je prisiljen, da se poroči pred komunističnim uradnikom. — O Hitlerju je nekdo zapisal, da je prebrisan, ker ne zapira katoličanom cerkev, ampak raje skrbi, da katoličani v nje ne hodijo. Tako ravna tudi Tito, ki v vsem posnema Hitlerja.
Svoboda govora. O da, na papirju. Toda celo v cerkvi bo nevarno govoriti. Duhovnik bo smel pridigovati, toda samo kar bo komunistom prav. Drugače rnu zamaše usta s členom ustave, ki prepoveduje "zforabo cerkve in vere v politične namene." Tako si mislijo komunisti, se bodo duhovniki kmalu naveličali govoriti, ker bodo oni — komunisti — sodili, kaj je zloraba in kaj je politično.
Svoboda Tiska. O, seveda je v ustavi "zajamčena." Toda vlada skrbi, da v celi državi ni nobenega lista, ki ne bi bil komunističen. Svoboda je samo za te. Kje naj se tudi tiska drugačen list, če pa je država pokradla vse tiskarne in jih drži v svojih lcrempljih. Državo pa komunisti! Tako nihče ne more in ne sme povedati svojega mnenja. Nihče, ki je napaden se ne more braniti. Nobene zmote ne more nihče razjasniti. Ljudstvo ne more zvedeti resnice. — V starih časih je nesel rudar s seboj v jamo ptička kanarčka. Če so bili v jami strupeni plini, je ta prvi padel vznak. Rudar je vedel, da je nevarnost in se je skušal rešiti, f^eki pisatelj pravi, da je svoboda tiska tak poskusni ti ček kanarček, če je v kaki deželi res svoboda. V Jugoslaviji je ni, ker ni svobode tiska. Strupeni plin komunizma ne pusti ne-odsivnim listom, da bi izhajali.
Svoboda zborovanja in združevanja. To najbolje označi dejstvo, da je v Jugoslaviji samo ena stranka. Znani Josip Vidmar, predsednik Osvobodilne fronte v Sloveniji, je govoril 10. avgusta, lani na kongresu v Belgradu: "Pooblaščen sem od slovenske delegacije izjaviti, da izven Osvobodilne fronte ni nobene stranke v Sloveniji in je tudi v bodoče ne bo." Že v naprej je torej režim, ki ima oboroženo silo izključil vsako možnost, da bi nastopila v Sloveniji kaka politična stranka poleg komunistov. Vse čisto po vzorcu Hitlerja, ki je uničil vse druge politične stranke. — Potem pa govore o svobodi združevanja!
Vsi štirje stebri svobode so torej v Jugoslaviji temeljito porušeni. Svobode, ki jugoslovanska ustava prevariji-vo govori o njej, ni nikjer. Tako pa tudi druge svoboščine, ki so v ustavi, nič ne drže. Samo par zgledov.'
Zajamčeno je, da nihče ne sme stopiti v tuje stanovanje ali prostore in preiskovati brez naloga, kakor ga določa zakon. Vse to ve "j a morda za druge, ne pa za tajno policijo in ne za partizane. OZNA pride po noči in odpelje človeka, da ga nihče več ne vidi. Kaj mu pomaga ustava! Partizani uderejo v hišo in ubijejo gospodarja. Nihče jih za to ne prime. Pa ima Jugoslavija ustavo! Svoboda velja samo za ene vrste državljanov, za režimovce.
Pa je spet rečeno, da more biti državljan izgnan iz kraja svojega bivanja samo v primerih, ki jih predpisuje zakon. Toda samo v Sloveniji je 10 koncentracijskih tabo-iisc, ki vpijejo, da nihče ne drži tega člena ustave. Še več! Partizani nasilno preseljujejo slovenske kmete v Vojvodino in Bosno, ne da bi bil za to izdan kak zakon in ne da bi se mogel kdo proti temu divjaškemu nasilstvu pritožiti. Vse odloča surova sila in samovolja vladajočih mogotcev. Zakon in svoboda sta samo za tiste, ki so pri vladnih jaslih.
Tudi o tajnosti pisem berete v tej ustavi. Pa primerjajte s tem pisma, ki prihajajo v Ameriko. S kaljo previdnostjo so pisana. Skoro iz vsakega se vidi strah, da bo preganjan, če bo preveč povedal.
Da nihče ne misli resno izvajati ustave, ampak da so tudi dobre določbe samo pesek v oči, izpričuje iudi tako-zvana agrarna reforma. V tej ustavi je rečeno: "Zasebno lastnino je moči omejiti ali razlastiti, če to zahteva splošna korist, toda le na podlagi zakona. Zakon določa — odškod-
last. Tudi v jugoslovanski ustavi so se tega držali kot vidimo zgoraj, toda le na papirju. Izšel je agrarni zakon, ki naravnost naroča tatvino. Ta namreč ne daje za razlaščeno odškodnine, ampak se kar polasti v imenu države.
O tej agrarni reformi se piše silno veliko in lažnjivo. Zato par pojasnil. V Sloveniji sta že bili dve agrarni reformi. Prva leta 1848, ko je bil kmet obenem odvezan vsakih dolžnosti do graščine, druga po zadnji vojni. Pri tej drugi reformi so bila v Sloveniji razdeljena vsa večja posestva, v kolikor to zadeva orno zemljo. Pravih veleposestev z orno zemljo na Slovenskem torej sploh ni bilo več. Ostali pa so veliki gozdovi. Tudi orne zemlje, ki bi pripadala cerkvi je bilo primeroma malo, kajti ta je bila prav tako deljena po zadnji vojski. Ostali pa so gozdovi verskega zaklada. Poudariti je treba, da gozdov tudi sedanji komunistični režim ne razdeljuje. Po novem agrarnem zakonu pripadejo vsi ti gozdovi državi. Vse, kar se je o tem tu po Ameriki pisalo v takozvanem "naprednem" časopisju, je navadna izmišljotina.
Kljub temu tedaj pišejo taki listi o delitvi zemlje na Slovenskem in ponatiskujejo iz ljubljanskih komunističnih listov razne zgodbe o tem. Pišejo posebno o tistih njivah, ki so jih še imele cerkve oziroma župnišča. Razpisujejo se, da delajo videz, kot da je bila cerkev na Slovenskem bogata. In vendar v celi Sloveniji ni bilo take orne zemlje, kjer ima cerkev kako besedo niti 5,000 ha ali za kakih recimo 100 amerikanskih ne posebno velikih farm. To cerkvi brez odškodnine odvzeto, v resnici ukradeno zemljo sedaj dele, da plačajo s tem ukradenim blagom nekaj partizanskih ro-kemavhov. In to se v svobodni Ameriki še proslavlja.
Ali zahteva to razdelitev splošna korist,? Ta cerkvena zemlja je bila za vzdrževanje duhovščine. Ko je ne bo več, bodo morali pač verniki duhovnike vzdrževati z drugimi sredstvi — ali pa jih ne bodo imeli. In to zadnje je želja, to je cilj komunističnega režima in njegove agrarne reforme. Ta,ko je tudi izvajanje te reforme samo sunek proti cerkvi in dokaz, da za njo ni pravice in ni svobode v Jugoslaviji. Svoboda je kljub ustavi samo za režimovce.
Ti režimovci se tako boje, da bi si kdaj kdo upal spremeniti to slavljeno ustavo, da so vanjo postavili poseben člen, ki naj jim za večne čase zagotovi moč in oblast. Čl. 43 pravi, da je nezakonito in kaznjivo uporabljati državljanske pravice za spreminjanje ustavne ureditve." — Vsaka ustava ima določbe, kako jo je mogoče spremeniti, jugoslovanska, grozi vsakemu s kaznijo, ki bi hotel na njej kaj spremeniti. Ostati večno na krmilu, to je cilj vsakega diktatorja. Kako je to mogoče spraviti v sklad s svobodo, to vedo samo pri SANSu.
