k m Kako je v Franciji Francozom iz Alžirije To ni bila melodija, pa tudi klasični vojaški marš ne: bobni so grmeli grozljivo kakor če bi nekdo umiral, na Champj Ely-sées pa se j« utrgal prodoren vzklik: «Vive les paraš!» Proti tribuni predsednika republike so korakale padalske enote, ki so se žalostno proslavile v Alžiriji. Človek, ki je tako očitno manifestiral svoje navdušenje, je bil iz Alžira; repatriiranec. Ko so bili legionarji mimo in ko je tudi njih počastil z gromskim «živeli», je rekel glasno, da so ga slišali vsi naokoli: «Ce jih bi le videli na forumu v Alžiru . . .» Morda je bila to nostalgija enega izmed 730.000 «pieds noirs» — črnih stopal — kakor nazivajo francoske naseljence v Alžiriji. Cez Sredozemsko morje so začeli množično prihajati pred enim letom. Ko so prišli v metropolo, so mnogi spraševali, kje je Sei-na. Veliko izmed njih jih še nikoli ni bilo v Franciji. Rojeni so bili v Alžiru od staršev, ki jih je tja privabila možnost dobrega zaslužka, ali pa so sinovi Francozov, ki so bili rojeni v tu-ji deželi. «Pieds noirs» so se znašli tudi tu in nočejo živeti v deželi, ki je prenehala biti njihova domovina, ko je postala svobodna. In tako je nastal problem, ki ni samo njihov, marveč tudi problem oblasti, ki jih, kot je mogoče videti iz statističnih podatkov, skrbno sprejme in vzorno skrbi zanje. «Črna stopala» bi lahko ostala v stari domovini. To jim je omogočal sporazum, sklenjen v Evignu, pa tudi izjave alžirske vlade. Pa vendar so prišla v Franpijo, morda zaradi negotove eksistence, ki bi jih morda čakala v Asiriji, morda tudi zaradi odnosa do Alžircev, ali pa zato, ker so se pustili strahovati od OAS. E E VEDNO KOMADI So ravnali prav? Kot je eden Izmed njih dejal, so še vedno nomadi: «Ustaliti se je verjetno bolj vBžno od hrane in stanovanja. Črna stopala so v Franciji nomadi, ki bi se radi nekje ustalili, kjerkoli, da bi se umirili.» Doslej sta se dve tretjini re-patriirancev iz Alžirije namestili na treh sektorjih: 35 odst. v dolini Rhone in pod Alpami, 15 odst. v Parizu in okolici, 10 odst. pa med pireneji in Girondo. Ostali so se «razpršili». Vlada ima posebno ministrstvo za repatriirance. Na čelu mu je V rrncois Missoffe, za katerega pravijo, da je najbolj zaposlen minister v francoski vladi, pa tudi najbolj uspešen. V kratkem mu je uspelo, da je tako ali drugače nastanil in našel takšno ali drugačno zaposlitev za veliko množico ljudi z njihovimi družinami (v katerih je na primer več kot 330(1 ljudi starih čez HO let). Takoj v začetku je Missoffe proglasil politiko «prednosti v zaposlitvi» za ta alžirski eksodus. Rezultati njegove politike niso ravno majhni. Ugodna okoliščina je ta, da je Francija sredi gospodarske ekspanzije, tako da se je lahko večina «črnih stopal» vključila v delovne sile lačno ekonomiko. Od 360.000 družinskih poglavarjev, ki so se preselili iz Alžirije, jih je četrtina (24 odst.) delavcev, ena petina (20 odst.) pa jih je uradnikov. Vsak deseti je u-pokojenec. Minister Missoffe je potožil, da je najtežje s trgovci jn obrtniki. Težnja njegovega ministrstva je, da te kategorije vključi v gospodarstvo tako, da bodo prizadeti postali plačani kvalificirani delavci. NI LAHKO ZAČETI ZNOVA Med repatrliranimi družinskimi poglavarji je 16 odst. takih, ki sodijo v ti dve kategoriji. Ni jim lahko začeti vse znova. Nasedli so oasovski propagandi, da je vse samo začasno, pa so prinesli v Francijo s seboj samo obleko in družinske albume, ne pa tudi sredstev za proizvodnjo. Država daje takim in pa kmetom posojila. Samo kmetom so odobrili 70 milijonov dolgoročnih posojil, ostalim kategorijam pa 59 milijonov. Med 730.000 begunci, ki so prišli iz Alžirije, je 300.000 Alžircev, ki so zaprosil) za francosko državljanstvo. Med njimi so tudi tako imenovani «harkisi», ki so sestavljali pomožne čete francoske vojske v Alžiriji, Pred kratkim je prispela v Francijo še ena skupina «harkisov», ki jih je alžirska vlada izpustila iz zaporov. Delo jim poiščejo v glavnem na deželi in v gozdnem gospodarstvu. Veliko teže je s svobodnimi poklici. Neki advokat je dejal: «Kako naj bi v enem letu našel kliente? Za to je potrebno deset let. Podobno je tudi z notarji in z trgovskimi zastopniki. Jaz in moj kolega živiva tako rekoč v prazno, brez stikov in brez dela, kakor da bi bila začetnika, s to razliko seveda, da nama manjka življenjskega poguma, ki je lasten začetnikom.» DELO JE IZHOD iz 2IVCNE KRIZE Se večje težave so s funkcionarji, ki jih je 12 odst. To odkriva tudi kratka vest v lokalnem časopisju; repatriirani policaji, ki so sedaj v Marseillu, so vrnili generalu de Gaullu vsa civilna in vojaška odlikovanja. S tem so hoteli protestirati, ker jih v metropoli niso vključili v službo njihove kategorije, marveč so jih zaposlili v drugih strokah. .Zahtevajo, naj jih za-posle kot uslužbence varnostne .službe pri l atomskih centrih. • Folitika «prioritetne zaposlitve» ,ie omogočila, da so od 380.000 družinskih poglavarjev doslej zaposlili 350.00, kar je vsekakor velik uspeh. Za ostalih 100.000 je vprašanje še odprfo .Prav tako je še vedno problem za tiste družinske člane begunskih družin, ki so sposobni za delo. Veliko je žena, ki v Alžiriji niso bile zaposlene, sedaj pa bi se rade zaposlile. Crsopisl so priobčili reportažo v rožnati barvi. Repatriiranec Sa-dosky, «ki- je pred enim letom prispel v Francijo z dvema kovčkoma», je dobil za sebe, ženo in otroka novo stanovanje ter tisoč frankov v dar. NI JIM DO STATISTIK MARVEČ HOČEJO ŽIVETI Takih sadoskijev, ki bi želeli stanovanje, je nekaj manj kot 300.000. Vsako leto pa zgrade v Franciji vsega skupaj — 300.000 stanovanj. V dvanajstih letih je Francija zgradila povprečno 54 stanovanj na tisoč prebivalcev, medtem ko je Evropa na isto število prebivalcev zgradila 67 stanovanj, države EGS Pa 72. Po tem ritmu zaostajajo za Francijo (v zahodni Evropi) samo Italija, Španija in Portugalska. Letos je vlada v proračunu določila milijardo 500.000 frankov za gradnjo stanovanj repatriiran-cem, ki so prišli iz Alžirije. V službenem listu je izšel tudi dekret o subvencijah fiotelirjem, ki pri njih stanujejo repatriiran-ci. Uradna Francija torej vlaga velike napore za to, da bi zmanjšala težave ljudem, ki še niso povsem našli svoje domovine. S pul V četrtek zvečer je bil na puljskem festivalu na sporedu film Zike Mitroviča «Nevesinjske puške». Tudi v tem filmu igra Tržačanom dobro znani igralec Miha Baloh (na sliki v sredi, z listino v rokah ŠE DVA VEČERA NA FOLKLORNEM FESTIVALU Včeraj nastop «Lada» in «Kola» v četrtek pa gostov iz Romunije Makedonski ansambel «Taneč» iz Skopja, ki je bil vsako leto gost festivala, letos ni mogel priti Danes zvečer zaključni nastop v Kopra Skoda je, da ljudem ni mogoče z objavami na lepakih alt pa na oglasni strani časopisov dopovedati, kaj lahko pričakujejo od tega ali onega nastopa. Včasih je pa tudi tako, da niti organizator ne ve, kaj bo .'obil s podpisano pogodbo o gostovanju določenega ansambla. Tako je bilo ial tudi v sinočnjem primeru. Ves razpoložljivi, dasi še tiedno preskromen propagandni aparat Turistične zveze Koper, oziroma njenega oddelka za prireditve je najavljal drtavni ansambel plesov in pesmi Romunije «Rapsodijo» iz Bukarešte, prišel pa je ansambel «Pereniča» prav tako iz Bukarešte in še tik pred pričet, kom so bili ti hudi stiski prav HiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiitiiiiHiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiitiitiiimitiinifiitiiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiitiiMiTiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiriimiiiiiimitiimMMiiiiimx-'tiiiiiiiiiiimiitmoiiMiitiiiiiiHMimmiiiHiiiiiitMii V BORBI PROTI RASNI DISKRIMINACIJI V ZDA Ne gre več za enostranske koncesije temveč za pravice, zapisane v ustavi Robert Kennedy pričenja popuščati rasistom - Že en mesec je New York pravo bojišče, kjer črnci bijejo bitko brez orožja WASHINGTON, 2. — V ZDA s« nadaljujejo demonstracije črncev proti rasni diskriminaciji. V New Yorku se je nad tisoč črncev zabarikadiralo v batistični cerkvi v Brooklynu, da se ubranijo pred nasiljem policije, ki jih je surovo napadala, potem ko so demonstrirali proti rasni diskriminaciji v gradbeni industriji. Črnci so v velikem številu demonstrirali na gradbišču zdravstvenega centra v Brooklynu, kjer odklanjajo sprejemanje črnskih zidarjev. Pri tem so uporabili običajno pasivno rezistenco, s tem da so se posedli po tleh in ovirali delo. Policija, ki jih je skušala odstraniti, jih je začela napadati. Policaji so aretirali večje število črncev. Do sedaj so v Brooklynu aretirali skupno 625 črncev. Ko je brutalnost policije dosegla višek, je črnski pastor Willyam Jones pozval črnce, naj se umaknejo v cerkev. Demonstracije so dosegle v zadnjih dneh takšno ostrino, da se lahko reče, da gre za revolucionarno gibanje črncev proti rasni diskriminaciji. V New Yorku se borijo, da sindikati in delodajalci dokončno odpravijo diskriminacijo, ki izključuje črnske zidarje z dela. V1 Chicagu pa so včeraj številni beli rasisti skušali napasti hiši dveh črnskih družin v četrti, kjer prebivajo samo belci. Policija Je obe hiši obkolila, toda rasisti so metali kamenje v okna črncev. Obleganje belcev se nadaljuje že tri dni, toda sinoči je postalo še nevarnejše. Oblegane družine ne morejo zapustiti doma in se hranijo s tem, kar imajo pri sebi. Ugotavlja se, da policija ni storila vsega, kar bi morala, da razžene rasiste. Številne protirasistične demonstracije se nadaljujejo tudi v številnih drugih mestih ZDA. Črnci nočejo več čakati na enostranske koncesije, temveč se nameravajo boriti za priznanje njihovih pravic, ki so zapisane tudi v ustavi. Središče gibanja Je prav New York, kjer se je zdelo, da ni rasnih sporov. Toda že en mesec je New York postal pravo bojišče. Črnci bijejo odločno bitko brez o rožja. Dan za dnem legajo po ull cah, da preprečijo tovornjakom do hod do gradbišč; s tem ovirajo de Io. V zadnjih dneh so se demonstrantom pridružili tudi otroci in dečki. Demonstranti poudarjajo: «Borimo se predvsem za naše o-troke». Tudi v Chicagu je bila danes de- Tovorajak se je od strani zaletel v avtobus, na katerem so se delavci peljali na delo. Pri nesreči, ki se Je dogodila na Flamskem (Belgija), je devet delavcev izgubilo življenje, štirinajst pa je ranjenih. Slika kaže avtobus po nesreči monstracija Črncev proti rasni diskriminaciji. Policija je aretirala 25 črncev. V Charlestonu so črnci sklenili začasno prekiniti bojkot podjetij belcev ter vse demonstracije, ker je skupina 87 belih poslovnih ljudi sklenila ponuditi zaposlitev črncem na podlagi enakopravnosti z belci ter odpraviti sleherno diskriminacijo v trgovini. Medtem pa začenja pravosodni ministar Kennedy popuščati pred rasisti. Izjavil je, da ni bil pripravljen vnesti nekatere spremembe v prvotni načrt zakona o državljanskih pravicah. Pred pravosodno komisijo senata je izjavil, da se ne bi uprl spremembam v smislu, da se izločijo kozmetične trgovine, bazeni in brivnice iz seznama javnih krajev, kjer je treba odpraviti diskriminacijo. Robert Kennedy je dalje izjavil, da je pripravljen sprejeti spremembo, da se zniža število primerov, v katerih bj vlada lahko preganjala kršitelje tega zakona. Brezupno stanje dr. Warda LONDON, 2. — Dr. Ward sicer še živi, toda njegovo stanje je — lahko se reče — obupno. Od srede zjutraj je v nezavesti in sploh naravno ne diha. Za dihanje ima poseben aparat. Pravijo, da mu je že tudi srce skoraj nehalo biti, a so ga zopet pognali z injekcijo in masažo. Danes se je izvedelo, da namerava laburistični poslanec Ben Parkin zahtevati od notranjega ministra, naj objavi pismo, ki ga je prejel od dr. Warda o pre- iskavi, ki jo vodi policija o njegovi dejavnosti. Tudi Christine Keeler se ne počuti dobro, Julie Gulliver, menda zadnja prijateljica zdravnika, je izjavila, da marsikdo v tem trenutku moli za smrt dr. Warda, zato da ne bi bil vpleten v afero. Toda če Ward umre, bo ena poskrbela, da bodo ta imena sporočena javnosti, je dejala Gulliver. Tudi portret Sofie Loren, ki je bil med drugimi na razstavi londonskega zdravnika Warda, je bil prodan. Nekdo ga je kupil za 150 gvinej (okrog 215.000 lir), * * * RIM, 2. — Gledališko nagrado «Ugo Betti» (milijon lir) bodo podelili v Camerinu 25. avgusta med javno slovesnostjo. Razsodišče — Mario Apollonio, Orazio Costa, Diego Fabbri, Evi Maltagliati, Achille Fiocco, Arnaldo Fratelli in Mario Pelosi — je ie pridno na delu pri pregledovanju številnih del. Olivera Markovič v filmu «Radopolje». Film bodo predvajali tudi na festivalu v Benetkah tako kot organizatorji tudi ljudje pr» ljubljanski televiziji, ki je del nastopa programirala za snemanje na magnetoskop. Prvi takti tehnično dovršenega orkestra so v hipu razmaknili ves pesimizem. Bilo j* očitno, da gre za izredno kvaliteten in vi-grap glasbeno-pleani ansambel z tiso potrebno rutino in dolgoletnimi izkušnjami. Predvsem bi rad poudaril prvo močno im. presijo; ženski sestav bu kare-štanske «Pereniče» so menda izbrali na konkurzih lepotic in seveda ni treba še posebej po. udarjati, da si je že s tem pridobila gostujoča skupina nedeljene simpatije pretežno moške, ga avditorija. Nič manj lepo o-blikovani in če hočete raščeni niso bili plesalci in priznati je treba, da je na začetku kazalo, kot da gre za revijo romunskih lepotcev. Pokratkem glasbenem uvodu, ki velja za ansambel kot zvočni emblem, je orkester s prepričljivo tehniko izvajal zna. meniti Enescov li orast acato. Vse glasbene točke so bile tehnično tn muzikalno izvajane nadpovprečno, kar velja še posebej za soliste. V prvem delu nas je očaral solist na cimbale Viktor Manu, pa klarinetist Leon Paun, solist na tipične romunske di-pie (meh) Jon Lacanu. Višek glasbenega dela večera pa je bil nastop mladega solista na inštrument «na i» Stancu Sim-ca. Diple, to so nekako povečane lesene orglice, « katerih je Simca izvabljal čudovite zvo. ke, imitiral vrsto ptičev, jokal in vriskal in povsem jasno je, da si je občinstvo kljub televi. zijskemu prenosu izsililo nekaj dodatkov. Za plesni ansambel velja najprej poudariti prekrasno kostu. macijo, narejeno sicer preveč efektno in barvito. Glede romunskih ljudskih plesov pa tole; vse je seveda zelo stilizirano, včasih tudi na račun efekt-< nosti. Moški in ženski člani ansambla «Pereniča» pa so svoj nastop izvedli tehnično izvrstno, predvsem v plesu «Kalusa. ri», ki evocira zgodovinski motiv ugrabitve Sabink. Razgibam so bili banatski plesi, izredno svojski pa tudi ples» iz okolic« Bukarešte. Občinstvo, ki je kot smo že dejali, bolj skromno zasedlo avditorij koprskega trga, je bilo za svoj rizik bogato nagrajeno. Med publiko smo opazili tudi Hane ansambla «Lado», ki bo nastopil n a festivalu ju. tri v Portorožu, in člane ansambla «Kolo», ki ga bodo občudovali na piranski Funti. O. ba ansambla sta prispela včeraj popoldne na festivalska pri. zorišča. Iz dneva v dan pa ra-ste zanimanje za sobotno zaključno revijo «Jugoslavija pie. še in poje», ki jo bo letos prenašalo ali snemalo na magneto. skop 17 evropskih držav. Kot smo zvedeli, ja več kot polovica vstopnic že prodanih. Tako j« četrti festivalski dan potekel pod čudovitim jasnim večernim nebom in organizator, ji upajo, da bo vreme zdržalo tile do čudovitega zaključka le. Stivala. Za sedaj še ni zatrdno znano, ie bo skopski ansambel nastopil zaradi tragičnega do-godka. Vse pa kaže, da ga letos na festival ne bo. Zato je nnnuunimim.i.u.milili.