a
J.
Posamezna

^ y ^
idL&u&at,
v
Naročnina listu:
40 din., četrt leti
Izven Jugoslavije. wciu mio i4U din. inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; t>ri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
jiAAZA
ÜBoduisBn polititeli list sa slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
ST. jštev.
Mai*ibors dne SS. julija. 1034,
Imetnik XVI.
Nova vlada.
Davidoviž predsednik, dr. Ko role c podpredsednik.
Včeraj ob 12. uri opoldne je kralj pozval k sebi Ljuba Davidoviča in mu poveril sestavo nove vlade. — Davidovič se je takoj podal k dr. Korošcu. Ob 4. uri so se zbrali vsi klubi opozicijonalnega Moka. Ob 5. uri so se posvetovali Davidovič, Korošec, Spaho in Petrovič. Ob 7. uri je odšel Davidovič na dvor in predložil kralju ministrsko lislo. Ob 8. uri zvečer je kralj listo podpisal.
Kabinet je sledeče sestavljen:
Davidovič, predsednik.
Dr. Korošec, podpredsednik ter minister prosvete in vere.
Dr. Spaho, finance.
Dr. Marinkovič, zunanje zadeve.
Nevarni elementi pred preo bratom.
Kakor so znali predstavniki nekdanjega avstrijskega režima na veliko razglašati svojo slavo, tako so si znali tajno med seboj povedati tudi čisto resnioo. To so pa za-mogli vsled tega, ker so narod temeljito proučevali, stoječ napram njemu kot zelo vešč krotilec pred zverino pozorno motreč vsak izraz in gibljaj v svrh-o krotitve in izrabe. O gibanju in razpoloženju našega ljudstva so izdajale avstrijske oblasti prav često tajna poročila in navodila svojim organom. To je bilo zlasti med vojno in moramo reči, da so bila rezervatna- poročila silno natančna. Danes je toliko prerekanja o tem ,'kdo je bil pred desetimi leti večji avstrijski patrijot. To je čisto nepotrebno! Naj se rajši objavi nekaj medvojnih avstrijskih tajinih poročil o I političnem razpoloženju Slovencev in njih tedanjih vodi-! teljev, pa bo vse jasno. Zadostovala bi že v mesecu marcu leta 1916 od k. u. k. Kommando der Süd-Westfront izdana brošura: »Die politischen Ziele der slowenischen i Intelligenz.«
Ta brošura natančno obravnava vse tedanje struje in stranke v Sloveniji ter dokazuje, koliko je na eni in drugi državi nevarnega in sovražnega, odnoisno lojalnega. Avstrijska »Kundschafter« ali »Nachrichten-Stelle« (špijon-I sika centrala), ki je izdala to brošuro, je dobro razumela svoj posel. Slovensko politiko deli na dva tabora: na liberalce in na klerikalce, a se ne udaja nobenim iluzijam, da j bi samo eden dd teh dveh taborov imel slovenski nacijo-1 nalizem v zakupu, ampak natančno prikazuje dobre pa-trijote v obeh taborih in nevarne elemente.
»Klerikalce« imajo avstrijski konfidenti za posebno nevarne in pod naslovom »Stellung der Slow. VoKkspartei zur südslawischen Frage« jim posvečajo skoraj dve tretjini brošure. Kot nevarna-, hujskajoča in zarotniška se navaja zlasti pisava »Slovenca« od iseptemberski-h izgredov •leta 1908 v Ljubljani naprej. Posebej se povdarja, da so klerikalci imeli glavno besedo pri odboru za žrtve, ki je spravil slcupaj 20.000 K in da so skozi celo leto vodili Kudo protimilitaristično propagando. Za cesarjev rojstni dan 17. avgusta 1909 je -pisal »Slovenec«: Cesarjev rojstni dan se bo praznoval po običajnem sporedu. Zvečer bo svirala vojaška godba, njeno sviranje pa nas Slovence ne briga. — Dne 19. avgusta istega leta je »Slovenec« zahteval tudi slovenske oficirje za slovenske vojake, višek protiavstrijske propagande ipa vidijo konfidenti kot nekaj organiziranega v vrstah SLS v dobi balkanske vojne. »Slovenec« je v tej dobi pisal naravnost revolucionarno in edini dr. Šušteršič je spisal nékaj- pomirjevalnih člankov. Nevaren je bil tudi sloven-sko-hrvatski katoliški kongres v Ljubljani od 24. do 27. avgusta 1913, marca 1914 je silno hujskala »Vzajemnost«, list slovenskega -duhovništva, pri 17. pešpolku so vojaške revolte, »Slovenec« vehementno napada vojaško upravo in tako gre naprej do izbruha vojne, o -kateri -dobi pišejo sami avstrijski konfidenti takole: Dass die Blätter seit Kriegsbeginn ihre Schreibweise geändert haben, ist wohl vor allem dem Bestehen der Zensur zuzusohreiben. —
v; Tajna avstrijska brošura da razumeti, da je pri SLS protidržavnost organizirana, -dočim so v liberalnem taboru samo — individualistične protidržavne akcije in prikazni. Klerikalni tabor ima samo enega patrijota dr. Šušteršiča, pa še ta lahko samo -svari in pomirjuje.
Mogoče se bo ta ali kaka -druga avstrijska brošura ke-daj -objavila ali pa vsaj obširnejše obravnavala, da se v-idi, kako neutemeljena in krivična je -ofodolžitev SLS in njenih listov nekdanjega avstrijskega patrijotiz-ma. Sicer pa SLS je -dr. Šušteršiča in njemu podobne izločila, sprejela jih je pa danes velepatrijotična radikalija in policajdemo-kracija.
Nastas Petrovič, notranje zadeve.
Dr. Šumenkovič, trgovino ter šume in rude.
Dr. Krasnica, justica in konstituanta.
Dr. Behmen, soc. politika in narodno zdravje. Sušnik, železnice.
Vesenjak, agrarna reforma.
Dr. Kulovec, kmetijstvo.
Pero Markovič, p)ošta.
Dr. Pečič, zgradbe.
General Hadžič, vojna.
* * ★
Novi kabinet je danes ob 11. uri predpoldne položil prisego. Nato se kralj odpelje na Bled. Poprej bo še podpisan ukaz o takojšnjem sklicanju parlamenta.
Politične beležke.
Nove kombinacije ali zavlačevanje položaja. Par dni
je zboroval glavni odbor radikalne stranke. Delegate je gotovo zbral Pašičev ožji krog, Jovanovič je pa pustil, da gre stvar v svojem teku, a vendar je večina delegatov obsojala metode, ki jih je Pribičevič uvedel na vladi. Glede takojšnjih volitev ra-dikalski zbor ni prišel na jasno in konč no je odbor, v katerem so bili Paš-i-č, Jovanovič, Laziča-Markovič i-n minister S-rskič, sestavil kompromisno resolucijo, po kateri ima taktično zmago Pašič, Jovanovič n-e-kaj lepih besed o slogi z brati Hrvati in Slovenci, radikalna stranka veliko proslavo njene enotnosti, prošlosti in bodočnosti, sedanji politični položaj pa — nič in tako smotam, kjer smo bili pred -dolgim zborovanjem radilkalsfcih delegatov. Odprta so vrata nadaljnjemu zavlačevanju ravno tako, kakor no-vim -kombinacijam -o bodoči vladi. Jova-i novič je dokončal svojo misijo, ostane pa kot predsednik skupščine še vedno svetovalec krone in zatrjuje se, <da- je nasvetoval poveritev vlade parlamentarni večini, češ, da so sedaj volitve nezaželjene. Pašič-Pribičevičeva volilna vlada ima še vedno prav malo izgleda in vnaprej se še vedno misli na nevtralno vlado ali pa na vlado opozicijonal-neoa bloka.
Stališče Jugoslovanskega kluba. Glede lažnjivih poročil policajdemokratov, da so poslanci SLS opustili svoj avtonomistični -program, so dobili poročevalci od odličnega člana Jugoslovanskega kluba sledečo informacijo: Jugoslovanski klub se ni z nikomer pogodil za vstop v kakršnokoli vlado nili po dr. Korošcu niti po kakem drugem poslancu. Jovanovič do danes še ni prejel mandata za sestavo vlade in klub vztraja pri opo-zicijonalnem bloku ter se ne oddalji od njega dokler bodo cilji ostali isti kot doslej. Med temi cilji je giavni, da potisne vse intrige bojevnikov za centralizem v stran. Vse vesti o zapuščanju programa SLS so izmišljotine in so plod strahu, da se ne bi odslovila iz vlade Pri-bičevič-Žerjavova stranka.
