Slovenski deželni poslanci. Bressveatao in Ijadstvu škodljivo ravnaaje nemdkib posuancev v deieineai zbcru je prisililo aloveaske poslance, da ao začeli due 4 novembra v deželni zbomici obstrairati. Mi !ne pustimo, da bi se še dslje igrali z Ijudst von:! zaklicali so slovenski poslsnci nemSki večini ter oaemogodili uadaiie vsako ljndstvu škcdljivo delo uaSih nensakih ceprijateijev. Toda aaši poslatici obstruirajo 8 poStenim in miraim orožjem. Razdivjaai ter sarovi Nemci so v državnem zbora metali atole, črni!aike, eslo noi ae je zaavetil v roki nemskega poslaaca, naši poslanci pa ae drže dostojao ia posteao, ter ne zabtevajo nič drugega, nego da se o različaih točkah proračuaa poimeaoma giasaje. Zakaj pa obatrukotja? Dae 4. Bovembra so boleti Nemci v deželaem zbora, da se aaeakr&t začae razprava o proračanu. Slcvenci so bili osupajeni! To je bilo sares naravaost nečuveao od Nem- cev! ProračuBsks r»zprava bi irajaia brezdvomao do kcaca dežsloozhorskega zasedaaja, ki bo bržkooe že 12. t. m., ke? se zaene dae 17. t. m. državni zbor. Vaied tega pa bi ne priSel noben predlcg sloveaskih poslaacev več na daevai red. Kakor za&ao, >>o stavili alovenaki poalanci v letožnjeai zaaedsaju de- želaega zbora mnogo predlogov na korht »vojjih voiilcev. Vai predlogi so se izroč.Ii raalifinim odsekom v proačenje in prettes, in sedaj bi morali priti iz odaekov v dežeino »bornico, da ge tnkaj kcnčno sprejmsjf) ali odfctaniio. To pot jaorajc Karediti vsi pred- logi! Tcda Nemci ao zviti! V svojem naaprotstva do Sioveaeev jim coSejo nii dovoliti! SloveBcem ce dovoliino nič, je Bjihovo pravilo! A veodar v obraz in ja?no si tega ne upajo recl Potera bi »Stajerc« ne vjel ncbeaih ksliaov vefi, "nihče bi ae verjel nemgkutarjem. ki z&trjujejo, kako strašjio vroče ijubijo »ljabe krrete«. Zato je treba zvito postopati! Zdsj, 1'° bi morali dae 4 novem. in aadalje priti tudi predicgi slovtaskih poslaDcav v dežalai zbornici na vrsto, da se sprejasejo sli Ee sprejcaelo, rekli so Nemci oaenkrat: Pustirao predloge in začnimo s prorafiuasko razpravo. Vai aloveaaki predlogi so torej bili tem zvitim aaSinom odklonjeai!! Samoamevno je, da je ob taketn raTaaoja 8loveaskim poslaacem rnorsla vskipoti kri ia aobeno čudo ni, da uo začeli cbatrairati, Ces: Z aašmii predlogi aa dso, &li pa sploh ne bo nobeao rnzprave več! BTemlki ln nemikntarakl lažnjlvol. Oastrcfccija sloveaakih poslaccsv pa je preaenefcia vs« nem^ke in aem3kntar*ke pogiance. B-li so razkrinkani, faano je poatalo celemu aveta, da so aovrataiki nsžyga ijodstvs in da ma v deže!aam zbora aočejo nič dati. Kako »i pomagati? S tem, ds morajo pedaj Bhhovi liati lagati. Ne^ski ia nemskutarski listi fcar nesrsmuo trdijo, da se valed teg« B6 more z* Ijudstvo nit dovoliti, ker Sioveaci cbatrairajo. To je grda, debela, ostadaa laž, Odkar zboruje deželai zbcr, to |e od 26. septembra pa do 4. novembra, torej dez en mesec, so imeli aemSki poslanei ess, da bi za Ijudstvo kaj atorili. A nič aiao atorilil Sprejem&li ao le predloge ia jih odknzovaii odaekoni. Sedaj ko bi morsli koristoi pred- lcgi iz odsekov, začeli so a prcračuasko razpravo. V proračanski razpravi pa ae a e razpravlja o predlogih poslancev, ampak sarao o proračana, to je, pribiižno se pove, kaj bo prihodaje leto stala deželaa uprava. Vsi predlogi pa so tcliko kakor odklonjeni, kijti po proračuaaki razpravi ee deželai zbor zakljači ia s tera so po opravilaem reda predlogi pokopani! Vsak, ki trdi, da ao slorenaki poslaoci krivi, da se za voliice nič ne stori, torej drzao !aže! Ti hočejo z obiitrakcijo 8e veadar le omehčati