Zahvala
Cleveland, O. — Spodaj podpisana se nisva zavedala, da se da človeka tako izpeljati in presenetiti, kot so naju ob priliki najine 25 letnice zakonskega življenja, katero sva v resnici obhajala 2. februarja. To presenečenje pa se je vršilo 2. marca. Ob tej priliki je bilo navzočih lepo število sorodnikov in prijateljev, ki so naju počastili in priredili tak lep večer, kateri nama bo ostal v trajnem spominu.
Ko sva prihajala v SDD na Waterloo Rd. v spremstvu Mr. in Mrs. John Zupančič ter Mr. in Mrs. John Novak, sva bila z njimi vred povabljena na vse nekaj drugega kot na najino 25 letnico srečhega zakonskega življenja. Ne da se popisati občutkov, ki jih človek doživi ob taki priliki. Ko sva zagledala toliko najinih sorodnikov in prijateljev, ki so naju obkolili in nama klica-
Baznik družina. Steve in Stella Simčič, Molly Kuret, Sajn družina, Cerar družina, Vidmar družina, Tony Lenarčič družina, Frank Kuret, Tony Lenarčič-Mušel, Frank Kuret-Lucnik.
Končno pa izrekava prisrčno zahvalo vsem skupaj in vsakemu posebej, posebno lepa hvala za tako lepo darilo v gotovini, za kar si bova kupila spominski predmet, ki nama bo v trajen spomin v najinem življenju. S tem vam ostajava hvaležna do smrti.
Mr. in Mrs. Silvester Rolih, Marcella Rd., Clev. O. -o-
Dragi moj ameriški rojak!
(Piše begunka, ki je v domači vojski zgubila moža in štiri sinove.)
Pošiljam Ti pozdrave ilz, daljnih italijanskih hribov, kamor me je kruta vojna vihra
zanesla v času, ko je ofetali svet li še na mnoga leta, sva šele ve-] po večini že prilšel do zaželjene-dela, da to presenečenje ne sliši ga miru
BESEDA IZ NARODA
tr*** »«■»♦■» '»I* »

Pomlad na Hubbardu
Madison, O. -r-,, Krasna in očarljiva pomlad je že pokukala v deželo. Vse je tako lepo, da se kar nagledati ni mogoče. Res da je tudi v mestu v tem času nekaj lepote, ki pa se v primeri s podeželsko niti primerjati ne more. In ko se sprehajam po našem parku pa si pojem:
Zima odhaja, pomlad prihaja, vse je veselo, ko ptički pojo.
nino.
Soglašamo s tem, da se sme razlastiti kaka zemlja ali hiša radi splošne koristi. Splošna korist je pred koristjo posameznika. Toda razlastiti, kadar je to res potreba, se ne pravi, polastiti se kake stvari meni nič tebi nič. V vseh civiliziranih državah se preceni vrednost tiste zasebne lasti, ki se jo razlasti radi splošnih koristi, in se'lastniku pošteno plača. Nihče nima pravice, da krade; tudi država ne. Tudi država je podrejena naravnim zakonom, ki ščitijo zasebno
Ljudje v teh krajih delajo in se veselijo, po polju mrgoli kar \se naokrog. Tudi naši iz Cleve-anda so djali trto v red, obrezali in privezali so jo, kot se to spodobi. Jaz se je tudi letos nisem pritaknil, pa nikar ne mislite, da radi lenobe ne, ampak časa nisem imel. Letošnjo zimo in pomlad sem čez glavo zaposlen z novo pristavo, ki sem jo raztegnil v naš park in vse krog hiše. Kajti ta okrasek, ki sem ga postavil, je res nekaj krasnega in se ne vidi kaj takega vsak dan. To je živa istina. Ljudje, ki bodo prihajali k nam na obisk ali na oddih, se kar načv.di-ti ne bodo mogli, ko sem vse tako mojstrsko naredil.
Poleg tega sem pa naredil tudi krasno kapelico z dvema oltarjema, ki je tudi krasno delo, a nisem se pa še odločil, ali bi postavil v kapelico svetnika ali svetnico, a najbrže bo stal tam sv. Frančišek Ksaverij, ki je moj patron. To vam bo krasna slika in uverjen sem, da Mr. Bukov-nik nima niti v svojem ateljeju tako lepega prostora za jemanje slik kot je ravno ta. -Kdor ne verjame, naj pride. Nekateri so že videli in se prepričali.
Oni dan sta bila tukaj Mi', in Mrs. Menard, ko smo sv. Jožefa obhajali in se kar načuditi nista mogla temu, mojsterskemu delu, ki stoji ob moji poletni hiši, kamor v poletnem času prihajajo na oddih prijazni Cleve-landčani. Bom pa še tudi to poletno bivališče lepo preuredil in pobarval, da bo res prjetno bivališče tukaj.
Kakor povedo taki, ki nekaj \edo, bo letos prišlo toliko ljudi v te naše kraje k jezeru, da stanovanja sploh dobiti ne bo mogoče, kajti ti kraji postajajo vedno bolj zanimivi. V tej okolici, na 20. cesti, gradijo ogromno gledališče, kateremu pravijo "Drive-in Theater." To bo precej privlačna sila za naše kraje. Vse tako in enako bo ljudi skupaj vleklo.
Tudi našo Hubbard cesto so že pričeli širiti in so z delom tudi že pričeli. Nekateri so o tem dvomili, ko sem bil že enkrat zapisal ,da bodo cesto razširili. No in sedaj se je pa le uresničilo.
Sedaj je tudi že tukaj čas za posajanje cvetlic in koreninic, Jaz sem posadil že precej go-moljk "Cannae," katere se bodo šoprile in ponašale s svojo lepoto vse poletje, dokler jih ne bo opalila jesenska slana. Postavil 'sem jih tudi precej v prodaj, ker jih imam precej za prodat. Torej, kdor bo prvi, bolj gotovo jih bo dobi!. Morda se bo zglasil tudi Barbertončan, kateremu sem jih že itak obljubil. Je pa še precej drugih novic, a ne utegnem več pisat. Pozdravljeni.
Frank Leskovic. -:—o--
Lepo piše naš urednik
nikomur drugemu kot nama.
Kar malo nerodno je človeku, ko v takem trenutku ne ve, kaj bi počel, ali naj bi se. srce jokalo ali smejalo od ginjenosti. Zato pa naj nama dovolijo vsi navzoči, da se na tem mestu vsem, prav vsem, ki ste bili navzoči ob tej
Slovenci smo morali iz domovine bežati pred svojimi lastnimi brati. Ker tukaj v tujini bridko občutimo, kako zunanji svet malo pozna resnico o nas Slovencih in kako lažnjivo je svetovna javnost o nas in razmerah v naši doimovdni pouče-
priliki najinega 25-letnega jubi-]na, se mi zdi potrebno, da tudi leja, prav iz srca zahvaliva; posebno pa še najinim sorodnikom, ki so vse to završili, da nisva niti najmanj slutila in ki so znali tako dobro igrati vlogo molčečnosti.
Najino zahvalo naj sprejmejo: Mrs. Frances Morel iz Grove-wood, ki je kot izvrstna kuharica pripravila toliko dobrot, da so bile mize obložene z raznim pecivom in tako okusno večerjo. Enako se zahvaljujeva tudi vsem, ki ste pomagale v kuhinji in sicer: Mary Morel, Mary Rolih iz Huntmere, Anna Morel iz E. 169. St., Mary Strukel, Ivanka Ocvin, Josephine Sluga. Dalje prav lepa hvala najini hčerki in njenemu soprogu za vse, kar sta žrtvovala ob tej priliki, žal pa nama-je bilo, da nista mogla biti navzoča vsled bolezni in prav tako nama je žal, da ni bil navzoč najin sinko, ki s&%iahaja še vedno v službi Strica Sama nekaj na Pacifiku.
