:*udentski list Letnik XXXVI tribuna Cena 750 din Stevilka 2 HELMUT NEWT3« KRIKI NOBEN POLICAJ Nl IMEL VSTOPA NA UNIVERZO PRODAJANJE PRIPADNOSTI Nekoč je univerza ime-la avtonomijo. Na okrogli mizi Socializem in repre-sija v Ljubljani 30. oktob-ra je neki starejši gospod, ki se ni hotel predstaviti, povedal tole: pred vojno so študentje oblepili okna Ijubljanske univer-ze s protidržavnimi pla-kati. Nadnje so poslali mestne gasilce, da bi z močnimi curki vode iz cistern odstranili plakate z oken. In zakaj niso šli preprosto noter in potr-gali plakate z oken? Niso smeli, niso imeli vstopa. Drugič je študente, ki so demonstrirali na ulici, ho-tela zaustaviti policija. Študentje so se zatekli v stavbo univerze, kjer so bili na varnem. Noben po-licaj ni imel vstopa na univerzo. Danes se kaj ta-kega sliši neverjetno. Univerza je danes razbita. Mnogo študentov ne ve, da hodijo na univerzo. Vejo samo, da so na tej in tej fakul-teti. Univerza je skupek fakul-tet, ki jih veže le dejstvo, da so postavljene v istem kraju. Univerza je izgubila svojo av-tonomijo. Vse se je začelo, kot toliko drugih reči, po osvoboditvi. Treba je bilo riamreč »spre-meniti tradicionalno avtono-mijo univerze v duhu sociali-stične družbe in potreb so-dobnega časa«. Težišče je prešlo z univerze na fakultete. Po nekajletni zmedi je leta 1954 izšel zvezni zakon o univerzah, ki je univerzo dolo-čil za skupnost fakultet in fa-kultete za samostojne zavo-de, »ki temeljijo na načelih družbenega vodstva«. Nek-danje skupne zadeve so se večinoma razdelile. Fakultete so se administrativno osa-mosvojile. Ta ureditev se je v naslednjih letih pogosto spre-minjala in lepotno popravljala. Zadnji udarec je bil univerzi zadan leta 1975. Visoko šol-stvo (nič več univerza) je po-stalo sestavni del združenega dela. S tem so na svojstven način pervertirali zahtevo štu-dentov iz leta 1968, naj bo študij priznan kot delo. Pove-čan je bil »družbeni vpliv za zagotavljanje posebnega družbenega interesa«. Spre-menilo se je financiranje viso-kega šolstva. Zahtevala se je povezava univerze z združe-nim delom. Univerza je posta-la servis združenega dela. V tem času pa je bil zadan tudi udarec avtonomiji štu-dentske organizacije. Dote-danja skupnost študentov je bila razpušČena. Ustanovlje-na je bila »šesta občinska or-ganizacija ZSMS«, univerzi-tetna konferenca. »Z novo or-ganizacijo se odpira širši pro-stor delovanja študentov znotraj družbe,« je ugotavljal takratni predsednik novo-ustanovljene univerzitetne konference. A ker je študent-ska organizacija postala del ZSMS, je izgubila svojo ay-tonomijo. Zato so študentje lahko delovali samo »znot-raj družbe«, samostojnega, avtonomnega delovanja pa si niso mogli in si ga še da-nes ne moremo privoščiti. Marko Pečauer Zapis z nedavne seje Republiške konference SZDL Hrvatske, na kateri so razpravljali o smislu uvajanja članarine y »najmasovnejši« organi-zaciji, predstavlja radika-len premik v ideološkem delovanju - tako samih institucij oblasti kot nje-nih masovnih glasnikov. Povod za razpravo so bili nezadostni materialni pogoji, vendar pa je raz-prava šla v drugo smer in smislu uvajanja članari-ne dala povsem drug po-men. »Stalno pobiranje članari-ne bi ustvarilo drugačen od-nos občanov do lastne orga-nizacije, ki bi pomenil svoje-vrsten izraz pripadnosti.« Pripombe na zgoraj nave-deni citat se vsiljujejo same po sebi: če občani nimajo odnosa pripadnosti, je to or-ganizacijo težko imenovati »njihova lastna«. Dalje, koli-kor pri občanih želijo ustva-riti drugačen odnos, odnos pripadnosti, to pomeni, da je sedanji odnos ali odnos ne-pripadnosti ali, v najboljšem prineru, odnos ravnoduš-nosti. Vse skupaj pa to pome-ni, da se doslej ni nič delalo ali (kar je še slabše) da se je de-lalo tako, da se je ustvarjal odnos nepripadnosti. Dialektika politične misel-nosti ne bi bila to, kar je, če ne bi omogočala ekspres rešitev - v tem primeru je to »stalno pobiranje članarine.« Na prvi pogled bi človek rekel: Dobro, vsi se navežemo na svojega prodajalca kruha, toda ta nam vsaj prodaja znano robo, oni (vodstvo SZDL) pa mi ponu-jajo izraz pripadnosti! Ob vsej podpori takšni zdravorazum-ski reakciji vseeno mislim, in to brez cinizma, da je ta raz-prava radikalna. Zakaj? Naj-prej citat: »Zato je treba članarino razumeti predvsem kot pri-ložnost maksimalne mobili-zacije, to je aktiviranje širo-kega kadrovskega poten-ciala, in pri tem sploh ni važ-no, ali se bo pobiralo 200 ali 500 dinarjev.« Članarina, ki naj bi bila na začetku rešitev za materialne težave, postaja torej rešitelj kadrovskih in vseh drugih te-žav. Subverzivnost razprave je v tem, da izjava »preidimo z besed na dejanja«, ki je naj-prej postala maksima, potem pa zlizana ideološka fraza, končno poprime svojo pravo obliko: PREIDIMO OD DE-JANJ K BESEDAM. Končno je rečeno, da ni bilo nič stor-jeno, da so vse dosedanje akcije Ijudi samo odbijale, da je Socialistična zveza drugorazredna organizacija in da je edini možni način angažiranja »širokega kad-rovskega potenciala« pro-dajanje »izraza pripadnosti« občanom za borih 200 ali 500 dinarjev. Emil Hrvatin KRIKI PODZEMNO TABORIŠČE VZHOD IZ ZAHODNEGA TISKA NEWSWEEK, 27. oktobra 1986: i Jurij Orlov, 62-letni fizik in so-ustanovitelj zdaj že razpadle skupi-ne, ki je nadzorovala izvajanje hel-sinških sporazumov v Sovjetski zvezi, je preživel devet let v zaporu, na prisilnem delu in v izgnanstvu v Sibiriji zaradi »anti-sovjetske agita-cije in propagande«. Sovjetske ob-lasti so Orlovu dovolile emigrirati v okviru izmenjav, ki so osvobodile tudi Nicholasa Daniloffa. Z Orlo-vom se je za Newsweek pogovarjal Steven Shabad v New Yorku. Izvleček: Shabard: Kako ste izvedeli, da boste odšli v izgnanstvo? Orlov: Okrajni šef KGB in še en njihov človek sta prišla k meni domov. Šef mi je rekel, naj v eni uri spravim skupaj svoje stvari in da avion že čaka. Kosem vprašal, zakaj, sta rekla: »Midva ne veva ničesar.« Odpeljala sta me v KGB-jev zapor Lefor-tovo v Moskvi. Kasneje so me poklicali in mi vzeli mere za obleko, da bi v tujini spo-dobno zgledal. 