■■••••>....im.umni...............................MNMMtiniiMMnMtinimniiinniinimniinminiinin Danes zvečer v Pulju zaključek desetega filmskega festivala PULJ, 2. — Deseti filtrski festival v Pulju gre proti koncu. Danes, predzadnji dan festivala, so predvajali slovenski film «Samorastniki» režiserja Igorja Pretnarja (Triglav film), jutri na je na sporedu film Branka Bauerja «Iz oči v oči» (Jadran film). Sledila bo podelitev nagrad. Kaj so doslej povedali jugoslovanski filmski ustvarjalci svoji publiki? Kakšen je bil predmet njihovega opazovanja, kaj so nameravali doseči s svojimi deli? Kakšna je bila idej. no-estetska platforma njihovega gledanja na svet in kakšne o-blike filmskega izražanja so pri tem uporabili? Zvrst domačih filmov, ki jih je videl jugoslovanski gledalec v teh desetih letih, pa še prej, je bila najrazličnejša, vendar bi vse dosedanje filme lahko podelili v štiri skupine, med katerimi ima nedvomno najvažnejši položaj tista skupina filmov, ki obravnava tematiko , iz NOV. Sledijo filmi iz sodobnega življenja Jugoslavije, pa nato razne filmske adaptacije ie prizna. nih književnih del, zatem film. ske bajke in druga filmska dela, prirejena za otroke, kjer so Jugoslovani pokazali izredno spret, nost in nadarjenost kot nam dokazuje tudi zadnji XV. festival otroškega filma v Benetkah, od koder so odnesli domov polovi-co nagrad in «zlatega leva» za najboljši film v skupini filmov za doraščajočo mladino. Letošnji jubilejni /timski je. stivai se odvija v znaku vojne, ga filma. Od devetnajstih pri-javljenih filmov je skoraj polovica s tematiko iz let 1941-45, ali pa iz1 prvih hudih povojnih let in če tem dodamo še one iz retrospektivne sekcije, potem bo število vojnih filmov naraslo na 15. V štirih dp.eh letošnjega festivala smo videli 5 filmov z vojno tematiko. O «Desantu na Drvar» ne bi goporili vet, vseka-kor je bit‘to, predvsem po do. kumentaciji, katere so se poslu-žili filski ustvarjalci, zelo zanimiv film. Seveda ga prekaša «Kozara», ki jo je režiral Bula. jič in ki je lansko leto odnesla zlato puljsko areno, pred kratkim pa je v Moskvi dobila nagrado, s katero se je na tamkajšnjem festivalu plasirala na tretje mesto, kar je zavidanja vredno, če pomislimo, da si mo. skovski festival glede na ostale filmske festivale, ki jih je v svetu vedno več, prisvaja že tretje mesto glede njegove vse. stranosti in pomembnosti. Spregovorili bi radi kaj več o filmu Stoleta Jankoviča «Radopolje», za katerega so puljski kritiki mnenja, da bo verjetno odnesel tretjo puljsko nagrado. Stoleta Jankoviča so inspinrale usode različnih majhnih Strme-cev, oziroma vasi, kjer so Nem. ci pobili vse moške prebivalce in si morajo ženske, ki so osta, le na požganih domovih z otroki, katerim je treba zajamčiti Imr' 'ičnost, pomagati, kakor si pac morejo in znajt». Kljub vsem naporom je ni srečne ure za Radopolje, liski kamen ni lahko obklesati, še teže odstraniti pogorišča, saj je beda iz dneva v dan večja. Usoda spra. vi v prerani grob Še tri novo. došle moške, ki bi lahko pomagali graditi novo življenje. Rušijo se tako tudi nove vezi, mladenke se odločijo, da zapu-ste rodni kraj, ostale bodo samo stare matere z najmanjšimi. Za tako atmosfero žalosti pa obenem tragične upornosti prebivalstva izpod Velebita se je S. Jankovič posluiil črno-be-le fotografije pa cele vrste od. ličnih ženskih likov, ki so jih upodobile že priznane igralke jugoslovanskega filma, poleg njih pa tudi nekaj novih, izredno nadarjenih kot je na pr. Vesna Krajina, ki nam je s svojo vlogo pričarala lik liške lepoti, ce, sicer ostrega izraza, vendar globokega, prodornega pogleda, globoko čustvenega bitja. «Radopolje» bo šlo v Benetke, predstavljalo bo Jugoslavijo na letošnjem festivalu na Lidu. V filmu so tisti spodrsljaji še mia. de kinematografije, mimo kate-rih nismo mogli. Predvsem mo. ti počasnost menjanja filmskih kadrov, pomanjkanje akcije ali njeno slabo izkoriščanje, preveč vsiljivo glasbena oprema tn končno precejšnja zapoznelost v odnos u na čas in predvsem na prejšnje filme Veljka Bula-jiča s podobno tematiko. «Radopolju» je še tsti večer sledil «Maček pod čelado», film. ska komedija, ki je naletela pri puljski publiki na prisrčen sprejem i« ki bo nedvomno polni- la jugoslovanske kinematografe. Tu gre predvsem zahvala glav-nemu protagonistu, ki ga je od. lično zaigral Pavle Vujišič. Pr a. vijo, da tudi njega čaka nagrada, morda celo «zlata arena» za najboljšo moško vlogo v 1963. Drugi junak puljske arene je bil sinoči Nikola Milič, ki je za. igral «Človeka s fotografije». Ta film je zrežiral Vladimir Po. gačič, ki ga že dolgo ni bilo v Pulj. Film pripoveduje nekakšno pol kriminalno zgodbo iz časa nemške okupacije v Beogra-du. Vsebina ima nekaj podobnega ‘Z De SicOvim Generalom Della Rovere. Tudi v tem filmu je precej spodrsljajev čisto umetniškega značaja; po film. skih prijemih je namreč precej zastarel, toda večini filmske publike, ki hoče vedeti takoj, kaj je črno in kaj belo, bo ta kri■ minalna zgodba iz vojnih dni nedvomno všeč. Danes pa smo gledali film, ki je prinesel «zla. tega leva» iz Benetk in sicer «iVevarno pot» v režiji Mate Re. Ija. Kakor ga je toplo pozdravu la 20C0-glava množica v Benetkah (predvsem dorašča jočih o• trofc), tako so ga bili veseli tudi gledalci v Areni, čeprav so la film že prej vrteli po jugo. slovanskih kinematografih. Se dva vojna filma si bomo lahko ogledali v Areni «Človek in zver» v režiji Edwina Zbo-neka ( jug.avstrijska koprodukcija) tn pa film Radenka Ostojiča «Dve noči v enem dnevu», ki bo zadnji dan festivala sledil Fi elnarjevim «Samoraslnt- kom». DORICA MAKUC organizator zadržal mladi ku-manovski ansambel «Panie Pe-šev», ki ga bo častno zastopal na zaključni reviji v soboto zve-čer na Titovem trgu v Kopru za prenos po jugoslovanskem televizijskem omrežju in po Eu-roviziji. 2. KOPER, 2. — Ko smo vprašali predstavnika festivalskega odbora, zakaj je bil Avditorij portoroškega letnega kina nocoj ob nastopu enega najboljših jugoslovanskih plesnih ansamblov «Lada» z velikanskim mednarodnim renomejem tako rekoč prazen, nam je z utrujenim nasmehom lakonsko odgovoril : «Vprašajte gostince.» In vse kaže, da bo prav v tej smeri nekaj narobe, kajti na višku turistične sezone na portoroški rivieri, ki je polna tujih turistov, je skoraj smešno, da bi si lahko prav ti turisti privoščili razkošje odsotnosti, če bi bili vedeli, za kaj gre. Sli smo še dalje. Na diskretno vprašanje v neki recepciji osrednjega hotela smo zvedeli, da so vse recepcije prejele prav tako diskretne direktive, naj gostov ne obveščajo o eventualnih nastopih folklornih skupin. In to se dogaja v našem sodobnem stoletju, v času, ko si turizma ne predstavljamo več kot objekt primitivnega izkoriščanja na pet obro-kot dnevno, posteljo, kopalnico in sanitarije. Začnimo z nastopom «Lada» v Portorožu pred tragično zevajočim avditorijem. Spored je predstavljalo polovico plesov iz železnega repertoarja, kamor sodijo n.pr. znameniti «Bunjevski plesi», «Posavski plesi», «Vojvodinska plesna suita» in nekateri drugi. Doživeli pa smo krstno izvedbo nove Zirakovičeve koreografije, tn sicer «Zlata ora» z izvrstno izkoriščenimi koreografskimi elementi Vlahov, ki žive na tromeji z Bolgarijo in Romunijo. Jasno je, da se poznajo vplivi sosednih nacionalnih kultur, zlasti še romunske, vendar pa ta ugotovitev v ničemer ne more zmanjšati lepega uspeha, zlasti pri občinstvu. Letošnji četrti nastop «Lada» na jugoslovanskem folklornem festi-avlu pa dokazuje, da si je ta ansambel po pravici dobil domovinsko pravico na slovenski obali. Ze lani smo na straneh «Primorskega dnevnika» zapisali, da so osnovne značilnosti lega ansambla njegova estetska poglobljenost in posebna skrb za izvirne kostume. «Kolo» je nastopilo pred polnim avditorijem piranske «Punte» Zato je bila tudi izvedba bolj eruptivna in zanosna. Kaj novega letos «Kolo» ni pokazalo in vet kot polovico točk smo že videli na minulih festivalih. Vendar je skoraj poln avditorij demantiral bojazen, da se bodo ljudje naveličali jugoslovanskih narodnih plesov ‘n pesmi. Nasprotno, zdi se celo, da bi jih vsaj nekatere radi videli kar po večkrat. Ugajali so «Črnogorski plesi», vihar odobravanja pa so člani «Kola» doživeli z izvedbo «Gorenjskih svatovskih plesov» v koreografiji lka Otrina Za oba ansambla velja, da sta s svojimi bogatimi izkušnjami in z rutino do neke mere poplemenitila gibnozvočni izraz, mu v ovekovečeni stilizaciji dala svojo formo in ga tako predelanega spet ponesla nazaj med ljudstvo. To je pa tudi prvotni namen vseh tovrstnih umetniških telel ‘ ! Zal drugega makedonskega g°~ sta, ansambla «Tatice» iz Skop-i-ja, letos prvič ne bo na /festival in občinstvo v Izoli je bilo spet prikrajšanj za odličen nastop. Zanimivo je to, da si že nekaj let nazaj žele videti prav «Taneč». Letos je bil tja namenjen, vendar zaradi tragičnih dogodkov do tega nastopa v Izoli ni prišlo. Jutri, v soboto, ob 20.30 Pa bodo fanfare najavile pričetek zaključnega festivalskega večera pod geslom «Jugoslavija pleše in poje» na koprskem Titovem trg«-Ze nekaj dar vlada med prebivalstvom mrzlično zanimanje za ta večer in kot smo izvedeli, so vstopnice deloma že prodane. Danes je prispet v Koper tudi komentator RAI-TV za prenos v Evrovizijo Nunzio Costa, ki bo tokrat prvič tolmačil italijanskim televizijskim gledalcem lepote jugoslovanske, plesne folklore. Ko smo ga vprašali, kako gleda na folkloro kot pojav sploh, j» odgovoril: «Folklora, pa naj bo v -tej ali oni obliki, je most med minulostjo m današnjim časom. Mislim, da je določenemu sloju ljudi potrebna, mene V° še posebej navdušujejo prelep> kostumi jugoslovanskih ljudskih noš.» Ze včeraj sm. zapisali, da bo na zaključni reviji nadomestil izvrstni «Taneč» nič manj živahni, temperamentni amaterski ansambel «Panče Pešev», ki 0° J* organizator v ta namen tudi zadržal v Kopr,.. Želimo, da bt ta skromna makedonska skupi,ia uspela tudi na televizijskih ekranih Evrope. M. I kSA •jr5**""'to *- im ^ v j 1 • m^dSf $£& primorski dnevnik opcom sumnumm delavcev ss mwtmv mm™ Tavanje ladje «Lommaren po skandinavskih pristaniščih Junijski sklep pristaniščnikov ■ Trideset delavcev v dilemi Pogajanja in odločitev - Nabiralna akcija za kaznovane delavce STOCKHOLM, v začetku avgusta. — Neka ladja je zaman Plula od luke do luke. Kjerkoli je pristala, so jo sprejeli, kot bi ba njej vladala kuga, V dveh danskih lukah — Kopenhagenu ln Aarhusu — ter v švedski luki Goeteborgu ni nihče hotel z ladje raztovoriti 180 ton sadnih sokov iz Južnoafriške Unije, ki so bilj namenjeni nekemu danskemu uvozniku. Sele po dolgih Pogajanjih, grožnjah, obljubah in kompromisu se je ladja mogla rešiti nezaželenega tovora. Sedaj je stvar uvoznika, kako in komu bo to blago prodal, kajti kdo bo kupoval blago, s katerim se ie doslej to dogajalo. To se je začelo že na neki konferenci pristaniških delavcev Kopenhagena. Bilo je to v ju-n‘ju. Do «visoke politike» ni-m®j° Pravico le vlade in poli-tjčne stranke, čemu bi se ne slišala tudi naša beseda — so izražali pristaniški delavci. |o ker niso bili zadovoljni z načinom, kako «uradni krogi» obravnavajo to «visoko politiko», ,0 se odločili za praktičen u-kreP: od l. julija dalje — so rekli — ne bomo več pretovarjati tovorov iz Južne Afrike. Iad.ie, ki dovažajo od tam bla-8f>, so v naši luki nezaželene in t° ne glede na zastavo, pod ka-tero plovejo. Da bi se na Danskem obsodil južnoafriški režim in da bi se izrazila simpatija do tlačene ve-c'ne južnoafriškega ljudstva, ni Potrebna neka večja državljanska hrabrost. Javno mnenje že leta z ogorčenjem reagira na Vse, kar se čuje o tej deželi in tudi na podobne dogodke v nekaterih drugih deželah. In raz-more so prav v zadnjih mese-c'h dosegle raven, ko se zahte-Vajo praktični ukrepi. Večina poslancev danskega parlamenta — razen konservativcev — je v nedavni resoluciji obsodila južnoafriški režim, socialdemokratska tbladina Skandinavije je letos Pomladi pozvala na ekonomski in politični bojkot te dežele, ko-. Ponhagenski župan pa je z vljud-nim vendar pa odločnim «ne, vala» odgovoril na ponudbo dveh južnoafriških funkcionarjev, da bi letos poleti obiskala glav-no mesto Danske. In vendar niso vsi istega mne-bja. Na sadju, ki ga nabirajo črne roke, ter na vsem drugem ®gu, ki ga proizvaja skoraj rezplačna in brezpravna črnopol-ta delovna sila Južnoafriške U-nije- se more veliko zaslužiti. ^ tem je hkrati zagotovljeno udi tržišče za izvoz lastne proizvodnje. Zato je bilo stališče anskih poslovnih krogov v glav-”ern sledeče; tudi nam ne ugaja, ako tam postopajo s črnci, toda našem gospodarskem interesu... tem ko drugi veliki trgovski Partnerji Južne Afrike ne pod-V*emajo ničesar, je ne moremo n“i mi bojkotirati.., ^klep o bojkotu so izglasovali Pristaniški delavci in to več tisoč Pristaniških delavcev na velikem z »rovanju. Toda ko je prva lad-I* s tovorom iz Južne Afrike v začetku julija vplula v prista-sce> se je samo 30 delavcev znašlo v situaciji, da se mora-1° odločiti, kajti, kot je praksa, so za raztovarjanje ladje «Lommaren» bile določene tri skupine po 11 pristaniščnikov. Ladja je poleg južnoafriškega tovora . pripeljala tudi neko drugo blago od drugod in to blago so začeli redno razkladati. Ko pa so prišli na vrsto zaboji z južnoafriškimi konzervami, so delavci prenehali z delom. Delodajalci so reagirali: to je nezakonito. Tudi predstavniki njihovega sindikata so rekli: nezakonito, ker ni organizirano «od zgoraj». Ne poslušati sindikalno vodstvo pa pomeni odreči se njegovi podpori v mnogih drugih stvareh, kjer je ta hudo potrebna« Hkrati pa se je ob pomolu začelo zbirati tudi veliko mladincev s transparenti: «Kupovanje južnoafriškega blaga pomeni pomoč tlačiteljem!» in «Bojkotirajmo Vervvoodov režim!»