Iskrena hvala tudi vsem toča-jem, ki ste tako dobro skrbeli, da naši prijatelji niso trpeli'žeje in sicer: Paul Morel, Frank žig-man in Herman Sluga. Tako gre najina zahvala tudi vsem stre-žajkam ter sploh vsem, ki ste na en način ali drugi pripomogli, da je to slavij e tako lepo uspelo. Vseh imen pa se ne moreva v tem trenutku domisliti, kar ni prav nič čudnega ob takih prilikah, ko pa še vedno to iznenade-nje brenči po človeški glavi.
Prav lepa hvala vsem prijateljem in sorodnikom, ki so bili navzoči in sicer: Anton Rolih družina, Mary in Armand Ian-nicca, Mike Morel družina iz E. 169. St., Mike Morel iz Grove-wood, John Zupančč in soproga, Mary Morel iz Cherokee Ave., Paul Morel, Frank žigman, Frank Čampa, Medved družina iz Holmes Ave., Jack Ovcin in soproga, Frank Sepec družina, iz Hale Ave., Frank Morel družina, Anton Vardijan družina, Dick in Ann Smekel, Strukel družina, "Andy Kuret in družina, Mr. in Mrs. Novak, Rudy Polzer družina, Iannicca družina, iz St. Clair Ave., Frank Kuret družina iz E. 159. St., Jack Srebot družina, Paul in Tony Bilijk, Brancelj družina iz E3. 55. St., J. F. Drrn in soproga, Skočaj Jos. družina, Sluga družina, Anton Dolgan, Sušelj Frank družina, Mr. in Mrs. Mike Basko. Anton Brenčič in soproga, Kolar družina iz Marcella Rd., družina Zimerman iz Shawnee Ave., Debel j ak družina iz Arrowhead, Jim in Gusti Lončar, Tony Kuret družina, Mrs. Lenarčič iz Norwood Rd., Mr. in Mrs. A. Malečkar, Klemenčič družina iz Marcella Rd., Mr. in Mrs. Frank Svet, Matt Svet, Jack Dougan, Edw. Fosta, Gubane družina,
mi, ki smo preprosti ljudje, svojim ameriškim rojakom o-pišemo svoje doživljaje ter jih seznanimo s čisto resnico, za katero je toliko naših najfool idealnih ljudi dalo svoje živ 1 j enje
Moj rojstni kraj je na Go renjskem. Morda se boš tu d Ti še spominjal veličastnega prizora, ko si izza Kamniških planin videl vzhajati sonce tei so v rosno jutro mogočno doneli zvonovi naše farne cerkve, ki njihovo pritrkavanje nikjer ni !! lepše donelo, kakor pri nas \ -' Smart nem pr,i Kram ju. Kaj ta-
-	kega nilsem še nikjer slišala in
-	mi je to v moje sive dni nepozabno lep spomin. Ko sem s t
• omožila, sva z možem odšla nt " Dolenjsko; si tam uredila svoj 1 dom in tam živela 24 let ' Vzljubila sem ta svoj novi dom 1 ter ljubke dolenjske gričke 1 vendar se je Oko tako rado vračalo k našemu očaku Triglavu ■ ki sem ga v jasnih dneh videla 1 izpred naše hiše. 1 Predragi moj rojak! Srečnt " vas štejem vse, ki nikoli niste ; okusili vojnih grozot, kar je bilo naš delež; pa vendar vas 1 pomilujem, ker morate že take ' dolgo živeti med tujimi narodi.
kar moramo mi šele sedaj oku-, sati. Kako trdo zveni na naše 1 uho jezik, ki ga ne razumemo. Veličastne so tu cerkve, ko pa v njih začnejo peti Italijani, se nas loteva obup. Kako sladka je naša ge|vorica, kako mila naša pesem.
Torej s svojo družino sem srečno živela v prijalzinem kraju Grosupljem na Dolenjskem. Z možem sva imel šest veselih in zdravih otrok. On je bil o-brtniik — vrvar s svojo delavnico ,ki jo je od leta do leta večal. Starejši štirje otroci so bili fantje, ki so očetu pri delu že pridno pomagali, hčerka, ki je bila peta, je bila namenjena meni v pomoč. Najmlajši je spet fantek, s katerim smo vsi starejši imeli veliko veselje.
'Starejši fantje so bili navdušeni Slovenci in Jugoslovani. Ne morem popisati kako hudo je bilo tiste dni, ko nas je v začetku aprila 1941 napadla Nemčija ter so na to na samo. Veliko noč italijainisiki motorizirani oddelki preplavili Ljubljano in Dolenjsko. Nemec pa je zavzel Gorenjsko in Štajersko ter nas -ločil z državno mejo: hujšega si ni bilo misliti, ko sta Nemec, in Italijan vnovič razdelila našo zemljo. Pričela sta s terorjem in preganjanjem. Najhujše je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so njabolj i-dealni ljudje bili pregnani v internacijo ali pa v množicah bili preseljeni v r'a zn e kraje.
Kar ne morem najti besedi, s katerimi bi povedala, kako sem hvaležna uredniku Ameriške Domovine za njegovo pisanje. Ko prebiram te vrstice, v katerih se tako spoštljivo spominja svoje rojstne domovine in še posebno, ko nam opisuje, kako je hodil po Žirovnici in Grahovem. Oh, kako je veselo, ko se spominjate svojih mladih let in se poštljivo izražate o svoji materi, ki ste jo pa kar pogledat, tako neizrečeno želeli videti. Da, tako je prav in prav vsak otrok bi se moral s takim spoštovanjem spominjati svoje matere. Dokler boste tako popravici pisali, bom vedno z veseljem prebirala Ameriško Domovino.
Katarine Lach.
-_o---
— Švicarski sir, ki je narej-jen iz kozjega mleka najpogosteje hranijo v podzemeljskih jamah, da se dobro vleži in us-tara in ima potem boljši okus.