nemSke posiaace, da kaj pametaega ia potrebnega aklenejjo. ProraSunska razprava se saj aatavi, in Baj ae Se sprejmejo nekateri predlcgi, kakor je n. pr. lovski zakon, tako zahtevajo sloveaaki poslacei z obstrakcijo, to je namea in ci!j aiihovega postopanja. Nemarnoat nemiklh poalanoev. V dežHiaem zboru štsjerakem je 71 po8laacev, med tr-mi 61 Nanacev, a samo 10 Sloveaeev. Nemci iraajo torej večino in oai dolocijo, kako ia kaj se naj dela. A 'ajte, kako nemarna, nedelavoa je cem3ka večiaa v deželnem sbora! Navadao niso prisli goapodie aemSki poslaaci prej akapaj kakor ob 11 nri. Potem so ae prsbrala doposlaaa vpraSKaJa in poročila, poslanci ao utemeliuvali svoje prodloge, da so pržsli v odseke, in okoli 1. ure ao jo že gospodje Nemci zopet odpihali — aa kosili. Do drugega doeva do 10. are jih ai bilo več vkap. Sloveaski posisaci 80 v msajsiai in proti tej aemaraosti aiao mngli aič storiti. Da so bili sloveaski poslaaci vedno za deio, tema je dokas, ksr so akoro v vsaki g&ji govorili ter stavili predloge ! Nemcl |>s so kcmaj čakal', da so odsli na kcsilo. Ako bi Nemci zarea hoteli kaj atoriti za volilce, bi to lahko že storili pred 4. novembrom. A tega aiso hoteli! Pri računski razpravi pa ne raorejo aič atoriti. Vae besedičenje, cta ao aloveaaki poslanci zaaatariti delovanje dežolaega zbora za goapodarska vpraJaaja, je torej hudobao zavijanje, Č-> bi nemški poslanci res kaj hoteli storiti za ljudstvo, bi sp to lahko zgodilo v č&sa od 26. septembra do 4. aoverabra. A v istini se ni nič zgodiio! To je resnica. ki se ne da ovreči! DolgonM zajoo je proat. NaSi poslsaci so posebao žeieli, da pride lovski zakou t pretres. Tadi mi srao to željo in aado izrekli v zadajem listu. Toda Nemci ao pač predložili aačrt lovskega zakona poalancem, a sedaj, ko bi aaj priSel »a vrsto, začeli so aaeakrat s proračuatko razpravo. Nemc; noSejo, da se preaaredi lovski zakon, oni hočeio, da ostaae dolgoabi zsjec proet za brezStevilae aeraSke gosposke lovce. Slovenski posianci so na to odgovorili z ob3trukcijo ter rekii, prej lovski zakon, potera Se Se pride proracnn v razpravo. Sloveaski kmetje, ali niso prav storili? Emetje, oatanite brez pouka! Za vsak stac astaaavlja dežela že Sole, ia kmet mora za vse plačcvati. Le slovenskema kmeta nočejo dati nobene alovenske kmetijake šoie, da bi se ajegovi aiaovi izobrazili za avoio stroko. Povsod se skrbi za aapredek, le pri kmetu ne, njemu aalagajo samo davek. Nemški poslaaci niso hoteli ietoš nifi sliSati o astaaovitvi kmetijske 3oie z& sloveaski Štajer in začeli so raje razpravlj&ti o proračana. Slovenski poslanci ao oa tj nemSko krivico odgovorili z obatrakcijo. D; jte kmeta, kar ma gre! Dajte ma tudi atanovskega pouka! Marlborskl okraj. Poslaaec R o b i č je predlaga!, naj ae da po tofii in povodaji poskodovanim tadi deželaa podpora. Vsi kraji v raariborski okolici, posebno Jareniaa, bi jo potrebovali kr* vavo. Nemci ao gosp. Robica poslušali, ko je predlagal, a ko bi ae moral sedaj predlog sprejeti, rekli so: Pustimo to, začnimo razpravo o proračuna! Slovenski poslaaci pa so dejali: Ne, z aasimi predlogi na dan, potera bomo Se dalje govorilil Kmetje mariborskega okraja, ali ao iraeli prav? Med oaimi poalaaci pa, ki so hoteii vse te predloge pokopati, je bil tadi pcslanec Stiger! Lepa čast za ajegove voliice! Lenar&ki okraj. Volilci tega okraja so želeli, da se ajih poslaBec g. R o 3 k a r ob vsaki priliki tadi za aje potegae. To je g. Roskar vrlo storil! Predlagal je podporo za ienarčki okraj zaradi poškodbe po vreraeaskih nezgodah. NemSki poalanci pa ao vrgli predlog v