5. oktobra so naju z ženo posadili na ameriško letalo. Kakšno je bilo vaše življenje v delav-nem taborišču? Približno polovico časa so me imeli v zaporu znotraj taborišča in približno četr-tino ali tretjino časa sem bil v kaznovalni celici. To pomeni, da sem dobil kruh vsak dan, toda običajno hrano vsak drugi dan -in to zelo slabo hrano. Bilo je zelo mrzlo Tako mrzlo, da ponoči nisem mogel spati, podnevi pa ti spati niso dovolili. Pbleg tega je bilo delo zelo naporno, delo, ki ni ustrezalo mojim letom - imel sem jih že Zakaj so vas izločjli? Ker ne bi popustil. Že na samem začet-ku sem povedal ženi, da se imam za člana nelsinške grupe, in med časom, ki sem ga preživel v taborišču, sem nadzoroval po-Ipžaj zapornikov. Tako sem pošiljal ven aokumente in apele. L 1983 sem začel z gladovno stavko za osvoboditev vseh po-liticnih zapornikov. Enostavno sem se ves cas boril. Kako ste se preživljali v Kobyai-ju, mestu vašega izgnanstva? Predvsem z lastnimi rokami. Sadil sem krompir. Imel sem rastlinjak, ki so mi ga pomagali zgraditi moji prijatelji fiziki - tam ne morete gojiti ničesar brez rastlinjaka -in imel sem paradižnike in kumare. Kapus sem kupoval na državni posesti in poleti sem lovil krape ter nabiral jagode. Tako je moja majhna pokojnina, 60 rubljev na mesec, zadostovala. Kako ste se razumeli s tamkajšnjimi tjudmi? Bilojim je rečeno, da sem vohun. Sprva so otroci metali kamenje v prikolico, v ka-teri sem živel. Toda postopoma so vsi spoznali, da sem samo normalno člove-ško bitje. Yuri Orlov Right now we are a stronq military power—and thafs all. In other respects we are a second- or third-rate power ' Kakšne spremembe bi radi videli v Sovjetski zvezi? Prepričan sem, da bi bil za mojo državo najboljši demokratični socializem. Všeč bi mi bila legalna opozicija - katerakoli, raz-en fašistične. Po možnosti social-demok-ratskega tipa, ki ga delavci najbolje raz-umejo - ali celo komunistična opozicija britanskega ali italijanskega tipa. V teku prvih treh volitev bi komunistična partija definitivno porazila opozicijo. Ekonomski upravljalci morajo imeti svobodo manev-riranja, imenovati in nadzorovati pa jih ne bi smela komunistična partija, ampak tehnokrati. In morali bi imeli neodvisne delavske sindikate. V tem trenutku smo močna vojaška sila - in nič več. V vseh drugih pogledih pa smo drugo in tretjeraz-redna sila. Toda če bi SZ izvedla vse refor-me, ki sem jih omenil, bi vas prehiteli. Katere spremembe bi M. Gorbačov lahko uvedel v tej smeri? Nekaj svobode tiska se je pojavilo v zadnjem letu ali dveh; zelo nrialo seveda, toda gre vsaj za premik v pravi smeri. Bilo je nekaj liberalizacije v industrijskem upravljanju. Odobravam njegovo gonjo proti korupciji in posebno proti pijanstvu, ker bodo Ijudje tako več mislili, namesto da bi namakali možgane v alkoholu. Toda mislim, da je (Gorbačov) tesno povezan z KGB in da ta ni pripravljena opustiti svoje popolne kontrole. KGB-jevci čutijo, da če bi se to zgodilo, ne bi imeli več česa poče-ti. Nadzorovati morajo popolnoma vse, toda v tem primeru Gorbačov ne bi mogel narediti koraka naprej. Kakšne so možnosti za sovjetsko disi-dentsko gibanje? Upam, da bo naslednja faza potekala y delu med delavci v industriji in drugimi navadnimi Ijudmi - (pa čeprav bi bilo po-trebno) z ilegalnimi sredstvi. V taborišču sem srečal Ijudi, ki so želeli ustvariti dru-gačen tip KP. Med sovjetskimi delavci ne bi bila popularna nobena meščanska stranka. Kakšne so možnosti za izpustitev Andreja Sharova? Mislim, da bi se to lahko zgodilo. Če bo Saharov podpisal izjavo, da ne bo razkril nobenih skrivnosti, jih res ne bo. Poleg tega te verjetno niso tehnološke narave. Mislim, da gre za skrivnosti glede tega, kako so bile stvari narejene (sovjetski pro-gram H-bombe), torej politične skrivnosti. Tehnološke so definitivno zastarele, toda politične ne bi smele biti. Vse v zvezi s tem, kako urijo moči, je skrivnost, čeprav je to v kontradikaciji s helsinškim finalnim aktom. Stopnja zaupnosti y SZ je takšna, da celotno državo pretvarja v podzemno taborišče s pogledom na ostali svet. Kako naj se po vašem mnenju VVashington vede do Moskve? Vi nirrnte zapletene policije, ki bi raču-nala z možnimi (ruskimi) premiki v to ali ono smer. Imam vtis, da vas naši Ijudje lahko izigrajo. Naučiti se morate zelo pre-računljivo voditi svojo igro, ne da bi oma-hovali med eno in drugo stranjo. Ni se vam treba bati (nepopustljivosti); SZ bo pristala na koncesije. Kontrola orožja je nujna, hkrati pa mora kdo poskusiti tudi z gradnjo baze zaupanja. Ta pomeni resnič-no varnost. Prevedla Alenka Zupančič TRIBUNA stran3 BUTN TRIBUNA GLASUJMOZA D TRIBUNA št. 2, leto XXXVI, sreda 12.11.1986 Glasilo UK ZSMS UREDNIŠTVO:Andrej Rus(c|lavni urednik),Robert BotterHodgovorni urednik),Tomi Gračanin(letalec),lztok Aberšek(kulturnik),Marko Pečauer, Vid Snoj(lektoriranje),ZdravkoPapič in Sena Sarkič(pretom in oblikovanje) poslanih rokopisov in fotograf ij ne vračamo TISK:Tiskarna Ljudska pravica,Priprava BEP Dnevnik Naklada 5000 izvodov.cena številke:150 din.Oproščeno temeljnega davka za prometpo sklepu št. 421 — 170 z dne 22.januarja 1973. NASLOV UREDNIŠTVA:Kersnikova 4,Ljubljana,telefon:319-496.Javni sestanki uredništva so ob sredah ob 1&.uri. ČASOPISNI SVET:Danilo Turk(predsednik),Marta Macedoni,Jasmin Držanič,Bojan Klenovšek.lda Novak,Aleš Kardelj.Breda Papež.Bogomir Kovač.Boris Kononenko.Marko Gašperlin. rnim ima «,,n a EMIKKH EKCtinc dmarjev- —-—^^* ^eur:ron/cc/( t ce 0/ 'Pc cfo študent/. MeddJramk^njim TRIBUNA stran 5 FAKUUA ŠTUDENTOM JE ZDAJ VSEENO Torej. Da ne bomo prodajali starih žemelj, le na kratko. Intervju z Meto Hočevar naj bi pogrnil epilog do-godkov, o katerih je ta časopis s svojo posebno številko že obilo spregovoril: bojkot na AGRFT. • Izhodiščna točka tegale pogovora je julijski direndaj na Akademiji, narav-nan pa je predvsem v posledice teh do-godkov, v njihov epilog. Vseeno me za-nima vaše videnje teh dogodkov...? HOČEVAR: Kot veste, pedagogi nismo bili dobro informirani, kaj se godi, tako da sem lahko le postfestum neke stvari oce-nila, tudi glede na zahteve, oz. na pogoje, ki sem jih imela ob tem, ko so me študen-tje zaprosili za VD -jevstvo. Kot veste, so bili ti pogoji postavljeni tako študentom kot tudi ustanovitelju. Ob teh pogojih, pravzaprav šele pozneje, se je izkazalo, da ves ta direndaj, s kakšno drugo besedo je takratno stanje res tudi težko imenovati, v samem izvoru najbrž ni bil kdo ve kako vsebinski, globaln, ker je le imel, če se spomnim tistega študentskega lista, do- ločene zahteve proti določenim profesor-jem, spremembo negativne ocene v pozi-tivno, zahtevo za frekvence in podobne stvari, ki so sicer za generacijo, za študen-ta, za določen čas izjemno pomembne. Niso pa, recimo, tako važne, da zdajle, ko z distanco gledava nanje, ne bi videla dru-gih dosti bolj važnih stvari. Izkaže se, da se je lahko znebit enega profesorja in na način, za katerega tudi mislim, da ni čisto pravi, vendar to ni bistveno, pustiva to... izkazalo se je, da je zelo lahko nekaj razbit; najbrž je bilo stanje na šoli tako, da se je dalo razbijati. Takoj po tem, predvsem pa jeseni, vidimo, da je stvari izjemno težko postavit nazaj, jih gradit na novo, flikat, ali pa zdravit. Če se spomnite, je bil takrat tudi zbor vseh gledaliških delavcev, kjer sicer ni-sem bila prisotna, kjer so vsi podprli boj-kot, veliko jih je bilo pripravljeno pomagat; to je bilo julija, takrat, ko so bile stvari še vroče. Zgodilo pa se je to, kar se dogaja tudi po teatrih, da se predstava, ko je en-krat odigrana, kaj hitro pozabi. Tako je tudi ta bojkot v teh krogih šel dosti kmalu, ne bom rekla v pozabo, skratka, ni bil več tako