1! Koncem aprila 1941 • njikrat videla svojo G0^ ' svojega očeta, brata i'1 . 1 potem pa se je zaiprla m J • " Št. Vidu nad LjubU^ renjce so naredili za ^ ' državljane, nas pa za 1 " ske. Vsi smo bili ^^J kaj naših vojakov je . ,(j 1 nih prišlo domov, neM^ ^ lo ujetih, nekaj Pa ^ , Plaho 'smo čakali, kaj , | Italijani so vzeli v sV ke vso upravo, sjpl'0^ življenje. Kraljeve i« ' i nijeve slike so visele . ^ je poprej visela slika
j	(Nadaljevanje t
i Pri večerji v neveti'jj t prinesli na Vipavske«1 ^
-	veliko pogačo, ki Je "Vjjlf hu namesto okraska ^
-	rez, kolikor je bilo m0^
-	V vsako zarezo je dal V3j{J i toliko denarja, kolikoi J ( i Včasih se je nabralo v- f
s manj, kakor je nanesli (
i so sedeli petični m°	,ri( Ko so vsi oddali
-	vpričo vseh seštel di	^ i je največ dal v P°2
,	dobil denar in Poga,V
-	je dobil, je poklical J i	ji je rekel, naj s
A
\	nik; vanj je stresel ^ ^
j	pogače in ga ji P^^bill
.	ga, ki je na ta ypl čc in denar, je bllav^i-
-	čeprav je dal vse J i Naslednji dam S° ^ 3	prav tako pri žemn^ps i	so dali zvečer Pri
i	zc konfekt. Toje^jj*
.	koren, pa izvotlen. ^
i	harice napolnile t
i	in skuhale. Taka ^J
,	rala pojesti nevest« ^
.	pa tri. Ponekod sc>
,	mizo boba in neves\ ^
.	rala pojesti dve
tri-	. gVt^9''
Ko so pripeljali i doče domačije, sta P
ga sablji ter-jih A\0/ i preko vrat tako, da • v ^ svatje pod sabljaj J . je pa hotela vstopni' druga brž potisnila, . ^
t ter ji zaprla preh00 -/
ko časa, da jima Je p/ robček, trak ali ^ »u1, Če je bila pa katera ^ vzetna ter ni hote^ J je moral ženin z "^ir navadno, z dvema * ^ ■ cia sta pustila 11 Ampak če je bi» / ' vna, da se je z«^ niti skozi vrata, J ^st nič dati in drugo«1^ | li, da nista znala . boljše braniti. T° J , veliko sramoto. m v
Ko je stopila je nekdo hitro V01L f katerega se je vSt> f/* je prinesel kakeP1 je moral sedeti na ^ ^ kega otroka, ki ^"^f' lenček, prineso lZ aHi"| ga ni domačega- 0 jabolko, v katerem ,
ia
Nevesta ni ^ ^ šla spat, ampak Jf-jfi tri dni in tri noc1
vl-	-o F" ,,
Največ ropota J ^ dar se je PorOC s« J moški iz soseŠci*1 ^ vsakovrstnimi štrumenti, kakor s j vami, kotli, kebl^^j nim, pa so na t1^ j-oi^/ je imel pri hiši ka . vanj, da je karsK° t,ily Razumljivo je, dil J d« cert, kakor bi sC „ mačk. S to godbo „tj vsako noč, doW*/^ poravnal, kar VPj^t dva čebra vina- ej. J poravnal z nji"1! 'ti iCj1 bilo treba pos1«*^- J certa. Pa tudi ne ročila vdovca, se . ravnati z *etl%]<0 f napravile prav oknom.
XUERISEA DOMOVINA, APRIL 2, 1946	~____3
Na begu
cenjeval Nemce. Najhuje je kaznovan sam: Nemci so ga med poitjo v Št. Jakob vjeli in ga na njegovih lastnih saneh peljali v Beljak." — 'Nemogoče." — "Če pa sem sam videl. Pred pol ure. Torej morajo imeti cesto v Št. Jakob že zasedeno."
To mi kajpada ni bilo vseeno. Videl sem, da ni več šale.
A zdaj hoditi v tuje hiše! Ljudje so šli morda že k počitku — v takem vremenu. In mogoče, da niti ni tako nevarno." — "Pa grem doli k drav-sem mostu pogledat, ali res gredo čez most, ali ga imajo že zasedenega. Ce je nevarnost, vam pridem naznanit."— "Prosim. A bodite oprezni, da še vas ne zajamejo." —"Brez skrbi! Bil sem vojak."
Svetil sem gospodu čez stopnice doli do hišnih vrat. Stal sem tam nekaj časa in gledal za njim, da je izginil v noči in v gosto padajočem dežju. Nisem mislil, da se bodOva videla šele po mnogih meisecih., Zaklenil sem vrata, šel nazaj v sobo. — "Malo še predelam pridigo za jutri, pa ležem."
Sedel sem pri mizi dobrih deset minut, kar na hišna vrata glasno in odločno potrka.
"To jih imaš, zdaj so pa tukaj ! sem pomislil povsem mirno — čemu se vznemirjati, če je usoda že iztegnila roko po tebi in ji itak ne moreš uiti!
Da mi ne bi treibalo dvigati rolet, stopim na hodnik in odprem tam okno. "Kdo je?"
Bila sta dva mlada kmetska fanta, moja bivša učenca.
"Gospod, hitro! Nemci so že v Droboljah." — Vas Drobolje! je v naši fari, torej res nisi bili daleč. Čudno se mi je le zdelo, zakaj prodirajo od te strani, ne iz Beljaka, kjer bi imeli vendar mnogo bliže in bi nas vsak hip lahko zajeli. Spoznal sem šele pozneje, d:i so nas hoteli odrezati od Kranjskega. Delali so pa tudi neredno, kakor čestokrat naša. Poslali bi bili vlak do Podrož-čice, navadnega ali oklopnega, pa bi bili vsi vjeti, ki bi na uibežali slučajno čez gore.
"Takoj pridem. Samo hip počakajta."
Pobitim v sobo, ugasnem luč. ki bi me sicer izdala, da sem še doma ali sem pred kratkim til. Naglo vržem šlape z nog, obujem, ker je bilo zunaj vse preplavljeno, škornje — moja sreča, sicer bi bil tiežko prišel čez gore — sežem v omaro, zagrabim -ieko suknjo — v temi sem pograbil jesenski površnik — klobuk, palico in dežnik, v sesedali sdbi par čevljev, da ne bi hodil s škornji pred oltar, folk-1 če bi kje na poti maševal — mislil pa sem, da bo beg trajal itak spet le kake dneve, pa se Spet vrnem; vrnil pa se nisem do danes —T v pisalni mizi popotno izdajo brevirja — v temi in naglici / poletni del namesto zimskega — in pohitim po topnicah doli. Mimogrede odprem kuhinjo in pravim pe-tinsedemdesetletni služkinji, ki je bila že v postelji: "Če bi me kdo iskal, recite, da sem šel v Bade." Ravno tja namreč to poli nisem nameraval iti.
"Hitro, hitro!" sta silila fanta, ko sem odklenil vrata in stopil v deževno noč.
"Kje pa je g. Reichman?' "Šel je v šolo, da si obuje škornje. Pride takoj za nami. Kam gremo?" y Šteben."
"Če bodemo le še prišli." "Poskusimo."
"Ko smo zavili mimo cerkve,, nam pride naproti osemnajst-leten fant od narodne straže, v uniformi, oborožen.
(Dalje prihodnjič) -o—-
DRAGI MOJ AMERIŠKI ROJAK!
(Nadaljevanje na 3. strani)
vanskega kralja. Slovenske časopise so nam Italijani sicer pustili, vendar so morali na komando peti hvalo in slavo i-talijainskemu kralju in Duce-ju. Nemci pa so na Gorenjskem in Štajerskem takoj spočetka zatrli ves slovenski tisk in slovensko besedo. K nam se je nateplo vse vrst vojakov. Automoibili in tanki so brneli po cestah. Železnica je prevažala; skoro samo vojaštvo, domači ljudje pa smo se le doma tiščali! in v strahu čakali, kaj bo. Naši voditelji so nas v časopisih pozivali, naj bomo mirni ter se pokoravamo okupatorjevi Oblasti, da se taiko izognemo hujšim žrtvam našega naroda. Vsi smo vedeli, da je to potrebno. Pod Italijo smo spočetka še nekam mirno živeli, med tem, ko so1 z Gorenjske in Štajerske prihajala grozna poročila, kaj se godi s tamkajšnjimi Slovenci. Začeli so od tam prihajati begunci, ki so sc( izipod Nemca reševali k nam. Vsak dan so prihajali duhovniki, inteligenca, pregnane družine z otroki, prihajali so mladi fantje, kaitere so hoteli Nemci uvrstiti v svojo vojsko. Vsi v o dobili zavetšiče v Ljubljani in vsa Dolenjska je bila polna teh gorenjskih in štajerskih beguncev. Fante, ki se niso mogli z begom, rešiti, so Nemci mobilizirali in jih pošiljali na rusko
količkaj slutili, da za to propagando stoje komunisti, začeli agitirati, naj bi vsa Slovenija prišla pod Nemca. Ker pa je spričo grozot, ki jih je Nemec vršil na Gorenjskem in Štajerskem, ta ipropaiganda kmalu splahnela, so isti ljudje po izbruhu vojine z Rusijo, začeli agitirati, da je treba Italijana z orožjem vreči iz naše dežele ter domovino osvoboiditi. Zdaj so pa tudi Italijani začeli šikanirati naše ljudi; po hišah so delali preiskave in iskali orožje, ljudi pa čisto po nedolžnem pošiljali v internacijo. Tako so lepo pripravljali tla za komunizem, ki je bil že v mirni dobi podpiran in plačan od komunistične Ruisije.