Pašič-Pribičevič; Jovanovič-Davidovič; Radič; Iz ujedinjene naše kraljevine hočeta Pašič in Pribičevič ustvariti homogeno srbsko državo teT asimilirati vse nesrbe in neprav-oslavne. Človek bi mislil, da normalni politiki v dobi demokracije in samoupredelitve si nikakor ne bodo stavili oilja: da manjšina asimilira večino in to -nikakor ne -s pomočjo kulture, ampak nasilja in korupcije. A vendar je tako, Pašič in Pribičevič zastopata to politiko, formalno jo prikrivajoč pod firmo narodnega ter državnega edinst-iva. Po Pašič-Priibičevičevih težnjah treba dokazati svetu, -da so bosanski muslimani in dalmatinski Hrvati Srbi, da ko banovinski Hrvati — Slovenci, a Slovenci niso nič drugega- nego Srbi, katere je pokvarila Avstrija. Vse to treba zabiti v glavo hrvatski in slovenski ded, starejše Hrvate in Slovence, ki se temu protivijo, pa proglasiti za izdajice. To idejo skušata uresničiti z vsemi sredstvi Pašič in Pribičevič, a sta zadela pri tem na odpor v lastnih strankah. Zato ni čudno, da se pojavlja pri radikalih in demokratih vedno močnejša struja, ki je proti taki brezglavi politiki in čisto naravno je, 'da je podvrgel Jovanovič Pašičev režim v sedanji vladni krizi , ostri kritiki in pokazal s prstom na onega, ki je kriv vseh sporov, na — Pribičeviča. Tako se je začel razkroj tudi v radikalni, stranki in čisto-jasno je, da oni, ki odobravajo Pribičeviča, se klanjajo tudi Pašiču. In ibaš oni, katere Obtožujejo radikali sami kot ko-rUpcijonisite, ravno ti so za Pribičeviča, za njegovo politiko in metode. In kadar bo enkrat izveden proces čiščenja, našla se bosta na eni strani Pašič in Pribičevič; na drugi strani Jovanovič in Davidovič, vsak s svojimi cilji, s svojo politiko, svojimi metodami in svojo moralo. Razprave ob priliki zborovanja glavnega odbora radikalne istranke so jasno odkrile med radikali dve ločeni struji, ki Sta popolnoma enaki položaju v demokratski stranki pred
njenim razkrojem. Pa naj je sklenil glavni o-dbor radikalov ikakoršnekoli resolucije, neizbežna je nada-ljna evolucija v stranki. Započeti spori med radikali se lahko ozdravijo začasno, a skupno pa ne moreta -trajno delovati v skupni stranki tako različni struji kot sta Pašičeva in Jovanovičeva. Na drugi strani pa se zopet ne moreta pobijati meid-seboj -tako dve sorodni struji kot sta Jovanovičeva in Da-vidovičeva. In kako je š Hrvati pri pogledu na te pojave med demokrati i-n radikali? -Sedemdeset zastopnikov Hrvatov je v Zagrebu in čaka, se ne zgane pod utisom Radičevih načrtov, ki so pa Radičevi ’stranki sami nejasni in — neznani. Hrvati dopuščajo in skušajo dokazati, da je najboljša politika taka, ako gledajo Hrvati od strani, kako se Srbi med seboj kregajo radi hrvatskoga problema. Hrvati čuvajo svoje ideale in se -oprijemljejo fate morgane, katero prikazuje Radič enkrat v smeri Amerike, drugič proti Londonu, a sedaj proti Moskvi, a pri vseh teh fantastičnih prikaznih imajo Srbi oblast nad Hrvati in se kregajo med seboj: kako in kdo naj upravlja Hrvatsko. Štiri milijone Hrvatov čaka na človečansko pacifistično republiko, a med tem so Srbijanci zaposedli njihov dom in ga -upravljajo po svoje, polastili so se njihovih žepov in raz-, polagajo po svoje s hrvatskim denarjem. Hrvati plačujejo -davke, dajejo vojaštvo, a hrvatska zemlja se zapušča, institucije se uničavajo in vse to Hrvati trpijo ter čakajo, dokler ne pride mednarodni ocean kot rešitev. Ko bi ta mednarodni val res tudi prišel, gotovo bi poprej pognal ob skalovje one, ki ga nameravajo dočakati kot — spasi (Tako je pravilno pogodil sedajni položaj v naših najmočnejših strankah »Obzor.«)
Po svetu.
Nasilje v Bolgariji. Beograjska »Politika« piše, da bolgarska vlada rabi nemire in si jih tudi naredi, da najde -pretvezo za obsežno in temeljito preganjanje svojih nasprotnikov. V Beogradu so mnogi mnenja, da je bolgarska vlada sama naročila izgrednike, ki delajo nemire, da se lahko začne obsežna akcija proti državi »nevarnim« elementom. Po mnogih mestih in krajih je obsedno stanje, cenzura skrbi, da razne vesti ne pridejo iz dežele in iako si vlada profesorja Cankova »utrjuje« svoj položaj. — To je v Bolgariji že skozi dobro leto obstoja sedanje vlade na dnevnem redu in pri izzivanju od vladne strani se bo pač prej ali slej izkazalo, koliko vladne provokacije zaležejo in koliko moči ima ljudstvo proti nasilni vladi. Parlament-sobranje je seveda vlada odložila in sicer do 15. oktobra.
Državljansko zadovoljstvo v Rumuniji. Vlada je nad Bukarešto, drugimi kraji in nad celo Besarabijo nenadoma proglasila izjemno stanje ter uvedla najstrožjo pisemsko in brzojavno cenzuro. Državljansko svobodo je vzela v roke vojaška oblast in ta -proklamira sedaj odredbe, po katerih dobi vsakdo 5 do 10 letno ječo, če ustmeno ali pismeno -proklamira spremembo vlad ovine ali pa spremembo temeljnih državnih zakonov. Isto zadene vse one, ki nosijo razne znake, ki označujejo razne ideje v svrho teh sprememb in -po dve leti se zapro v ječo vsi oni, ki zborujejo brez dovoljenja vojaške oblasti. Kot zborovanje se pa smatra že to, če se na ulici ali v lokalu sestane več kot -pet oseb. Te izjemne odredbe so se izdale kar črez noč, da se vzroki in nameni ne zvedo po svetu, za to pa skrbi cenzura.
Kriza v Grčiji. Vmešavanje oficirjev v politiko je povzročilo padec vlade Papanastaisia, kojemu je parlament odrekel zaupnico. Sestava nove vlade je bila nato poverjena Kafandarisu, ki je bil za časa Venizelosovega obiska v Grčiji ministrski predsednik. Dasi ste mu obljubila pomoč vodje parlamentarne večine Michalo-pulos in polkovnik Gonatas, se mu ni posrečilo sestaviti vlade. Predsednik republike je nato poveril mandat Semulisu, ki je sestavil koalicijsko vlado.
Suša na Ogrskem, Na Madžarskem vlada strahovita suša, ki je letošnjo letino popolnoma uničila. Letos bode Madžarska jedva toliko žita pridelala, da se bo prebivalstvo obvarovalo gladovanja, na izvoz pa sploh ni misliti. Tudi vinogradom je suša zelo škodovala. V Vojvodini je polno -madžarskih agentov, ki kupujejo našo pšenico, kateri se je cena radi tega silno dvignila.
Iz Slovenije.
PAPIRNATE SO VAŠE ČAKE IN PUŠKE VAŠE IZ LESA ....
Na članek: pokret radikalne stranke v mariborski oblasti, objavljen dne 17. julija v »Narodnem Gospodarju« je treba nekaj odgovora.
V splošnem se je ustanovila podružnica beograjskih radikalov v Mariboru iz te -potrebe, da pridejo tudi oni demokrati-advokati do korit, za katere v demokratski stranki ni bilo dovolj prostora. Gospod dr. Ravnik ne bo narodni poslanec v mariborski oblasti nikdar, pa če tudi svoje politično »delo« podesetori. Isto velja za j političnega uskoka g. Grafenauerja, kateri spada kot
Stran 2.
STRAŽA.

28. julija 1924.