popularen. Takoje bifo zelo težko po-tem v septembru, stvari, ki so bile že sko-raj dogovorjene, potem zaflikat..., recimo z novimi pedagogi... To je samo ena zuna-nja plat. mogoče. Zelo zanimivo je, da je zelo težko priča-kovati od velikih strokovnjakov, tako gle-daliških kot filmskih, da bi prišli na Akade-mijo, da bi prišli delat v take pogoje, v ka-kršnih ta Akademija že ves čas dela, delat redno. Potem se mi zdi zanimivo to, da študen-tje v svojih prvih zahtevah niste postavili zahtev, za katere ste se borili skupaj s pro-fesorji, za prostorske probleme in za stva-ri, ki bi najbrž olajšale marsikakšne zahte-ve, vezane na vaje in predavanja, ter osta-lo delo na šoli. To se je vrinilo šele pozne-je. Pozneje je tudi prišlo do zahteve po spremembi VIP-ov (vzgojno izobraževal-nih programov), za katere mislim, da so le zshteve v smislu: »dejmo prevert, če to Štima«, razen nekaterih, recimo, o sploš-nem programu, ki ga moramo kot univer-za izvajat, za katere pa smo se potegovali tudi profesorji sami. RIBUNA stran6 FAKUUA Mislim torej, da je treba zdajle začet s trezno glavo delovat. Ja, še to, če gledamo na stvar s stališča pravil, Univerze, stališča delovanja, vidi-mo, da vsaka Akademija ali pa fakulteta štima, dokler so soglasja... nikjer in nihče pa ne more povedat, kaj potem, ko enkrat soglasja ni... Vsi pravilniki in statuti velja-jo, dokler ni nič narobe, ko pa se obrne... pa ni pravila, kako bi to rešili. Potlej se lah-ko le usklajujemo. Tak primer je zdaj s Sc-hmidtovo (Malina Schmidt-Snoj), kateri je Univerza dala pozitivno habilitacijo, študentje pa ji jo odrekajo. Pri tem šola lahko le dvigne roke, najbrž... ostane le to, da rečemo, na vrsti je naslednji stadij, predsednik AS (Akademija sveta) skliče prizadete in usklajuje mnenje, mislim, »tle se pa neha«... Isto je s frekvencami. Cela Univerza je na tem, pri tem naša šola ni nobena spe-cialnost, ampak je vse skupaj... prišia sem do tega, da študent naredi sprejemni izpit, najame dobrega advokata in diplomira. Tudi tako drastično bi se dalo to povedat Nobena umetniška šola pa ne more dati garancije, da je nekdo dober umetnik, lahko mu napiše potrdilo, da je umetnik, kar pa ni nobena garancija, to pa zato, ker je tako specifična... • Izid bojkota je bil vseeno, kljub na-videznemu prepadu med študenti in profesorji, v zadnji fazi le neke vrste vzajemna akcija za novo Akademijo oz, njeno prenovo... HOCEVAR: Ja, vsekakor, vendar, paro-la je zelo hitro vzajemna..., ta vzajemna akcija... verjetno mislite tisti skupni zbor študentov in profesorjev... • Ja. HOCEVAR: Ja, je bila, oz. bolje, vzajem-na želja. Od tam riaprej pa zelo težko re-čem. Zdaj smo od tistega, kar bi vsi radi, kar hočemo konkretizirati, zelo daleč. • Kako so se pogoji, ki ste jih z Ink-retom postavili, uresničevali? HOČEVAR: Pogoji so bili; dva sta bija dana Študentom... Prvi je bil prenehanje sodelovanja v vseh zunanjih institucijah v I. in II. letniku, ta je bil izpolnjen in študen-tje so ga tudi sami dali v program in je bil sprejet na AS. Drugi je bil, da pač prene-hajo z bojkotom, kar so takrat tudi storili. Tako da je biio s študentske strani vse iz-polnjeno, oz. obljubljeno, da se izpolne. Naslednji pogoj je bil dan ustanovitelju, naj se zagotovi poseben status Akademi-je znotraj Univerze, oz. vseh Akademij, ker imajo vse iste težave... to zdaj meljejo mli-ni, za katere vemo, da počasi meljejo... mi smo dali predloge; jaz upam, da se bo dalo kaj naredit v tej smeri. Naslednji, prostorski problem. Tukaj nam je pomagala edinole občina, in to predvsem s svojim operativnim obnaša-njem, ker se edina zna obnašat operativ-no, ja, in pa IS (Izobraževalna skupnost), ki nam je zagotovila, da nam bo plačala najemninoza Dom gasilcev, tojetisti pro-stor... (obnovljeni Dom gasilcev, ki ga je šola s tem šolskim letom dobila v uporabo do nadaljnega), ki smo ga dobili s pomoč-jo občine. To seveda ogromno stane, vendar mis-lim, da je prav, da stane, kajti če bomo ve-liko stali, nam bodo enkrat to stvar rešili. Univerza seveda ni naredila nič, razen če rečem, da je del IS, ali pa da so obljube tudi kaj vredne. • Sejepolegtegašekajgodilovvro-čih poletnih mesecih? HOCEVAR: V glavnem borba za nove prostore. Oobili smo dve stari milijardi, kar pravzaprav ni vse skupaj nič, za obno-vitev že obstoječih prostorov. Mi smo na to takoj reagirali in za ta denar naredili do-ločene spremembe. Kot vidite, smo ukinili upravo in iz nje naredili predavalnico, ki je zdaj največji prostor na šoli. Ukinili smo dekanovo sobo, kjer je zdaj administracija in blagajna. Preselili smo eno skladišče, iz česar bomo naredili čitalnico, preselili knjižnico v klet in jo povezali s tem prosto-rom, tako da bomo končno lahko prišli do periodike in prostora, kjer človek lahko sam dela, tako študent, kot profesor... Prenovo smo začeli v tretjem nadstropju, kjer smo pridobili tri stanovanjske enote, kar je seveda zmotno mnenje, saj ena taka enota rneri 9 kv. m ali skupaj 27 kv. m. Tam je zdaj uprava. Na račun tega smo pridobili nekaj za učni proces. In na tem bomo delali še naprej. Pokrili bomo teraso in iz tega naredili še kaj, tako bo pritličje namenjeno le študentom, oz. se bo dalo še kaj izboljšati. Potem so bili pogovori, praktično vsak teden sem bila tukaj in poskušala... in kar naprej se mi je zdelo, da enkrat počnem nekaj zelo pomembnega, ampak zdaj, ok-tobra, če pomislim nazaj, sem samo hodi-la po sestankih, od katerih ni nič pamet-nega ostalo, le razmišljali smo, ali naj bomo v Kazini ali v Križankah, vendar ni bilo nič konkretnega. Tako je to. Zdaj mislim, da je najpametneje, da skušamo ta objekt, ki ga imamo, postopo-ma do konca pridobit, to je realno, na no-ben način pa ne smemo izgubit lokacije za novogradnjo, ker mislim, da ta slej ko prej bo, sploh pa ne prej kot v 20 letih... Loka-cija za novogradnjo bo bolj zanimiva z as-pekta mesta, da obdrži nekje v centru lo-kacijo za kulturni objekt, za izobraževanje, ne pa, kot po navadi, za industrijo ali gos-podarstvo. • Kje je torej vzrok za vajin oktobrski odstop? HOCEVAR: Najin odstop Loktobra ni bil te vrste, kot se ponavadi reče. Midva z Lnkretom sva dala ta rok, da se stvari ure-dijo in je avtomatično poteklo... in jaz tudi nisem bila za to, da ga obnovimo. S tem ne bi popolnoma nič rešili. Mislim celo, da situacija ne bi bila nič boljša, če bi bila jaz še naprej v.d. dekana, Inkret pa naprej v.d. prodekana. Treba je enkrat neke stvari postavit tako, kot so. Osebno se ne čutim sposobno bit dekan, ker moraš prvič to znat, drugič pa moraš te stvari z veseljem delati. Jaz pa nimam ne enega ne druge-ga. Pri nas je zanimivo to, da je pedagog obremenjen s 3 ali 6 funkcijami. Vsak mora biti v 3 ali 6 komisijah, kar je prak-tično nemogoče. Ob tem, ko sediš več na sestankih kot pa v šoli, se razblini vsako pedagoško in strokovno delo. Ker smo pač tako majhna šola, moramo pa se