St 406.
V Ljubljani, petek dne 14. aprila 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj.
—	Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1-20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. :	Telefon številka 118.	:
«JU’i' R
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulld S. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
V	Ljubljani letos komaj čutimo velikonočne praznike. Vreme je sicer prav lepo pomladansko in velikonočno, lepi dnovi vabijo ljudi ven iz mesta, kdor moie, se pripravlja za praznike, kdor ima kam, se pelje na počitnice. Toda v mestu samem se čuti, da smo pred volitvami in bolj zanima vse bela nedelja, nego velika nedelja.
M slili smo sicer, da bodo naši vneti katoliški klerikalci praznovali te velike dni, kakor se spodobi, toda ne
—	njih ne moti veliki teden, ne prazniki, ne Velika noč, kajti zanje je letos važneiša bela nedelja, kakor vsi — prazniki v letu. Človek vendar kljub temu poetičnemu kriku in šumu ne more pozabiti, da se bliža Velika noč, dasi klerikalci s svojim krikom motijo tišino, ki vlada v teh dneh, ko celo zvonovi utihnejo in se vse pripravlja na vstajenje.
Danes je veliki petek. Goreč katoličan, kristjan ali sploh reven človek ga obhaja tako ali tako. Spomin je in nihče nima vzroka, da bi ga ne obhajal, tako ali tako. Dobro delo in lepa misel imata svojo veljavo in mnogi, ki obhajajo spomin praznikov tihoin v srcu, so več vredni, nego oni, ki se klečeplazijo in kažejo na vseh vogalih svojo pobožnost.
Šli smo torej včeraj, slišali smo krik klerikalne vojske proti Ljubljani in smo se spomnili.
Prav tako je bilo pred ti-sočosemsto oseminsedemde-setimi leti tam v Jeruzalemu. Bližal se je praznik opresnih kruhov in pismarji in farizeji so mislili, da je sedaj primeren čas, da primejo mladega učenika, ki je oznanjal svetu novo kraljestvo, nauk ljubezni in je zato prišel v nasprotje z židovsko duhovščino, s pismarji in farizeji ter z drugimi ljudmi, ki so imeli takrat vero v zakup u. Mladi rabbi, ki se je imenoval Jezus, ni storil nikomur nič žalega, hotel je dobro svojemu narodu in vsem ljudem. Delil je dobrote in miloščino, tolažil je žalostne in pridigoval povsod svoj nauk: ljubite se. Izogibal se je vseh prepirov in ni hotel nikakega sovraštva: nasprotno skušal je vedno buditi tudi v trdovratnih srcih človekoljubje, usmiljenje, ljubezen Enkrat le ga je prijela sveta jeza: Ko je videl v templjh prodajalce in menjalce denarja, ko je videl ljudi, ki iz molitve delajo denar; ko je videl bahave farizeje, ki so javno prodajali svojo pobožnost in pismouke, ki so imeli naprodaj vso sveto modrost, takrat je v sveti jezi dvignil bič in je zapodil prodajalce, kupče-valce in drugo židovsko klerikalno so drgo iz templja, češ, moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo naredili za jamo razbojnikov. S tem se je mladi rabbi zameril duhovščini, pismoukom in farizejem in kaj se je potem zgodilo, je znano.
Mladi učenik je s svojo ljubeznijo in ljubeznjivostjo bolj in bolj
pridobival zase srca ljudi in to je postalo nevarno za one, ki so dozdaj delali kupčijo z vero, z Bogom in drugimi svetimi stvarmi. Zato so skušali kako bi ga uničili. Javno so se bali nastopiti proti njemu, da bi kje ne nastal šum med ljudstvom, poslu -žiti so se morali izdajstva, spletk, zavijanj, laži sploh vseh onih sredstev, ki jih imajo še danes njih potomci svetovni klerikalci. Ko se jim je torej posrečilo po izdajstvu, loka-vosti in s podkupovanjem dobiti mladega učenika resnice in pravice v roke, takrat je bilo treba prekričati ono javnost, ki bi bila sicer nastopila proti njim in bi se zavzela za nedolžno žrtev, ki je padla v njih roke.