«ya^^-OT.-tMisuBM^igptagMfeMMaiMlMmHMWiinirrnBrwnMinin mur MyMÉrtM——■ •aummmmm
politicar nedvomno med staro šaro. Ako je mož bil vse svoje življenje pristaš SLS, danes pa se je kar črez noč prelevil, ter kot 64 letni starček oblekel drugo politično srajco, to nekaj pomeni. Tudi on ne bo dosegel zopet poslanske časti med Slovenci, ker uskokov in politične neznačajnosti ne trpimo med seboj mi Slovenci. Ako začne mož to, kar je ves čas svojega političnega življenja zagovarjal, danes naenkrat pobijati, je to očividno znak, da ali ni več pri zdravi pameti, ali pa je političen špekulant prve vrste. Med SLS ni toliko mest, da bi vsi postali poslanci; gospod Grafenauer pa hoče menda biti poslanec, ter je menjajoč svoje prepričanje kar črez noč prestopil k radikalom. Vsak otročaj, kaj še le zrel in pameten mož, sedaj z lahkoto uvidi, da bi to bil zelo slab zastopnik ljudstva, posebno napram Beogradu, kjer so nam potrebni možje, značajni in neizprosni, kakor sama kraška skala!
Gospod Grafenauer, priznavamo vam vaše bivše zasluge. Vendar vam v vašem interesu svetujemo, umaknite se iz političnega življenja, kajti blamaža vam je neizogibna. Za dobrobit slovenskega ljudstva kljub temu lahko delujete, pa ne na političnem polju, na kate rem med nami ne dosežete nobenih uspehov več! Mi vam kot političnemu uskoku ne zaupamo! Vi ste do-igrali!
K opisanim dvem stebrom radikalne strančice v Mariboru 'spada še tucat kratkovidnih uradnikov, kateri so kot »štreberji« bili že pristaši ene, ali pa večih političnih strank. Danes seveda upajo najhitreje avanzirati pri radikalih. Saj je nam vsem dobro znano, da je Beograd za svoje miljence kaj radodaren. Iz takih elementov je »generalštab« že skupaj; sedaj je treba samo še priganjačev za lov na kmetske in delavske glasove. Kajti, kaj bi pomagal ves «luksus«, ako bi kmetskih volilcev ne bilo. Tu in tam, v tem ali onem kraju se res najde kaka takšna propalica, katera zaničevana od vseh, hoče proti ljudski volji postati župan, ali kaj sličnega. So to po večini ljudje, kateri so poskušali tudi že pri večih strankah svojo srečo. Iver pa se jih je pametno ljudstvo otreslo in tako ni bilo za njih za-željenega korita in pare, kaj so napravili? Ha j di brate, skini košuljo, pa obleči drugo in danes je — radikal.
Ta, politično neznačajna in špekulativna družba z-
n.	z. predstavlja torej med štajerskimi Slovenci takozvano narodno radikalno stranko. Z novcem bogato založena, vsiljuje svoj dragi list (saj še tudi nikdar ni bilo slišat* da bi od advokata kaj po ceni prišlo!), agitira, ter cepi peščico Slovencev še bolj, kot smo že razcepljeni.
Ubogi slovenski delavec in kmet smilita se mi, kaj vse pride nad vaju! Slabe plače, izmozgavanje, visoki, krivično razdeljeni davki, različne uime in nesreče. In navsezadnje, kot bi tega ne bilo dovolj, še hočejo radikali splezati po vajinem hrbtu k različnim koritom in v beograjski parlament.
Ne škoduje nič, marveč slovenskemu narodu je v neprecenljivo korist, ako se ta čedna družba, ta najnovejša »slovenska« stranka razkrinka in razgali. Orisali smo, kaka da je v resnici, podali smo verno sliko najnovejših reševalcev in apostolov slov. naroda, ker bila je to naša dolžnost. Smelo trdimo, da za radikalno stranko med poštenimi Slovenci ni in ga ne bode prostora nikdar. Vkljub sijajnim denarnim sredstvom bode propadla sijajno, ravnotako, kakor se je na primer sijajno osramotila na svojem shodu v Prevaljah. Da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona, pravi narodni pregovor. Zato podam k dotičnemu, skoz in skoz neresničnemu poročilu v »Narodnem Gospodarju« sledeči odgovor.
Srezki shod NRS v Prevaljah dne 27. aprila 1924 se Ije razvil v pravo manifestacijo protiradikalne misli. — Vkljub temu, da so od blizu in daleč hiteli poslušalci, jih je bilo na prostornem vrtu g. Uhača samo eden sto in šestnast oseb. Marsikatero oko se je zrosilo nad tem, ko je videlo pred seboj odrešenike slovenskega ljudstva, advokata dr. Ravnika iz Maribora in uskoka Grafenauerja. Pol ure so poslušalci dovolili g. Grafenauerju, da je nemoteno hvalisal g. Pašiča in njegov radikalski centralizem, nakar so se čuli ostri in ogorčeni medklici. Namenoma sramotilno laže advokatski dopisun v »Narodnem Gospodarju«, da se je oglasil k besedi neki fantalin. Res pa je, da je odličen pristaš SLS in razven tega občinski svetovalec v Prevaljah, torej mož-pošten-jak, povedal gospodu Grafenauerju take v brk, da se je slednji pri mizi sesedel, kakor kužek, če ga poliješ z mrzlo vodo. V njegovo pomoč v stiski in sili je začel grmeti dr. Ravnik. Za odgovor je čul vse ono, kar je zaslužil in take, da je večina burno pritrjevala. Pojte, pojte z vašo radikalijo; tako neumni pa Prevaljčani vendar le še nismo! — Končno je gospod Grafenauer zbral še enkrat vse svoje poslednje moči, toda brezuspešno. Oni »fantalin« mu je zasolil še gorkejših, nakar je večina zborovalcev s klicem: »Doli z radikalijo, živijo naš vodja dr. Korošec« zmagoslavno zapustila vrt, pusteč vseh skupaj 27 radikalnih podrepnikov svoji nemili usodi.
Naj nam »Narodni Gospodar« ne poroča več takih neresnic in piše sličnih neumnosti! Ako postanemo Slovenci radikali, da nam bo potem raj na tej zemlji? — Nima še nas g. Pašič popolnoma v svoji pesti, pa že imamo več kot dovolj radikalnih dobrot in korupcije, do grla smo siti radikalskega centralizma in Pašičevega velesrbstva! — E.
Poturica je slabši od Turka. Resnico tega ravnokar pribitega reka je dobesedno izpolnil v Beogradu mariborski advokat in slovenski radikal dr. Ravnik. Na od Pašiča sklicano sejo glavnega odbora radikalne Stranke se je vrinil tudi koroški poturica dr. Ravnik iz Maribora m tamkaj v imenu slovenske radikali j e pljuval
v svojem govoru na slovenstvo, slovensko katoliško duhovščino in SLS. Ta radikalni »naprednjak« je lagal o velikih uspehih radikalne stranke v Sloveniji in se celo drznil čeljustih, da je že skoro vsak Slovenec radikal. Slovensko duhovščino je opsoval s katoliškimi popi, ki mrzijo pravoslavne. Označil je sodelovanje Jovanoviča z Jugoslovanskim klubom kot nemogoče in napovedal velike uspehe radikalov in demokratov v Sloveniji. — Prostaško psovanje SLS, kat. duhovščine in slovenstva iz ust slov. poturice dr. Ravnika so obsodili celo Srbi, a zapomnili si bomo pa mi njegovo efijaltsivp in de-nuncijantstvo v Sloveniji in osobito še ob severni meji. Advokat dr. Ravnik je bil ravno oni, ki je tolikokrat z naj ostrejšimi besedami obsodil korupcijo ter nasilje demokratov, a v odločilnem trenutku se je prodal dr. Žerjavu in po njegovem receptu pljunil na vse, kar je vsakemu poštenemu in zavednemu Slovencu sveto in to še na tako prostaški način, je žel za svoje psovke ter laži obsodbo od srbske strani. Dr. Ravnik je advokat v obmejnem Mariboru, kjer ni radikalov niti za eno kislo župo, in živi ta človek ne od radikalije, ampak od zavednih Slovencev. Mislimo in pričakujemo, da bodo po turško surove kletve dr. Ravnika obmejne in mariborske Slovence spametovale v toliko, da bodo odslej prepustili Ravniku, naj zagovarja in si služi denar pri skrahiranih bratih Tavčar, a vsak drug, pravne pomoči potreben Slovenec pa bo odslej pljunil na Ravnikov radikalni žep ravno tako kakor je on na denuncijantski način na slovenske svetinje v Beogradu. Naj le redi dr. Ravnika efijaltsko slovenska radikalirja, pa bo kmalu shujšal na felesu in mošnji. Z brezvestno potu-rico dr. Ravnikom se še bomo bavili in ga fotografirali od vseh strani tako, da bodo njegovo izdajalsko figuro videli tudi v tužni Korotan, ki je žalibog domovina te slovenske izdajice!