Mladina navdušena za domovino, ki je le težko gledala do zoib oboroženega okupatorja, se pa v svoji domovini miti ganiti ni mogla, je kaj lahko bila izvabi j ena v hribe misleč, da se bo tamkaj borila zoper okupatorja, kakor so ji dopovedovali komunisti, ki so se skrivali pod. imenom Osvobodilne Fronte. I-talijansko vojaštvo se je vso zimo 1941-42 držalo le v glavnih krajih in blizu železnice. Vsi hribi in gozdovi, ki so bili le količkaj oddaljeni od središč, so bili na razpolago Osvobodilni fronti, ki ni bila nič drugega kot komunisitčna partija pod zvenečim imenom osvobodil cev.
Da se za tem lepim geslom, skriva v resnici le komunizem, to so od vsega začetka vedeli in spoznali le naši voditelji. Mi
fronto. Mnogo ljudi pa so Nem ci zaprli in tudi postrelili. Ta-!vsi drugi pa smo lepim bese-ko je spočetka bilo življenje:dam še vedlno verjeli. Ban dr. pod Italijani še kar znosno. . I Marko Natlačen, naš škof dr.
Kmalu pa so se tudi tukaj razmere spremenile. Komuni-
Gregorij Rožman so prvi spregledali položaj in začeli ljudi
ti so na tihem, ne da bi bili svariti, naj nikar ne nasedajo
\
Spomin se mu vrača.
'Music Master X" Jclient
Wayne okrajne bolnišnice v Detroit, Mich, je prizvajal Mozartovo skladbo na radiu. Njegova briliantna muzikal-na kariera je bila prekinjena pred devetimi leti, ko se mu je omračil um. ,Sedaj pa zdravniki upajo, da se jim bo posrečilo ga ozdraviti in privesti k pameti. Mrs. Jane Mat-ney, psychiatrist, obrača zanj strani, kajti drugače bi igral kar eno stran naprej in naprej.
vabljivim zanjikam komunistični partijcev, ki hočejio naše ljudi le boljševiizirati. S tem so si vsi ti nakopali smrtno so vraštvo OF. In res ni dolgo tra j alio, ko so v Ljubljani in tudi po deželi pričeli padati prvi borci proti komunizmu: pade S je prof dr. Ehrlich, svet mož, padli akademiki Kikelj, Zupec in drugi. Padel je tudi ban dr. Natlačen od morilčeve roke. Po deželi je pa padla vrsta najboljših mož in fantov in tudi deklet ter mater. Vselej pa, kadar so komunisiiti koga umorili, so italijanske oblasti začele, preganjati naše ljudi in najboljše med njimi pošiljati v ječe in internacijo, med tem. ko so pravi krivci vselej urno pobegnili, ali pa celo z Italjiani nedolžno sedeli kje v kakem u radu.
Med tem so se komunisti v italijanski vojski približali našim partijcem v hosti ter sporazumno pričdi pobijati in zapirati ljudi, ki niso bil za komunizem. Meseca junija 1942 so Italijani sicer začeli ofenzivo proti partizanom, vendar je vse bilo le na videz. Kjer koli so partizani ubili kakega italijanskega vojaka, je bilo gorje ljudem"v dotionem kraju. O gonj iz topov je pričel padati na tisto naselje. Kar ni bilo ljudi pobitih, so jih pa Italijani odvedli v internacijo.
Partizani pa so skoro nemo ten o ubijali in morili naprej. Pomladi leta 1942 so se kake četrt Ure od Grosupljega komunisti uprli. Vso Jakopinovo družina, šestih glav, so pobil. Umorili so jih nn zato, ker je je eden izmed njih ar 1:1 j-; bil slaboumen, Ita/lijanoim iiz-blebetal imena nekaterih domačinov, ki so imeli zveze z vodilnimi komunisti. Dalje so odpeljali dve naši sosedi, tovarniški delavki, mater in hčer, ki nista hoteli komunistom plačati davka. Nevarna se j im j t zdela tudi tovarniška uradnica, ki je iz Groisuipljega, hodila domov na Mlačevo. Zvabili so tudi njo v gozd, ftjer so jo strašno mučili in na to umorili.
V naši občini je prebival mlad kaplaii-domačin, Anton Hočevar. Pred vojsko je bil kaplan v Trbovljah, odkoder pa je bil od Nemcev pregnan, nakar je prilbežal domov k svojemu o-eetu, ki je bil mlinar v Stari vasi. Ta vas je bila že zunaj bodeče žice. Domačini so kaplanu svetovali, naj se raje preseli v Grosuplje, kjer bo bolj varen, ker je naš kraj bil zavaroval) z bodečo žico in z bunkerji. Kaplan pa tega ni hotel storiti, češ, saj nisem nikomur storil kake krivice, med paritizani pa. so celo moji nekdanji tovariši iz šolskih let, ki jih bom lahko spreobrnil, če o-stanem zunaj. Tako je gospod mislil ter mirne vesti hodil do mov. Nekega večera meseca oktobra so ga zalotili partizani, ko je šel domov. Odvedli so ga s seiboj v gozd, kjer so ga, sil no mučili in nato umorili. Njegovo truplo so odkrili šele čez i.tri mesece.. Bilo je vse razmesarjeno. V tem so videli satan
sko sovraštvo teh ljudi do vsega svetega. Na vsaki roki so svoji mrtvi žrtvi odrezali po dva prsta, češ, zdaj pa ne boš več maševal! Kakšno trpljenje in zasramovanje je ubogi kaplan moral prestati, to ve le Bog sam, ker gozd molči, noč pa je gluha in slepa.
Zdaj bo vsak lahko razumel, da je naše stanje bilo neznosno. Ljudje so pričeli prositi italijanske oblasti, naj jim dovolijo nositi oožje, da se bodo Sami branili, če jih že njihove, oblasti ne morejo varovati, kar bi bila po mednarodnih postavah njihova dolžnost. Med tem je nekaj fantov na Dolenjskem kar brez dovoljenja zagrabilo za orožje, ki so ga imeli skritega ter so šli v gozd, da se na eni strani umaknejo italijanskim oblastem, ki so naše ljudi pošiljale v internacijo in na drugi strani pa da stopijo na prste komunističnim morilcem in tudi okupatorjem. Tega so se Lahi ustrašili in res dovolili, da so si ljudje sami snovali domače vaške straže. Oboroženi oddelki pa, ki so na svojo pest nastopali, so dobili ime "legija smrti."
Zdaj se je res začel oborožen odpor zoper komuniste, ki so od leta 1941 dalje vedno govorili o neki "beli gardi," ki je pa nikjer še ni bilo. Zdaj se je to ime prijelo vaških straž in "legije smrti." še iste jeseni, dne 26. oktobra 1942, so med nje odšli tudi moji štirje sinovi, izmed katerih je najstarejši i-mel 21 let in najmlajši pa 16 let. Polni navdušenja, da bodo branili naše domove, svoj narod in poštene ljudi nasilja ter umorov, so odšli na Polico, dve uri od nas, kjer je bila močna pcbtojanka vaške straže.
(Dalje prihodnjič) -o-
Različne navade
Pri na® si manemo reke v znak zadovoljstva, če smo kak poisel doibno opravili, ali sploh, če smo zadovoljni s kakim uspehom. Na Koreji pa ni tako.. Tam si mane j o roke v znak prošnje, kadar jo hočejo posebno podkrepiti.
■ -o-
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
DELO DOBIJO
MALI OGLASI
Kupujte Victory bonde!