... Pristaniški delavci so se znašli v dvomu. Na eni strani dogovorjene obveznosti, paragrafi, zakon; na drugi pa solidarnost s kolektivnim sklepom in globoko prepričanje, da je končno vendarle treba enkrat začeti. Ali ni tudi črnsko prebivalstvo v Južnoafriški Uniji ostalo brez pravic prav na temelju zakonskih predpisov? — je bil logičen sklep. In zato še niso vrnili na ladjo. Ladja «Lommaren», kateri je kot prvi ladji bila dodeljena nehvaležna naloga, da po sklepu o bojkotu vplove.v kopenha-gensko luko. je čakala ob pomu-lu že dva dni. Nato je dvigni, la sidro, da bi ga spet spustila v Aarhusu. Pristaniški delavci so spet razložili to, kar je bilo namenjeno tej luki. 180 ton konzerv pa se niso niti dotaknili. Sledila so ponovna prepričevanja .obljube, grožnje, kajti vsak dan, ki ga ladja izgubi, mora nekdo plačati. Toda vse to ni nič zaleglo. Zadnje upanje je bila luka Goeteborg Toda tudi v švedskem mestu se je ponovilo isto. Poleg tega so bili delavci tu v boljšem položaju, ker so se mogli sklicevati na «formalne razloge». Ladijski «dokumenti» — so rekli — so naslovljeni na Kopen-hagen. Mi s tem nimamo nobene zveze. Po tej spontani akciji solidarnosti in po odmevu, ki ga je ta nastop vzbudil v ostali javnosti, je ladji «Lommaren» preostalo kaj malo upa, da Se ponovno pojavi v Kopenhagnu. Vozel je bilo treba razvozlati tu. Zavihali so si rokave in uspelo jim je takole: najprej so pregovorili delavce, da vkrcajo na ladjo švedski tovor, ki je bil namenjen v Južno Afriko, in ko so tako «depolitizirali» akcijo, so delavcem prikazali veliko nevarnost, kateri se izpostavljajo in tako izsilili kompromis: goetebor-ški pristaniški delavci niso prisiljeni, če nočejo, sami razložiti zaboje s konzervami, toda dovolijo naj, da to opravi skupina neorganiziranih delavcev in zato ladijska družba od pristaniških delavcev ne bo zahtevala nobene odškodnine, niti ne bo proti njim izvajala sankcij. Kaznovani pa ?o bili danski pristaniški delavci. Na tožbo švedske družbe «Transatlantic» je arbitražno sodišče kaznovalo organizacijo pristaniških delavcev v Kopenhagnu na 8000 in v Aarhusu na 3000 kron globe. Za pristaniške delavce to ni bila niti enodnevna mezda in s tem so tudi računali, vendar so hoteli izraziti to, kar čutijo. Toda čim je bil objavljen sklep arbitražnega sodišča, so iz vse dežele začeli prihajati prispevki, začele so se nabiralne akcije za pomoč pristaniškim delavcem. To pa ne velja le za primer ladje «Lommaren», pač pa se bo to dogajalo z vsemi ladjami, ki bodo dovažale blago iz Južnoafriške Unije. V. K. Ameriški pevec U. Baxter je sebi v reklamo spravil s pihanjem ore-Sek, ki ga vidimo v krogcu, na vrh goro Peak, ki je 4700 m visoka ■iiliiiiiiHimiHiiuwmiiiiin, Hlinil.«tiiimmtiiiiiiiiMtiiliiiH....... STROKOVNO MNENJE 0 MAKEDONSKI KATASTROFI Potres je bil tako hud ker je bil «površinski» Vsa sproščena sila je prodrla na površje - Primerjalne lestvice za merjenje silovitosti - Kako se bomo ubranili hujšim posledicam Na črtežu vidimo zemljevid vsega sveta in na njem dva pasova, ki sta označena kot «potresno najbolj nevarna»: Prvi se razteza od severa proti jugu vzdolž Pacifika (najbolj prizadete dežele so Japonska, Kalifornija in Cile) Drugi pas pa je oni, ki gre iz Atlantika skozi Sredozemlje in se širi dalje v Azijo (najbolj prizedete dežele pa so Maroko, Italija, Jugoslavija, Grčija, Turčija, Iran, Himalaja, Indonezija) PARIZ, avgusta. — Tudi če podatki o tragediji v Skopju, ki jih imamo na razpolago, še r.iso «znanstveno» izpopolnjeni, smemo na temelju zbramh podatkov trditi, da potres v Skopju kaže podobne značilnosti, kot potres v Agadiru v Maroku. V obeh primerih so bile posledice zelo hude, vendar sta tako potres v Maroku kot potres v Makedoniji zavzela le ozko področje. Zato smemo z gotovostjo za Agadfr in z določeno Verjetnostjo tudi za Skopje trditi, da je to posledica dejstva, da je bilo «žarišče» potresa površinsko, kohiaj kak kilometer pod mestom. E-nergija, Iti se je sprostila ob potresu, je vsa prodrla na površino zemlje in je bila skoncentrirana na majhen prostor. Ko je namreč žarišče nekega potresa zelo globoko, se njegovo posledice čutijo na širokem področju. Pri tem je treba dodati, da potre» v Agadiru ni bil hud potre*. Ce bi bil potresni sunek le kakih 30 km stran od mesta, bj mesto ne utrpelo nobene škode in 12.000 žrtev bi ne bijp. Po-^rvih računih smemo reči, potres v Skopju moč- bil Radio Trst A h7o°: Koledar; 7.30. Jutranja glas-U.30: Šopek slovenskih; 11,45: rSki odmevi; 12.15: Za naše .-de; 12.30: Za vsakogar nekaj; lc»i ' Glasba po željah; 14.40: Vo-?»'»» trla Elite in Savinja; 15.00: "jaii koncert; 15.30: «Pot v nezna-°*. radijska drama; 17.00: Operne i» ?rture ; U.20: Pesem in ples; f®-l5: Tržaški skladatelji; 19.00: mozart; 19.15; Na počitnicah; nato karakteristični ansambli; 20.00: “»orina tribuna; 20.45: Zbor «Franca i£re5erer”,: 21.00: Vabilo na ples; *7”°: Mendelssohn-Bartholdy: Kon-ert za violino in orkester; 22.30: creludlj g n0{i; 23.00: Orkester Nulncy Jones. Trst ,,12°0: Plošče; 12.25: Tretja stran; Opereta; 13.40: Franco Rus-I? 'n njegov orkester; 13.55: Prisluhnimo jim skupaj; 14.30: Gianni 1 r®d pri klavirju; 14.45: Dantejeve «Vice». Koper *.15: Jutranja glasba; 7.00: Pre-, 5 RL; 7.15: Glasba za dobro Ju-rro; 12.00 in 12.50: Glasba po /e-'lan; 13.40: Popevke In ritmi; 14.30: ^abavna glasba; 15.30: V domačem '°nu; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Do-«ndki ln odmevi; 16.45: Album klasikov; 17.00: Srečanje med notami; *7-40: j#zZ; 18.00: Prenos RL; 19.00: j;oje Mara del Rio; 19.30: Prenos 5"! 22.15 in 22.40: Plesna glasba; 24.00: Prenos RL. Nacionalni program *.30: Vreme na ttai, morjih; 8.20: až jutranji pozdrav; 8.30: Glasbe- S0B0TA, 3. AVGUSTA 1963 m sejem; 8.45: Strani lz albuma; 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 10.30* Sanda Basco: «La palude del diavolo» — II. nadaljevanje; 11.00: Orkestralna glasba; 11.30: Koncert; 13.30: Motivi v modi; 15.55: Vreme na ital. morjih; 15.30: Ital. pesmi In plesi; 16.00; Oddaja za bolnike; 16.30: Operna glasba s plošč; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Koncert za mladino; 19.00: Mednarodni velesejem v Messlni; 20.25: Ugo Ronfani: «Nebbie»; 21.30: Ital. pesmi; 22.00: Sclpio Slataper: «Pisma trem prijateljicam». II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Eugenia Foligatti; 9.00: Ital. pentagram; 10.35: Nove Ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12 00: Orkestri; 14.00: Pevci; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15: Najnovejše plošče; 15,35: Koncert v miniaturi; 16 00: Rapsodija; 16.50 In 17.40: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35: Svetovno kolesarsko prvenstvo; 18.45: Vaši Izbranci; is>.50: Prijeten večer; 20,35: Operni program. ///. program 18.30: Na programu De Milan in de Visee; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Benda: Koncert za klavlcembalo ln orkester; 19.15: Srednjeveška zgodovina; 19.30: Vsakovečerm koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Te-lemann In Stamltz; 21.20: Pesnica Gilda Musa; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 4.00: Dobro Jutro; 6.30: Pregled športnih dogodkov; 8.05: Poštarček; 8.35: Zabavni orkestri; 8.55: Počit- niško popotovanje; 9,10: Deset pianistov; 9.33: Preludij Aleksandra Gedikeja; 10.15: Vokalna kvarteta «The Hi-Lo’s» in «Cejanda»; 10.30: Bravničar: Simfonična antiteza; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Zabavna glasba; 12,15: Ing. Repanšek: Krompir kot krma za živino; 12.25: Domači napevi; 13.15: Obvestila; 13.30: Melodije; 14.05: M. del Monaco v Verdijevih operah; 14,35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Elgar: Enigma variacije; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Zabavni orkester; 16.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Skladbice; 18.45: Novo v znanosti; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Narodnozabavna glasba; 21.00: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Za zabavo in ples. Ital. televizija 14.00: Svetovno kolesarsko pr- venstvo; 17.40: Program za rtajmlaj-še; 19.10: Izžrebanje loterije; 19.15: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.05: «Il naso finto»; 22.15: Počitniško vzdušje; 23.15: TV dnevnik. DRUGI KANAL 1(1.05: Dnevnik; 21.15: TV priredba; «Colpo d’obiettivo»; 22.10: Sardinija; 23.00: Balet Prokofjeva: «Zgubljeni sin»; 23.30: Športne vesti. Jug. televizijo 19.30: Zagrebška kronika; 20.00: TV dnevnik; 20.30: «Jugoslavija plese In poje» — prenos s folklornega festivala v Kopru; 23.00: «Velika kupčija — zgodba iz serije Nič ena; 23.25: Poročila. nejši od onega v Agadiru, to se pravi, da je bila njegova «velikost», računana na temelju formule., ki sta jo izdelala strokovnjaka za potrese Richter in Gutternbevg, večja. «Velikost», ki jih pravijo tudi «magnitudo», omogoča izmero energije, ki se pri nekem potresu sprosti in jo ocenjujemo z branjem seizmogramov, torej znakov, ki jih zabeležijo seizmografi. «Velikost» ocenjujemo v odnosu na širino registriranih tresljajev, upoštevajoč, seveda, vrsto seizmografa ter razdaljo opuzovališča od epicentra potresa. Lestvica, ki sta jo sestavila Richter in Gutenberg, gre od 1. do 9. stopnje. Vendar se sproščena energija od stopnje do stopnje zelo naglo vzpenja. Potres «4.» stopnje ni polovica potresa «8» stopnje, pač pa mnogo šibkejši. Da bi prikazali «velikost», kot se ocenjuje v tem primeru, bomo povedali da je potres a Agadiru le malo prekoračil «5» stopnjo, to se pravi, da to ni bil tako hud potres, pa čeprav so bile njegove posledice tako strahotne. Nasprotno pa je bil potres v Čilu, maja 19(10., eden najmočnejših, kar so jih kdaj koli registrirali, saj sp se vsj trije potresni sunki močno približali stopnji «8,5.» Nikoli 5e niso zabeležili potresa s stopnjo «9». Računajo, da se je strahotni potres, ki je 1755. porušil Lisbono, zelo približal stopnji «9», Potres stopnje «4,5» more povzročiti tuiji manjšo škodo in to tudi če zadene močno naseljen kraj. Ce primerjamo potres stopnje «3» in katastrofalen potres, ki gre čez stopnjo «7.» bomo videli, da je energija, ki jo sprosti drugi potres za 3 milijone krat večja od energije, ki jo sprosti potres «3» stopnje. Obstaja pa tudi druga lestvica za merjenje potresov in služi za merjenje učinka potresa, oziroma njegovo intenzivnost. Ta lestvica obsega 12 stopenj. Te se dokončajo na temelju neposrednih posledic potresa. Stopnja «2» na primer označuje potres, ki ga občuti le kaka oseba, posebno ljudje v višjih nadstropjih palač. Pri «5.» stopnji se zbudijo tudi ljudje, ki imajo globoko spanje. Pri «7.» stopnji se rušijo slabo grajene hiše, pri «10.» stopnji se upogneje železniške tračnice, vodovodne cevi in drugi kabli popokajo in večina zidanih poslopij se poruši do tal. Pri «12.» stopnji «ne osta- ne ničesar, kar je ustvaril človek» in tudi reke lahko spremenijo svoje korito, topografija krajev se povsem spremeni. Neposredna opazovanja potresov in posledic so omogočila izdelavo posebnih zemljevidov in tako imenovanili potresnih pasov, ki označujejo kraje, do kot se čutijo potresi, in s kakšno intenzivnostjo. Ti črteži nudijo zelo dragocene podatke o obnašanju Zemlje pod vplivom potresnih valov. To služi tudi za določanje epicentrov, to je točk, kjer je po navadi škoda najhujša. To omogoča tudi določanje nekega «tektonskega incidenta», kot na primer nekega «roba», ki se je zaradi potresa premaknil. Ne smemo pozabiti, da so te črte in pasovi označeni po neposrednih opazovanjih in se zato ne morejo delati preko puščav in morij in da je v naseljenih predelih treba Upoštevati upravičen strah ljudstva, ki nehote zapašj dejansko stanje. Katastrofa v Skopju pa nas ponovno opozarja, da nismo še sposobni predvidevati potresov, pa čeprav hkrati že poznamo, katera so «potresna področja» naše zemlje Zaradi tega, bi bilo treba v področjih, ki so označena kot potresna, graditi hiše, ki bi potrese zdržale, Japonci so bili prvi, ki so proučili načela za gradnjo poslopij, ki potrese vzdržijo. Treba je zato graditi lahke in elastične zgradbe, ki zdržijo tresenje in ki temeljijo na trdnih temeljih. Treba se je nadalje izogibati balkonom in streham s korci, ki jih potresni sunki vržejo tudi daleč in postanejo tako nevarni. Terase ne smejo biti preveč težke, da ne spravijo iz navnotežja stabilnost zgradbe. Hiše ne smejo imeti veliko nadstropij, kajti čim višja je hiša, tem bolj je ranljiva. Končno pa je odločilna tudi kakovost gradbenega materiala. Razumljivo se, da vse to močno poveča gradbene stroške, vendar se nam zdi, da bi ponavljanje teh katastrof moglo služiti vsaj temu, da bodo v bodoče spoštovali vsaj osnovna pravila varnosti, ki so predvidena za «potresno nevarna» področja. YVONNE REBEYSOL Na obisku v hribih nad Žirovnico