K poročilu o postopanju prevaljskega okrajnega glavarja izjavlja uredništvo, da gg. Lovro Kuhar in J. Orosel, občinski tajnik iz Guštanja, nista ne pisca in tudi ne drugačna povzročitelja predmetne notice v našem listu. Predrto misli ledo sumiti nedolžne ljudi, ali se celo nad njimi znašati, bi bilo pač bolje, če pomisli, da se tako postopanje, kot j-e bilo opisano napram pravilno^ izvoljenemu in potrjenemu občinskemu odboru, potem smešno-vneta preiskava delavske knjižnice, ko so po celem trgu iskali ključe in vitrihe, in še marsikaj drugega sliši daleč na okoli. Nadalje bodi tudi povedano', da imamo kar tu pri rokah ljudi, ki guštanjske razmere vsaj tako dobro poznajo, kot sedanjega prevaljskega okrajnega glavarja že od dolgo let poprej.
Neprevidnost ali malomarnost. Zadnji pondeljek se je peljalo topništvo iz Maribora po cesti proti Limbušu. V Limbušu so zadeli, ker so vozili neprevidno ter hitro, ob ograjo mosta. Ograja je vsa porušena in ta neprevidnost je zahtevala tudi smrt enega konja. Mrtvega konja so odpeljali v Maribor in za ta dan prekinili prehitro vožnjo po cesti. Okrajni zastop bo imel radi te neprevidnosti zopet velike stroške s popravo ograje.
Tatvina in vlomi pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Pri tukajšnjem trgovcu J. Lešnik so pretekli teden vlomili neznani zlikovci v trgovino ter odnesli raznovrstnega blaga v vrednosti do 40.000 D. Orožništvo je, kakor zvemo, tatinski družbi na sledu.
Novopečeno radikalno glasilo »Narodni Gospodar pridno priobčuje novice iz raznih krajev. Ne moremo si kaj, da mu ne bi svetovali, če sam ne ve ali noče poslušati in pisati resnice, naj raje napolni svoje stolpiče s koristnimi članki, katere naj, ako jih sam nima, prepiše in prevzame iz drugih pametnih listov, kakor je to že itak storil s svojo glavo. Tako na primer poroča od Sv. Miklavža pri Hočah, da je tam naša vrla požarna hramba priredila svojo veselico pri zagrizenem nemškutarju J. Wruss. Dopisnik menda ne zna slovenskih črk, drugače bi vedel in videl, da se dotični gostilničar, ki je dober naš človek in ne nemškutar, piše J. Vrus. Lepo je sicer, da agitirate za svojega »narodnega gostilničarja« a morate tudi povedati, da je isti vnet radikal ter ga naši zavedni Slovenci zato ne marajo, ter da je isti poslal na imenovano veselico znanega razgrajača Janeza Zalokar, ki bi naj motil mirno in dostojno veselico, kar je pa preprečilo orožništvo, ki ga je spremilo na pristojen kraj.
Javno vprašanje na srezko poglavarstvo v Celju. Iz
Žalca vprašajo: Naj nam blagovoli srezko poglavarstvo sporočiti, kako dolgo traja policijska ura za neko gostilno v Žalcu, oziroma v Gotovi j ah, ker se tamkaj razlega skoro noč za nočjo vik ter krik še v zgodnjih jutranjih urah. Mar li imajo nekateri gostilničarji posebne predpravice? To vprašanje je izišlo iz vrst tolikanj bridko prizadetih, ker se jim kali nočni mir.
Smrtna kosa. V Celju je v noči na 26. julija preminul v Gospodu bogoslovec Josip Ban v cvetu svoje mladosti. Zavratna bolezen je pretrgala nit življenja mlademu, nade polnemu in splošno priljubljenemu Josipu, ki je stal tik pred svojim ciljem, pred izpolnitvijo svojih svetih željam tik pred posvečenjem v stan duhovnika. Kruta roka neizn prosne smrti ga je iztrgala iz kroga njegove rodbine in njegovih prijateljev, ki so 'ga vsi ljubili in spoštovali kot skromnega in značajnega človeka. Rodbino Ban je zadela s tem druga težka nesreča. Oče pokojnega Josipa, Ivan Ban, jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Celju, ivednoi še ni okreval od težkih ran, ki mu jih je zadala zločinska roka uh egi ega jetnika dne 1. junija t. 1. ‘in sedaj je odšel iz njihove srede za vedno njih ljubljeni sin, bogoslovec Josip. Zavest, da se je Josip presolil iz te doline gorja v lepše, svetlejše in večno življenje, naj zaceli te nove in sveže rane kipljenja in potolaži žalujoča srca sorodnikov in prijateljev! Naj počiva v miru v naročju svoje rodne grude!
Direkcija državnih železnic v Ljubljani nas obvešča, da so z 18. t. m. ukinjeni pri vseh mednarodnih brzovla-
ikih lokalni vozovi, vendar obstoja -še nadalje promet lokalnih potnikov v istem obsegu, kakor do sedaj. Lokalni potniki naj vstopajo iz carinskih in policijskih ozirov vedno v one vozove, katere jim nakaže vlakospremno osobje. Ponajveč so to prvi vezovi za strojem, t j. en voz III. ter en voz I. in II. razreda. Na zahtevo obmejnih policijskih komisarijatov moraj imeti lokalni potniki pri sebi Icafcorš-nokoli legitimacijo, s katero lahko dokažejo v vlaku službo Vršečim policijskim organom,.svojo identiteto. Ta zahteva <ni nova, pač pa stopa sedaj občutnejše v veljavo, da se lažje razloči lokalnega od tranzitnega potnika.
Tujski »promet.« Pred par dnevi se je »Jutro« na široko razkoračilo, češ, da se je za tujsko-prometne plakate
v naljffiriejši izpeljavi (Bled, Vintgar, Reg. Slatina itd.) po- > trošilo nad 60.000 din., da pa hi videti nikakega uspeha. | Jutrovci so res naivni, če mislijo, da je odvisna prosperi- : teta tujsikega prometa zgolj od lepih, v offside-tisku izpeljanih lepakov. Te plakate so razposlale razne institucije (Tourist office) vsem inozemskim konzulatom. Povsod jih j vidiš: v čakalnicah in na koridorjih naših legacij. Seveda, ; plakati so mikavni in marsikateri pripadnik srednjega sloja n. pr. V Avstriji si je želel ogledati te naše divne kraje. Toda že piva informacija pri mogočnih birokratih ga mo- , ra osupniti. Najprej »biljegovana molba«, ki rema v Beograd. Nato pa je treba čakati. Recimo, da je bila prošnja vložena 15. julija. Dotični prosilec, ki mu je naša deviza »Ima vremena« neznana, mora čakati. To1 čakanje traja do •— dva meseca. Za vizum je plačal (kot avstrijski državni » uradnik) 30—40 'din. Tourist Office si je zaračunal svoja j pojasnila na okroglo 150 din. Nazadnje pa se lahko zgodi, da Beograd — iz strahu pred »antidržavnirni« elementi — prošnjo odkloni. Na italijanskih konzulatih mi lepih in mamljivih lepakov. Za vizum se plača v tem slučaju le 2 din. 50 para (za druge prosilce 10 lir). In prošnja ne roma v Rim, marveč se reši na licu mesta. Taka je razlika med pojmovanji obeh vlad o potrebi in pospešitvi tujskega pro- ' meta. — Slovenija bi nujno rabila velikega navala tujcev, zlasti turistov, v naše gorate kraje. Koliko bi izkupili naši ljudje po Gorenjskem in v Savinjskih planinah- Tako pa . birokratizem uničuje vse, kar mu pride pod roko. V Beo- ! gradu gotovo' ne morejo presoditi identitete vsakega ino- ■ zemca, zato bi bilo potrebno, da presodijo to stvar naša diplomatična zastopstva, komu se lahko dovoli bivanje v naši deželi. Veliki augurji naše birokracije ubijajo še ono, kar je preostalo. Česar crjunci s svojimi streli ne odpo- ! dijo, to dela naša slavna birokracija.