Sobe išče
Poštena ženska bi rada dobila od 1 do 3 sob, z opremo ali brez, okoli 185. ceste ali v Euelidu do 1. maja. Kdor ima kaj primernega, ali bo imel do 1. maja, naj pusti naslov v uradu tega lista.
(66)
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY.
potrebuje žensk« n hišno znaženje poslopij v mesta Stalno delo — dobra plač* Poln ali delni ča« 6 večerov v tedna od 5:10 ev. do 1:40 «j.
Zglaatte m v Employment Office 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do 6 pop. vaak dan razen v nedelje
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Za popravila
Izkušene ženske imajo prednost za naš oddelek narejenih oblek.
Polna zaposlitev Plača Zglasite se v
Wm. Taylor Sons & Co.
(65)
ženske
za sortiranje cunj Visoka plača Stalno delo Udobni delavski pogoji Vprašajte pri
Rothenberg Bros.
2662 E. 32. St. MA 3483
(65)
MALI OGLASI
Par išče stanovanje
Zakonski par z 2 leti starim otrokom želi dobiti 3 ali 4 sobe v kaki slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 6456.	(65)
Peč poceni
Po zmerni ceni se proda White Star kuhinjska peč, ki je še v prav dobrem stanju. Vprašajte na 1064 E. 66. St. po 4 uri popoldne.	(66)
Dom naprodaj
Naprodaj je prijeten poletni dom na deželi, 6 sob hiša, 130 akrov zemlje, 4 milje vzhodno od Parkman, blizu ceste 422. Na posestvu je 900 smrekic, 85 akrov rodovitne zemlje s kanalizacijo, na razpolago elektrika, nizki davki, se proda z opremo ali brez. Cena je zmerna $8,800. Lastnik stanuje na 2689 E. 126. St. CEdar 5340.	(67)
Soba se odda
Odda se soba slovenskemu dekletu; si lahko sama kuha. Vprašajte na 705 E. 162. St.
Na Nottingham Rd.
Naprodaj je krasna hiša 9 sob, za eno družino, vse preproge, ima avtomatično gretje na plin; to je krasen dom z le-pu urejeno trato in vrtom. Lot je 70x200. Cena je samo $11,-400. Pokličite po 6. uri zvečer KE 6275.
Vera Sulak
zemljiška prodajalka
(68)
Harmonika naprodaj
Naprodaj je harmonika, 120 basov kromatična, tipke klavir-skeg.a tipa. Cena je $450. Zglasite se pri
Smerda's Music House '
5800 Broadway Cleveland, O.
Prvotna poročila so poročala, da je ruski maršal Ivan Bagramian, levi na sliki, s svojimi četami na pohodu proti turški meji. G ornja' radio slika pa nam ga kaže, ko Se jc v Moskvi istočasno registriral za zasedanje v elikega sovijeta.
PRIJATEL'S RADIO SERVICE
1142 E. 66. St.
90 dni garancija na vseh delih
in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2680 Stanovanje: EX 3985
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH. licensed agent
IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
3 do 5 sob iščejo
želi se dobiti 3, 4 ali 5 sob, ker se moramo seliti. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče GL 7623.	(65)
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)
želijo stanovanje
Družina 4 odraslih išče stanovanje 5 sob in garažo med St. Clair Ave. in Superior, od 55. ceste do 79. Kdor ima kaj primernega ali bo imel do 15. maja, je prošen, da pokliče EN 5309. Obljubijo, da bodo zelo dobro skrbeli za hišo.
(Mar. 26, 29, Apr. 2, 5, 9, 12.)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
5jber je bil poln ne- ( it l6ŽalJ težkega, more- ]
^nuiT nad nami' dasi 1
W\da bi bili svo->e * tiste prve 1
Atrije dm P° raz" 1 ioijj ' Pa smo videli, I , tl)d povsod razne na- i Ve. ^Potrebne, in se s smo mogli radostiti. Hov •Vldeli sovraštvo c «jo; p ® kako se pri-Jp, ko 1 naših oblastih I Nlj n,10 opozarjali in 1' <Srf?ha uš«sa, češ: r Kj0?agani> saj nam r ¥%'	"POslali a
Itit fantov, vr- £ bo\?at P™ti Bel- ž
*
^ stn0 ?°®aali Nemca %0 Vldeli in videli, S
^tiislii• be^unci z s %iti ' . ugače. Mis-"ismo ničesar n
«m0 v	s
S So h'akali- Polni z
\*]J0111 tistii dnevi, i: Na mojo * 'Kil nasProtniki d
S\jje bil° t0
lV(ituia1,'le' !'više v
P res Canil> najsi je r |k Se večjo vel-
Kj^o črto, Zil- g
tNl vPOd Cerkv:iJ°>
E* CL2ahaja1'žo k
JSeirT	ne več. n
P m lillel dovolj na- j ev na obeh it t\ *ac^ke črte, ki
iSkih ali 0 važ- 1
IfNaij ' pogostioma p
Pfavit, da-so $ aH „ Ustaviili nem-So^niki in jih f
li 'kje videli, V%o° p0stavi> kake v tied*!0 me varili: j lVlte Zil jo!' t
S JVarila: ^fi™ z
< w"	£
IVVe ^dil: da	i
% n omai'kacijsko	r
> k. a cast zapišem	&
VI 6m biti pravi-	s
.Vt]eniiu hudemu,	i
2 bi Pretrpeti po	i
Sc*de bil branil>1
J ofc0 > ali kako	i
;Va detlih mož in	j
S % V2eli * seboj	i Detih Z■ avtornobiloim
h v ""outah ali še	l iS /ftih minutah
% sS;dlm, da so me	]
H* imeli d°- :
C s°ciai ZUipan ' t ^^mokratski <
N i4Yeka-idru"
1% ki so bili v
P?e 80 mi pos- ' LS, listini, da'
&«m£Ca?ar in '
H.^er snio drug ga
d0bili folk-
lS'2 ru šinili bo-itli Prazniki. V
K C 110vi'ea, da so
iSfei vnoti. k0 sem
i K. cerkev. A | 1 delal nikake
Tremi kralji % \ J krmežljava,
'' ve>e Je na lahko L, U je pošteno
VSn^de v župni
H K, mi Pravi,"
fi«h>od\ sem se IVNdai ad'porc,čnik f	da so pre-
hiffine ln Pričeli ob h , J'e (m Pp°dirati." — pt%k JJovedal?" — t ^ ■ • To me b S vi ljllo - "AH p.,nj) ze pred-Pa "i besedili ■ h' I	T
Je pač pod-
4	--------------------------------------------------- ------------------AMERIŠKA DOMOVINA," AP.RIL 2, 194.6
boben bije venomer. Tu bega trop otrok, usujejo se sem, zatečejo se*tja, kakor frfot, pre-! gnanih tic. Tam se je spopadla ! neka besna žena s šajmulom. Krčevito mu vleče pušiko iz rok,' in ker ga ne more užugati, se ' sklanja, sega po kamnu, toda '
ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
EVERSHARP PEN1 PENCIL SET
"JAMČEN ZA VEDNO
Vaše ime se viisne
JERRY BOHINC
VAM TAKOJ DOPELJE
ŽENSKI SEJI- 14^-1'
poleg davka	.
MOŠKI SETI « 1475 v
poleg davka	>
FRANK ČERN^ JEWELRY CO
6412 ST. CLAIR AVE-
HEnderson 0465	a
električne in plinske peči, pralne stroje, električne čistilce raznih izdelkov, radije, nove kabinete za za-mrznovanje živil, ledenice za led, nov record player, toasterje in druge električne potrebščine.
V ZALOGI IMA AVTOMATIČNE GRELCE ZA VODO NA PLIN ALI NA OLJE.
Na lahka mesečna odplačila, če želite.