letujejo tržaški taborniki Skrb za red - Improviziran «kulturni dom» - Delo v kuhinji prav gotovo ni lahko - Daljši in krajši izlet ■ Športne tekme - Obisk Francozov - Kmalu se bodo taborniki zdravi in okrepčani vrnili domov Poletje je čas počitniških kolonij ih taborjenja. Ko smo obiskali in poročali o počitniških kolonijah, kjer letujejo letos naši otroci, nas je pot iz Žirovnice zanesla v hribe nad Žirovnico, kjer taborijo tržaški taborniki rodu «Modrega vala». Se preden so naši taborniki odpotovali — in to je bilo J5, julija — smo jim obljubili, da jih bomo, kot vsako leto, obiskali. Svojo obljubo sipo držali in tako smo pred tednom dni v njihovem taboru preživeli prijetno dopoldne. Najprej so nam povedali, kako je potekalo potovanje do Žirovnice. Tabornikov iz Trsta je bilo okrog: 50. V Sežani se jim je pridružilo še deset tabornikov tamkajšnje taborniške org&niza-cije Vožnja je bila dolga, a prijetna in vsi so bili dobre voije, ko so prispeli na prelep kraj, ki je bil izbran za letošnje taborjenje. Tabor je prav ob vznožju Karavank, mimo njega pa teče bistra Završnica. Kot vidimo, je kraj res idealen ter je letošnje taborjenje tudi zaradi lepega in sončnega vremena res prijetno. Čeprav sestavljajo letošnjo skupino v glavnem mladi taborniki, je med njimi vendarle tudi nekaj «veteranov», ki imajo že iz prejšnjih let izkušnje in ki tudi letos vodijo v glavnem življenje v taboru in skrbijo, da gre vse v redu. Že pri vhodu nas je pozdravil napis «Rod modrega vala», ki so ga taborniki obesili na visok slavolok. V taboru so šotori lepo razmeščeni, v sredini tabora pa stoji največji šotor, ki so mu taborniki dali ime «kulturni dom» in ki služi v primeru slabega vre-mena za sestanke, družabne igre, prireditve itd.. Med smrekami pa stoji še drugi večji šotor, ki je nekakšno sladišče za živeš in predstavlja za tabornike, ki so vedno lačni in jim apetit ne manjka, najvažnejšo točko. Razumljivo je, da je poleg skladišča postavljena kuhinja, iz katere se vedno kadi, kar pa ni nič čudnega. Nasititi tako veliko število lačnih želodcev, ni malenkost. Lepo vreme je omogočilo, da so taborniki napravili več daljših izletov. Tako so bili na izletu v Vintgarju, na Bledu, kjer so se tudi kopali, potem so bili v Bohinju, kjer »o se tudi kopali, ter so bili pri slapu Savice. Vse te izlete so opravili peš. Bili so tudi na hribu Stol, v Mojstrani, v Vratih pod Triglavom, v Aljaževem domu in pri slapu Perič-niku. Ogledali so si, kot vidimo, skoraj vse lepe točke Gorenjske. Napravili pa so še vrsto krajših izletov in sicer so obiskali Vrbo, kjer je bil rojen Prešeren, Drago, Begunje, Roblekov dom ter so bili večkrat na kopanju v Radovljici. 27. julija so jih obiskali francoski taborniki in sicer «Rdeči sokoli» iz Touluna. Z njimi so se zadržali v prijetnem razgovoru pri tabornem ognju ter so jim ponudili tudi dobro večerjo. Dežurna kuharica je imela tisti večer veliko dela, kot nam je sama povedala. Taborniki se pridno ukvarjajo tudi s športom. Tako so si uredili igre, razhe pohode, teke itd. Priredili so tudi nogometno tekmo, pri kateri so imeli za nasprotnike nogometaše iz Žirovnice. Zmagali so naši taborniki s 3:0. Igrali so nogometno tekmo tu. di s taborniki iz Beograda, ki taborijo v njihovi bližini. To so gojenci gospodarska šole. V tej tekmi so tržaški taborniki izgubili, toda ostali so kljub temu dobri prijatelji ter so imeli med tem z njimi • še druga športna srečanja. Taborniki so imeli več tekem tudi v odbojki. Dekleta so se bolje odrezala ter so tekme (Libile, fantje pa so izgubili in sicer proti ekipi Žirovnice. Poraz ni bil tako hud, ker so žirovniški odbojkarji že «mojstri», saj igrajo v republiški ligi. Na večer pred dnevom vstaje so tržaški taborniki pripravili skupno s tržaškimi otroci, ki tudi letos letujejo v Žirovnici, lep ogenj ter bogat kulturni program. To Pa ni bila edina priložnost, da so bili otroci iz kolonije v Žirovnici in taborniki skupaj. Večkrat so se namreč obiskova-li in preživeli skupaj prijetne ure. Taborniško življenje poteka, kot vsako leto po istem vrstnem redu: ob sedmih vstajanje, nato telovadba, umivanje, pospravljanje šotorov in zajtrk. Sledi gozdne šola in malica. Do kosila, ki je ob 12.30, opravljajo taborniki še razna dela v taboru, po kosilu pa imajo tiho uro. Ko vstanejo, jih zopet čaka malica, po večerji sledi snemanje zastave. Nato prebijejo taborniki nekaj časa pri tabornem ognju, kjer prepevajo in si pravijo razne šale. Sledi počitek, Budni ostanejo le tisti, ki so bili določeni za nočno stražo. Vsi taborniki so nam priporočili, da napišemo, da so zdravi in do jim je dobro ter da se 5. avgusta vrnejo domov. Seveda pozdravljajo vse svoje domače in jim kličejo na veselo svidenje. M. M. To je «celotna družba» tabornikov «Rodu modrega vala» Ura počitka je ob glasbeni spremljavi še posebej lepa. Počitek se j-..»-.-., .---(j za .maJo pričeske» S kuhinjo je najprej težava, ko mora poskrbeti, da bodo želodci pol-ni, nato pa za to, da bo vsa posoda spet pomita ................................................................. ŽIVINO ZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Razna obolenja sapnika in bronhijev Samostojenega vnetja sapnika pri domači živini skoro ne opažamo, pač pa se zelo pogosto pojavlja singamoza (rdeče gliste) sapnika tako pri domači kot tudi pri divji perutnini. Slednja je parasitarna bolezen, ki se da zdraviti z iniekcijo jodovih preparatov ali 1 odst. raztopine kreo-lina v sapnik. Pri domači hlevski živini zelo pogosto opažamo obolenja sapni-kovih razvejitvenih podaljškov-bronhov, ki dovajajo pljučim zrak. Podobno kot sprednje zračne poti, imajo bronhiji varstveno napravo v obliki sluznice in mi-getalčnega epitela, ki pri draženju refiektorno izzove kašelj. Vnetje bronhialne sluznice (bronhit’s) nastane iz istih vzrokov, kot pri katarju vnetje nosne in grlne sluznice. Največji delež pri obolenju dihalnih organov i-majo vsekakor razne vrste prehladi, dalje morda še, v večji meri prah, posebno še, če vsebuje plesnnbne trose, nadalje plini, dim in hrana, ki se je slučajno zaletela. Bronhitis je večkrat tudi spremljevalni znak nalezljivega kašlja, smolike, prašičje hripe, pasje kuge in parasitarne stron-giloze pljuč. Včasih je tudi posledica pljučnega erptìzema (naduhe) in pa raznih srčnih napak. Bolezenski znaki so različni. Odvisno je pač od sedeža obolenja. Ce'so napadeni veliki bronhiji, imenujemo bolezen makrO-bronhitis. Najbolj očiten znak bronhitisa je kašelj, ki je v začetku bolezni kratek, suh in boleč, pozneje pa kašelj postane daljši, vlažen in neboleč. Žival ..........1........................................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Veliko sreče boste imeli v poslih in možni so tudi večji dobički. Z navdušenjem boste delali načrte, ki pa ne bodo šil vsi v klasje BIK (od 21.4. do 21.5.) Ne bo šlo vse gladKo, vendar se boste Iz težav zelo dobro izmazali. Pri obravnavanju nekih problemov ne bodite preveč občutljivi. DVOJČKA (od 21.5. do 21,6.) Branite svoj prestiž, ki je v nevarnosti. Več odkritosrčnosti s samim seboj. Kar prijeten večer v družbi starih prijateljev. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite tujo pomoč, ki vam bo tokrat kar prav prišla. Neka občutja se poglabljajo In bi se znala spremeniti v ljubezen. LEV (od 22,7. do 22.8.) Nobsnih HOROSKOP težav ni na vidiku, zato kur krepko po poti, ki ste jo ubrali. Ne prelomite odnosov z neko osebo, pa čeprav niso najboljši. DEVICA (od 22.8. do 22.9.) Prevzeli boste delo, ki vam ne leži, k! pa veliko obeta. Slabo boste izbrali. Pa zite na svoje obnašanje do osebe. k| vas ima rada. TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) 7,a primerno vzdušje na delovnem mestu se zahvalite svojim predstojnikom. V družinskih odnosih bo vse prav. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaš sloves se veča, s tem pa ni re- čeno, da vam kje lahko ne spodleti. Prijetna avantura, ki pa jo boste drago plačali. STRELEC (Od 23,11. do 20.12.) Vaši tekmeci vam ne bodo kos. Zato pa ni treba da Izkoristite svoj položaj Večer skušajte prebiti doma, ker ste preveč od loma. KOZOROG (od 21.12. do 20,1.) Ne pozabite, da Je od vas odvisno, kako bodo šle vaše finance. Sreča v na-daljnem življenju je odvisna od vašega obnašanja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekdo vam bo marsikaj obljubil, toda malo boste od teh obljub imeli. V družini srečne ure. Ljubosumni boste. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Začenjajo se precej mučni dnevi. Gre za vaš obstoj, odnosno napredek. Vaše želje bodo uresničene. velikokrat izvrže ob kašljanju sluz (katar). Največkrat pa spremlja bronhitis sluzastognojen izcedek iz nosa. Dihanje je v primerih bronhitisa normalno, pospešeno je le, če se je vnetje razširilo tudi na male bronhije ali če je razprostranjeno. Prj akutnem bronhitisu opažamo skoro vedno povišanje telesne temperature in to zlasti še pri nalezljivih oblikah. Pri kroničnem bronhitisu pa ne opažamo povišanje telesne temperature. Diagnovc bronhialnega vnetja postavljamo z ugotavljanjem hropečih šumov ob prisluškovanju pljuč. Hropljaji so močnejši m bolj grob; pri vnetju velikih kot pri vnetju malih bronhov. Potek bolezni je različen. Akutni makrobronhitis traja navadno 8 dq 14 dni, na kar sledi zdravljenje. Manj ugoden je pogostokrat potek mikrobronhitisa, ki se večkrat konča s smrtjo živali. Pri kroničnem poteku bronhialnega vnetja preide bolezen kaj radà v kronični alveolarni pljučni erotizem, kar pomeni, da bo dihanje živali prehodno ali celo trajno otežkočeno in da bo žival zbolela za astmo ali naduho. Bolj redko opažamo prehod bronhialnega katarja v pljučnico. Akutni bronhitis zdravimo s toplimi, mokrimi obkladki okoli prsi. Vprežno živino nikar ne uporabljamo za delo in jo skušajmo puščati čimbolj v miru. V takih primerih je vedno dobro poklicati živinozdravnika, ki bo predpisal za bolne živali sred- stva za izkašljevanje. Pri kroničnem bronhitisu dajemo po več tednov jodove, arzeno-ve in druge preparate ter čist nastilj, ki pa ne sme biti prašen, plesnjiv ali smrdljiv. Živali s bronhialnim katarjem pa puščajmo na prosto, ko je zunaj toplo in brez vetra. Poleg gori omenjenih načinov obelcnja opažamo včasih tudi gni-lobni bronhitis, ki čestokrat nastane pri zalivanju živali z zdravili ali pa zaradi motenj pri goltanju hrane. V takih primerih se v bronhih razvija gniloba mikro-flora, ki povzroča neugoden, po gnilobi smrdeč duh. Temu bronhitisu se kaj rada priključi gniloba (snet), pljuč, kar napravi bolezen največkrat neozdravljivo. Pri raznih daljših prevozih goveda pa se kaj rad razvije nalezljivi bronhitis, kateremu se kaj rada priključi bronhopneunomo-nija. Ta «prevozna ali trgovinska pljučnica goved» zahteva običajno precej žrtev med tistim govedom, ki živi dalj časa v zaprtih živinskih vagonih. Prav zaradi tega bi morali razni uvozniki živali vedno paziti, da bi živali ne bile preveč natrpane v ■ vagonih, in da bi bile med prevozom primerno krmljene in napajane, V ta namen bi morala imeti vsaka gečja uvozna tvrdka ' nameščenega i tudi živinozdravnika, ki bi skrbel, da bi bile žival; ob prevzemu postavljene v vagone na način, da bi najlaže prenašale prevoz. Dr. D. R. Vreme včeraj; najvišja temperatura 29.2, najnižja 21.9, ob 19. uri 27.8; zračni tlak 10M.9 pada. veter 2 km Jugozahodnik, vlage 62 odst., nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 25.8 stopim je. Tržaški dnevnik Danes SOBOTA, 3. avgusta Lidija Sonce vzide ob 4.49 In zatone ob 19.32. Dolžina dneva 14.43. Luna vzide ob 18.24 in zatone ob 2.32 Jutri, NEDELJA, 4. avgusta Dominik “ NADALJNJI PRISPEVKI ZA SKOPJANSKE ŽRTVE Pretresljiv dokaz človečanstva in solidarnosti : stara in uboga ženica daruje svoj zadnji prihranek Sožalje in prispevek društva «Pravnik» - Brzojavka in prispevek zgoniške občine - Slov. gledališče darovalo izkupiček predstav - 70 meščanov je včeraj dalo kri - RK odposlal nad 500 kg zdravil Delo na osrednjem zbirnem eentru za pomoč žrtvam potresa v Skopju se je nadaljevalo tudi včeraj, zlasti s sortiranjem raznega blaga, ki so ga prinesli od vsepovsod. Mnogo ljudi pa je tudi včeraj prispevalo pomoč v denarju in blagu. Pri tem so se tudi včeraj ponavljali ganljivi prizori. Med drugimi se je zglasila v našem uredništvu neka ženica, ki je dejala, da nima nobenih dohodkov niti pokojnine ter da ima vsega skupaj le 1000 lir. In od teh zadnjih tisoč lir jih je odštela 500 za skopjanske žrtve! Toliko žrtvovanja zmore torej človečanska solidarnost. Dr. Frane Tončič Je obiskal generalnega konzula SFRJ in mu v imenu društva «Pravnik» izrazil sožalje ter izročil ček v znesku 50 000 lir za ponesrečence v Skopju. Slovensko gledališče iz Trsta je darovalo iz svojih sredstev, zbranih ob gostovanju z «La zarjem sp’d klanca», 200.000 dinarjev. Tudi občina Zgonik je darovala 30.000 lir za ponesrečence in je ob tej priliki poslala brzojavko v znak sočustvovanja ljudskemu odboru v Skopju. Na krvni banki se je včeraj zglasilo nadaljnjih 70 meščanov, ki so darovali kri za ranjence v Skopju. Pred dnevi so poslali iz Trsta v Skopje 50 litrov krvi, sedaj pa so zbrali se 30 litrov, ki jih bodo čim-prej odposlali. Rdeči križ je poslal včeraj zjutraj italijanskemu veleposlaništvu v Beogradu nad 500 kg zdravil, ki so jih mnogi meščani, zlasti pa zdravniki in lekarnarji darovali, ali pa jih je RK kupil z zbranimi prispevki. Včeraj je prispeval Rdečemu križu 250 tisoč lir Tržaški Lloyd. Zbrani prispevki Nabrano v Nabrežini: Pertot Rudolf 1000, Golemac Anton 200, Pahor Franc 500, (Esso) Giovanni 500, Canciani Albino 500, Kralj Josip 200, Sirca Mirko 500, Bertolino Bruno 500, Spam Rado 2000, Rudež Anton 1000, Mora Virgilio 500, Caharija Stanko 100, Gobbo Giovanni 500, Amerio Angelo 500, Pertot Edmund 1000, Marušpin Giovanni 250, Svara Rado 300, Kataner Pepi 200, Puppo Romano 300, N.N. 300 Frankovič Marčeto 500, Ma-rizza Matilda 500, Barič Franc 1000, Tretjak Piera 500, Vidmari 1000, Pertot Ema 200, Ražman