Kako se postopa pri nas z mednarodnimi potniki? Zagrebški »Morgen« prinaša poročilo očividca, kd je priobčil ta-le resnični doživljaj: Te dni sem se peljal z brzo vi ako m iz Prage v Zargeb. Na čehoslovaški obmejni postaji je vstopila v vagon dama, ki se je po löletnem bivanju v Ameriki peljala v Veliko Kikindo. Tekom pogovora je razlagala ta dama sopotnikom, kako je že danes lahko potovati in lcaiko gredo organi oblasti potnikom po možnosti na roko in jim ne delajo ovir. Med takimi pogovoru smo dospeli v Maribor, kjer je presila dama sprevodnika za karto do Zagreba. Ker pa ni imela dinarjev, mu je ponudila bankovec za 10 dolarjev. V tem trenutku je stopil k dami obmejni stražnik in jej odvzel potni list z zatrdilom, da ga bo dobila nazaj v Zagrebu. Po preteku ene ure se je vrnil ta vojak in pozval damo, naj mu sledi k uradniku v sosed- i ni vez. Tukaj so jej povedali, da mora odšteti 3 dolarje. Dama je rekla, da ima samo 1 dolar, ker jej sprevodnik .še ni vrinil ostanka od 10 dolarjev. Vrnil se je med tem tudi sprevodnik in povedal, da ni mogel izmenjati dolarjev, pač pa je pripravljen izmenjati dami sam in sicer po 70 dinarjev za 1 dolar. Tudi na opozoritev od strani sopotnikov, da stoji dolar po 82—83 dinarjev, jej sprevodnik ni hotel dati več nego 70 dinarjev. Pisec teh vrst je nato posodil dami 200 dinarjev in ker je jokala radi potnega lista, še 200 dinarjev. Uradnik se je nato obregnil ob tega gospoda, češ, zakaj se vmešava v zadevo, ki ga nič ne briga. Ko pa je gospod pojasnil, da je spremljevalec dame, ga je uradnik zavrnil, da on ne sprejme dinarjev, ampak dolarje! Ko se je pisec teh vrst še nadalje zavzemal za damo, ga je uradnik pognal iz kupeja, obmejni ; vojak pa mu je odvzel v svrho ovadbe legitimacijo. Slu- j čajev, kakor ravno opisani, ne doživljajo potniki nikjer drugod, kakor ravno pri prestopu na naše ozemlje in po ; postajah naše države.
Oglas ža sprejem gojencev v 2. artilerijsko podoficirsko šolo v Mariboru. Šola bo sprejela dne 1. oktobra t. 1. 200 mladeničev za gojence. Pogoji. 1. Da so državljani Kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev, kar dokažejo ‘z domovnico ali občinskim potrdilom. 2. Da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokažejo s krstnim listom ali potrdilom, podpisanim od dveh meščanov in potrjenim od občinskega urada. 3. Da so dovršili najmanje 4 razrede ljudske šole, kar dokažejo' s šolskim spričevalom, potrjenim od občinskega urada. 4. Da so dobrega obnašanja in nekaznovani, kar dekažejo z nravstvenim spričevalom, potrjenim od občinskega urada. 5. Da imajo za vstop v šolo dovoljenje staršev ali varuhov, potrjeno od občinskega urada. 6. Da so neoženjeni, kar dokažejo s potrdilom od cerkvenega ali občinskega urada. Za kandidate iz kadra je razven tega še potrebno, da so dovršili regrutsko vežbo, da so priporočeni od komande, da niso v sodnij-ski preiskavi in da niso starejši od 23 let. Kandidati naj oddajo svoje prošnje osebno ali po pošti vojnemu okrugu, na katerega teritoriju prebivajo, a oni iz mesta, kjer se nahaja šola, neposredno komandantu šole. V lastnoročno spisani prošnji morajo kandidati navesti, da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v »Uredbi o podoficirskim školama u stalnom kadru«, katera se lahko vidi pri vsaki vojni komandi ali ustanovi. Prošnji naj se pri-
»
tožijo dokumenti cd 1. do 6. Prošnja se kotkuje s kole-kom od 5 din., a vsaka priloga po 2 din. Vsaki prosilec naj napiše v prošnji svoj točen naslov. Prošnje se morajo poslati 'do '15. septembra t. 1. Vsi prijavljeni kantdidati morajo biti dne 25. septembra t. 1. ob 7. uri v šoli (Maribor, kasarna »Vojvoda Putnika«, Stritarjeva ulica) radi zdravniškega pregleda. Kandidati, ki so sprejeti na zdravniškem pregledu, polagajo takoj, v šob sprejemni izpit iz čitanja in pisanja in temeljnih pojmov iz računstva (štiri vrste računanja s celimi Števili). Komandant: vojnih okrožij izdajo za svoj okraj brezplačne voizne listke vsakemu kandidatu, kateri predloži potrdilo od komandanta 2. artilerijske podoficirske šole> da je uvrščen v red kandidatov. To potrdilo sprejme vsak kandidat po pošti. Brezplačno vožnjo nazaj, za nesprejete kandidate izdaja komandant
2.	artilerijske podoficirske šole. — Splošna pojasnila. Šolski tečaj traja dve leti. Po dovršeni šoli se gojenci kot podnaredniki-podoficirji razporede po artilerijskih polkih, kjer služijo za nadaljno povišanje. Pripadnosti podoficirjev: Osnovna plača po službenih letih od 2400 do 8580 din. letno; položajna plača po činu od 960 do 4200 din. letno; draginjska doklada po činu od 1080 do 2160 din. in popolna oskrba (stanovanje, hrana in obleka). Gojenci z dovršenim 6. razredom gimnazije ali realke imajo, pravico oglasiti se za sprejem v Vojno Akademijo. — Komanda 2. artilerijske podoficirske šole v Mariboru.
Koruza za poplavljene kraje. Država dobavlja posestnikom v krajih ,oškodovanih vsled poplave, koruzo iz državnega posestva Belje. Koruzo dobivajo ti po znižani ceni, ali pa zastonj. Prometni minister je odredil, da se to koruzo zastonj prevaža po državnih železnicah.
Angleška mornarica v Dubrovniku. Dne 1. avgusta dospe v Dubrovnik eskadra angleške sredozemske mornarice, sesto ječa iz štirih velikih superdrednotov in 19 manjših ladij. Na brodovju bo 550 častnikov in 650Q mornarjev. Vlada je določila 600.000 din. za svečan sprejem Angležev in tudi dubrovniška občina se pripravlja, da goste kar najprisrčnejše pozdravi. Pripravljajo se velike svečanosti, ki bodo trajale do 4. avgusta; tega dne angleško brodovlje odpotuje.
Odhod Čarugovih pajdašev v Mitrovico. Dne 23. t. m. je Mia odbremfjena v milroviško kaznilnico Čarugova družba, ki ni obsojena, na smrt. Teb Čarugovih tovarišev je osem in sicer: Lulemtič, Krmpotič, Bojanič, Šikič, Kovačevič, Drezgič, Nikola Prpič in Jurkovič. Transportu je bilo priključenih še devet drugih kaznjencev. Spremljalo .je to družbo šest orožnikov, v Dalju so se jim pridružili še štirje žandarji. Čarugovi tovariši niso znali za ,odhod do zadnjega časa, ko so jim začeli razkovati žele-zje. Kakor hitro je bil kateri od razbojnikov razkovan, takoj so mu uklenili eno roko z drugim kaznjencem, ki je bil tudi določen za Mitrovico. Udarci po verigah so prodrli do Čarugove celice in mu oznanili, da se odpravlja njegova družba na odhod. Pred nedavnim časom je Čaruga pisal tovarišem, da je osvoboditev 'blizu, naj nikar ne gredo v Mitrovico, a sedaj naenkrat so na odhodu. Odhod Čarugove bande je poglavarja zelo iznenadi! ter ozlovoljil, Predno so zapustili tolovaji jetnišnico, jih je vprašal jetni-čar Šarič, ako bi se radi še poprej poslovili od Čaruge, Vsi so odbili to ponudbo in jo zavrnili s kletvicami ter psovkami na poglavarja. Čaruga je slišal to zmerjanje, ki se je doigravalo baš pod oknom njegove celice, a tovariši so robantili nanj nalašč bolj glasno, da bi jih sigurno slišal. Banda je prosila jetničarja, naj jim dovoli, da se po-slovijo s Pavlom Prpičem. Dobili so dovoljenje, pedali so Prpiču roko in ga poljubili. Celi transport je bil urejen na dvorišču pod Čaruginim oknom. Ko je dal poveljnik trans porta znamenje za odhod, je zaklical Jovo iz celice: Adiol — »Pes ti mater lopovsko«, mu je odgovoril kum Jure Jurkovič. »Ako se ti bo utrgala pod vratom vtrv, tedaj te naj pomiljujej'0«, je dostavil železni kralj Mato Krmpotič. Čarugovo- družino je spremil do izhoda j etn ič ar ter se poslovil. Tolovaji so se mu zahvalili za. lepo postopanje. Na kolodvoru so stiščali razbojnike v poseben vagon in vlak je krenil počasi proti Dalju, kakor da bi s težavo prevažal težki tovor od 101 leta ječa, na katero je obsojena Čaru-gova družina . . .