ob-našat, kot bi bili tovarna ali pa vsaj velika fakulteta... • Kakoocenjujetestanje.kijenašoli zdaj, do vašem odstopu? HOCEVAR: Mislim, da je zdaj v tem tre-nutku nulta točka. Po svoje, moram pri-znati, da sem biia zelo razočarana nad študenti, da po tisti zagnanosti julija, ko so postavljali pogoje, kdo je lahko tukaj, kdo pa ne, zdaj pristajajo na marsikaj. Naenk-rat je vseeno, kdo je dekan, kdo pride, važ-no je le, da se človek vpiše, ker je zdaj sep-tember in oktober, važno, da dobi vse klju-kice, drugo pa bomo že videli. Zgubljajo se stvari. Pri vsebinskih stvareh bi bilo treba vztrajati... • Kakor vem, se na tem tudi dela, potekajo se sestanki oddelkov... HOČEVAR.Ja, tosejezdajzačelo, tako da je dlje od tega težko govoriti. Zdaj se morajo neke stvari obrnit. Je pa tako, ka-kršni koli programi bodo napisani, lahko so genialni, v resnici pa je tako, da bodo takšni, kakor bodo profesorji in študentje. To pa je odvisno od okoliščin, od genera-cije, od vsakega posebej. • Menda vas obhajajo misli, da bi opustili delo na Akademiji? HOCEVAR: Jaz bi to zelo težko naredi-la, moram reči. Ampak rada bi se ukvarja-la s stroko, torej pedagogijo in scenogra-fijo, ker to s časom že tako v človeka pri-de, jaz sem tukaj zdaj že 5, 6 let, prej pa sem bila v svobodnem. In zdaj bi šla spet v svobodnega. Enostavno se mi zdi, da in-stitucija postaja balast stroki, pa naj bo to institucija kot teater ali kot Akademija. Mislim pa, da smo zato tukaj, da se bomo pogovarjali o stroki in bova pustila institu-cijo. Ker če bi me upravljanje zanimalo, bi šla študirat kaj drugega, ne pa tega, kar sem. Ker to, da so se mi ponoči sanjali sestanki, namesto da bi razmišljala o stroki... To me je nekako prizadelo. Spoz-nanje o sebi in o tistih, ki so okrog tebe... Gorazd Perko BUTT1 TRIBUNA GLASUJMO ZA - DA BO TUDI JUTRI SAMOPRISPEVEK če verjamete ali ne, zgor-njega naslova nismo pobrali pri gorečih nasprotnikih četr-tega Ijubljanskega samopri-spevka ali programa le-tega. Izluščili smo ga iz propagan-dnega ali- kot se lepše reče -informativnega gradiva o taisti zadevi. Takole beremo: »... odločitev za četrti samo-prispevek ne pomeni dodat-ne, nove obremenitve oseb-nih prejemkov. Gre le za nad-aljevanje našega doseda-njega financiranja izbranih nalog in referendumskega ZA...« (Poudarjeni odlomki so izpostavljeni tudi v izvirniku.) Iz iste brošure nadalje izve-mo, da »je bil že ob sprejema-nju planov do leta 1990 v skupščinah občin in mesta predviden četrti samoprispe-vek«. Torej ni dvoma, da samoprispevek mora biti, če je že načrtovan. Nobepega dvoma ni tudi o tem, koKkšen bo samoprispevek: 1,5% neto osebnih dohodkov (ali drugačnih, pač glede na po-klicno dejavnost). Ko so iz programa umaknili dva pro-jekta, ni nihče predlagal, da bi se prispevek zmanjšal na, re-cimo, 1,3 %. Ko je nazadnje MK SZDL predlagala dva nova projekta, tudi ni bilo go-vora o višjem odstotku, tem-več so zapisali: »V tem prime-ru se ustrezno dopolnijo in-vesticijski zneski in določita deleža teh sredstev, zbranih s samoprispevkom, tako da se skupna sredstva (...) ne pove-čajo.« Ta stavek je težko raz-vozlati, nedvomno pa pome-ni, da je z istim denarjem mo-goče zgraditi poljubno število različnih objektov, če je le do-bra volja za to. V enem od prispevkov, ki zagovarjajo program samo-prispevka, avtor ugotavlja, da Ijubljanski komunalci »komaj-da pokrijejo stroške enostav-ne reprodukcije, kar pomeni, da je v njihovih blagajnah pre-malo sredstev za kakršne koli nove naložbe«. Ta sredstva naj bi torej zbrali brez izjeme vsi, ki karkoli zaslužijo. Enako neselektivno bi jih potem raz-delili Energetski in Komunalni skupnosti, SIS-u za energeti-ko, njihovim DO in TOZD-om, vsakemu malo, za - menda najbolj nujne projekte. V Program četrtega sa-moprispevka v Ijubljan-skih občinah je bil na-slednji: sanacija Ter-moelektrame-Toplarne Ljubljana, gradnja cen-tralne čistilne naprave, gradnja odlagališča ko-munalnih odpadkov, gradnja objektov in na-prav daljinskega ogre-vanja in oskrbe s pli-nom, povezovalni si-stem mestnega vodo-voda, gradnja lokalnih vodovodnih sistemov in sanacija lokalnih vodo-vodov, gradnja kanali-zacije na območju vo-darn, sanacija grajske-ga pobočja ter komu-nalna ureditev potniške postaje Ljubljana. Sled-nja projekta sta sicer umaknjena \z progra-ma, vendar je MK SZDL (sicer predlagatelj samoprispevka IV) predlagala, da bi v pro-gram le vključili gradnjo vodohrama na graj-skem hribu in prestavi-tev kanalizacijskega ko-lektorja ob Vilharjevi cesti, kar sodi k priprav-Ijalnim delom za grad-njo nove potniške po-staje. končni fazi bi to lahko bilo v redu, če bi bil motto samo-prispevka »za bolj polne kase komunalcev in energetikov«, samo da potem verjetno ne bi bilo prav veliko glasov za. Zato nam predlagatelji zatrju-jejo, da bo s samoprispevkom jutri še življenje; potemtakem brez samoprispevka življenja ne bo. Od kod ima tedaj pol-drugi odstotek zaslužka Ljub-Ijančanov moč, da odloča o življenju in smrti? Ker ne vi-dim druge možnosti, skle-pam, da je samoprispevek neke vrste nadnaravna sila. V tem prepričanju me potrjuje tudi lokalni radio, ki je na pis-mo poslušalca odgovoril, da poleg čistega okolja od sa- moprispevka pričakuje tudi druge čudeže. Takole so po-vedali na radiu: »Načelo, naj plačuje tisti, ki je onesnaževa-nje povzročil, seveda drži. Vendar pa v praksi še vedno raje pogledamo skozi prste nekaterim največjim onesna-ževalcem in pustimo, da pla-čajo tiste najmanjše kazni, kot da bi se reševanja teh problemov lotili celovito. Morda pa se s programom četrtega samoprispevka stvari vseeno spreminjajo.« (Podčrtal T.G.) Četrti samoprispevek je to-rej več kot le vodovod, dimnik in čistilna naprava. Podpred-sednik Skupščine mesta Ljubljane, tovariš Mušič, na primer enači uspeh referen-duma z zmago razuma (v po-govoru, ki ga objavljamo na naslednjih straneh.) Meni pa se zdi, da že od nekdaj učijo, da razum nima nobene zveze z nadnaravnimi silami. Tomi Gračanin TRIBUNA stran8 BUTN TRIBUNA KJER JE DIM, JE TUDI OGENJ Mnogo Ljubljančanov pred referendumom o če-trtem samoprispevku za-nima, kaj se je pravzaprav dogajalo s sredstvi, zbrani-mi v prvih treh. Rezultat prvih dveh samoprispev-kov je - na okroglo - sto različnih objektov, vendar pa vse pogosteje slišimo, da se je med gradnjo kar lep del zbranih sredstev nekje izgubil. Šlo naj bi za 30 % sredstev, česar ni nihče uradno ne potrdil ne ovrgel. Nekoliko drugače je s tretjim samoprispevkom. Od načrtovanih šestintri-desetih objektov, jih pet (dva zdravstvena domova in tri vrtce) še niso začeli graditi. Ti so večidel »za-maknjeni« v naslednje de-setletje, denar pa naj bi ča-kal na posebnem računu. Tudi ob predpostavki, da verjamemo, da denar res »čaka«, se zdi dovolj sa-moumevno, da bo za da-našnjo ceno vrtca čez ne-kaj let mogoče postaviti kvečjemu temelje. In zakaj so gradnjo »zamaknili«? Enostavno: tam, kjer naj bi gradili vrtce, ni otrok. Na-črtovalci so se ušteli. Pred-videli so nove soseske, pa jih ni, mladi Slovenci se ne rojevajo y načrtovanih ko-ličinah ali pa ne na pravem kraju. Kdor dela, se pač moti. Posebej še, če napa-ke plačuje kdo drug. Sicer pa so se taisti na-črtovalci v zvezi z vrtci mo-tili tudi pred tem. Popolno-ma jih je presenetilo dej-stvo, da otroci odraščajo in da tako mnogi objekti, zgrajeni s samoprispevki, niso več polno zasedeni. Krasno bi bilo, ko bi lahko zdaj služili kakšnemu dru-gemu namenu, toda joj -projektirani so tako, da lahko služijo le vrtcu in ni-čemur drugemu. 