In tako je bilo takrat šumno po Jeruzalemu, Prazniki so bili pred durmi in množice so polnjle mesto. Te množice niso bile nedostopne za resnico in pravico, ako bi l> il e trez no pr e-mislile, bi videle, da je mladi rabbi nedolžen, toda treba je bilo kričati in množice so kričale.
Pismarji in farizeji pa so šuntali ljudstvo in so rekli: smrti je vreden. In zopet so kričali s silnejšim glasom: Križaj ga . . . In so kričali in so rekli: mi imamo postavo in po tej postavi mora umreti, ker se je delal za sina božjega. In je nastal med njimi velik krik in so še bolj vpili in rekli: Kaj potrebujete prič, sami ste slišali . . .
Tako in podobno pripoveduje sporočilo. Pismarji, farizeje,duhovščina in njihovi najeti ljudje so šuntali množice in so hoteli s krikom prekričati resnico in pravico. In res so se dale zapeljati množice in so v strahu za vero šle s fismarji in farizeji in so kričale zoper Kristusa. In temu javnemu mnenju, temu kriku množice se je moral udati nazadnje sam rimski oblastnik Pilat in je bil prisiljen obsoditi nedolžnega človeka. Skušal ga je rešiti, toda zaman: udati se je moral in si je umil roke: jaz sem nedolžen nad krvjo tega pravičnega, vi glejte! Oni pa so kričali in rekli: Njegova kri pridi na nas in naše otroke. Tako je kričalo preslepljeno ljudstvo prekričalo je pravico, oglušilo je lastno vest. Krik pismoukov in farizejev je omamil množice in kriku množice se je morala umakniti pravica. Tako je bilo takrat v Jeruzalemu ob onih velikonočnih praznikih. Maščevanje in krvoželjnost je prevzela duhovniške kroge, da niso niti zapazili, da so prazniki, ampak so mislili le na svojo žrtev [in so šli morit v imenu vere in Boga. Dosegli so, kar so hoteli; 1 j u ds t vo j e b ilo sredstvo v njih rokah, ulica jim je poni a ga la, da so spravili s pota učenika. ki je imel s svojim naukom in življenjem vpliv na ubožne nižje vrste, ki so jih pismarji in fa-
rizeji zlorabljali zase. Krik je bil ona sila, ki je oslepila in premagala maso in sodnika...
Naši klerikalči so tudi v tem zvesti nasledniki pismarjev in farizejev. Zato pravimo, komaj čutimo v Ljubljani velikonočne praznike, ker je tak krik v klerikalnem taboru. Tudi oni ne čutijo praznikov, mislijo samo na volitve. In tako smo se spomnili onega krika v Jeruzalemu pred toliko in toliko leti.
Pravijo, da je težko verovati na napredek, toda ' po vsem soditi, je ljudstvo danes vendar toliko napredovalo, da se ne da tako hitro premotiti. Le malo peščico najetih in kupljenih ljudi imajo klerikalci in z njimi kriče ter hočejo prekričati javnost.
Ko bi danes prišel zopet učenik ljubezni, zagnali bi se vanj in kričali na oblast: križaj ga . . .
Tudi drugi narodi, posebno divjaki, kanibali itd. rabijo krik kot zmagovalno sredstvo in hočejo že s krikom oplašiti nasprotnika. Toda kakor se zdi, v Ljubljani to židovsko kanibalsko sredstvo ne bo imelo uspeha. Naj kriče! Ljubljani še ni prišel veliki petek, naš meščan ne bo dal klerikalcem v roke lastnega mesta, ampak bo enkrat za vselej zapodil farizejsko pismoukar-sko zalego, ki hoče s krikom zadušiti vsak glas resnice in pravice.
Te misli in take spomine imamo na veliki petek, ko slišimo klerikalni krik.
Iz slovenskih krajev.