Čevljar-milijarder. V Vinikovcih v Slavoniji živi čevljar Konrad Müller. Ker mnogokrat rad posedi pri kozarcu vina, v malem prcvincijalnem mestu pa tudi ni bogve kaj zaslužka, je živel Müller dosedaj precej bedno. Siromaštvo ter boj za vsakdanji kruh bi ga spremljala pač do smrti, da ni nenadoma umrl v Ameriki njegov stric, na katerega sploh ni mislil več, ter mu zapustil ogromno premoženje 16 milijonov dolarjev, kar znaša v dinarjih nekalj milijard. Poprej neznaten čevljar je .postai čez noč senzacija Vinkovcev in cele Slavonije. Srečni milijarder je potom advokata že napravil potrebne korake, da pride do denarja. Sedaj mu po glavi rojijo načrti o ustanovitvi velike tovarne za čevlje, obeta pa tudi kulturnim društvom obilo podpore. Seveda iz veselja sedaj tudi bolj pogosto ostaja v gostilnah, kjer mu gostilničarji radi dajejo na upanje, vedoč, da bo v kratkem najbogatejši človek Slavonije.
Precenitev bolgarskega žita. V Beograd je prispela hotelirska delegacija, da ugotovi v zvezi s komisijo, imenovano od naše države, vrednost žita, katero nam je Bolgarija dobavila po pogodbi o reparacijah. Dosedaj smo prejeli od Bolgarije 200 vagonov pšenice in 510 vagonov koruze. Ker nam mora Bolgarija vsega skupaj izplačati
1,400.000	zlatih frankov, se bo dobljeno žito procenilo in ta svota odbila od celotne svote, katero nam še Bolgari dolgujejo. V bolgarski delegaciji so poslanec Petrič, guverner Narodne banke Boženov in strokovnjak za cenitev žita Šišmanov,
sem prišel kot vojak tuintam na dopust, sem v Ormožu zahajal v klétarsko, ali pa Gomzetovo gostilno, kjer so se shajali Slovenci. Tu sem smel govoriti vsaj slovensko, ko je bilo drugod to zabranjeno, ali vsaj nevarno vsled ovaduštva brezvestnih ljudi, ki so kovali z denuncijacijo za sebe kapital. Ostali so lepo doma, ter opravljali posle žitnega komisarja, ali pa ^o delili sladkor, moko itd. med Slovence in Hrvate. Naj govori glasbenik g. Franc Serajnik, kaj se mu je .pripetilo leta 1916 v nemški gostilni Filipa Horvata, ko je zabavljal črez turškega sultana. Videl sem, ko so ga orožniki odpeljali v avtomobilu; ljudje pa so govorili, da bo ustreljen. Serajnika so tlačili z vso vnemo, vendar mu je glava še ostala cela, čeravno so obtežilni materijal proti njemu in tudi drugim nabirali v Horvatovi gostilni. V tej gostilni se je dognala tudi razburjenost meščanov nad Kletarsko gostilno, v kateri se je na gramofonu igrala »Lepa naša domovina«, da je občina daia odnesti plate s slovenskimi komadi. Še marsikaj se je v Horvatovi gostilni med vojno in ob času prevrata proti Slovencem skovalo in še ni pozabljeno. To je tisti Horvat, ki je leta 1916 pričal proti Slovencem »Die Win-dischen haben gesungen das bekannte Hetzlied »Hej Slovani« —!« Horvat je danes državotvorni demokrat. Zato pa tolažite se vi ormoški »klerikalci«, cela okolica je z vami ter priznava, da ste v narodnem oziru vsaj toliko zanesljivi, kot Horvat, katerega zagovarjajo V.
B.	in G., s tem pa žal le sebe obsojajo/ Nam okoliškim kmetom, ki razmere v Ormožu prav dobro »poznamo, se zelo čudno zdi, da veleštacunar V. ravno sedaj pred volitvami čuti tako nevarnost za Jugoslavijo (pardon Ormož), med vojno pa, ko je iz roke v roko z Nemci barantal, pa je ni čutil. Niti po prevratu se ni brigal za slovensko rajo, ko je njegov sladkor romal črez most na Hrvatsko v židovske roke, menda za to, da se izogne ormoški in okoliški klerikalni nemški nevarnosti.
Poziv na volilno posojilo v Ormožu. Volilci, ki ste pod pisali listo slovenske meščanske stranke in ste tudi sicer pristaši te stranke, se pozivate, da se nemudoma oglasite pri 'demokratih, ki delijo posojilo med štirimi1 očmi za en glas po 1—2000 K. V posebnih slučajih, če gre za uvaže-vanja vredno, politiko in za več glasov, se posojilo med štirimi očmi zviša na 4—6000 K za en glas. Pijača za na dan volitve in na sestankih poprej v posojilo ni vračunje-na. Siromakom, 'ki so brez stanovanja, se nakaže stanovanje zastonj. Otrokom manj premožnih volilcev pa se nakažejo šolske knjige za meščansko, šolo brezplačno. Ker živimo v hudi denarni kriizS, denar pa imajo le banke, ki ga iztisnejo zopet iz vrst ubogega ljudstva, zato priporočamo to volitveno posojilo, ki se v nobenem slučaju ne vrne več, kar najtopleje. Oglasiti pa se je treba takoj, ker po volitvah, kakor znano, demokrati svojih volilcev ne poznajo več. Opomba: Volitveno posojilo se deli zaradi pomanjkanja glasov črtanih Wrarvgiovcev in izgubljenih glasov tretje liste, ki se je 'združila s slovensko meščansko stranko. Volilci, ena stranka vam ponuja denar, druga pra vico, keir pa je pravica dražja kot denar in se sploh ne da kupiti, (vzamite pri denarni stranki denar, krogljice pa vrzite v skrinjico pravice, potem imate denar in pravico, pa še pošteno občinsko gospodarstvo povrh!
z Maribsra,

fi iriirJNifiiiiìWTr»Tiii-nTrFTwrigiwwi»M<MilÉ<<,<ll mu, w, M
Iz Ormala,
Kmet iz ormoške ''kolice nam piše: V spominu so mi ostala preganjanja Slovencev začetkom vojne. Ko
Politika »močne roke« v Mariboru. Med talkozvanimi komunisti in zarotniki je najhujši 181etni vajenec Erhard Jilemnitzky. Tega fanta, ki je visoko nad duševnim nivojem svojih tovarišev, smatrajo menda za najbolj nevarnega in ga držijo v zaporu že šesti teden. Od verodostojnih prič smo slišali, da so hišne preiskave pri njemu spravile na dan samo nekaj navadnih brošur, ki deloma v celi državi niso bile nikdar in nikjer prepovedane, odnosno so se samo sedaj v Sloveniji spoznale za nevarne, ko so se iskali povodi za alkcijo in aretacije. Drugi zarotnik je neki finančni pripravnik iz Št. lija, po imenu Anton Habe. Tudi pri njemu so našli nekaj brošur in pa nekaj številk ruskega časopisja. Habe je bil namreč ruski vojni ujetnik in pozneje jugoslovanski dobrovoljec. Obtežilne proti njemu seveda ne morejo, biti zaplenjene tiskovine, ampak to, kar so mu natvezali in ovadili njegovi kolegi ruski wranglovci. Ti so n. pr. tudi naznanili, da je Habe pomagal nekemu madžarskemu fašistovskemu špijonu čez mejo. V tem se vidi, kaj naše oblasti vse prebavijo in sprejemajo v akciji, ki služi političnim svrham, drugače bi le prišle na to, kako gorostasno je obdolževati komunista zveze s »probujajočim« Madžarom-fašistom in hlapcem režima, ki se najhujše znaša nad komunisti in delavci na splošno. Nekaj časa je1 bil zaprt tudi brezposelni ključavničar Magdič, žrtev lanske »močne roke« v delavnicah južne železnice v Mariboru. Pri Magdiču ob preiskavah sploh niso ničesar našli in ko so ga imeli že zaprtega, se je izkazalo, da nimajo proti njemu ničesar drugega kot pač to, o čemur se proti njemu po členu 1 zakona o zaščiti države že precej čaša vodi preiskava. Magdič je seveda začudeno vprašal: »Pa me vendar ne boste za eno stvar in po eni postavi na razne načine zasledovali!« in sodišče ga je končno le izpustilo. V slučaju Magdič je treba tudi vprašati velikega župana in vse druge, ki imajo dolžnost čuvati zakon in posebno še vidovdansko ustavo, kako se je mogla na njegovem stanovanju na Pobrežju vršiti hišna preiskava v njegovi odsotnosti. Iz Ruš so zaprti še štirje delavci, petega, ki je bil nazadnje aretiran, so pa že izpustili. V zaporu je ostal tudi skoraj popolnoma slepi invalid Papež in od raznih strani se sliši, da je ravno tako bedasto, kakor sramotno, takega človeka in vsestranskega reveža smatrati za nevarnega. Postopanje z njim ,in drugimi zarotniki je pa seveda zelo temeljito in tako so tudi vse od vseh strani fotografirali, vzeli vsakemu odtise vseh-deset prstov, da bodo lahko zasledili sodelovanje teh^hevarnih ljudi tudi drugod in pozneje, če
se kje pojavi revolucija, ali pa če še bo kje kaka stranka kot pri^ nas Žerjavova potrebovala politična preganjanja in izmišljene zarote v svojih političnih načrtih. Vredno je omeniti tudi to, da morajo politični preganjanci pri vsej krivici, ki se jim godi, prenašati družbo najnevarnejših zločincev. Jetnišnica je namreč polna, politične jetnike pa ne smejo pustiti skupaj in vtikajo vsakega v kako drugo celico. Sliši se n. pr., da mladoletni vajenec Jilemnitzky prebiva skupaj z ruskim morilcem iz Ljutomera, ki je obsojen na smrt, ker je zverinsko-sadistično umoril soprogo ruskega inženirja, svojega gospodarja in njenega otroka. Res, občudovati je treba moralno višino raznih političnih preganjancev, da pri takem in podobnem postopanju duševno ne omagajo in ne propadejo.