0 kakšni večnamenskosti, ki bi mo-rala biti ena osnovnih predpostavktovrstnih pro-jektov, ni takrat nihče raz-mišljal. Se zgodi. Ali bodo načrtovalci ob-jektov četrtega samopri-spevka uspešnejši od predhodnikov? Težko, saj že zdaj obstajajo pomisle-ki, recimo, v zvezi s tehno-logijo in lokacijo najzah-tevnejšega projekta, cen-tralne čistilne naprave. Odlagališče odpadkov bo spet samo odlagališče in bo prej ali slej potrebno sanacije, poleg tega pa bodo s trdimi odpadki me-šali mineralizirano blato iz čistilne naprave, ki ga bodo iz Zaloga na Barje prevažali s tovomjaki. Spet nam torej ponujajo kratkoročne in enostran-ske rešitve. In če se povr-nemo k začetku tega zapi-sa: Ali nam obljuba o druž-benem nadzoru glede izvr-ševanja programa in fraza iz propagandnega besedi-!a Za četrti samoprispevek, da »morajo (saj veste, kdo - op. p.) vsak zase in vsi skupaj odgovorno skrbeti za obveščanje občanov in delovnih Ijudi vseh petih Ijubljanskih občin«, zago-tavljata, da se čez pet let ne bo ponovno govorilo o odstotku sredstev, ki so se izgubila? Tomi Gračanin VAŠE MNENJE Z magnetofonom smo se odpravili na ulico, da bi od mi-moidočih izvedeli, ali so sez-nanjeni s programom četrte-ga samoprispevka, ali so se udeležili javnih razprav in kakšno je njihovo stališče do samoprispevka. Ni nas pre-več presenetilo, da večina ni sploh ničesar vedela ali ni ho-tela odgovoriti na vprašanja. Tako vam pač ponujamo v branje, kar je bilo uporabnega na traku. Verjetno boste tudi sami opazili, da je bila le ena občanka izrecno ZA. Srednješolec: Vem, da ho-čejo denar za okolje, da bo zrak čist in to... V javnih raz-pravah? Sploh ne vem, kaj je to! Meni je tako ali tako vse-eno, saj plačajo ta stari... Upokojenec: Ja, dobili naj bi novo postajo, pa grad naj bi obnovili, pa toplarno bojo ure-dili, da ne bo take svinjarije v zraku. Ampak se mi zdi, da Ijudje niso bili za vse to. Ves-te, sem prestar za te reči, o tem naj mladi razpravljajo. Meni se ne zdi prav, da trgajo, ko imamo že tako nizke po-kojnine. Mlajša ženska: Ja, približ-no poznam program, saj je tako vsak dan po časopisih. Vem, da Ijudje niso hoteli pla-čati za postajo in grad. V \av-nih razpravah nisem sodelo- vala. Sem za samoprispevek, saj že zdaj ne moremo diha-ti.... Študentka: Približno po-znam program, a me ne zani-ma kaj preveč. Za javne raz-prave nimam časa, sicer pa je vseeno, ali ti trgajo za samo-prispevek aii ti vzamejo kako drugače. Moški srednjih let: Ja, po-znam program. Sem bral Mla-dino pa Sobotno prilogo. Eko-logi so povedali vse, kakor je prav. Zakaj bi mi plačevali, kar so zavozili drugi. Sem proti samoprispevku, saj nam že tako vse poberejo, nad denar-jem pa itak nimamo kontrole. Drugi moški srednjih let: To se mi zdi navadno farbanje Ijudi. Vedno najdejo kaj, da nas izsiljujejo. Prej otroci, šole, vrtci. Kam pa je šel ves denar, ki ga dajemo vsak dan? Program me sploh ne zanima - sem proti samopri-spevku. Študent: Ja, gre za dobro zamišljeno akcijo. 0 ekologiji govorimo vsak dan in to vsi. Ždaj bomo pa to še plačali, ali ne? Jasno, da nisem bil na javnih razpravah, kdo pa je sploh bil? Anketo pripravil Boštjan Lajovic TRIBUNA stran9 fBUTN TRIBUNA DOKTRINA SAMOPRISPEVKA Komunisti so vedno ZA Da ne bo nikakršnih dvo-mov - če ne bi bilo komunis-tov, bi referendumi le s težavo uspevali. Kako odločna je nji-hova politika, kažejo njihove razprave pred vsakim refe-rendumom. Pod naslovom: Posekati subverzivni gozd! je bila v dnevnem časopisju povzeta razprava komunistov pred referendumom za I. samoprispevek leta 71. Na razpravi je nekdo predlagal, da naj ne bi sekali dreves, da ne bi uničili gozda. Njegov predlog pa je pogorel ob od-ločnosti diskutanta, ki je doži-vel vso podporo: posekajmo subverzivni gozd! Pri tem ye-Ija opozoriti, da komunisti takrat niso razpravljali o gozdovih, pač pa o nasprot-nikih samoprispevka. Žal na-sprotniki v tisku niso dobili niti vrstice, da bi pojasnili svoje nasprotovanje, tako da za njih sploh ne bi vedeli, če se po iz-glasovanem samoprispevku ne bi opevala zmaga: »Odlo-čitev za samoprispevek in izid glasovanja 1971 je bila velika zmaga naprednih sil in nov dokaz o krepitvi solidamosti, kar je ob takratnih družbeno-političnih aktivnostih po 21. seji CK ZKJ, spopadu z libera-lizmom, ob... (in ostalo, še po-mnite tovariši? op. TR) pome-nilo velik uspeh ZK in drugih naprednih socialističnih sil. (Komunist, 13. 11. 1981) KDOR PLAČA JE NAPREDEN Pri tem entuziazmu komu-nistov pa se moramo seveda vprašati, kateri so tisti razlogi, ki motivirajo njihovo odločno podporo. Kaj ima ZK od sa-moprispevka? Odgovor naj-demo v Komunistu 11. 9. 1976: »Uspešna izvedba re-ferenduma bo še povečala njen (ZK) družbeni ugled ter utrdila njeno idejno enotnost in politično učinkovitost, okrepila bo njeno zasidranost y krajevni in delovni bazi ter imela vrsto drugih pozitivnih posledic za celotno družbe-nopolitično dogajanje v Ljub- Ijani. Nasprotno pa bi bil neuspešen referendum težak udarec tako za uresničevanje s srednjeročnimi plani začrta-nega d.-ek. razvoja občin in mesta, kot tudi za družbeni ugled in politično učinkovitost ZK in vseh naprednih sil.« Iz tega citata se jasno vidi, da ima ZK od referenduma di-rektne koristi; še več, z refe-rendumom vloga te organiza-cije v družbi stoji in pade (če vzamemo navedeni odstavek resno), zato je jasno, da so se pripravljeni potruditi. DOKTRINA SAMOPRISPEVKA »Samoprispevekjeza Ljub-Ijano ena najpomembnejših političnih in družbenih akcij zadnjih let. Celo pomembnej-ši se mi zdi iz političnih razlo-gov...« je dejal Tone Kropov-šek tistega usodnega leta 71, ko je samoprispevek v Ljub-Ijani doživel svojo inicijacijo in postal skupaj s plesnečimi zi-dovi stare Ljubljane del Ijubo-sumno varovane kultume de-diščine. Kot vse druge izjave, izrečene tik pred referendu-mom, tudi ta vsebuje optimi-zem in opozorilo o pomemb-nosti dogodka, nič pa ne pove ne o tem kaj samoprispevek pomeni, ne kako bo z njim v bodoče. Zato lahko kot izjemo beremo članek »Uresničeva-nje cilja NOB«, ki vsaj z naslo-vom posredno odgovarja na zastavljeni vprašanji. Kljub tovrstnim utemeljit-vam, pa je razlaga samopri-spevka Slovence muftila §e naprej. Ni čudno, saj je sa-moprispevek, prvič uporab-Ijen leta 1964, doživljal sila raznovrstne aplikacije, ki so vodile do sporov in do razprav v ustavnem sodišču. (Spori so se vrteli zlasti okrog vpraša-nja, kdo je pravzaprav dolžan plačati izglasovani referen-dum: vsi občani ali samo last-niki motornih vozil, ali naj bodo pri tem izvzeti vikendaši ipd.) Spričo dejstva, da je bil sa-moprispevek prisoten skoraj v vsaki občini, so se Ijudje up-ravičeno spraševaii, kakšna je razlika med samoprispevkom in davkom. Na to vprašanje je skušal odgovoriti zakon o sa-moprispevku iz leta 1971, z opisno definicijo tega feno-mena: »Samoprispevek po svoji vsebini ni davek, temveč specifična oblika neposred-nega prispevka občanov za konkretno določene namene, ki so v njihovem neposred-nem interesu.