Iz Krškega. Pretečeno nedeljo se je vršil prvi redni občni zbor I. vinarske zadruge v Krškem ob precej obilni udeležbi članov. Dasi je imela zadruga že v prvem t. j. preteklem poslovnem letu nad 7000 K dobička, so vendar zahtevali od klerikalcev, nahujskani kmetje, naj se zadruga razpusti. To so zahtevali zadrugarji, ki imajo večinoma le po en delež in od tega plačano le pristopnino po 5 K in sedaj spomladi in povrh še ob času splošne krize, zlasti na Dolenjskem in še posebno v Krškem ln v Novem mestu. Proda naj se komaj nakupljeni nvent. r in posestvo, sedaj, ko ljudje le gledajo, kdo jim bo kaj posodil in bi sami radi marsikaj prodali, samo če bi dobili kupca. Saj je n. pr. na Drnovem pri Krškem v celi vasi najti le 3 pare volov, kjer jih je bilo lansko leto nad 60 parov. V takem slučaju dovoliti razpust zadruge je naravnost tlačenje v izgubo. Zlasti so rohneli v načelstvu zadruge radi prizidka, kjer imasta prostore Sokol in čitalnica, češ na kak način se to obrestuje, če društvi plačata le 600 K letne najemnine in je cela naprava stala ckrrglo 16 000 K. Vedeli pa niso, da plačata društvi poleg tega za razsvetljavo letno, vsako od ene luči po 60 K, skupaj 120 K in kadar je kaka prireditev še posebej od vsake luči gotovo
svoto, luči oziroma plamenov je pa v dvorani samo 10, povrh pa še od vsake prireditve 30 °/o čistega dobička, in je zadruga dobila samo od zadnje igre 50 K- Razven tega pa si je zadruga pridržala pravico, da oddaja dvorano raznim potujočim kinematografom in podobnim, kar ji tudi precej nese. Prizidek torej gotovo in stalno nese zadrugi letnih 1000 K, kar da nad 6 o/0 obresti. V bodoče se pa sme računati več, ker sta si društvi napravili lep oder, ki se bo še izpopolnil. To je znano tudi g. Zustu, ki sicer nima nič pri zadrugi, pa bi jako rad videl Sokola in čitalnico na cesti. Posebno ostro so napadali načelnika zadruge g. Gregoriča, ki obilo časa ne sebično žrtvuje za zadrugo. G. Gregorič je izjavil le na ponovno prošnjo treznih in razumnih članov, da obdrži načelstvo le še do izvolitve novega načelnika. Skliče se v kratkem nov občni zbor, na katerem se bo sklepalo o predlogu, da se zadruga razide. Čisto gotovo je, da klerikalni razdi-rači ne bodo prodrli, ker prvič mora biti navzočih dvetretjine članov in od teh morajo glasovati tri četrtine za razpust. Sploh pa za razpust ne bi dobili niti ene četrtine članov. Zelo žalostno je pa, da se dobijo ljudje ki pljujejo v svojo skledo. Celo tako zadrugo, ki je za itak revni Krški okraj skoraj življenskega pomena, hoče uničiti strankarska strast!
Slovanski jug.
Novi vojaški kazenski zakonik
—	brez hrvaškega jezika. Pogajanja med ogrsko in avstrijsko vlado glede novega vojaškega kazenskega zakonika še niso končana in se bodo nadaljevala po Veliki noči. Vendar se je situacija že sedaj izpremenila v korist Madžarom. Kazensko postopanje pred vojnim sodiščem se mora namreč voditi v nemškem jeziku, če obtoženec ne razume madžarščine. V madžarščini pa se vrši postopanje, če zna obtoženec madžarski ne glede nato če zna tudi nemški. Eno vprašanje pa še sedaj ni rešeno: Kako se bo postopalo pred vojnim sodiščem proti onim vojakom, ki ne razumejo niti madžarščine niti nemščine. Avstrijska vlada hoče: nemški, a ogrska: madžarski. Treba je torej dobiti formulo, ki bi zadovoljila obe stranki, kar se pa do-sedaj še ni zgodilo. Hrvaški jezik ogrski vladi ne napravlja nikakih skrbi. Poglejmo, kaj piše »Pester Lloyd: »Kar se tiče tozadevnega sporazuma s Hrvatsko, ;je izključno stvar ogrske in hrvaške vlade." To se pravi: »Ban Tomašič bo kimal, kakor bo hotel grof Khuen-Hedervary in sporazum bo tukaj.
Splošni pregled.
Grof Khuen in § 14. v Avstriji.