NORTHEAST SALES & SERVICE
819 East 185th St.	KE5700
Obleka za stari kraj
naše velike zaloge razne obleke smo izbrali pcse'jna pripravno za pošiljanjem svojcem v staro.domovino. ki obleko tako zelo potrebujejo. Tej obleki smo posebno znižali cene.
Vsakega predmeta ne moremo omenjati tukaj, zato pridite v našo prodajalno na 6127 St. Clair Ave. ter si jo oglejte. Dobili boste vse mere v vsaki stvari in zares poceni. Obleka za dečke, mere 14 do 18 samo $5.98 z 2 paroma hlač. Deške suknje mere 2 do 5 po $2.98 in mere H do 17 po $189.
Moške hlače od $1,39 in več, srajce po 89c in več, jopiči po 97c in več ter mnofco drugih stvari. Razprodaja bo samo do sobote.
ST CLAI^ME
NAZNANILO IN ZAHVAll
S' tužnim srcem naznanjamo vsem jf J prijateljem in znancem prežalostno vest, ^ri mila smrt posegla v našo družino in nam 0 šega dragega soproga in očeta
Frank Sibenik
ki je po kratki bolezni za vedno zatisnil s% use preselil v večnost dne 10. februarja 1^ 59 let. Doma je bil iz Postojne.
. ceJ
Po opravljenih pogrebnih obredih v rije Vnebovzete je bil položen k večnemu f[ 13. februarja 1946 na Kalvarijo pokop«1'3 ' |
lo ^
Tem potom izrekamo izkreno zahva1 ^ lešniku za opravljene cerkvene pogrebne 6 j
Naša iskrena zahvala vsem, ki so pokoj sili krsto s krasnimi venci v zadnji P0^11^1'.* 'hvala tudi vsem, ki so darovali za svete ^ f, se bodo brale .za mir in blag pokoj njegvini',i Ravno tlako tudi vsem, ki so darovali £ot°$ srčna hvala vsem, ki ste ga prišli krapJt !ljj« šikem odru, kakor tudi vsem, ki so se udelf ^ ba ter ga spremili k zadnjemu počitku, sSj pa nosilcem, kršite. Lepa hvala vsem, ki so ^ f > avtomobile pri pogrebu brezplačno	v'
tudi vsem, ki ste nam bili v pomoč in tola? žalostnih dneh.
bn6H11'A
Lepa hvala Jos. Žele in Sinovi poSre. p# vodu za vsestransko poslugo in lepo u rej61,1 ft
v v0lj"
Ti, predragi soprog, oče in stari oce, ^ mogočnega je bila, da si nas moral zap«'stl . žem Tvojem grobu Ti že želimo in kliče""10' $ •mirno v hladnem grobu in plačilo veg0^ 'Spomin na Te bomo ohranili v naših srci*1 nja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARIJA SIBENIK, roj. Zorman, soP1 ..
FRANK in STANLEY, sinova; DIANA CERNIGOJ in LILLIAN PAR^J.
DVA ZETA, SINAHA in ŠTIRJE ^ ^
V stari domovini zapušča mater, če J^f enega brata, eno sestro in več drugih soro°'n
Cleveland, O., 2. aprila 1946.	jA
CLEVELAND ORCHESTRA
EEICK LEINSDORF, dirigent
SEVERANCE DVORANA
Četrtek 4. aprila 8:30 Sobota G. aprila 8:30
MI8CHA ELM AN, violina CE 7300
KADAR STE BOLNI, NE ČAKAJTE!
Obiščiitie dobrega zdravnika: jaz specializiram v zdravljenju oslabelih žil mehurja ter urinainem kanalu. Ti povzročajo mnogo neprilik v telesu. V moji 15 letni skušnji v bolnišnici sem olajšal to stanje uspešno.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG., 850 EUCLID AVE.
Telefon MAin 6016
(Govorim slovanski jezik) Uradne ure: 10 do 4 pop. razen v sredo in po dogovoru.
•;.■,.;'■, •■	■ -...- >• ... 'A	1 /
K. S. K. JEDNOTA
*****
POSOJUJE DENAR (lanom in nečlanom na zemljišča in posestva po k% obresti
brez kake provizije
ali bonusa *****
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplaiuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA
Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj Je mogoče dobiti materija! za prenovljenje in popravljanje hiš.
STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaie aadovoUstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost.
KOVAČ BROS.
GENERAL CONTRACTORS
956 E. 185. ST.	IV 5888
TAKOJ LAHKO DOPELJEMO
Električne čistilce (vacuum cleaners), FILTEX, EUREKA In ROYAL = izdelka vajn lahko takoj dopoljemo. Pridite k nam in si ga izberite!
Imamo tudi veliko drugih električnih hišnih potrebščin.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
Š	6104 ST. CLAIR AVE.	=
I	JOHN SUŠNffi, lastnik
........................................................................................................
brez?**1' ko
Ko je vendar poznal sleherni grm na Pogorju! Pa je res to Viševik, glej, Branil je pOstalo' hipoma vise jasno. Silcjvito jo1 stara šuma, treba bo trebiti, požigati; U>d!a naj mar vse njega čaka? Kakopa, naj se mar dede j ubija, čemu pa so sinovi tu? Sam prvenec Seimclrag je že star, Mladem se je zaril v Zlodje korito, Bodin je moral v obrano, on ne bo oral Viš-evi-ka. Nu, saj ga tudi Negoda ne bo, in niti Jarem. Kakor se vi-(!'i, se bo moral Bran lotiti že sam; nu, Semdragov Strem bo pač pritegnil, tudi Mladertov Našemisl bo kavelj. — Tako modro preudarja Bran pa zre % odprtimi čemi v neskončno davnost. Čudovito jasno jo vidi in sila prijetno občutje ga prevzame. Kljub gosti temini vidi vse raizločmo okrog sebe, le v nekak mrak se mu zdi zastrto. In kljub neprodimi gošči in silnemu deblovjn gazi in prot-dira kar z lahkoto dalje. Stoj! Ogromna zver se je postavila preden j. Medvedka, pomisli Bran in plane za bližnje deblo. Razločno jo vidi, kako se je postavila na zadnje noge pa sc mu počasi približuje. Bran začuti pot na čelu, ko pomišlja, s čim naj se brani. Sekire nima, a kosmatinec bo zdaj zdaj šavsnil s šaipo. Le kako da nič ne renči? Saj to je ravno o-pa«no! Končno začuti nekaj v roki; plane in oplazi s puškinim kopitom. Vto 1 o zabobni po gozdu. Bran .se-' niti ne zave, da je oplazil po deblu, ampak re bliskovito odžene dalje in gazi in bazi, cJa ne čuti niti nog. Na vso moč se mu mudi, k drobnici mora, na jasi jo je bil .pustil in .se zakol obušitral v Vi-šev.ik. O, dobri Veles! Volčje 1 odo popadli čredo! Dobro se tega zaveda Bran ,pa bega kakor gnana žival. Toda pri vsem ovojem begu le ne more ubrati pravega izagona, temveč gazi
kar v nekakem vrtincu, od časa do časa potstoji, posluša in je kar bolan od same brige za 'svejo ©stavljeno čredo.
O prvem svitu se je šele privlekel iz hoiste, spehan, izmučen. Gledal je, kakor bi se prebudil iz sanj. Ogledoval je sam sebe in ni mogel verjeti: ves čas je' bil prepričan, da je bos in da ima na sebi ovčji kožuh; zdaj pa vidi škornje in praž-n.jo obleko, in v eni roki tišči culo, a v drugi puško. Čudo božje ! Zdaj mu je živo stopila v spomin vsa strašna resničnost. Ozrl se je okrog, sip ozn al Kobilje laze, tam zadaj pa uzrl obronke Tisovnika, kamor gre iskat si novega življenja.