« V nadaljnjem besedilu zakon prerokuje, da bo ta način financiranja pre-vzemal vlogo, ki jo je do tedaj igral proračun. Beseda zakona torej o sa-moprispevku ni rekla ničesar razen tega, da je samoprispe-vek eno, davek pa drugo in da bo treba plačati oboje. Zdi se, kot da se je samo-prispevek pojavil v besedi za-kona zgolj zato, da so mu ne bi moglo očitati nezakonitosti in da bi se z njim lovilo more-bitne neplačnike. Pred drugim Ljubljanskim samoprispevkom se je ven-darle zdelo, da utegne po-drobnejše pojasnilo samopri-spevka pomiriti nekatere du-hove, ki še vedno niso vedeli, kako se samoprispevek vgra-juje v sistem in kakšne so nje-gove časovne perspektive. Dnevnik je leta 1976 objavil pojasnilo z naslovom: KAJ JE SAMOPRISPEVEK, iz kate-rega se da razbrati naslednje poudarke; samoprispevek je: - prispevek, za katerega se Ijudje sami odločijo, - otrok časa, v katerem prehajamo iz driavnega ure-janja v samoupravno odloča-nje, - prehodna oblika, a po-močjo katere zadovoljujemo naše najbolj žgoče potrebe, - oblika, ki bo potrebna vse dotlej, dokler se samouprav-Ijanje ne uveljavi v celoti. Samoprispevek je torej ne-kakšno mašilo neučinkovite-ga samoupravljanja na pod-ročju zbiranja sredstev za fi-nanciranje družbenih dejav-nosti in družbenega standar-da. Je alternativa samo-upravljanju, točneje, samo-upravnemu združevanju sredstev, kar bi moralo razbu-riti vsaj tiste uradnike, ki javno zatrjujejo, da ni alternative samoupravljanju, sa je le-to eno in nedeljivo in je takore-koč odraz sedanjih in bodočih hotenj celotne družbe. Nezadostnost opredelitev samoprispevka je tako očitna, da vsaj jaz čutim potrebo, da bi podregal po zadevi. Ce boste o samoprispevku govorili s tujcem, ne bodite presenečeni, če ga boste na-vdušili in ne bo razumel vaše-ga cinizma. Samoprispevek namreč ne pomeni samo mo-bilizacije privatnih resursov, ki so usmerjeni v realizacijo po-sameznih ciljev posamezni-kov ali skupin. To je namreč lahko opredelitev kakršne koli dajatve. Za samoprispevek pa je značilna prisotnost štirih elementov: • samoiniciativnost pobudo za samoprispevek dajo zainteresirani posamez-niki glede interesov ali proble-mov na najrazličnejših pod-ročjih. Najvažnejše je, da se ti interesi in problemi definirajo »on the spot«, da jih formuli-rajo prizadeti posamezniki ali skupine same. Le tako se lah-ko namreč izognemo obstoje-či rutini, ki sestoji z y tem, da se problemi definirajo v plan-skih inštancah in se jih obča- TRIBUNA stran 10 mUTN TRIBUNA nom predstavi kot njihove po-trebe. • samoorganiziranost prizadete skupine ali posa- mezniki definirajo cilje, sred-stva, s katerimi jih bodo do-segle in resurse, s katerimi razpolagajo. Med najdrago-cenejše resurse prav gotovo sodita čas in znanje, zato je normalno, da je najpomemb-nejši delovni samoprispevek in da se od resursov prav de-nar uvršča na zadnje mesto. Na to je treba pokazati s pr-stom zaradi propagandnih materialov, ki samoprispevek enačijo z 1,5 procentnim od-bitkom od čistega OD. • konsenz gre za soglasje med intere-senti, ki je osnova kooperativ-nega vedenja, kar vodi do večje učinkovitosti samopri-spevka. V primeru, da večina dominira nad manjšino, ki nima možnosti izstopa, mora-mo pomanjkljivo kooperativ-nost kompenzirati z močno organizacijo (SDK ipd.). • kontrola ki je navadno neposredna s strani udeležencev samopri-spevka. Ti pogoji ne govore o ideal-nem tipu samoprispevka, pač pa o samoprispevku, ki je se-stavni del vsakdanjega življe-nja. Gre za preproste primere - od tega, da stanovalci sami čistijo hodnike v bloku, da pa-zijo otroke svojih sosedov pa do običajne priprave končnih izletov v šolskem razredu. Se-veda je značilnost vseh teh primerov ta, da so utemeljeni na mikrosocialni ravni: druži-na, sorodniška mreža, razred, hišna skupnost ipd. Navidez smešni primeri postanejo le-gitimna evidenca vprašanju, zakaj so konkretni primeri sa-moprispevka omejeni zgolj na mikro-raven, na sf ero »privat-nosti«. Načeloma ne obstoji nika-kršna ovira, da si ne bi mogli zamisliti takega samopri-spevka na primeru širših se-kundarnih skupin. Zlahka si predstavljamo skupino mla-dincev, ki s samoprispevkom (delo) uredi svoj klub. Lahko si zamislimo desetine novih re-vij, ki bi temeljile na samopri-spevku zainteresiranih obča- Hafner. Uspešen referen-dum je tudi pomembna druž-benopolitična manifestacija, ki dokazuje privrženost delovnih Ijudi naši samoupravni socia-listični družbeni ureditvi, naši samostojni miroljubni in ne-uvrščeni zunanji politiki ter pri-pravljenosti za obrambo naše neodvisnosti in samostojne poti v socializem. (Delo31. 1.81) nov. Ali pa skupino strokov-njakov, ki samoprispevek usmerijo v zašČito stroke in kolegov. Če načeloma ni pro-blemov pri uveljavljanju takš-nega samoprispevka v širših skupinah, pa moramo odsot-nost takih primerov iskati v praktičnih razlogih. Pravzaprav skoraj ne bi mogli reči, da primerov take-ga samoprispevka v širših skupinah ni. So pa zato, žal, zelo kratkega življenja. Prime-ri iz Maribora in iz Gorenjske govorijo o mladinskih klubih, ki so jih mladi sami postavili na noge, pa so jih občine ali krajevne skupnosti zaprle. Spomnimo se lahko primera revije Perspektive, ki ji je bila v letu 1965 ukinjena subven-cija. Samoprispevek sodelav-cev, ki se je nabra! v izredno kratkem času in ki bi zadoščal za izhajanje revije, je končal na policiji, odgovorni urednik Šalamun pa v preiskovatnem zaporu. In navsezadnje se še dobro spomnimo kalvarij pri ustanavljanju EQURNE, ki je, privatniku potegne iz žepa nekaj jurjev, pač pa v tem, da se Ijudje navadijo formulirati svoje interese in cilje in da jih sami tudi realizirajo. Ne, da čakajo na rešitev prošnje, na odobritev sredstev ali na ukrep; da se namesto tega požvižgajo na urade in svoje probleme uredijo sami. Konč-na posledica samoprispevka je torej avtonomija in samo-zavest, kar lahko, po nekate-rih izjavah, vodi v »anarhiju i propast«. Ne bi skušali primerjati tega samoprispevka s četrtim samoprispevkom v Ljubljani. Morda je za kontrast zanimi-vo navesti uradno izhodišče ki pravi, da mora: »samoprispe-vek temeljiti na osnovah pla-na«, da mora torej biti vklju-čen v plan, ki ga na