Jolanda 200, Caharija Albina 2000, Caharija Milan 400, Moretto Virgilio 200, Djuričič Ivan 500, Jazbec Renato 2000, Viž.antin Elio 500, Pertot Mario 500, Zaccaria Klena 200, Knez Valter 3000, Gruden Ladi 1000, Bianchi Berto 500, Zani Dario 200, Devetak Stanko 2000, Grobissa Mario 250, Boschetti Attilio 500, Tonchella 200, Zad-■nrk Stana 1000, Gruden Adela 600, Gruden Stefan 1000, Romano 200, Legiša Maks 300, Gabrovec Milko 500, Giusti Giovanni 100, Modenato Armando 100, Roset Armando 200, Grego Carlo 200, Brumai Dino 200, Venier Ema 1000, Pertot Zora 200, Caharija Leopold 500, Terčon Luciano 1000, Svetlič Elena 250, Radovič Anton 500, Gruden Josip 500, Gruden Sergij 500, Petelin Franc 500, Rossi Rudi 300, Radovič Mirko 1000, Grobiša Srečko 300, Luciano Ronzato 500, Calisi Carlo 200, Pertot Ivan 500, Bone Vilko 200, Sedmak Karmelo 100, Škof Kristian 200, Ronzani Felice 500, Lavra 150, Gabrovec Etore 200, Barič Edi 500, Pertot Viktor 500, Abram Miro 500, Merluzzi Berto 200, Krasnik Giordano 500, Gruden Pepi 200, Gelateria Ita 1000, Pecorari Mirko 500, Spetič Mario 1000, Lubiana Giovanni 1000, Ceper Riko 500, Frančeškin Zorka 200, Martinič Rug-gera 500, Marušič Jožef 200, Perič Danilo 200, Grilanc Mario 1000, Semec Mario 500, Peric Vladimir 2000, Kralj Stanko 500, Antonič Jože 500, Fois Franc 500, Sardoč Ivan 1000, Mokole Paolo 500, Leban Stefan 1000, Kralj Lojze 200, Terčon Ciril 200, Fabjan Ivan 200, Master Zvonko 200, Krali Maks 1000, Žužek Angel 500. Grelo vec Ciril 500, Peric B-uno 500, Blažina Rudi 300, Susa Aldo 300, Uršič-Ambrožič 800, N.N. 1000, Legiša 500, Verč Mario 200, Gruden Ivo 1000, Žužek Bruno 100, Legiša Lucijan 100, Legiša Angel 250. Terčon Marija 500, Pertot Paolo 1000, Zuliani Mario 1000, Brešani Tončka 150, Kosmina Anica 100, ZBIRALIŠČA ZA POMOČ SKOPJU Osrednji zbirni center SKGZ Ul. Geppa 9/II. Slovenska knjigarna Ul. sv. Frančiška Zbirališče na «Primorskem dnevniku» Ul. Montecchi 6 nepretrgoma PD Barkovlje od 20. do 22. ure Sedež celice KPI Matjašič pri Rumeni hiši od 19. do 22. ure PD «S. Škamperle», Sv. Ivan od 20 30 do 21.30 PD Skedenj od 20.30 do 21.30 Prosek-Kontovel, na sedežu PD od 20.30 do 21.30 Opčine, PD «A. Cok» in PD «Opčine» od 18. do 20. ure Bazovica, pekarna Marc Ilicmanje, društvena gostilna pri Oskarju Boršt, v gostilni Berce Boljunec, v trgovini jestvin Drago Žerjal in v mesnici Dolina, na sedežu PD od 21. do 22. ure Prebeneg, v gostilni pri «San-drolu» Mačkovlje, v gostilni Tul Zgornja Kolonja, prosvetno društvo «Pečar» od 19, do 20 ure Sesljan, trgovina Terčon Sv. Križ, v društvenih prostorih od 20. ure dalje Sv. Križ, v Ljudskem domu v baru od 8. do 24. ure Nabrežina, v prosvetnem društvu od 14. do 16. ure Sempolaj, pri Albertu Periču v Sempolaju št. 44, ves dan Domjo, trgovina Malalan Briščki, gostilna Milič Jezero, gostilna Guštinčic Gročana, gostilna Peter Umek Pesek, gostilna Vladimir Bach Draga, gostilna v Dragi Prečnik, Rojc Marino (št. 4) Praprot, Šušteršič Vido (št. 29) Mavhinje, Sirca Irena od 19. do 21. ure (doma) Stivan 16, Pernarčič Evgen (doma) , . Devin, družina Tinta (sola) Gropada, gostilna pri Štefaniji Medja vas, gostilna Legiša Prosimo žene, da pomagajo pri sortiranju oblačil in drugega materiala, ter pri pripravljanju paketov, tako da bo blago oddano ponesrečencem že urejeno. Javijo naj se na osrednjem zbirnem eentru v Ul. Geppa 9, tel. 31-119. SKGZ Pieri Ližeta 1000, Pertot Nada 1000, Pertot Ivan 1000, Milič Ivan 1000, Gruden Pepi 1000, Pertot Josip 500, Caharija Stojan 1000, Sirca Marija 1000, Caharija Albino 1000, Radovič Ivan 1500, Terčon Ludvik 800, Brana 1000, Segato 100, Grobisa Ivan 200, Fabian Jušto 500, Caharija Adriana 1000, Caharija Avgust 3000, Bla-žon Mario 500, Negro Giovanni 200, Caharija Stanko 1000, Caldi Rino 500, Caharija Marija 250, Ušaj Anton 500, Rojc Bogo 1000, Radovič Danilo 1500, Drašček Franc 500, Frankovič 2000, Pertot Alfred 1900, Pertot Albin 1000, Mihelič Jože 1000, Petelin Viktor 500, Gruden Anaklet 1600, Bogateč Emilio 1000, Svetlič Ernest 1000, Stanissa Lidia 2000, Stanis-sa Adriano 500, Jazbec Albert 2000, Godnič Karlo 500, Venier Lojzka 200, Pertot Danilo 500, Ferluga Karlo 5000, Gruden Darinka 500, Frančeškin Mirko 2500, Caharija Stanko 1000, Gruden Franc (dentist) 2000, Gabrovec 150, Pahor Marija 1000, Laghi Gisella 500, Pastore Irena 1000, Kukanja Drago 3000, Pertot Slavko 5000, Pertot Nace 1500, Graton Fe-ručo 300, Zidarič Guido 2000, Ver-'oschi Pierino 2000, Dilena Nino J50, Mihelič Pepa 500, Vizentin Stefano 1000, Kukanja Leopold 500, Akretič Magda 500, družina Doria 2000, Štolfa Ivan 2000, Pa-skulin Bogomil 500, Caharija Ladi 1000, Kročeti Mila 200, Vižintin Rado 500, Drašček Dimitrij 500. družina Vižintin 1000, Modenato Fortuna 500, Cavo Olivo 500, Cavo Giovanni 500, Cattonar Franc 200, Sirk Eliza 150, Furlan Albina 500, Pertot Marija 500, Caharija Lidija 500, Sibelja Mirko 1000, Pertot Ernest 300, Pertot Danilo 500, Ščuka Leopold 1000, Ščuka Lado 1000, Barič Drago 500, Caharija Peter 500, Caharija Zdravko 1000, Dorbež Oskar 500, Rafael Fuks Josip 2000, Pupis Rafael vacic viaa luuu, jn. «. ira, oi 2000, Mihelič Ivo 300, Legiša A- strnete I ■ _1000/ Martellano Vikb i„ inno T»nVn Oskar 2000. Mor- ”ja _2000, Ihpolo^Ennco 2000, Pto Pertot Stanka 500, Canciani Stan- lojz 1000, Ienko Oskar 2000, Mor-gera Anna 500, družina Battini 1000, Pertot Stanko 1000, Ukmar Vittorio 1000, Lesizza Livio 1000, Blasi Angela 1000, družina Ferfo-Ija 1000, Kroš Marija 500, Pertot Alojz 400, Barič 200, Brumat 200, Gruden Franc 500, Rebula Alojz 500, Kenda Angelo 500, Mozetič Pavla 500, Mozetič Ivan 2000, Caharija Giovanni 500, Caharija Angelo 1000, Tramontini Attilio 500, Sitara Antonia 200, Bortolotti Cornelio 1000, Knez Teodor 500, Visentin Lino 1000, Gruden Stanko 1000, Caharija Franc 1000, Caharija Franc 1000, Adam Leopold 6040, Jazbec Pepi 2000, Tordi Gaetano 200, Kojanec Stanko 5000, Sirk Kristjan 500, Gon Elio 500, Abram Rudi 500, Abram F. 500, družina Milanič 500, Kariš Olga 400, Centassi Aldo 1000, Masca-rello Dino 300, Ronzani Onelio 500, Gruden Ivo 500, Boschetti Tommaso 500, Lavretta Alfredo 500, Gruden 1000, Folcani 400, Ronzani Matildo 500, Milanič Milan 500, Pernarčič Milan 1000, Pertot Marija 500, Leban Albin 1000, Col-mani Maria 500, Santagati Pepi 200, Skoda Gino 500, Zancola Berto 250, Petelin Ladi 1800, Marchi Aldo 1000, Fachinetti 150, Kakeš Franc 500, Alegretto Pepi 500, Caharija Marija 300, družina Caharija 1000, družina Comelli 500, Gruden Silvester 1000, Marija-Se-verino 300, Klanšček Dušan 150, družina Gruden 5000, družina Gru- den 500, Pangos Josip 1000, Rebula Mauro 300, Bortolotti Nino 500, Visentin Luciano 500, Terčon Fani 1000, Lukman Miro 100, Claudio Virgilio 200, Pertot Filipo 200, Kosmina Stanko 2000, Grilanc Ivo 2000, Grilanc Anica 1000, Stanissa Mario 1000, Terčon Josip 5000, Mihalič Danilo 1000, Radovič Rinko 1000, družina Pizzul 5000, Pertot Celestino 5000, Morgera Salvatore 1000, Sartore Umberto 1000, Goi-lia Adriano 500, Kotter R. 1000, Mario Pahor 200, Cava Romana S.p.A. 10.000, Blazina Marija 500, Caselli Giovanni 1000, Marino Brumat 500, Zerilli 1000, Solinas 500, Quadracci 500, Sisalli Vilma 300, Oliva Adriano 300, Fabris Ka-to 300, Lorigliola Luigi 500, Benvenuta Mili 350, Pasco 1000, Romeo Antonio 1000, Svara Marija 1000, Trusinger 300, Ferfoglia 200, Moro 200, Bortolotti Luigi 500, Semolič Mirko 300, Opatti 500, Vittorio Saul 500, Adami Pierina 200, Marangon Teresa 500, Pečenko 500, Busetti 250, Zeriali Emilia 300, Grilanc Marija 300, Pertot Nada 2000, Gruden Pepi 500, Petrovič 5000, družina Mora 1000, Caharija Ida 1000, Caharija Filomena 300, Zandomeni Alberto 1000, Blažon Anna 500, Giusto Clara 1000, Moretto 1000, družina Kojanec ICOO, inž. Fulvio 1000, Legiša Olga 1000, Rutar Ivanka 1000, Slavec 400, Delorenci 500, Gruden 600, Stanissa Mario 500, Poma 500, Slavec Valerija 1000, Slavec Viktor 500, Pipan Josip 1000, Sedmak 5C0, Mora Giordano 300, Stagni Giovanni 1000, Tenze Francisca 100Q, Coppi Luigi 300, Antonini Mario 5000. Brezigar 3000, Mascarella Dino 500, Caharija Avgust 500, Caharija Emilio 350, Suliani Nino 1000, družina Gruden 1000, družina Radovič 10.000, Rolič Olga 3000, Graton Leonarda 1000, Krasnik Feručo 100, Ussai Anton 500, dr. Franjo Gruden 2000, Bortolotti 1000, Ussai Zofija 1000, Svara (Sibelje) Franc 1000, Caharija Eliza 500, Rebula Josip 1000, Bevilacqua Renato 500, Pertot Ludvik 1500, družina Oberdan 5000, družina Barič 1000, Caharija Josip 1000, Pertot Emil 1000, Šušteršič Adolf 1000, Sirca Drago 1000, Bagozzi Argentino 500, Pertot Ema 500, Krasnik Felice 1000, Pertot Karolina 500, dr. Biasi Giuseppe 1000, Caharija Franc 500, Pertot Vanda 500, Martiniš Giordano 500, Gruden Igo 500, Marangon Vito 5000, Knez Walter 2000, Kodrič Alojz 1000, Radovič Anton 1000. Skupaj 356.640. Nabrano v Barkovljah (KPI — «Matjašič»): Družina Scheimer Danilo 5000, Ščuka Karel 2000, Dolerite Licia 1000, Stibilj Giulia 500, Ščuka Lojzka 1000, Ferluga Betka 1000, Ferluga Lucija 2000, Rudež Tereza 1000, Vodopivec Berto 300, Vodopivec Karla 400, Bevilacqua Justa 1000, Gerini Viktor 1000, An-dreini Marija 200, Oblach Marija 200, Martellani N 100, Malek Milka 500, Martellani M. 100, Krečič Erminija 100, Sartori Karl 200. Majcen Pavla 200, Misculin Mario 500, Cherin Rozalija 500, Martelanc Adele in Lidija 400, Pegan Matilda 500, Berdon Karla 500, Menin Angela 500, Ivanka 1000, Ugrin Danilo 500, Sferza Ana in Nande 500, Furlan Duilio 200, Dez Marija 500, Gradara Ema 500, Mlač Marija 100, Latzel Liliana 500, družina Cain 500, Godnič Franc 500, Martellani Friderik 200, Martellani Ludvik 200, Prosvetno društvo «Matjašič» 10.000, družina Bla-žič-Biagi 1000, Greco Vanda 500, Sferza Berta 500, Starec Ferdinand 1000, Besednjak Frančiška 500, Rigo Edita 1000, Renzi Ana 1000, Žnidarčič Ernest 1500, Pertot Marija 500, Taučer Lojzka 1000, Orel Marija 500, Krečič Ana 500, Taučer Jernej 1000, Contri Davide 500, Verginella Marija 500, Taučer Ljudmila 500, Pelizon Ana 500, Bevilacqua Mila 500, Piščanc Angela 1000, Gustinčič 500, Brecelj Viktorija 1000, Brecelj Janko 1000, Contri Nino 500, Martellani Franc 500, Cambfi^f Ana 600, De Monte 1000, Brecej Josip 500, Pra-šelj Z. 1000, Beltramini 2000, Rosso Nino 200, Zuban Bruno 2000, Martelanc Marij 500, Zini Renata in Guerino 1000, Pertot Franc 1000, Zini Ada 1000, Zini Sergio 1000, Pertot Marij 1000, Pertot A-nica 500, Zlatič Viktor 1000, Kovačič Vida 1000, N. N. 1000, Gu- 'ikto-Per- ko 500, Košuta Drago 500, Barovina Silva 2000, Puntar Zdenka 500, Pirc Josipina 500, Starc Mirko 500, Starec Emilija 500, Maran Antonija 500, Stocca Rozalija 300, Pertot Nestor 500, Daneu Silva 1000, Cernjava Štefanija 1000, Ni-brant Sabina 1000, Černivec 1000, Slatich 1000, Terzi Italia 300, Pertot Nino 500, Guštin Justina 1000, Bertoncini Marina 500, Miani Aldo 500, Starc Danica 500, Menon Viktorija 500, Cusma Giorgio 200, Cusma Laura 100, Prasel Emil 500, Zilberto 500, Zupan Marija 600, Scheimer Dora 1000, Scom-reich Marcella 500, Tauceri Marija 500, Bole Giusto 1000, Močnik Marcela 1000, Nikolavčič Peter 2000, Mozetič Ferdinand 800, Pertot Marija 200, Mozetič Anton 1000, Mozetič Ivan 1000, Scheimer Zora 2000, Kemperle Gina 500, Gerlanc Marij 2000. Skupaj 111.700. Nabrano na Konkonelu: Maver-Tonelli 1000, Andolšek I-van 1000, Andolšek Ernest in Albert 1000, Maver 500, Košuta 1000, Ferluga Ana 600, Oblak Renato 500, Gotti 500, Ferluga Piero 1000, Renzi Savino 1000, Cok Stanko 500, Cok 1000, Frank 500, Ferluga Gabrijel 1000, Ferluga Franc 500, Ferluga Milic tono, Štukelj 1990, Miehien zi 1000, Ferluga Jožef 500, Sva-gelj Ema 500, Pahor 300, Brišček Ivan 250, Brišček Rudolf 500, Ferluga 500, Ferluga Evgenija 1000, Tomec Ivan 500, Mantovan '000, Gec 500, Ferluga Ruda 500, Močnik 500, Vrtovec 500, Gianello 500, Ferluga Nino 500, Ferluga Karlo 1000, Bellafontana 500, Ferluga Danilo 2000, Brišček Renato 1000, Ferluga Santo 1000, Mar-kon 1000, Ferluga Antonija 100, Cerne Albin 1000, Košir Nora 1000, Piščanc Anton 500, Borjan Ludvik 1500, Ferluga Pasquale 1000, Ferluga Mirko 1000, Ferluga Anton 1000, Ferluga Mirko 1500, Mahnič Franc 500, Ferluga Marčelo 500, Piščanc Matija 1000. Milkovič Danilo 400, Ferluga Romano 500, Ferluga Pino 500, Ferluga O-skar 1000, Ferluga Peter-Romano 5000, Ferluga Zofka 200, Giurge-vič 500. Ferluga Bruno 2000, N.N. 150. Skupaj 50.000. Nabrano na sedežu SKGZ (5. seznam): Kukanja Pavla 5000, Mori Mario 2000, Sancin Odeta 1500, Vale-tič Savina 1000, družina F. Ferjančič 3000, Bucik Rafko 1000, Pšenička Valerija 1000, Rinaldi in Ivančič 3500, Martelanc 1000, Pipan Lucija 200, Pečar Albert 500, Seleš Franc 500, P. N. 5000. družina Prašelj 2000, družina Požar 2000, družina Pipan 1000, Škabar Marija 1000, Foški Ivanka 1000, Baša Josipina 1000, Čehovin Angela 2000, Duma Angelica 5000, družina Rebula Alojz 2000, Bratuž Herminija 5000, Bergoč Marija 500, Košuta Zofija 1000, Namer Zora 1000, Lakoš Emil 1000, Enrico Oberti 3000, N.N. 3000, Husu Rudolf 10.000, N.N. 2000, dr. Pavlica Stanislav 5000, diesi Armando 5000, Suman Ivan 1000, N. N. Teodoro 5000, Marušič Andrej 1000, Košuta Marija in Ivan 1000, Orlando vini 10.000, Zarolka Franc 1000, Sugan Anka 1000, Tržaška kreditna banka 100.000, Stok barija 1000, Kosovelj Ivan 2000, Trobec Antonin 2000, Šušteršič Josip 20o0, Kobal vd. Kočevar Frančiška 1000, Sardo Eugenia 1000, Štrukelj Jože (Prosek) 5000, N.N. 4000. Pertot Riko (Barkovlje) 1000, Kosmina Mirko in Malka 10.000. Sanna por. Žerjal Marjuča 2000, družina Ferluga-Poslej 3000, Lakovič Slavko 1000, Ščuka Marta 1500, Kopusar-Normaly 2000, Cooperativa per 1'eserclžio dei refettori del porto di Trieste 25.000, Novak Ivan 2000, Rapotec Emil 1000, Švab Konrad 2000, Ribič vd. Ferluga Marija 2000, Zupančič Danilo 2000, R. S. 5000, Ursini Vivjana in Mirjana lO.OOtì, Stoka Ivanka 20CO, Kuret (Ricmanje 151) 500, Ji riševič Ivan 1000. Skupaj 290.700. Nabrano na uredništvu in upravi «P.d.» (6. seznam); Ljuba Božiglav 1000, Rozina in Guštin Cok 2000, Rozalija Tence 500, Josip Mezgec 1000, Slavica Kraševec 1000, družina Mahne 2000, Mitri S.L. 5000, družina Bub- lan Ernesto 1000, Benčina Albert 1000, Jerič - Biščak 2000, Sosič Gela 2000, Škamperle Jožef (Re-pentabor) 1000, Malalan Zoran 1000, Ban Ivan 1000, Danev Mario 3000, Raubar Peter 1000, Citer Franko 1000, Simič Bernarda 3000, Sosič Karlo 10CO, Jugovič Rudolf 1000, Gulič Vasja 2000, Skupaj 53.500. Nabrano na Proseku - Kontovelu (5. seznam): Trampuž Stanislav 1000, Cibic Alojz 1000, Sardoč Marija 1000, Pirjevec Urška 1000, Starc Edi 5000, Starc Andrej 1000, Stoka Marija 1000, Starc Danica 1000, Kralj Dora 1000, Cijak Matilda 1000, Gorjup Dora 1Ò00, Gorjup Alfred 2000, Guštin Slavko 1000, družina Bukavec 3000, Germek Alojz (Prosek 55) 1500, Germek Alojz (Prosek 53) 1000, Stoka Viktor 3000, Antončič Drago 1000, Danev Franc iiimiiiiiiiiniiiiiiMHimiiiiiiiiiiiiHiiHiiimiiiiHiiiMii 1000., Puntar Mario 1500, Starc An. Jenco Peter 1000. gel 1000, Danev Marija 1000, drli- 1000, Bacchin 500, žiita MJlič (Prosek Ì97) 3000,, Za- "----: drugi *a nakladanje in razkladanje — Prosek 10.000, Furlan Karlo 1000. Skupaj •46^QQ0t . , MV/i pV') Nabrano v Skednju (2. seznam): Sancin Genio 20Ó0, Sancin Josip 2000, Sancin Suzana 2500, družina Glavič 1000, N.N. 2000, Godina Mi-ra-Alenka 1000, družina Babič 3000, Vesnaver-Micheli 2000, Sancin-Cuk Marija 1000, Sancin Franc Gašpar 101.0, Tavčar Leon 5000, Franko 1000, Vitez Luigi 1000, Sancin Zor. ka 1500, Suman Franko - Neva 2000, Krevatin Giorgio, Darjo 1000, Krevatin Marta 1000, Sancin Miro 5000, Cotar Marta 2000, Perissini Norma 500, Gerzentič Marija 1500, Žerjal Anica 1000, druž Flego Rafaelo 1000, Sancin Vladko. Zofka 4000, Elerro Mario 500, Vekjet M. 200, Gašperin 1000, Sancin (Kotal) 500, Garbari Berta 500, Lupo N. 200, Sancin Zora 200, Opara ' 1800, Degrassi Adele 1000, Flego Pavla 370, druž. Cetur 1500, Zanelli 300, Bizjak 500, de Massi Ilario 500, della Santa 250, Biziacchi 500, Werk Angel 500, Peresso 200, Rot-ter 300, VidoniS 200, Ivančič 2000, Pavletič 3000, Škrinjar 200, Gec 200, Princ 300, Bajec 1000, Slavec Marija 500, Sancin G. 500, Alberht Josip 1000, Sancin Francka 200, Patrizio 1000, Decaneva 200, Kravos Kaji« 2000, Lučič Pierina 1000, KraVos * Torrtažin Miléva 2000, Godina Aniga 1000, Krasna Vera 600,Sancin Pierinc 800, Sancin Kristina 1000, Stradiot 200, KJima Josip 500, Kofol 500, Lenac 500, Beasi Giuseppe |00,. Sabec 500, Uksimilijan in Karlota». GRAD SV, JUSTA V ponedeljek in torek ob 21.15 «Cardaška kneginja» v izvedbi Državnega operetnega gledališča iz Budimpešte. 180 izvajalcev. Rezerviranje in prodaja vstopnic pri osrednji blagjni (Pasaža Protti, tel. 38-547). VSTOPNICE za zaključno prireditev folklornega festivala ki bo v Kopru danes 3. avgusta, so v prodaji v Trstu pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29243. Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Mladinska iniciativa priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni mladinski izlet na Koroško. Cena v kateri je vračunana vožnja, hrana in prenočišče znaša 3500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška, število prostorov je omejeno. Pro-svetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi dne 25. 8. enodnevni izlet na Vršič. Na povratku si bodo izletniki ogledali znameniti botanični vrt in Mlinarico v Trenit. Vpisovanje vsak dan v trgovini Drašček. SPDT priredi 1. septembra Izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce In Vršac s pogledom na zgornja Triglavska jezera. Vasovanje v uradnih uraih v Ul. Geppa 9- Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir» bo Imel jutri 4. t.m. redni sestanek na sedežu kluba, Ul. Montecchi 6, od 10. do, 12. ure. Clsuion» se bodo delile vse zadnje novitet« in sprejemale se bodo prijave za bližnjo razstavo ob priliki desetletr nlce kluba ter za razstavo v Kočevju Vabljeni vsi člani In posebno odborniki kluba! Mali oglasi I$CEMO pomočnika in vajenca za bife v mestu. Ob nedeljah prosto. Slovensko gospodarsko združenje v Ul. FU» 8, tfel. 37-808. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokoj nega Antona Brane daruje družin» RENZO GAVARINO iz Turina K> dolarjev za ponesrečence potresa v Skopja. Kristan Bartolomeo (Pavla) daruje 600 lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. avgusta 1963 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. UMRLI SO: 54-1 etrvl Ferrucci0 Ohiaindussi, 87-letna Rosa Host-Ives-sich vd. Hussaik, 75-letnl Giovanni Dostal, 68-1 etni Bruno Luxa, 75-letni Giuseppe Ferluga, 61-letni Giuseppe Scavone, 37-letnl Alviano Bon. NOČNA SLU2BA LEKARN Davanzo, Ul, Bertoni 4; Millo, UL Buonarroti 11; Mlzzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti. Ul. Bonomea 93, PRISPEVAJTE Z*A DIJAŠKO MATICO I PRIMORSKI DNEVNIK IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Dva tihotapca obsotena dva obtoženca pa oproščena Obsodba je v popolnem nasprotju z zahtevami državnega pravdnika, ki je predlagal najhujse kazni ravno za obtoženca, ki so ju oprostili zaradi pomanjkanja dokazov Kazensko sodišče (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar (- liarelli, obramba R. Ghezzi, Angoscia, Amedeo in Vinciguerra) je včeraj spoznalo za kriva dva izmed štirih obtožencev tihotapstva z inozemskimi cigaretami, ki so jih organi finančne straže zaplenili ponoči med 1. in 2. juni-letos v neki shrambi v poslopju št. 15 v Melari pod Kuti-naro. Gre za Adriana Colombina in Giovannija Passanteja, katerima je sodišče prisodilo naslednje 'kazni: Colombinu 2 meseca in 20 dni zapora ter 3.399.000 lir globe, a Passanteju 3 mesece in 3 dni zapora (kazen je zvišana, ker je bil Passante že kaznovan) ter 3-443.000 lir globe. Poleg tega bosta morala obtoženca plačati skupaj tudi 1.439.265 lir na račun dajatev, ki jih nista poravnala v zvezi z prodanimi cigaretami (60 kg). Z druge strani pa so sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov tako Pietra Michelija kakor tudi Giuseppa Mora. Ukazali a° raj izpustijo Michelija na svobodo, če ni zaprt zaradi kakega drugega prekrška. Kot je znano, ?o bili v priporu trije obtoženci, in. sicer CHombin, Passante in Micheli, medtem ko je bil Moro Prost. Javil se je v zadnjem trenutku, ko se je pričela razprava. Zvedeli smo. da se bosta pritožila proti razsodbi kazenskega sodišča Colombin in Passante, se Pravi oba obtoženca, ki sta ju sodniki spoznali za kriva. Tudi ta razprava je dokazala, kako mnogokrat obtožnica sloni na trhlih nogah. Se predvčerajšnjim je javni tožilec označil Mi-rnelija in Mora kot glavna krivca, zakrknjena in prebrisana tihotapca, medtem ko sta bila Colombin m Passante dva naivneža, ki sta so pustila ujeti v mreže izkušenih kršilcev carinskega zakona. In vendar se je vsa afera končala na tak način, da so domnevni prebrisani in pogumni tihotapci ostali na svobodi, naivneži pa bodo morali presedeti v zaporu precejšnje število mesecev: dva, odnosno tri mesece zaporne kazni in potem pa še verjetno dobršen del za denarno kazen. Zakon predvideva namreč, v primeru če obtoženec ne poravna globe, zaporno kazen v višini enega dneva za vsakih 5.000 lir globe. Najvišja zaporna kazen pa znaša v tem Primeru 3 leta. Včerajšnja razprava je potekala °b prisotnosti številnega občin-stva, ki so ga zvečine sestavljali svojci in znanci obtožencev. Spregovorila pa sta še odvetnika A-tnodeo (za Pcssanteja) in Annoda (za Michelija). Zagovorn-k Amodeo je zahteval, naj sodniki oprostijo njegovega varovanca Vsaj zaradi pomanjkanja dokazov, ali pa naj ga v najslabšem primeru obsodijo na najnižjo kazen. Mnogo daljši je bil govor odv. Arinosele, ki je zagovarjal Michetta. Med drugim je zagovornik, Prečital nekaj razsodb kasacijske-8.a sodišča ter mnenja velikih italijanskih pravnikov glede primerov, ko neka priča, ki je podala določene izpoved5 policijskim organom, ne nastopi na razpravi. To se je zgodilo v konkretnem Primeru s Čolombinovo ženo. Ta J.e sicer na sedežu finančne stra-spoznala v Micheliju človeka, ,r je skupaj z dvema drugima Pbznancema bil na njenem domu 3- junija letos. Na pročesu pa je dobila, da bi pričevala, ker ji za- " \ "T kon, v kolikor je žena enega Iz-med obtožencev, nudi to možnost. Odv. Annosci« je trdil, da je njena izBOHjed pred policijskimi oblastmi brez vsakršne pravne veljave. Trdil p« je, da Micheli razpolaga s trdnim alibijem, saj so priče izpovedale, da je bil omenjenega večera v neki mehanični delavnici v Ul. della Tesa ter se torej istočasno ni mogel nahajati v Melari. Brez dvoma so zagovornikova izvajanja vplivala na sodnike v tolikšni meri, da so Mi-cheljja in Mora oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Tatovi v pekarni 51-letni Vittorio Bunz iz Ul. Capuano 14, lastnik pekarne v Ul. SS. Martiri 6. je včeraj okrog treh ponoči poklical agente letečega oddelka policije, ker je presenečen opazil, da so njegovo trgovino v presledku treh ur, in sicer od polnoči do treh, obiskali naznani tatovi. Ko je Bunz ob tisti uri odprl pekarno, je takoj ugotovil, da mu je iz blagajne zmanjkalo 25.000 lir, ki jih je tam pustil prejšnji večer. Neznanci so namreč prišli v pekarno, potem ko so razbili steklo na vratih delavnice na zadnjem dvorišču stavbe. Po dolgotrajni preiskavi v pekarni so se agenti lotili dela, da bi izsledili neznane tatove. Dolgo se ni zavel da so tatovi kradli v njegovem stanovanju Predvčerajšnjim je na Komisariat Stare mitnice prišel 29-letni pleskar Mario Gerin iz Ul. Madonnina H in službujočim- agentom povedel, da so od Umskega decembra do letošnjega julija ne-jznanci v n;ego odsotnosti večkrat obiskali njegovo stanovanje. Baje so vrata odprli s ponarejenimi ključi, ker se Oerin doslej ni zavedel;, tatvin. Pri večkratnih obiskih so mu neznanci iz stanovanja odnesli 85.000 lir, zlat poročni prstan, zlat prstan z nanogramom, par zlatih uhanov, obesek 7 novcem desetih frankov, zlato verižico, modre poletne hlač*',, ventilator znamke «Marelli» in kompresor za barvanje. Vse to je Gerin hranil v raznih stanovanjskih prostorih. Utrpel je skupno 200.000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo. 1 Kumji, ui. tvuiu reux zzi pust camping, tam pa ji* je ' Bisiaj ski državljan po rodu iz Trsta Carlo Bisiani iz Aubervilliersa v Franciji, Ul. BLd Felix 221 pustil mi-v _ sikni povedal, da so mu neznanci odnesli transistor znamke «Peizon Br prvovrstnim vinom, «pirsolado» in brezalkoholnimi pijačami. Pukli bodo tudi ČEVAPČIČE ci so se peljali poleg Pezzulicha še njegova žena 28-letna Cristina in svakinja Antonietta Marcovi-na s svojim sinom 4-letnim Mau-rom ter šoferjeva tašča 53-letna Carolina Zullich. V bolnišnici so pridržali samo ženo Cristino in svakinjo za nekaj dni, vse druge pa so poslali po prvi pomoči domov. Gozdni požar v Reziji Že več dni traja v gozdovih v Reziji požar, ki ga do sedaj niso mogli pogasiti. Poleg domačinov so na delu gozdni čuvaji, gasilci iz Tolmeča in oddelek alpin-cev iz Moggio Udinese. Ogenj je nastal najprej v bližini Resiutte ter se je nato razširil po drugih predelih nad Rezijansko dolino. 2e v četrtek so mislili, da so požar pogasili, ko so se potem pojavila nova žarišča na drugih krajih. Skoda, ki jo je požar do sedaj povzročil, je zelo velika ter jo bodo lahko ocenili šele, ko bodo gasilci opravili svoje delo. Mopedist podrl kolesarja v Villessah Včeraj nekaj pred 15. uro se je 18-letni Luigi Sari iz Villess peljal po cesti v Villessah « svojim mopedom. Nenadoma se je pojavil pred njim na kolesu Ruggero Ta-bas iz iste vasi in med , obema je prišlo do trčenja, pri katerem sta bila oba ranjena. Odpeljali so ju v goriško civilno bolnišnico, kjer so Sariju ugotovili zlom desne lopatice in rano na desni roki, Tabasu pa zlom reber na desni strani in odrgnjenje po rokah in nogah. Oba so pridržali za 10 dni na zdravljenju. Nezgoda ženice iz Standreža Včeraj ob ‘9.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 81-letno Amalijo Nanut iz Ul. sv. Mihaela 936. Zdravniki so ugotovili, da si je čenica zlomila desno stegnenico, ko je padla na svojem domu. Pridržali so jo na zdravljenju za 15 dni, , kjer bo v ponedeljek zvečer tudi tekma v valčku z nagrado za zmagovalce. Kogar pa ples toliko ne zanima, ta se bo lahko udeležil v nedeljo popoldne tradicionalne tekme v briškoli, za katero so določene tudi lepe nagrade za zmagovalce. Zato danes, jutri in v ponedeljek vsi v Sovodnje. Avto povozil vespista Včeraj nekaj po 17. uri so poklicali avto Zelenega križa k Rdeči hiši v Gorici, kjer je neki avtomobilist s svojim vozilom podrl 25-letnega vespista Cesareja Aii-mičn iz Št. Petra 159. Ponesrečenega Adamiča so takoj pripeljali v goriško civilno boLnišnico, kjer so mu ugotovili več odrgnin in udarcev na rokah in nogah. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh. VERDI. 17.00: «Un dollaro d’onore», J. Wayne in D. Martin. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 16.30: «La donna degli altri è sempre piii bella», Walter Chiari in Maria Grazia Spina. Italijanski barvni film v cinemasco-pu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «Le tre spade di Zorro», M. Wood in G. Milland. Španski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.30: «Canzoni nel mondo», Peppino dt Capri in Mina. Italijanski barvni film v cine-mascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 32,4 stopinje ob 14.50, najnižjo 15,8 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 55 odstotkov. Na sliki vidimo pokrito tablo z navodili za promet. Takšna prometna znamenja bodo začeli uporabljati, ko bodo tudi v Gorici dobili znake za začasno enourno parkiranje ..........................mi.milil..................... Za žrtve potresa v Skopju so darovali na Goriškem Za žrtve potresa v Skoplju SO DAROVALI NA GORIŠKEM: Pri včerajšnjem nadaljevanju zbiranja prispevkov za žrtve potresa v Skoplju tako v Gorici, kot v podeželskih krajih so mnogi darovalci prispevali tudi oblačila in druge predmete, ki so jih prinesli na zbirni center v prostorih Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1-1. BLAGO SO VČERAJ DAROVALI NASLEDNJI : Gorica: Pavla Bavcon, Zora Spa. capan, Frančiška Troier, Marija Marchi, Rozinka Rolich. Pri zbiranju denarnih prispevkov moramo navesti, da so številni goriški in drugi uvozniki in izvozniki izročili svoje prispevke na sedežu podjetja «Primorje-Eks-port» v Rožni dolini, kjer so do četrtka zvečer zbrali od darovalcev z italijanske strani meje poldrugi milijon lir v ta namen. Včeraj nabrani prispevki na Goriškem : V GORICI: Golob Marija 1000, Vida Marija 3000, Cigoj Mara 2000, Delpin Ivan 2500, Bratuš Ciril 1000, Molar Vik ma 500, Žigon Katarina 300. Bu-dihna Ciril 3000, družina Černigoj 2000, Klanjšček Natale 500, Komic Zora 500, bratje Godina 2000, Germech Daniele 1000, Ba-dalič Alojz 1000, Knez Bruno 1000, Pin Mario 1000, M.C. 3000, Penko 3000. družina Rogelja 1000, Tomšič Jožica 2000, Pavšič Franc 1000. Skupaj 30.300. NA OSLAVJU: Primožič dr. Karel 3000, Primožič Zora 1000, Sosterčič Danica 1000, Radikon Zofija 500, Mikluš Miljo 1000, Komavli Dolfo 200, Ko. mie Ivan 500, Pintar Fani 200, Terzer Milka 2000, Sturn Pavlina SOh, Kodermac -ustina 500, Jakin Rafael 500, Sošoi Marija 500, Furlan Nadja 600, Komavli Kristina 500, Bavčer Jožef 500, Pintar Jožefa 1000, Figelj Jožef 1000, Dru-fovka Karel 1000, Bensa Pepi (gostilna) 500, Bensa Valentin 2000, ZBIRALIŠČA ZA POMOČ SKOPJU Osrednji zbirni center na sedežu SKGZ in SP Z v Gorici, Ul. Assoli 1-1. od 8. do 14. ure. Zbirališče na sedežu prosvet-nega društva «O. Zupančič» v St andrežu, ob delàvriikih od 19. do 21. ure. Jutri, nedelja, od 10. do 13. ure. Na sedežu prosvetnega društva v Steverjanu ob delavnh kih od 21. do 22. ure. Pri prosvetnem društvu v Doberdobu ob delavnikih od 20. do 21. ure. Za Pevmo, Oslavje in St. Ma. ver sprejemajo prispevke pri Karlu Sošolu in Avgustu Lenardiču v Pevmi. V Sovodnjah sprejemajo prispevke za vso občino na sede-žu domačega prosvetnega druš. tva. Pečani lahko prinesejo svoje prispevke v Sovodnje k Mirku Kuzminu ob vsaki uri. V Jamljah sprejemajo pri-spevke pri Jožetu Pahorju. V Dolu pri Vižintinu, bencinska črpalka. Na Vrhu pri učitelju Poldu Devetaku. V Ronkah pri Mirku Vižin-tinu, Via del Ronco 11, ter pri Francu Jarcu, Via Valtellina št. 14. V Tržiču pri Jošku Pahorju, Via S. Polo 136 ter pri Josipu Lakoviču, Via S. Polo 146. Marinič Zalka 509, Klanjšček Mirko 1000, Furlan Tilda (gostilna), 500, Valenčič Mario 500. Skupaj 21.000. V KRMINU: Prinčič Ivan 10.000, Baša Jakob 8000, Buzinel 5000, Sirk 1000, Skupaj 19.000. V STANDREZU: Franc Lupin 1000 V PEVMI: Miklus Karlo 1000, Brešan Te- rezina 1000, Sosoi Karlo 1000, Valentinčič Albin 1000. Valeria Bo- škin 5000, Angela Boškin 5000, Miklus, trgovina 5000, Koršič Jožko 2000, Prinčič Jožko 500, Širok Stefan 500, Simšič Angel 1000, Primožič Milan 1000, Šuligoj Sil- vio 1000, Mikus Karlo 1000, Primožič Marija 200, Kodermac Lidija 500, Gravner Štefanija in Elda 3000, Polo Oskar 500, Gregorič Tranquilla 400, Bensa Roza 200, Oblak Jožef 300, Bolčina Ivan 1000, Drufovka Frančiča 500, Ve-nika Celestina 500, Bensa Dušan 1000, Primožič Anton 500, Saher Olga 1000, Komavli Aloj* 500. Leo-pušček Andrej 500, Srebrnič -Savo 100, Kodermac Lidija 1000, Miši-goj Uršula 500, Sosoi Mario 500, Kodermac Livio 300, Mavrič Anton 500, Valentinčič Franc 500, Gabrijelčič Dušan 500, Vizin Bruno 500, Bensa Franc Ì000, Mišigoj Ivan 500, Primožič Virgil 200, Uršič Robert 500, N.N. 2000, Terpin Lojza 500, Radinja Albin 500, Figelj Anton 1000, Vižintin in Boškin 1500, Prinčič Karlo 500. Skupaj 4.Ì.400. Prejšnja vsota 894.530 Danes objavljeno 120.800 Skupaj 1.015.230 V zvezi z objavljenim prispevkom v župniji Gabrje v skupnem znesku 38.150, katerega seznam smo že objavili, so nam sporočili, da je ta prispevek namenjen katoliški škofiji v Skopju, ■pgjPPffrnmmmm €iini1i' “■ ■ ■ “ ■ ii SVETOVNO PRVENSTVO VDIRKAUŠČNIH PANOGAH V zasledovalni vožnji izločena favorita Van Loo in Kay Jensen Italijana Bianchetto in Tunini v četrtfinalu LIEGE, 2. — Presenečenje danes v drugem dnevu svetovnega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih panogah. Dva favorita za naslov v zasledovalni vožnji amaterjev sta izpadla že v četrtfinalu tekmovanja. Gre za Belgijca Van Looa, ki je eden najbolj nadarjenih in hitrih kolesarjev ter za sedanjega prvaka Danca Kaya Jensena. V hitrostni vožnji amaterjev pa LESTVICE WORLD BOXING ASSOCIATION SVETOVNO PRVENSTVO ZA VOZILA FORMULA 1 Clay „rtialleri0er" Sonnyja Listona Sugar Ramos - boksar meseca PROVIDENCE, 2. — World Boxing Association je določila Cas-siusa Claya za challengerja svetovnega prvaka težke kategorije Son-nyja Listona, medtem ko je Flovn Patterson padel na lestvicah meseca julija na 7. mesto. Za boksarja meseca pa je WBA izbrala Kubanca, ki sicer živi v Mehiki, Sugarja Ramosa in to zaradi zmage nad Nigerijcem Rafiujem Kingom. Lestvice najboljših boksarjev za julij so naslednje: se uvrstila v četrtfinale. Nasprotno pa je bil Damiano izločen. Italijan je moral v bateriji prepustiti zmago odličnemu Belgijcu Sercuju, v repesažih pa mu je sovjetski kolesar Bodniks zadal odločilni udarec. Jutri bo četrtfinale hitrostne vožnje amaterjev in izločilno tekmovanje v hitrostni vožnji profesionalcev. Italijani imajo v tej skupini tri predstavnike: Šestkratnega svetovnega prvaka Maspesa, Gaiardonija in Ogno. ni bilo nič posebnega. Danes so bile na sporedu osmine finala, kjer sta se Italijana Bianchetto, ki brani naslov prvaka in Turrini, znašla pred šibkimi nasprotniki. Vsi so morali kloniti Italijanima, ki sta VČERAJŠNJI REZULTATI ZASLEDOVALNA VOŽNJA AMATERJEV 1. skupina: 1. Jensen Frey 4’58”18 (nov rekord proge), 2. Herman van Loo (Bel.) 5’01”83. 2. skupina: 1. Hugh Porter (VB) 5’01”, 2. Jacobus Oudkerk (Hol.) 5’01”25. 3. skupina: 1. Jean Walschaerts (Bel.) 5’03”46, 2. Lucian Jozefowicz (Pol.) 5’03”85. 4. skupina: 1. Stanislav Moskvin (SZ) 5’04”29, 2. Kaj Eric Jensen (Dan.) 5’05”72. HITROSTNA VOŽNJA AMATERJEV 1. skupina: 1. Sergio Bianchetto (It.) 12”7 (v zadnjih 200 m), 2. Richard Bicskey (Madž), 3. Jerzy Szymanski (Pol ). 2. skupina: 1. Pierre Trentin (Fr.) 12”, 2. Jan Alsop (VB), 3. Ulrich Schilinger (Nem.). 3. skupina: 1. Arie De Graff (Hol.) 11”5, 2. Ron Baensch (Avsl.), 3. Imant Bodniks (SZ). 4. skupina: Daniel Morelon (Fr.) 11”2, 2. Boris Romanov (SZ), 3. Willy Fuggerer (Nem.). -5, skupina: 1. Patrick Sercu (Bel.) 13”, 2. Angelo Damiano (It.), 3. Pie-ter van Der Touw (Hol.). 6. skupina: 1. Giordano Turrini (It.) 11"7, 2. William Marx (J. Afr.), 3. Jackie Simes (ZDA). FINALE REPEŠAŽEV 1. skupina: Imant Bodniks (SZ) 12”4, 2. Willy Fuggerer (Nem.). 2. skupina: 1. Ronald Baensch (Avsl.) 12”, 2. Boris Romanov (SZ). AMATERJI ZA MOTORJI 2. skupina: 1. Karl-Henz Matthes (Nem.), ki je prevozil 50 kilometrov v 41’44"9, s povprečno hitrostjo 71,859 km, 2. Hendrik Buys (Holandska), 3. Rene Vandenberg (Belgija), 4. Wolfram Hinnenberg (Nemčija), 5. Marcel Kohli (Švica), 6. Hendrik Van Čamp (Hol.), 7. Charles Bertrand (Fr.). TENIS ZA POKAL DE GALEA Po zmagi v doublu Italija v finalu ČSSR v vodstvu nad SZ z 2:1 VICHY, 2. — Mlada italijanska teniška ekipa se je uvrstila v finale turnirja za pokal De Galea. Po zmagah v singlu sta bila Italijana Maioli in Di Maso uspešna tudi v doublu in tako povedla Italijo v vodstvo s 3:0. Italijana sta premagala belgijski par De Gronckel— Kaisin 6:4, 4:6, 6:3, 6:2. S to zmago so se Italijani uvrstili v finale. V drugi polfinalni tekmi pa nasprotnik Italije še ni znan. Ker sta Ceha Koudelka in Holiček premagala sovjetsko dvojico Metreveli— Mozinarihvili 6:2, 6:0, 4:6, 7:5, je CSSR v vodstvu z 2:1. Jutrišnja singla bosta torej odločilnega pomena. TEŽKA Prvak: SONNY LISTON 1. Cassius Clay, 2. Doug Jones, 3. Cleveland Williams, 4. Billy Daniels, 5. Ernie Terrell, 6. Henry Ccoper (V.B.), 7. Floyd Patterson, 8. Zora Folley, 9. Roger Rischer, 10. Thad Spencer. SREDNJETEŽKA Prvak: WILLIE PASTRANO 1. Eddie Cotton, 2. Harold John. son. 3. Mauro Mina (Perù), 4. Way-ne Thornton, 5. Giulio Rinaldi (Italija), 6. Henry Hank, 7. Bobo Ol- TENIS ZA DAVISOV POKAL LONDON, 2. — Anglija je po drugem dnevu finala evropske cone za Davisov pokal s Švedsko prešla v vodstvo z 2:1. Anglež Bob Wilson je sicer izgubil včeraj prekinjeno tekmo s Schmidtom 6:4, 4:6, 6:4, 4:6, 6:4, vendar sta se domačina Sangster in Wilson oddolžila v doublu in premagala švedski par Lundquist-Schmidt 22:20, 6:4, 6:3. Kmalu bodo stadioni odprli ljubiteljem nogometa vrata in na tribunah se bodo zbrali navijači posameznih klubov. Iz žepa b odo morali potegniti lepe denarc’, te bodo hoteli slediti tekmam. Name. sto igralcev z domatimi imeni, bodo prisostvovali atrakciji tujih, več ali manj znanih asov. Klubi, ki se borijo za znalko prvaka ne posegajo po novih silah v Italiji, temveč jih «uvažajo» za težke milijone v glavnem iz Južne Amerike. Na sliki sta dva nova •junaka» nogometn’h aren. Oba sta Južnoameritana. Amarildo (levo) bo nastopal v vrsfuh Milana. Nenè (desno) pa b o igral v beločrnem dresu Juventusa. To je ena plat športnega delovanja v Italiji. Drugo pa imamo v poskusih, na srečo redkih, podkupovanja. yteraj so zamih poskusa podkupovanja sodn l;u l.n Bella kaznovati 'z d os m-ino prepovedjo izvrševanja, funkcij v kateremkoli športnem klubu tajnika Palerma Salvatora Vilarda, medtem ko so sicilijansko nogometno društvo kaznovali s štirimilijon-sko globo. son, 8. Gustav Scholz (Nemčija), 9. Chic Calderwood (V.B.), 10. Alien Thomas. SREDNJA Prvak: DICK TIGER (Nigerija) 1. Gene Fullmer, 2. Rubin Čarter, 3. Joey Giardielio, ; 4. George Benton, 5. Laszlo: Papp (Madžarska), 6. Joey Archer, 7. Wilbert McClure, 8. Holly Mims, 9. Terry Downes (V.B.), 10. Jose Gonzales. SREDNJA JUNIOR Prvak: RALPH DUPAS 1. Nino Benvenuti (Italija), 2. Bruno Visintin (Italija), 3. Denny Moyer, 4. Gaspar Ortega (Mehika), 5. Joey Giambra, 6. Alvaro Gutter. rez (Mehika), 7. Abrao Desousa (Erazilija), 8. Ted Wright, 9. Stan Harrington, 10. Peter Schmidt (Ka. nada). WELTER Prvak: EMILE GRIFFITH 1. Brian Curvi» (V.B.), 2. Jose Stable (Kuba), 3. Luis Rodriguez (Kuba), 4. Rip Randall, 5. Curtis Cokes, 6. Dick Turner. 7. Francois Pavilla; (Francija)* 8. Gabriel, Ter-ronez, 9. Frankie #a#iirez, 10. Charley Scott. WELTER JUNIOR Prvak: EDDIE PERKINS 1. Bert Somodio (Filipini), 2. Giordano Campari (Italija), 3. Bob-by Scanlon, 4. Shigemasa Kawaka-mi (Jap.), 5. Roberto Cruz (Filipini), 6. Oshinori Takahashi (Jap.), 7. Manuel Alvarez (Mehika); 8. Tony Noriego, 9. Valerio Nunez (Argentina), 10. Tito Marshall (Panama). LAHKA Prvak: CARLOS ORTIZ (Portoriko) 1. Paulie Armstead, 2. Kenny La. ne, 3. Carlos Hernandez (Venezue-la), 4. Dave Charnley (V.B.), 5. Bunny Grant (Jamajka), 6. Doug Vaillant (Kuba), 7. Louis Molina, 8. Alfredo Urbina (Mehika), 9. Art Persley, 10. Adul Aristotorn (Taj-landija). LAHKA JUNIOR Prvak: FLASH ELORDE (Filipini) Cassius Clay (Jap.), 4. Young. Terror (Filipini), 5. Guiženi Rezgui (Alžirija), 6. Vicente Derado (Argentina), 7. Jose Luis Cruz (Mehika), 8. Jukio Katsumata (Jap.) 9. Kazuo Taka-yama (Jap.), 10. Mario Rosilo (Kolumbija). PERESNA Prvak: SUGAR RAMOS (Kuba) 1. Love Ali. Tey (Gana), 2. John. ny Bizzaro, 3. Tenue I. Famael Laguna (Panama), 2. Mitsunori Seky (Jap.), 3. Rafiu King (Nigerija), 4. Howard Winstone (V.B.), 5. Leroy Jeffrey, 6. Don Johnson, 7. Oscar Reyes (Filipini), 8. Jet Baliy (Filipini); 9. Lalò Guerrero (Mehika), 10. Mo-schilo Herrera (Kolumbija). BANTAM Prvak: EDER JOFRE (Brazilija) 1. Alphonse Halimi (Francija), 2. Jesus Pimentel (Mehika), 3. Jose Medel (Mehika), 4. Flighting Ha-rada (Jap.4, 5. Manuel Barrios (Mehika), 6. Manny Elias, 7. John-ny Famito (Filipini), 8. Rey Asis (Filipini), 9. Ronny Jones, 10. Mo-ricogne Diop (Francija). MUSJA Prvak: PONE KINGPETCH (Tajlandija) 1. Ernesto Miranda (Argentina), 2. Bernardo Carabello (Kolumbija), 3. Salvatore Burruni (Italija), 4. Hiroyuki Ebihara (Jap.), 5. Leo Zulueta (Filipini), 6: Walt Me Gow (V.B.), 7. Baby Lorona (Filipini), 8. Pascual Perez (Argentina), 9. I Aghi Morales, 10. Henry Àcido (Fi-Kosaka 1 lipini)_. iiiiiiniiiiimiiMiiiiiHiiiiititiimiMMimititiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnmiiiiiiiiii TUHTAM Italijansko prvenstvo «Snipe» Tržaška posadka prva v 11. regati LIVORNO, 2. — Tržačana Ferin in Radin sta danes zmagala z jadrnico «Barbarossa» drugo regato italijanskega juniorsktega prvenstva razreda «Snipe». PLAVANJE V BOLOGNI Trije novi juniorski italijanski rekordi BOLOGNA, 2. — Med današnjim juniorskim prvenstvom v plavanju so zabeležili dva nova rekorda. Lon-gova iz Bologne je na 100 m prsno izboljšala z 1’23”5 juniorski rekord, ki je z 1’23”7 pripadal Zennarojevi. Tudi v kategoriji deklet je Neapelj-čanka Baronijeva izboljšala lastni rekord na 100 m hrbtno s časom 1’20”5. prejšnji je bil za 3 desetinke sekunde slabši. Tudi v moški juniorski štafeti 4x100 m v štirih slogih so zabeležili nov rekord, ki so ga s časom 4’32”5 dosegli člani AS Roma Baliva, Dalla Torre, De Gregorio in Narbone. Prejšnji juniorski rekord Je pripadal s 4’36”7 štafeti Fiata. _______; uu BOKS FILADELFIJA, 2. — Sonny Li-ston ne bo organiziral lastnega dvoboja s Cassiusom Clayem, Ki bo ža svetovni naslov težke kat. verjetno 30. septembra v Filadelfiji. Boksarska komisija Pennsyl-vanije je namreč zavrnila prošnjo za organizacijo dvoboja, ki jo je predložila družba, v kateri ima Li-ston 47 odstotkov delnic. Po zadnjih vesteh se lahko skle. pa, db bosta svetovno prvenstvo Liston-Clay organizirala brata Robert in James Nilon, na katera je Liston vpa^s pogodbo. Prva lovorika že oddana: borbe le za druga mesta Graham Hill bo skušal ohraniti položaj za vodečim Clarkom Imamo pred očmi izide zadnjih treh dirk veljavnih za svetovno prvenstvo vozil Formula 1. Zmagovalec je vedno isti: Jim Clark. Ce dodamo njegove podvige v dirkah za Velike nagrade Nizozemske, Francije in Anglije k zmagi v dirki za Veliko nagrado Belgije, si je mladi Škot nabral že štiri