Pod tem naslovom piše Nova Reforma
o	namenih grofa Khuena, ki hoče izrabiti avstrijsko krizo v ogrske namene. Čas § 14. je bil vedno ugoden za
Madžare. Vidi se tudi sedaj, da hoče Khuen s svojo naglico doseči marsikaj, kar bi mu bilo potem, ko se snide avstrijski parlament, nemogoče.
Pruska vlada je prepovedala vstop na Prusko onim poljskim delavcem, ki bi tja prišli z ženami in s šoloobveznimi otroki. Tako se Prusija boji Poljakov.
Rusko-nemška pogajanja še niso gotova. Najvažnejše vprašanje pri njih so orientalske železnice, v Mali Aziji in v Perziji. Kar se tiče Bagdadske železnice, je Rusija pripravljenena iti Nemčiji na roke, in je upati, da bo popolna zveza kmalu sklenjena.
Slavisches Tagblatt prinaša na uvodnem mestu članek »Slovenske volitve".
Bosanski sabor je sprejel od kulturne sekcije stavljeni predlog, da da so učitelji na javnih ljudskih šolah v XII. do IX. činovnem razredu. Plače se tako znatno zvišajo.
Kitajska se baje še vedno pripravlja na vojno. Vsi poveljniki vojaških korov so povabljeni na posvetovanje. Princ regent je baje dal oklic, naj bodo čete vedno pripravljene za boj.
Montecuccoli poveljnik naše mornarice je odlikovan z redom zlatega runa. To je prvi slučaj za Tegett-hofom.
V	Irkutski guberniji v Rusiji vlada velika lakota. Država ne more sproti dovažati dovolj žita. Pojavile so se tudi nalezljive bolezni.
Mesarji na Dunaju so začeli štraj-kati. 1800 mesarskih pomočnikov je zahtevalo povišane plače. Mojstri so bili prisiljeni željam ugoditi.
Lex Adickes. V Frankfurtu imajo zakon lex Adickes, ki določa, da se sme izlastiti posest, ako zahteva to interes mesta. Sedaj so Nemci ta zakon obrnili tudi proti Poljakom na Po-znanjskem, ker se je baje izkazal kot zelo praktičen.
Albanski upor vsled važnega volilnega gibanja danes manj zanima naše kroge, nego zasluži. Dosedaj so Albanci dobili nekaj važnih pozicij, zagnali so nekaj turških čet nazaj, pregnali so uradništvo in se polastili arzenala. Zmaga in konec sta negotova.
Za državno obrambo je določila ruska obrambna komisija 14.700 666 rubljev. Proračunski odsek je sprejel predlogo, ki določuje sredstva za obrambo Črnega morja!
DNEVNE VESTI.
»Jutro" o velikonočnih praznikih. Na veliko nedeljo »Jutro* ne izide. Kdor torej hoče inserirati za praznike, naj se zglasi za sobotno številko najkasneje danes do 6. ure.
V	pondeljek izide list kakor navadno.
Skrivnosti Luschanovega imenovanja in klerikalne zakulisnosti. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da so imeli klerikalci pri imenovanju Lu-schana za državnega pravdnika tudi-
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Strašen smehljaj je zaigral na njegovih ustnicah, in njegove oči so poiskale na dnu barke človeka, ki je ležal zvezan in z zamaškom v ustih. Tudi ta človek je bil slišal svoje ime, in je vztrepetal od groze.
Bil je v resnici — Bembo!
— Ali ste slišali? mu je rekel Roland. Imperija vas preklinja. Mati išče svojega otroka, ki ga ji vi ugrabljate . . . Gorje vam, ako pridete še katerikrat pred njene oči!
Bembu se je izvilo renčanje, napol jek, napol grožnja.
Toda Roland ni rekel ničesar več.
Gondola je naglo in nemo hitela po kanalih. Kmalu je dospela v Lidski pristan, ter pristala ob veliki jadernici, ki je bila pravkar dvignila sidro; njena jadra so se pričela bočiti v ponočnem vetru ...
Pet minut kasneje so bili Roland, Bembo, Bianka in Ska-labrino na krovu.
— Ti sc vrneš v Benetke, je rekel Roland Skalabrinu Tam poiščeš Petra Aretina, ter mu poveš, da naj me čaka tri dni, karkoli bi se zgodilo.