demokra-tičen način formulirajo cen-tralno planske instance. Pri tem ne moti to, da bi se sa-moprispevek uporabljal plani-rano, pač pa moti dejstvo, da se planira s samoprispevkom. To je dal vedeti tudi ugledni KRESOVI PO HRIBIH Ob prvem samoprispevku v Ljubljani je bilo nenavadno ži-vahno: • po hribih so samopri-spevku v čast zagoreli kreso-vi • Delo je poročalo: Miadina bo šla v akcijo še to noč in bo izvedla po Ijub-Ijanskih ulicah napisno akcijo • godbe na pihala so po-spremile prihod na volišča Za četrti samoprispevek so aranžirane samo polemike. samoprispevkov v Črni gori (tudi v Makedoniji) ne govori o nerazpoloženosti Ijudi do samoprispevka, pač gre za učinek politike, ki jo vodi črno-gorsko vodstvo, ki že več let stoji na stališču, da je samop-rispevek nezdružljiv s samo-upravljanjem. Preko dokazo-vanja o neprimernosti zbira-nja sredstev s samoprispev-kom, češ, da je to stvar drža-ve in proračunskih sredstev, ta republika tudi na praktič-nem primeru dokazuje, kako MISLITI JE TREBA NA 9. SAMOPRISPEVEK IN PAZITI, DA BOMO IMELI TUDI TAKRAT KAJ GRADITI. kot se zdi, edina živa priča sa-moprispevka. Iz vseh primerov je očitno eno; da samoprispevek ne pomeni zgolj mobilizacije pri-vatnih resursov, pač pa impli-cira tiste elemente v socialni organizaciji, ki so konstitutiv-ni za samoorganizacijo druž-be in za njeno avtonomijo, neodvisnost od centralno planskih instanc. Vrednost samoprispevka ni le v tem, da KDOR PLACA, JE NAPREDEN ZK se mora: »brez omaho-vanja zoperstaviti vsem tistim, ki bodo odkrito ali prikrito na različne načine poskušali ovi-rati akcijo. Na take pojave se moramo ustrezno pripraviti. Na vsak poskus izpodkopava-nja akcije samoprispevka mo-ramo reagirati odločno in enot-no. Zavedati se moramo, da so take nasprotne sile delovale tudi ob prvem samoprispevku in na različne načine poskušale ovirati uspeh akcije preko do-kazovanja o neprimernosti zbiranja sredstev s samopri-spevkom, češ da je to stvar države in proračunskih sred-stev, do raznih drugih oblik de-zinformiranja občanov s širje-njem raznih polresnic, vse do navadnih laži in klevet.« (Komunist 11.9. 76) domači uradnik v svoji izjavi za tisk: »samoprispevek je naša velika odgovornost; v primeru, da se ne odločimo zanj, moramo račiinati s tem, da ne bomo izpolnili srednje-ročnega načrta.« Na koncu vsega tega pa Slovenci ostajajo praznih rok. Na vprašanje, kaj je samo-prispevek pri nas oziroma po čem se samoprispevek razli-kuje od drugih dajatev, niso dobili odgovora. Morda pa pri davku in samoprispevku le ne gre za isto in ju med seboj loči tisto,karnekateriže imenuje-jo narcisizem malih razlik. Kdo se smeje preko meje? Medtem ko se slovenski komunisti poganjajo v prid samoprispevkov, pa je v dru-gih klimatskih razmerah Ju-goslavije povsem drugače. Kakšno je stališče črnogor-skih komunistov do samopri-spevkov, ne vemo, kakšno pa je do tega stališča črne gore, je razvidno že iz tabele. Za leto 1985 je ta republika zbrala s samoprispevki 0,6 milijarde dinarjev oziroma dvainštirideset starih jurjev na prebivalca. Malo število se da živeti zgolj ob sredstvih federacije. To življenje se je pred kratkim izboljšalo, saj se je prispevna stopnja za Čmo goro dvignila iz 0,2 % na 0,8 %. Konec dober, vse dobro S temi besedami v naslovu je komentator v Delu opremil iztek enega od Ijubljanskih samoprispevkov, ki je za se-boj pustil vrsto osnovnih šol. Pri njihovem tehničnem pre-vzenrru je od šestih viških pri-merkov najbolje prišla skozi tista, pri kateri so našteli okrog 35 hudih tehničnih na-pak, najslabše pa se je odre-zala tista s približno 45 težki-mi napakami. Žal tehnični prevzemi niso bili povsod tako dlakocepski in se je zato zgodilo, da je telovadnica leto po izgotovitvi postala popo-Inoma neuporabna. Vendar na take malenkosti ne bi smeli polagati prevelike po-zornosti. Trije samoprispevki so konec koncev dali okrog petdeset vrtcev in prav toliko osnovnih šol in če se jih od tega zruši deset, je to komaj deset procentov. Pa se ni zru-šil še nobeden. Andrej Rus TDIOI IM A clrsn 1 e tokrat - seveda primer-no preoblečen - navdušuje nad nakitom v sefih... 14.11.:VALDEZ0VI KONJI (THE VALDEZ HORSES) Itali-ja-Španja-Francija, 1973. Scenarij: Dino Maiuri, Mas-sirro de Rita, Clair Huffaker, po romanu Leeja Hoffmana. Reži-ja: John Sturges. Igrajo: Char-les Bronson, Jill Ireland, Mar-cel Bozzuffi... Valdezovi konji veljajo za Sturgesov evropski vestern in za film, ki bi ga bilo moč ozna-čiti s stavkom »Moje kraljestvo je moj konj«. 15.11.: OPIČJE NORČIJE (M0NKEY BUSINESS), ZDA, 1931. Režija: Norman Z. Mcleod. Igrajo bratje Marx. Tisto, kar se odvija na ladij- tlBUNA stran 30 KULTMENU skem krovu, velja za najboljše, kar so Marxi v svojih norčijah pokazali... V POMLADI ŽIVUENJA (THE YEARLING), ZDA, 1 946 Scenarij: Paul Osborn po ro-manu Marjorie Kinnan Raw-lings. Režija: Clarence Brovvn. Igrajo: Gregory Peck, Jane Wyman, Clade Jarman... Farmarjev sin je ves prevzet od Ijubezni do srninega mladi-ča, ki ga je vzel k sebi, da bi skrbel zanj... 17.11.:GUSAR(THEBUC-CANEER), ZDA, 1958. Scenarij: J.L Lasky, Bereni-ce Mosk po scenariju Cecila 3. de Milla. Režija: Antohony Quinn. Igrajo: Yul Brynnef, Claire Bloom, Charles Boyer, Charlton Heston... Zgodba o slovitem gusarju, ki je v času vojne 1812 poma-gal ameriškemu predsedniku Jacksonu premagati Angleže. IMETI IN TUDI NE (TO HAVE AND HAVE NOT), ZDA, 1944. Scenarij: Jules Furthman, VVilliam Faulkner po romanu Ernesta Hemingwaya. Režija: Hovvard Hawks. Igrajo: Hump-hrey Bogart, Laurene Bacall, Walter Brennan... Havvksu je bil Hemingvva-yev roman le »izgovorza nekaj dobrih prizorov«. Kljub temu pa je to film z jasnim antifašis-tičnim sporočilom, to je pro-testom proti kakršnemu koli avtoritarnemu vmešavanju v pravice posameznika. 18.11.: IZGANJAČ HUDI-ČA (THE EXORCIST), ZDA, 1973. Scenarij: William Peter Blatty po lastnem romanu. Re-žija: William Friedkin. Igrajo: Ellen Burstyn, Linda Blair, Max von Sydow... Dvanajstletno dekletce ob-sede hudič in jo spremeni v ne-varno pošast. Preden jo ozdra-vijo, zaradi nje umre nekaj Ijudi. ...O.O.! 19.11.: PADLI ANGEL (FALLEN ANGEL), ZDA, 1945. Scenarij; Harry Kleiner po romanu Martyja Hollanda. Re-žija: Otto Preminger. Igrajo: Dana Andrevvs, Alice Faye, Linda Darnell... PODZEMUE (UNDER-WORLD), ZDA, 1927. Scenarij: J. von Sternberg, Ben Hecht, Robert N. Lee. Re-žija: Joseph von Sternberg. Igrajo: George Bancroft, Evelyn Brent, Clive Brook... Glasbena spremljava: Borut Lesjak. Podzemlje velja za prvi film, ki je gangsterje predstavil kot junake in je hkrati ustvaril abe-cednik, po katerem so se reži-serji oziroma scenaristi tovrst-nih del ravnali še nekaj deset-" tij.... O.O.! 20.11.: BLAZNOST (FRENZY), V. Britanija, 1972. Scenarij: Antony Shaffer po romanu Arthurja La Berna. Re-žija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Jon Finch, Alec McCovven, Ba-rry