Komaj je dobro sinil dan, je že vstala vihra. Po bobnih in trcjimbah je bilo razglašeno obsedno stanje nad vsem Pogorjem. Iiz; Doljane je v velikem diru prisopihal tiro p konjiče, za njo težki avtomobili. Najprej so odipra.vili mrtvega sim-bo, kak-Or da mu gori ni varno. Z velikimi častmi so ga položili na avto. Kmalu potem je završalo. Pa niso padli kar po hišah, me, niti zdaleč ne, temveč lepo mirno so hodili gor in dol po vasi, prav kot bi se nič ne zgodilo. Ljudje so se oddahnili, da, čemu bi se znašali nad njimi, ko gotovo dobro vedo, da so ga oni trije. In naj mar ves Tisovnik prekucnejo, ko so gotovo že onkraj Dednega praga! Nu, Bog z njimi! Lig.u-ri se niso menili prav nič, temveč «o &li in >se lotili vina. Vse svoje zaloge so sipravili na daii pa pili na žive in mrtve, kakor da hočejo utopiti svojo veliko žalost. In je pričela polago-: ma delovati močna pijača. V
Strašna pesti je padla. Hiše se stresajo pod udarci kopit, vrata se lomijo, okna d robe. Nekateri zbeže ipred grozo ven na polje, večina pa trdovratno vztraja doma, pripravljena na hrambo. Liguri popadejo najprej ženske. Gladni se zaletavajo vanje pa trgajo oblačila z njih; ne le vrhnje, vse do živega jim trgajo pa gole suvajo iz, hiš. Pripravili so nemile udarce: umor simbe naj do go-
lega osramoti itn poniža uporno ljudstvo. Vendar jim ni šlo čisto gladko izipoid rok. Mnogo že-J na in deklet so spravili na ta način v sramoto, res, iz večine hiš pa niso sipravili nobene ven. Na Zoranjiu je spehal šajmul Oglarjevo skoro na sredo vasi, a gola kakor je bila, mu je iztrgala iz rok puško pa ga s ko-| pitom oplazila, da se je zako-talil po tleh. Nagote ima svojo posebno moč: ne pozna nobenih obzirov več; ona samo ubija. Zato je ša.jmulom v tem načrtu v mnogočem bridko iz-podletelo. Strajinar je moral gledati, kako so mu sramotili hčere in ženo, pa se je na .smrt bolan priplazil do sekire — in hip nato se je zrušil eden z raiz-klano glavo. Ni pa utegnil dvigniti seala še na drugim, ko so ga že podrli noži.
Z Jasinja se je iztrgal neki moški pa na vso moč bežal nizdol po hribu, šele doli v ogradah se j,e. utavil. Ošlaj je bil, zasopljen, vročičen, kakor bi ušel izpod sekire. Plazi se skozi mlado rastje, teče, teče, v podnožje Svetovita. Nima še obstanka. Tam po potih se podi konjiča, res ni varno. Vzpne se v hrib in šele visoko gori se stisne 'h grmu pa zadre blazne oči tja na Jasinje. Prav do sem sliši vrišč pa vidi ljudi begati za vrtovi, čez plotove, po njivah, vsepovsod beg in vik in strahota sama. Prek Pustih le h jih nekaj plane, glej, že dirja za njimi trop konjikov. In tam gori kraj vasi, kaj je tam? O, celi roji ljudi priklenjeni na verigi! Ošlaj dobro ve, kaj je tam gori, on sam se je bil strgal z verige. V grozi krikne begun in pade z obrazom na zemljo.
Na križpotu pod Jasijem se je ustavil avto. Tiho je prišel, slcoro neopazen. In je stal ne-j kaj časa tam, ni se mogel prav j odličiti. Slednjič krene na Ja-, sinje. Previcjpo y<)zj v viharni j grič in se ustavi preden pride | do srede vasi, ker ni bilo mogo-| če dalje. In droben, suhoten. : človek stopi ven, ozre se okrog j in se zgorzi. Tu pred neko hišo Vidi golo ženo, ki jo bijejo šamuli. Pred drugimi vrati vidi šajmul a, ki vleče za lase dekleta ven. Pri tretji hiši vrišč, pri četrti vik otrok in žensk, vsepovsod tuljenje. Na sredi vasi pa stoji dolga vrsta moških. Saj, ne stoje, stopicajo, silovito bijejo z nogami: a .vrsta se nagiba zdaj na to, zdaj na drugo stran. Tujec se pomakne bliže in vidi, da so vsi priklenjeni na verigi, na eni sami verigi! Pomešani so, mladeniči, možje in straci, po dva in dva za roko. Ob v-rsli galopirajo konjiki, v roki vihte žilavko, nemilostno udrihajo. Pa to tuljenje, to strašno, živalsko rjovenje.! Saj ti ljudje so čisto blazni! In kako izgledajo. Razoglavi, raztrgani, a vsi strahovito zdelani, in še in še padajo udarci. A čim bolj pada, tem bolj besne lujd-je. Nihče ne pade na kolena, nihče ne prosi, temveč kljubuje uporen, brca, pljuje iz sebe strašen gnev. Tujec glada čisto zlomjen. En sam razlit žolč, en sam krik, ena sama strašna kletev!
Neznanec vidi na ustih krvave pene, gleda izlbuljene oči, gledla nabrekle senci, vidi bruhati gnev, vidi srd sužnjev — in prevzame ga velika žalost. Vidi škorenj, kako silovito suva konja v vamp; in čim bolj žvižga po glavi bič, tem srditeje bije škorenj v konja In neznani vidi šajmula udrihati s kopitom; a tem silneje bijejo o-benj noge. In ženo vidi, ki se i srdita zaganja v verigo, in dru- I go tam, iki se je odgnala s seki- I ro iz zadimljene hiše.	I
"Kristjani!" je zdajci kri- I krnil neznani. Kakor bi kanil I solzo v bas ognja. Nihče se ni 1 zimenil zanj. Zdajci pa »teče 1 na drugo stran, nekoga je u- 1 zrl. Tu stoji čelnik, ki deli voj- j
ščakom ukaze In ta neznatni tuji človek se postavi predenj, strupeno zaseka vanj oči pa bruhne psovko. Kar utonila je v vesoljnem rjovenju kmetov, toda čelnik je le ni mogel utajiti; in ko je videl tudi pogled, ki se je zadri vanj, se je zdrznil. V hipu se je pa spet zravnal in zaničljivo zamahnil proti neznatnemu. Vstaja suže-njev, zemlja gori pod nogami, — pa naj se meni kdo za ihto bolnih učenikov! Z mečem odžene čelnik drzneža. Ta zbeži protii svojemu avtu. Predenj se vrže mlada žena z dojenčkom v naročju. Razpuščene kite las ji padajo na razpete grudi, široko odprte oči zevajo v člove-
ka. — "Fej!" zarjove blazna žena. Tujec oddkoči, plane v voz.
Sunkoma beži ctovihjt, beži, kakor gnan od groze. Doli pred šolo postoji. Gori na oknu slonita učiteljici — in popotni gre in ju spravi dol. Brez ugovora mu sledita, kaikor rešitelju, ki ju vede v varne kraje. Ne, z njim morata, da se prepričata, da vidita od blizu, kaj so naredili kristjani iz kristjanov! Avto je zdrčal na Višinje
Krik, tulenje, kakor na Ja-sinju. Izstopili so, od daleč gledali v sodni dan. Strahotno bije boben, gneče, tam na sredi rjove, sunkoma se ra®te-guje, trga, se z verige. Toda
— — ' im
šajmul jo vleče zalaJj priliki bi se je raci " , ! je gledalci stoje (
1 ski drbita od strahu, ^ j me velike, široko ^ 1 ne morejo se nag' ' resnice.
1	(Dalje P"«