Stanovanjska mizerija dveh umetnikov. Nedavno se je od dunajske opere in publike po dolgoletnem umetniškem delu poslovil pevec Smedes. Gre v pokoj, a z njegovo pokojnino je veliko vprašanje, ker ga -je vzel v stope službeni birokratizem, ki v njem ne more najti pravega državljana in Dunajčana, če je tudi desetletja umetniško deloval na Dunaju. Od listov, ki so mu poprej vsi povprek peli slavospeve, so se samo nekateri oglasili, da je to škandal in da bi bilo mesto dolžno, priznati tudi njegovo državljanstvo in vse drugo, če se že zna ponašati z njegovo umetnostjo. V kratkem rečeno: tudi javnost in oblast ima obveznosti napram umetnikom in je škandal, če se umetniškim silam in drugim zaslužnim javnim delavcem ne da živeti. Dunaj je veliko mesto, Maribor pa malo, a tudi pri nas imamo primer in paralelo pomanjkanja dolžne obzirnosti do umetniških moči. Naša umetnika gospa Bukšekova in gospod Bratina sta že dolgo čisto neopaženo od javne in oblastne, strani v veliki stanovanjski zadregi in sedaj stojita pTed deložacijo iz dosedanjega stanovanja, ki se je pripozmalo že kot drugo stanovanje hiš nemu lastniku, ki služi javnosti in mestu čisto drugače kot pa oba umetnika in sicer z raznovrstnimi kupčijami in špekulacijami. Stanovanjska zadeva obeh umetnikov je občinski in stanovanjski oblasti popolnoma, znana, gotovo tudi upoštevana, ni pa videti od strani odločujočih faktorjev nobenih uspešnih ukrepov, da bi se nujno tako rešila, da bi umetnika v kraju svojega delovanja lahko tudi živela. Mislimo, da so mesta dolžna priskrbeti svojim u-metniškim močem vsaj streho in da bi birokratizem z vsemi službenimi garniturami moral le razumeti, da umetnik ne more delovati, če mu stoji hišni gospodar z biričem pred vrati in da se sploh spodobi umetniku dati vsaj to, kar drugi često prav lahko dosežejo. Upajmo, da se merodajni vprašajo: Cernu hram za umetnost, če za umetnika ni strehe?! ■'■■■•...	v.,<:	..	. >_
Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru od 15. do
28.	avgusta 1924 se vrši v prostorih dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici na dvorišču iste ter v poslopju in na vrtu Dnevnega zavetišča in ne, kakor je bilo pomotoma objavljeno, v Götzovi dvorani. Pisarna se je preselila iz Grajskega trga št. 1 na razstavni prostor, Cankarjeva ulica 5 (vhod iz Razlagove ulice), kjer dobe interesenti vse potrebne informacije.
Nezgoda mizarskega vajenca. Berečič Rihard, 15 letni mizarski vajenec, je vsled neprevidnosti tako nesrečno padel, da si je zlomil roko v podlaktju. Rešilni
oddelek ga je prepeljal v bolnico. - ------------
Stanovanjska statistika. Statistika glede obsega prositeljev za družinska stanovanja in v prvem polletju tega leta, to je od 1. jan. do 1. julija 1924 pri tukajšnjem stanovanjskem oblastvu dodeljenih družinskih stano-vanj: Koncem leta 1923 ostali prositelji: a) in sicer brez družinskega stanovanja 696, med temi je 25b takih, kateri imajo v smislu čl. 14. stanovanjskega pravilnika prvenstveno pravico do stanovanja vobče; b) za zamenjavo stanovanja, oziroma za večja in boljša stanovanja 91. V .prvem polletju tega leta, to je od 1. januarja do 1. julija pridošli novi prositelji: a) brez družinskega stanovanja 171, med temi je 78, kateri imajo prvenstveno pravico do stanovanja vobče v smislu čl. 14, stan. pravilnika; b) za zamenjavo stanovanj oziroma za večja in boljša stanovanja 53. Številu v prvem polletju t. 1. izpraznjenih, od stanovanjskega oblastva dodeljenih stanovanj je 97. Od teh je dodeljeno: 1. Aktivni državni uradniki in uslužbenci (izvzemši železničarjev) 24. 2. Samoupravni (magistratni) uradniki in uslužbenci 3. 3. Železničarji (uradniki in uslužbenci, vštevši delavce) 33, 4. Trgovci, obrtniki in njih pomočniki 12. 5. Zdravniki in lekarnarji 1. 6. Navadni delavci 5. 7. Zasebniki (vpokbjenci in vdove) 6. 8. Hišni posestniki 13. Število prositeljev, kateri so dobili v prvem polletju t. 1. potom zamenjave večja, oziroma boljša stanovanja je 15. Iz te štatistike izhaja nedvomno, da stanovanjska beda v Mariboru ni niti najmanj popustila.
Pomen vinogradništva v bodočnosti.
Če prehodimo v naših mislih vse posamezne stopnje človeškega razvoja ter primerjamo obenem številke vsako kratnega ljudskega štetja, uvidimo, da se človeški rod zmirom bolj in bolj izpopolnjuje iin da je ljudi na svetu zmirom več in več. Vse človeštvo hrani mati zemlja s svojimi raznovrstnimi proizvodi. Toda s strahom opažamo, da rodovitnost naše zemlje polagoma pojenjuje, čeprav jo skrbnejše obdelujemo, kot nekdaj. Vrhu tega postaja narava čedalje bolj nenaklonjena za vse žive stvari na zemlji. Vsled zmirom večjega pritiska prirode z ozirom na obstoj človeka, kakor tudi vsled vedno naraščajočega števila človeških bitij na zemeljski obli postaja torej človeško življenje z vsakim dnem težavnejše in boj za obstanek se trajno poostruje.
Da ne pridemo v stisko za vsakdanji živež, odnosno, da moremo lahkim srcem pričakovati bodočih dni, je po-
trebno, da zemljo izkoriščamo kar nabolje, zlasti pa, da zemeljske proizvode uporabljamo na najkoristnejši način in jih v nobenem slučaju ne uničujemo, bodisi vedoma ali nevedoma. Ne torej toliko krepke delavne roke, kakor zdrav in bister razum, ki stika neprestano po novih virih za človeško prehrano, nas vzdržuje na površju.
Dosedaj smo bili navajeni črpati koristi za naš obstoj iz sledečih kmetijsko-gospodarskih virov in sicer: poljedelstva, ki nas je hranilo s svojimi poljskimi sadeži, trav-ništva, ki nam je posredno nudilo produkte od živine, iz sadjereje, ki nas je obdarjala z vsakovrstnim okusnim in osvežujočim sadjem itd. Le vinoreja se do danes ni udeležila na ljudski prehrani. Da, baš nasprotno! Kar so druge kmetijsko-gospodarske panoge ustvarile v prid vesoljnemu življenju, to je vinoreja kot proizvajateljdca alkoholnih pijač Skušala uničiti. Dokazano namreč je, da vino človeka ne redi, temveč celo troši na življenjski energiji, katero smo pridobili po uživanju prikladnih jedil in pijač.