Foster... Hitchcock je iz običajne kri-niinalistične zgodbe, polne kli-šejev in zasoljene s seksom, ustvaril blazno napeto in duho-vito štorijo, v katero je vtaknil vse, kar ga je veselilo in mu bilo pri srcu.... 0.0.1 2.11.:KRIKSTRAHU(TAS-TE OF FEAR), V. Britanija, 1961. Scenarij: Jimmy Sangster. Režija: Seth Holt. igrajo: Susan Strasberg, Ann Todd, Ronald Levvis... Vešče zapletena zgodba, ki spominja na Clouzotove DE-MONE. 22.11.: BISTRE GLAVE (BLOCKHEADS), ZDA, 1938. Scenarij: James Parrott idr. Režija: John G. Blystone. Igra-ta: Stan Laurel in Oliver Hardy. Stan še dvajset let po koncu vojne čuva strelski jarek, ker mu pač nihče ni rekel, naj gre domov... VETROVI JAMAJKE (A NIGH WIND IN JAMAICA), V. Britanija, 1965. Scenarij: Stanley Mann idr. po romanu Richarda Hughesa. Režija: Alexander Macken-drick. Igrajo: Deborah Baxter, Anthony Quinn, James Co-burn... Skupina otrok, ki so zapustili Jamajko in so na poti domov, pade v roke gusarjem... GLASBA Ponedeljek, 10. novembra ob 20.00 v Okrogli dvorani CD SVLVIA ANDERS&JUS-TUS NOLL bosta predstavila Bertolda Brechta malo druga-če - kot glasbenika in ustavar-jalca čudovitih songov, ki jih poznamo iz njegovih del: Ope-ra za tri groše, Berlinski Re-quiem... Četrtek, 13. novembra ob 19.30 v Mali dvorani CD Borbala Dobozy .(Madža-rska), Urte Lucht (Švica) in Tjaša Požar bodo izvedli pro-gram baročne glasbe za čem-balo. Četrtek, 13.novembra ob 20.00 v Veliki dvorani CD BERND KOPPEN,orgle Večer jazza drugafie - z org-lami in originalnimi improviza-cijami mladega glasbenika iz VVuppertala. Okoli 20.11. pa naj bi se spet zgodil koncertni doživljaj sredi Goriških brd - v Humu. Tokrat s švedskim bendom UNDERLAND, o katerem ža! nimamo nobenih informacij. V petek, 14. novembra pa se bo v Veliki dvorani Student-skega naselja dogodil Večer »retro-punka« ali »Še pomni-te punkerji?«. V organizaciji ŠKUC - R.O.P.O.T.-a bodo na-stopili punk heroji iz drugega vala punka v V. Britaniji leta 1976-UK.SUBSM!!! Okoli 15.11. pričakujemo koncerte francoske alter-jazz skupine Neo Museum z go-stom po večjih slovenskih kra-jih v organizaciji glasbene re-dakcijeSKUC-a. Iz uradnih virov smo izvede-li, da jeskupina OUATEBRIGA že posnela večino materiala za novo (drugo) ploščo. Fantje so »zreducirali« svoje vrste - o triu pravijo: »To je najidealnej-ša zasedba in seveda najboljša v zgdovini OUATEBRIGA in slovenske glasbe nasploh.« 0 podrobnejših informacijah o snemanju vas bomo poskušali še obvestiti. Zasedba skupine pa je po predvictevanjih najver-jetneje: Milko Lazar, Nino de Gleria in Rendla Aleš. KLUBSKO DOGAJANJE Mrtvilo, mrtvilo, mrtvilo, sivo mrtvilo! Odkar je tudi K 4 popustil pod pritiski starejših občanov, DPOjev in ostalih, je Ljubljana utonila v provincial-no temo. Kje ste vsi vi prega-njani, obritih glav, dolgolasi, razcapani, v usnjenih jaknah, v vojaških škomjih, tetovirani, s praznimi denarnicami, druga-če misleči, drugače hoteči -PRIDITE NA PLAN IZ ZAKA-JENIH LUKENJ, DVIGNITE ROKE PROTI NEBU IN KRIK-NITE V GNEVU: HOČEMOSVOJ KWB!!! NE DOVOLiTE, DA VAS STARCI VSAKIČ ZNO-VA ZJEBEJO, V SLOGI JE MOČ! Za en večer bo vstal od mr-tvih slavni KLUB 16 na filo-faksu. To se bo zgodilo v sredo, 12. novembra, ko bo z začet-kom ob 19.00 odrolana video kaseta s slavnim filmom še boljslavnihTALKING HEADS: STOP MAKING SENSE! Po projekciji bo seveda ŽUR, kar se za tako priložnost vsekakor spodobi. Vabljeni! Premik na boljše obeta tudi novica o na novo uvedenih tor-kovih altervečerih v eksotiki diskoteke PALMA. V torek to-rej naiuriš v Palmo, rolala se bo VASA glasba; še prej pa na-bašite žepe z denarjem! TRIoUNA stran 31 PISMO KAZIMIRA MALEVIČA (A LETTER FROM KAZIMIR MALEVICH) Moji dragi prijatelji! Zelo sem bil presenečen, ko sem iz članka Diaorama (Art in America, marec 1986) zvedel, da je umetnik David Diao kopiral moje delo, pri čemer je uporabil slavno fotografijo »Zadnje futuristične razstave«, postavljene v Petrogradir od 17. decembra 1915 do 19. januarja 1916. Sprva sem bil malce zbegan, čez čas pa so mi ideja in same slike postale všeč. Upam, da si jih bom lahko kdaj ogledal v živo. Nič manj presenetljiv pa ni bil podatek iz istega članka, da so v za-dnjem času tudi nekateri drugi umetniki iz vašega prekrasnega New Yorka uporabili moje delo. Kar ne morem se znebiti vpra-šanja: Zakaj? Zakaj zdaj, po tolikih letih? Te mrzle in snežene zime v Petrogradu I. 191 5 se spominjam, kot bi bilo včeraj. Vse je bilo v gibanju. Bil je to čas velikih upov, entuziazma, optimizma, futurizma in, seveda, Revolucije. Lahko si jo zavohal celo v mrzlem ruskem zraku. Konec veli-kega stoletja ... nova era ... ogromna in hladna zgradba na Marsovem polju (Mar-sovo Pole) št. 7 ... »Zadnja futuristična razstava« ... 0,10 ... nobenega gretja ... Puni je tekal okoli in nenehno vpraševal po žebljih ... Kliun je bil precej živčen; kot ženin pred poroko. Moram priznati, da ni-sem imel nobenih predhodnih načrtov za svojo - kot bi zdaj rekli - »instalacijo«. Na-stala je popolnoma naključno. Vedel sem le, da mora biti črni kvadrat v zgomjem kotu. Vse ostalo je bilo nepomembno. Ko sem obešal majhne suprematistične slike. sem ter tja po zidu, se mi ni niti sanjalo, da bo postala fotografija te instalacije tako slavna in da bo objavljena v stotinah knjig in revij. In danes je celo »citirana« v slikah enega mojih kolegov! Ne spomnim se več, kdo je napravil ta posnetek, toda to je samofotografija, in to črno-bela. Nobenih barv! In zdi se mi, da postaja ta fotografija celo pomembnejša od mojih suprematis-tičnih slik! To je bil poglavitni razlog, da sem leta in leta razmišljal o ponovni po-stavitvi te iste razstave. Ker iz očitnih razlogov tega ni bilo mož-no storiti v Petrogradu, sem se odločil, da bom udejanil »Zadnjo futuristično razsta-vo« natanko 70 let pozneje (17.12. 1985 - 19. 1. 1986) v majhnem stano-vanju sredi prelepega Beograda. Del raz-stave je bil točen posnetek petrograjske instalacije. Toda tokrat brez papirjev z na-slovi na stenah, brez številk, brez stola. Drugi del te razstave je predstavil nekate-ra moja novejša, neo-suprematistična dela: suprematistične ikone na starodav-nih reliefih in skulpturah. Suprematistične ikone v konici igle. Vem, da bo za večino izmed vas to pis-mo predstavljalo veliko presenečenje, saj velja splošno prepričanje, da sem umrl leta 1935! Vem ... Suetinova krsta ... velika pogrebna procesija na ulicah Le-ningrada ... Cmi kvadrat na grobu ... Da, mnogo Ijudi misli, da sem umrl. Toda, ali sem res? Kazimir Malevich, Belgrade, Yugoslavia Opomba: To pismo je bilo objavljeno v sep-tembrski št. revije Art in America. Našel, prevedel in priredil: Itok Aberšek Tl! KAJ ŠE ČAKAŠ? NE DOVOLI, DA TE ČAS PREHITI. ČE HOČEŠ USTVARJATI LASTNO PRIHODNOST, PRIDI NA TRIBUNO. NE DOVOLI, DA ZGODOVINA MANIPULIRA STABO. POSTANI Tl GOSPODAR ZGODOVINE. ČAKAMO TE VSAKO SREDO OB 17.30 NA KERSNIKOVI 4/I.