koS! Ali ni torej prar, da g. RoSkar ob3truira ter s tem zahtova: na dan z mojim predlogom! SlovenJebUtrlški okraj. Zahvalite se volilci sloveajebistriskega okraja Stigerju, da ue dobite v letoSajem alabem leta ncbene podpore od dežele. Posebao vi, ki ste ga volili, kličite mu, kadar boate lačni: Živijo na3 poslanec Stiger! Če boste kaj dobili, dosegla bo to le sloveaska obstrakcija, pri kateri ao sloveaski poslanci Robič in Roškar. doštanjs— okraj. VaS poslanec V o 3 n j a k je zahtaval kmetijsko Solo in hiralaico za va3 okraj. Nsmei pa so začeli dae 4. noveinbra z razpravo o proračuao ter s tem pokazaii, da uočejo nič aVMti o predlogih v&Sega posianca. Kdo je torej kriv, da se za ves okraj aič ae doseže? Edino le Nemci! Savinaka dollna. Mnogotere ceste in poprave nrjostov ter uravnavo potokov ia vodotokov sta zahtevala vaJa poslanca dr. Dečkoindr. HraSovec v dežslnem zboru: Vae so vrg'i Neraci v koš dae 4. nov. A Slovenci so začeli obstrairati, da prisilijo Nemce, aaj se ozirajo na predloge vašib poalaBcev. Sodite, kdo dela zs vas ia kdo de!a proti vam! Trbovlje. Novoizvoljeni poslaaec R o 3 [& dokazoval v deželnem zbora, da vaS kraj potrebuje visje izobraievalne Sole kakor je meSčanska šola, da vaSi siaovi ne bodo samo prosti delavci, ampak da si bodo lahko tadi z viSjo izobrazbo zaslažili boljSi krub. Nemci so predlog posluSali, sedaj pa, ko bi ae moral sprejeti, aočejo nič veS o tem aliSati. G. Ro3 je začel z cbstrukcijo, da kszauje nasprolstvo Nemcev do vaSega kraja! Reciti, ali ai prav atoril! Brežiikd ln sevnilkl okraj. Kadar boste trpeli lakoto in bedo, kadar ne boste imeli živini kaj polagati, tedaj vedite, da je tudi va3 baron Moacon ned onuni Nemci, ki noCejo sprejeti predlogov za vaSe okraje. G. Žičkar je atoril zs vas vse, kar se je dalo, Nemci so pa vse zavrgli, pravsaprav niti aiso razpravljali o tem. G. Žičkar je vsled tega začel obstruknijo ia gotovo bodo vaSi okraji zopet stali tudi t tej borbi trdno za ujim! Peanio* ln Drava. Poslaaec Ornig je vodil posebno odposlaastvo v Gradec, naj 86 regalira Peaaica. Zdaj pa, ko bi se moralo obravnavati o aravnavi Peanice in Drave, kakor so to predlagali naSi poslaaci dr. Ploj, dr. Jartela in Kočevar, sedaj so Netnci prekiaili z razpravami o teh stvareh ter začeli govoriti o proračana. VaSi poalanci ao odgovorili z obstrakcijo, češ, tako se ne dela z aasimi predlogi! Kje pa je Omik? Zavaj on tako ne govori? Depatacije voditi je lahko, toda tadi kaj koristnega skleniti za volilce, tega nemSki poslaaci aočejo. Kdo bo še v prihodBje tako prismoien, da bi letal za Nemci in nemSkutarji? nŠta1ero« žaluje. Ne dvomimo, da bo prihodaji »Stajerc« prikrevsal na avet ves v žalosti in solzah. Vzdihoval bo: Ah, pemski poslanci bi tako radi za Slovence kaj storili, a ti preklicani 8loveaski poslaaci so začeli obstrairati! Tema hinavca pa odgovorite tako-le: Slovenski poslanci so obstrairali samo Sest dai, namrec dne 4, 5 8, 9, 10. in 11. novembra, kajti 12 je že sklep deželnega zbora zaradi državnega zbora. Deželai zbor pa zboraje že od 26. septerabra, toraj že ved ko en mesec V tem čaau pa aiso Nemci za Slovence nič storili. A Sloveaci ne bi obstrairali tudi ne 4, 5, 8, 9, 10. in 11. novembra, ako bi hoteli Nemci res kaj dobrega storiti. Toda ker so Nemci dne 4. novembra vrgli vse za ljudstvo koriatne predloge pod klop, ter začeli s proračuaom, za to in ediao le za to so sloveaski poslanci začeli obstrakcijo! To je popolaa resaiea, ljabi »Štajere«! Seveda ti jo prikrivaS, k*)ti sicer bi moral z narai vred zaklicati: Ziveli, slovenski deželni poslanci!