Skalabrino se je s poslednjim pogledom ozrl na Bianko, vrnil se v svojo barko in odrinil.
Bemba, zvezanega na rokah in na nogah, so vrgli v nekako kajuto Zaprl je bil oči in ni dal več nobenega znamenja, da je še živ. Zdelo se je, da je v nezavesti. V resnici pa je premišljal na vse kriplje in načine.
Roland je spremil Bianko v kapitanovo kajuto, ki so jo bili v naglici pripravili zanjo.
— Dete moje, je dejal in jo prijel za roko, moral sem seči po tern nasilnem sredstvu, da vas otmem iz velike nevarnosti, ki vam je pretila. Ta nevarnost je zdaj odpravljena . . .
— To je bil tisti mož, ki sem ga srečala? je vprašala Bianka s plahim glasom.
— Da, vidite, njega ste zdaj rešeni.	Ta človek	je	vsega-
mogočen, in	da vas spravim izven dosega	njegovih	nakan,	sem
vas moral odvesti iz Benetek, ne da bi živa duša vedela, kaj se je	zgodilo z	vami . . .
— Niti	moja mati? . . .
— Niti	vaša mati! je odgovoril Roland trdno.
Dekličine oči so se napolnile s solzami Čeprav ni dobro
razumela pomena Rolandovih besed, vendar Je nekako čutila, da je lastna mati ne bi bila mogla rešiti tako, kakor jo je rešil ta neznanec, čigar sleherna beseda in sleherna gesta jo je pomirjevala.
Roland se je Bianki prijateljsko nasmehnil, ter jo pustil samo v kajuti.
Jel je razburjeno hoditi semintja po krovu barke, ta je hitela ravno z razpetimi jadri skozi tesno ožino Lida, ter se spuščala proti severu.
— Torej, je premišljal Roland, to dete obožuje svojo mater! ... Ali imam jaz pravico, povzročati tej revici trpljenje, da se maščujem nad lmperijo? ... Ali imam pravico, trgati hčer od matere, ker je bila mati zločinka? ... In, da plaka mati — ali naj v resnici plaka tudi hči? . . .
Postavil se je na sprednji kdnec ladije, prekrižal roke in nastavil sveje razbeljeno čelo dihu Jadranskega morja, sveži sapi, ki je s šumenjem bičala valove.
— Ali so imeli drugi usmiljenje z menoj! je nadaljeval v besnem preobratu svojih misli. Ko so me prijeli, ter me iztrgali življenju in pahnili v temnico, takrat, ko so hoteli privabiti solze iz mojih oči — ali se je takrat Imperija vznemirjala o tetn, če drugi jokajo ali ne? Ali se je vpraševal sploh kdo izmed njih vseh, če s tetn, da udarijo mene, ne	udarijo	tudi	mojega	očeta
in moje matere? . . .
In še z bridkejšim srcem je dodal:
— O nji niti ne govorim: ona se je potolažila! . . -
Ihtenje ga je popadlo za	grlo;	saglo se je	okrenil	proti
beneški strani. Toda oddaljene	luči mesta so	bile	izginile.	Oko
ni videlo niti črte obrežja, ki se je izgubljala v noči.
Roland je zopet jel hoditi semterja.
In nedvomno, v tej duši, razburjeni bolj od valov, ki so se dvigali pod ladijino hrbtico, globoki in temni bolj, kakor globočine morja, se je po malem razvil jasen sklep, kajti Roland se je polagoma pomiril.
Ko pa je obzorje začelo bledeti v jutranji zarji, je kapitan pristopil k njemu, ter ga vprašal:
— Ali naj dam znamenje, gospodar?
Roland je prikimal.
Trenotek nato je vzplapolalo na velikem jamboru črno banderce, kapitan pa je šel na sprednji konec ladije, ter trikrat ustrelil iz arkebuze. Nizko obrežje se je že razločno kazalo ljudem. Čez nekaj minut se je na tem obrežju pojavila lahka meglica djma; nato je prišel do ladije glas strela, oslabljen od daljave. Se dvakrat se je ponovilo to znamenje, vsakikrat po odmerjenem presledku.
— Lahko se izkrcamo! je rekel kapitan, ter naglo zakiičal svojim mornarjem nekaj ukazov.