Prizadevanja trezno mislečih narodnih delavcev gredo v novejšem času za tem, da privedemo tudi vinogradništvo v krog tistih kmetijsko-gospodarskih panog, ki služijo človeštvu v prehrano. Ti ljudje z vzvišenimi humanitarnimi cilji so na delu, da preprečijo alkoholno vrenje grozdnega pridelka, pri čemur se grozdni sladkor pretvarja v alkohol in ogljikovo kislino, snovi, ki ne redijo človeškega organizma. Oni hočejo potemtakem doseči, da redilne snovi v grozdju oddajo tudi svojo redilno moč ter ne gredo v zgubo po alkoholnem vrenju. Znano je, da moremo gTozdje pri zelo nizki temperaturi, t. j. 2—3° C, ohraniti sveže do Velike noči, kakor da bi bilo ravnokar odrezano od trsa. Vemo tudi, da se prodaja grozdje na drobno po 30 K za 1 kg in še dražje, dočiim napravimo iz enega kilograma grozdja komaj 0.7 1 mošta, ki ga prodamo v ugodnem slučaju za 20 K za 1 liter.
Vpoštevajoč 'navedene okolnosti se ustanavlja v or-moško-ljutomerskem vinarskem predelu — kot najznamenitejšem vinskem okolišu v Sloveniji — grozdna klet pod imenom »Prleška grozdna klet« v zvezi s hladilnico in sadno trgovino.
Naloga imenovanega podjetja bi bila, podati našemu vinogradniku priliko za vnovčenje svojega grozdnega pridelka v surovem nepredelanem stanju, konsumente pa navajati k večji uporabi grozdja. Edinole grozdje, ki ufi sposobno za prodajo, bi se naj še vnaprej prešalo v vino ter v to svrho puščalo na trsu do najvišje stopnje zrelosti.
Na ta način bi polagoma obračunavali z dosedanjo neekonomično uporabo vinogradniških pridelkov — produkcijo velikih količin nežlahtnih vin — ter storili znaten korak k ljudskemu blagostanju in napredku.
V Ameriki zasledujejo baš v zadnjem času z vso strogostjo tihotapce z alkoholnimi pijačami ter kaznujejo celo zdravnike, ki zlorabljajo svoj poklic v ta namen, da predpisujejo po nepotrebnem pivo in vino kot zdravilo.
Raztrgajmo torej tisočletne vezi našega največjega neprijatelja alkohola, da nam zasije dan lepše bodočnosti in preokreta na polju ljudske prehrane ter postanemo kedaj enakovredni Američanom in drugim naprednim narodom.
Kdor želi sodelovati kot družabnik pri nameravanem podjetju, katerega bodočnost je absolutno zajamčena, se naj v svrho nadaljnih informacij obme pismeno na naslov: Vekoslav Štampar, ekonom, Ptuj.
Pomočnika ali vajenca išče nujno studenčni mojster F. Bratina Križevci pri Ljutomeru.	423
Radi izpraznitve skladišča prodaja železnine po lastni ceni, dokler traja zaloga pri Sergej Vabič, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	405 3—1
Vila v Ptnju s 5 parketiranimi sobami, velikimi kletnimi prostori, sadonosnikom, zelenjadnim vrtom in cvetljičnjakom, 2idanim hlevom, studenec s pitno vodo, se radi selitve proda za polovično ceno. Vpraša se: Hofmann, Trubarjeva ulica 4, Ptuj.	431
Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica ŠL 1—L	107i
^/iilkaniziranje
avtoplaščev in cevi v avtogaraži
Völker, Kersnikova ulica 1.
Telefon 109.
za nakup in prodajo valut
zastopstvo
berstein
Gosposka ul. 20,
Telefon 133.
[Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
33
Dolge vrste molčečih spomenikov, temne ciprese, širokovejate cedre, nemo veličastvo smrti, — vse to je naredilo globok vtis na ipobesnele ljudi. Zdelo se jim je, da gledajo duhovi davno umrlih rodov slavne Francije očitajoč in grozeč na neslavne in podivjane svoje potomce —.
Trikratni klic galebđ se je oglasil nekje na po-
kopališču.
Tu pa tam se je odluščila črna postava od goste gneče in se izgubila med grobov jem.
Tiste, ki so čuli glas, pa je streslo. Republika je sicer odpravila Boga in duhove, pa vkljub temu se je ta in oni skrivaj prekrižal —.
Niso se dolgo mudili na pokopališču.
Drhteči od mokrote in morebiti tudi od neznane «
groze so se vrnili nazaj v mesto, nemi, streznjeni, čudeč se, čemu da so vobče noreli v takem vremenu po ulicah in ven skozi vrata.
Na pokopališče pa je legel mir.
Mokra zemlja je dušila rahle korake šesterih ljudi, ki so počasi in previdno stopali proti zunanjemu zidu in kmalu izginili v temni noči.
XIV.
Neugnana »Dušica« —.
gospodarila v njej težka in uničujoča roka »velike in. slavne« revolucije.
Tla, nekdaj snažna in svetlolikana, so bila blatna, j shojena in umazana, težki, z brokatom odeti stoli so! stali raztrgani in polomljeni po koteh, grabežljiva roka; je izluščila srebrne vložke, neuk človek je s kosom oglja napisal na stene v okornih, robatih črkah geslo revolucije: Svoboda, enakost, bratstvo ali pa smrt, na sliki Marije Antoinette pa je drug sirovež »okrasil« kralji- j čino glavo z rdečo jakobinsko čepico ter potegnil kraljici rdečo črto okoli vratu —.
Sredi teh »kulturnih« sledov revolucije ria sedela I dva moža v strogo zaupnem pogovoru.
Samotna lojena sveča je brlela med njima in njen neutrnjeni plamen je risal čudne sence po stenah ter z negotovo, plapolajočo lučjo osvetljeval njbna obraza.
Kako različna sta bila ta dva obraza!
Eden je bil podolgovat, z naprej stoječimi čeljustnimi kostmi, debelih čutnih ustnic, izbrano negovani lasje so ga obdajali, drugi pa ozek, suh in bled, s tenkimi ustnicami, z ostrimi očmi in z visokim, duhovitim čelom, z lasmi gladko počesanimi nazaj.
Prvi mož je bil Robespeirre, brezsrčni, krvoločni, pa neukrotljivi demagog francoske revolucije.
Drugi pa je bil državljan Chauvelin.
Ura je bila pozna, Pariz je legal spat, le poredki,
: daljni glasovi so še zamolklo prihajali v nekdanji ; kraljičin budoar.
Dva dni je bilo po pravkar opisanih pouličnih nemirih.
Soba je bila ozka in temna, dim iz pokvarjene peči se je vlekel po njej.
Nekdaj, v srečnejših dnevih Francije, je bila soba budoar kraljice Marije Antoinette. Pa kruto je za-
(Dalje prihodnjič).
Spomiitiaite se Dijaške večerje!
Bujni, svitasti lasje.
■ iiiiiiii!iiiiiiiiiimmiiii!iiiii!i!mim[immmiHniiiHiiiii!:iiiiiiiiii:niii!ii!,Hlinili
po rednem umivanju glave z
Elida" S!iampooaomS
Strofno mizarstvo
Koroška c, 53 MAR BOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«
INŽ. I. & H. BÜHL MARIBOR Motherjeva ulica 15.
Ustanovljeno od Job. Denzel okoli leta 1800.
Najboljši materijal.
(Najnižje cenel
Dosedaj po vojni nad 100.000 kg izdelovanih.
Mnogo priznanj! Obiščite novo tovarno v Melja, Motherjeva ulica št. 15
in prepričate se o kakovosti naših izdelkov !
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter.
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.

Tiskajte sami !
Gestetner-Rotary tiskarski stroj za vsakega! Brez zlaganja. Brez voščenega papiri?. •
Zahtevajte, da se Vam ferezpličtio pokaže!
O. Gestetner Ltd.
Zagreb, Tre ne Sajmištu b»®J 1. Beograd, Zgradba Akademije ÜSUnti. 366 10—1
Prva livarna zvonov v Mariboru,
U Je v popolnem obrata.
fiil
liil
i
*