zaporedna prva mesta (in tako izenačil enega izmed mnogih Fangiovih rekordov) ter nabral 36 točk kar mu zagotavlja prvo mesto na trenutni lestvici najboljših vozačev Formule 1 z velikim naskokom nad drugoplasiranim tekmovalcem. V Zandvoordu na Holandskem je Clark popolnoma izbrisal vse ostale dirkače. Z bliskovitim startom je prevzel vodstvo in kaj kmalu prehitel vse ostale za poln krog. Kaj takega, ko so v konkurenci najboljši piloti, se le redkokdaj zgodi. Reimsovo dirkališče omogoča večje hitrosti in danes, ko ima večina vozil praktično iste karakteristike je težje tudi za tako izkušenega vozača, oddaljiti se od jate zasledovalcev. Vendar na šestih, težjih ovinkih, kolikor ijih šteje francoska proga, je Clark le izstrgal drobce sekund, ki so do zaključka dirke narasli nad minuto. Medtem, ko je prišel na Holand. skem do izraza človek-pilot je na Francoskem bilo pred izpitno komisijo vozilo. Tudi to je pozitivno odgovorilo na nastavljena vprašanja in Colin Chapman, graditelj karoserije Clarkove Lotus, sme še dalje spati mirno spanje. Njegov pilot je pred dnevi odnesel še Veliko Nagrado Anglije. Pred domačo publiko je Anglež žel ta svoj letošnji četrti uspeh in si tako praktično že osvojih letošnji naslov. Ponavljajoči uspehi novega asa so krivi popuščanja zanimanja za potek letošnjega prvenstva. Saj je že v naprej znano kdo bo prvi prevozil cilj. Lani je tekmovanje oživel dvoboj med BRM in Lo-tusom, ki sta izmenoma pobirali prve nagrade in večkrat nista zmogla cele proge. Letos je Lotus naied v vseh detaljih, le v uvodni dirki v Moiltecarlu je moral Clark izstopiti iz kopkurence in se je sreča še enkrat posmehnila «letečemu brkaču» — Grahamu Hillu. Svetovni prvak pa v ostalih dir. kah ni mogel več ponoviti uspe- «llltlllMIIIIMHIMMIHHIIIHinillliailllMIIIIIIIUtilUllllllMlIllIllllllllllintllllllimilllllllMmtllllllllllllllllttltll OB OTVORITVI STADIONA V KRANJU Borovi odbojkarji dvakrat poraženi Glavni vzrok utrujenost zaradi dolge vožnje Borova ekipa je v ponedeljek gostovala v Kranju, kjer so ob priložnosti otvoritve novega stadiona priredili tekmovanja v raznih panogah. Razen Bora so se odbojkarskega turnirja udeležile še Jesenice in domači Triglav. Tekmovanje je bilo na odpr- tem v prisotnosti precejšnjega občinstva. Prvo tekmo sta odigrala Bor in Triglav. Borovci so odlično začeli in pošiljali na nasprotno igrišče mnogo tolčenih žog, ' tako da so takoj pove-dii in zmagali s precejšnjim naskokom, po čeprav sp se mo. rali proti Konto pošteho potru-diti. Drugi set pa ni bil za borove torve Jako srpčpn. Ceptav je imel Bor odlifcno obrambo in tako dober ’ blok koft že dolgo ne, so nasprotniki zmagali z rezultatom, ki pa ne odraža realnega razmerja igre. V tretjem setu pa se je v borovih vrstah pojavila utrujenost tako, da je igra zastala. To so nasprotniki izkoristili in » ostro in hitro ofenzivo spravili borovce na kolena. V drugi tekmi dneva je zopet nastopil Bor, tokrat proti Jesenicam, ki so bili favoriti turnirja. Tržačani so se v začetku dobro držali, in čeprav so bili nasprotniki zelo živahni in energični, so jim borovci odgovarjali z istim prožjem. Po začetni izenačenosti sil pa je začel Bor popuščati in nazadnje ni mogel več vzdržati hitrega tempa igre nasprotnikov. V drugem setu je bilo še slabše, ker so bili Tržačani na milost in nemilost Jeseničanov, ki so zmagali z ogromnim naskokom. Bor se tokrat ni obnesel tako kot po navadi. Vzrokov je več: prvi in glavni je seveda utrujenost zaradi dolge vožnje, d.ugi vzrok pa je ta, da so Tržčani igrali na odprtem in vemo že iz izkušenj koliko moti sonce naše igralce, ki so vajeni zaprtih prostorov. Mislimo pa, da je glavna krivda utrujenost, ki je nastopila v zadnjem setu, potem ko so v prvih dveh skoraj odlično zaigrali. Ob zaključku pa moramo pohvaliti in se zahvaliti prirediteljem turnirja, ki so napravili vse, da so se ' tržaški igralci počutili »kot domači, kjer ni manj-kelp niti zabave niti duhovite družbe. Za Bor so nastopili Jurkič, Drasič, Škrinjar, Neubauer, O-rei, Vitez in Furlanič. Izidi: Triglav-Bor 2:1 (9:15, 15:9, 15 : 8) Jesenice-Bor 2:0 (15:8, 15:3) Triglav - Jesenice 2:1 Škrinjar Rudi SREDOZEMSKE IGRE KAIRO. 2. — Tajnik egipčanske, ga olimpijskega odbora je javil da se Egipt h* bo udeležil jadral-nih regat sredozemskih iger, ki bodo v Neaplju od 21. do 29. septembra. Egipčani pa bodo nastopili v nogometu, košarki, odbojki, plavanju, skokih v vodo, vaterpolu, boksu, rokoborbi, dviganju uteži, telovadbi, veslanju, streljanju, sabljanju, hokeju, atletiki in tenisu. SZ BOR vabi udeležence tečaja v Rovinju, da se zberejo DANES 3. t. m. ob 10. uri zjutraj na avtobusni postaji na Trgu stare mitnice (Barriera). ha. Njegov stroj je večkrat odpovedal, medtem ko je Lotus prebolel vse svoje mladostne bolezni in zdaj zmaguje po vseh dirkališčih. Clark in njegovo vozilo-oble. ka, (pravijo mu tako, ker je pri-kojeno po Clarkovi postavi in se mu prilega kot obleka) kažeta ab. solutno gotovost do končne zmage. Ni videti na obzorju drugega voznika, ki bi lahko ogrožal končni uspeh stroja in vozača. Morda bo komu uspelo izstrgati Angležu vsaj kako prvo mesto. Kandidat za to je bil doslej le en dirkači bivši svetovni prvak Graham Hill. Zdaj smemo njemu dodati še tret. jega Angleža: Johna Surteesa, bivšega svetovnega prvaka na motorju, ki se je presedel iz dvokolesa na bolj udoben, vendar nič manj nevaren sedež štirikolesnega dirkalnega stroja. S Surteesom je tudi Ferrari, po dolgi dobi zdržnosti prišla spet v ospredje in ta delni uspeh bo, ur, a Jim Clark vsaj tako upajo v Ferrarijevem «elanu», začetek ponovnega vzpenjanja do bivše slave. Ferrari pripravlja namreč nov stroj, ki bo prvič dirkal ob priliki Velike Nagrade Italije 8. septembra v Mon-zi. V dirkah, kar jih še preostane do zaključka prvenstva (Niirburg-ring-Nepičija, 4. avgusta, Monza, 8. septembra, Wattkins Glen-ZDA, 6. oktobra, v Mehiki 27. oktobra ter East Londonu v Južni AIriki 28. decembra) se bo vnela vroča borba za častno mesto. Razen Grahama Hilla, ki je trenutno drugi na lestvici s 17. točkami in Surteesa, ki zavzema četrto mesto s 13., bo v tem boju sodeloval tudi Gin-ther, ki vozi drugo BRM vozilo in ima za seboj veliko izkušnjo. Zanimivo, da je John Surtees zabeležil letos na angleškem dirkališču enak rezultat kot v lanskoletni sezoni, ko se je moral vdati islemu zmagovalcu in je prehitel Mc Larena. Sicer je lani tekmoval z angleškim vozilom «Lola», letos pa sedi za volanom Ferrarija. Kakor smo že povedali je torej v nedeljo na vrsti dirka v Niirburgringu. Lani je Clarku vozilo nagajalo, in ga prisililo, da je izstopil. Zmagal je Graham Hill, medtem ko je Surtees zasedel drugo mesto. Komu se bo nasmehnila sreča letos ne vemo. Vendar večina predvideva še- eno zmago Clarka. Ce prepustimo Škotu glavno vlogo na tem letošnjem prvenstvu, ker ga itak že vsi smatrajo izven kop. kurence, se moramo bolj zanimati za ostalo razvrstitev, ki bo lahko znatno spremenila položaje na jakostni lestvici vozačev. Trenutno je lestvica naslednja: 1. Clark 36 točk. 2. G. Hill 17, 3. Ginther 14, 4. Surtees 13, 5. Mac Laren 10, 6. Maggs 8, 7. Brabham Jn Ireland 3, 9. Bonnier in Bandi-ni 2, 11. Taylor, De Beaufort, Sif-fert, Scarfiotti in Hall 1 točko. I. P. -------J0ZE VERČA N:--------- Od MAREZIG «/^MADRIDA 30. Na pot sem moral peš. Včasih je ves dan deževalo. Stranske poti, po katerih sem hodil, so bile blatne, noči mrzle. Bil sem slabo oblečen, v čevljih mi je žvrkljala voda. Bilo je obupno. živel sem še vedno ob mleku in kruhu, spal pa na senikih in v hlevih pri živini. Moram pa reči, da Je bilo ljudstvo v Avstriji dobro in gostoljubno in le redkokdaj so kmetje godrnjali, če sem jih kaj prosil. Nemščino sem lomil. Razumel sem jo še kar, toda govoril sem slabo. Spominjam se, da sem nekega hladnega Jutra stopil v kmečko hišo. Doma je bila samo mlada žena. Nameraval sem kupiti liter mleka. Namesto mleka pa mi je prinesla kilo moke. Namesto «Milch» sem namreč rekel «Mehlch». «Mehi» pa pomeni po nemško moka. Posmejal sem se ji in ji rekel: «Nein! Nein! — Zu trinken!» «Ah, ja,» se je posmejala in ml nato prinesla poln lonec mleka, skodelico zaseke in cel hleb kruha. Ko sem jedel, je sedla poleg mene in me radovedno izpraševala, od kod sem, zakaj sem odšel od doma In kam sem namenjen. Pomagal sem si, kakor sem vedel in znal, da sem ji povedal, kako hudo je Slovencem, Hrvatom in Nemcetji pod fašistično Italijo, da v Italiji za nas ni kruha, pač pa ječe in da nameravam k bratoma v Francijo. Ona se je kdaj pa kdaj moji šepavi nemščini smejala, je pa razumela, kaj sem hotel povedati. Sama pa mi je pravila, da je njen oče padel na italijanski fronti. Leta 1928 se je sicer poročila, ni pa imela sreče. Njen mož je za posledicami bolezni, ki si jo je nakopal na fronti, že po dveh letih umrl, tako da je spet sama z mamo. Ko sem pojedel, sem vstal in ji hotel plačati, pa ni hotela sprejeti denarja. «Kaj še! Se misliti ni, da bi sprejemala denar od takega mladega fanta! Kam pa se vam tako strašno mudi? Ostanite še malo pri meni. Tako dolgčas mi je sami. Lahko ostanete en teden, en mesec ali pa tudi cela leta. V tem primeru bo moja kmetija tudi vaša!» Veselo se je zasmejala in me potisnila spet na stol. » Pri mladi vdovi sem ostal dva dni. Po tolikih tednih posta sem se zopet pošteno najédel in odpočil. Dalj nisem vzdržal. Dunaj sem imel tako rekoč že pred nosom in n^ vem, zakaj sem menil, da me čaka tam sreča. Bilo Je pa prav nasprotno. 2e prvi dan so me na Dunaju aretirali. V zaporu sem bil pet dni. Potem so me zaslišali in mi povedali, da bom izgnan. Prosil sem jih, naj me izženejo rajši v Nemčijo. Menil sem, da bom od tam laže prišel do bratov. Obljubili so mi, toda kdaj je policija držala besedo? Policaji so me odpeljali na jugoslovansko mejo. Po celem mesecu potovanja po Jugoslaviji, Avstriji, Češkoslovaški sem prišel naposled spet v Jugoslavijo. V^i dolgi tedni lakote, prezeba-nja in nečloveških naporov so bili zaman. , SPET V JUGOSLAVIJI Ostal sem nekaj časa v Mariboru. Jugoslovanske oblasti niso vedele, da sem ilegalno prekoračil mejo. Pri sebi setu imel še vedno začasno osebno izkaznico in z njo sem prosto lahko potoval po državi. < Begunci iz Italije so imeli v Mariboru svoje emigrantsko društvo «Nanos». V tem društvu sem poznal Andreja Udoviča in drugg. Odbor pri «Nanosu» je bil kakor pri vseh drugih emigrantskih društvih v rokah nacionalistov, zato nisem povedal,/ da sem komunist. Ko sem se javil pri predsedniku društva, je bil prisoten tudi Udovič. Predsedniku sem rekel, da sem prišel iz Ljubljane, ker nisem mogel najti tam zaposlitve. Udovič pa je pritrdil, da sem zaveden Slovenec. Nato so me poslali v Laško in mi dali priporočilno pismo za ravnatelja tekstilne tovarne. Sei sem v Laško in se zglasil v tovarni. Na ravnatelja sem moral čakati celo uro. Naposled Je prišel in me vprašal jezno: «Kaj pa želite?» «Rad bi dobil pri vas delo,» sem mu rekel mirno in mu dal priporočilno pismo. Naglo je s pogledom preletel vrstice in vzkipel; «Mi že ne bomo podpirali Italijanov! Za Italijane v naši tovarni ni mesta!» n To je rekel in šel. Odšel sem tudi jaz, toda hudo ponižan in razžaljen. Tako torej; v Italiji so nam pravili «Tedeschi» in so nas imeli za Nemce, po svetu so nas imeli za Jugoslovane, v matični deželi Jugoslaviji pa za Italijane. Sovražili so nas. Pravili so, da smo pritepenci in da odjedamo domačinom kruh. Vrnil sem se v Maribor, povedal predsedniku «Nanosa», kako so me v Laškem sprejeli, in še dodal: «Nikar se ne trudite več zame, skušal bom dobiti kak zaslužek na svojo roko.» Po nekaj dneh iskanja sem dobil delo v neki gramozni janji. Za vsak kubični meter nakopanega in na voz naloženega gramoza sem prejemal po pet dinarjev. Tu sem ostal le tri dni. Zaslužek je bil premajhen in delo pretežko. Gospodar je bil Istran. Rekel sem mu, da tega dela ne zmorem, in sem ga prosil, naj mi da posteljo in hrano, jaz pa mu bom za o« konJe in čistil hlev. To bo morda trajalo le kakih 20 dni, sem mu rekel, ker pričakujem potni list za Francijo. Se isti večer sem pisal bratoma v Francijo. V pismu sem jima poročal o težkih razmerah in o svojem nesrečnem potovanju ter ju prosil, naj mi pošljeta še 500 frankov. Medtem sem izvedel, da so nekega Viktorja Lipovška odpustili iz Mariborske tiskarne zaradi komunistične propagande in da je odšel v Zagreb. Dobil sem tudi njegov zagrebški naslov. Ker bi rad prišel v stike z jugoslovanskimi komunisti, sem šel k njemu v Zagreb. Po dolgem iskanju sem našel njegovo stanovanje. Potrkal sem na vrata. Odprla mi je njegova žena. Povedala mi je, da je Viktor na delu v neki tiskarni in da pride najbrž kmalu. Naj ga kar počakam. Bila je zelo prijazna in mi je postregla s kavo. Medtem je prišel domov tudi Viktor. Predstavil sem se mu in povedal, da mi je dal naslov njegov prijatelj Erjavec. Tako sva se spoznala. Nekaj dni zatem me je Lipovšek seznanil z Bekarjem iz Gorice in Pavlinom iz Pulja. Ko je Pavlin izvedel, da Di rad šel v Francijo, mi je rekel: «ZkkaJ se pa ne zglasite pri emigrantskem društvu «Istri»? Tam Je za tajnika tovariš Stari. Naš simpatizer je in prav ljubezniv človek, ki vsakemu rad pomaga.» (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6-II. TELEFON »3-808 IN »4-«38 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S.'Pellico III, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tei. St. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur - Vnaprej: četrt- letna 1800 Ur, Dolletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir - FLRJ; v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska; posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno M60 din, četrtletno 480 din - Postai teko« račun: Založništvo ttžnškega tiska Trst 115374 — Za FLRJ: aDIT DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 60014-603-88 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-upra ni 200, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in liska Založništvo tržaškega tiska, Trst