Jadernica je krenila naravnost proti bregu. Pol ure kasneje so spustili sidro in zadrgnili jadra.
— Ali naj vas počakam tu? je kapitan povprašal Rolanda.
— Ne, ni me treba čakati; vrni se v Benetke.
Spustili so čoln v vodo. Vanj so spravili najprej Bemba, ki je bil še vedno zvezan. Bil je bled, kakor smrt, in trdovratno je zapira! oči. Iz ust so mu bili odstranili zamašek, da je mogel dihati. Čoln je naglo dosegel kopnino. Tam je čakal zaprt voz. Vrgli so Bemba vanj, in voz se je oddaljil v galopu.
Zdaj se je čolnič vrnil k ladiji. Bila je vrsta na Bianki, da se izkrca.
Roland je sedel poleg nje. Na kopnem je čakal še en voz, ki pa je bil odkrit. Roland in deklica sta sedla vanj. Voz je naglo zdrdral po cesti in se je proti deveti uri ustavil v majhnem mestecu.
Obstal je pred osamljeno	hišo v predmestju; ko sta	popotnika izstopila, je oddrdral,	ne da bi čakal.	Gotovo	je	bil
voznik že prej poučen, kaj mu	je storiti.
Hiša je bila tista, kjer	je Roland nastanil	svojega	očeta
in Juano.
(Dalje.)
svojo odločilno besedo. Baje se je ivzršilo Luschanovo imenovanje s klerikalnim dovoljenjem kot koncesija za to, da se bo sodna preiskava zoper Kregarja in Štefeta ustavila, oziroma, da se ne bo raztegnila na vse klerikalne kolovodje, ki so svojčas goljufali in sleparili. Kakor slišimo, se sedaj preiskava pri preiskovalnem sodniku Kaiserju, ki je tudi Nemec, vrši z velikansko naglico. Državno pravd-ništvo menda hoče na vsak način zadevo končati še drugi teden. Nekako v načrtu imajo klerikalci, da bedo še pred volitvami razglasili, da je preiskava zoper Kregarja in Štefeta ustavljena. Z ozirom na zagotovila, ki jih je tozadevno dobila klerikalna stranka, so šele klerikalci postavili za kandidata tudi Kregarja in Štefeta, četudi nista in ne bosta tožila na očitke, da sta sleparila in goljufala. Državno pravdništvo bi v gorej omenjenem slu čaju preiskavo ustavilo, češ da je stvar »zastarana". Tako priprosto se stvar ne bo razvijala in mi že danes povemo, da se bodo našla vsa sredstva, da se zadeva tako reši kot bi se rešila, če bi bila v preiskavi mesto Kregarja in Štefeta dva navadna človeka. Klerikalno korupcijo bomo neusmiljeno razkrili. Pomagati ji ne bo mo-gal niti državni pravdnik Luschan, ki je s klerikalno pomočjo prišel na sedanje mesto.
Kaj so sadovi klerikalizma ? Kjer vidimo da vladajo klerikalci, vidimo povsod iste žalostne posledice. Dokler sega moč klerikalizma, dotlej se duh naroda temni, splošna ljudska omika zavira omiko višjih razredov se pridi z eksercici-j a m i, v družine se seje prepir in nezaupnost, samozaupanje narodov se šibi ter ponižuje, vsako svobodno gibmje duha se tlači, znanost ,>e dela za deklo cerkveno, dižavno, deželno in občinsko oblast se deva ob veljavo. Moderno življenje se usmra-di in zadušuje. Samo redovi in kloštri bogate, samo višje duhovske oblasti se krepe ljudstvo uboža, kultura se pustoši, država, narod hira. Katoliška vera samo izgublja veljavo, izgublja vpliv na vse nekle-rikalne dele naroda in katoliška cerkev se mora pokoriti za napake onih, ki so se ji vsilili za predborilce in voditelje. Jasno je torej, da so posledice klerikalizma strašanske. Zato pa v boj proti klerikalcem, ki nam hočejo uničiti ljudstvo, ubiti narod !
Škof pohujševalec mladine. Nekaj nečuvenega uganja škof Bonaventura. Ni zadosti, da sedaj vsak večer in vsako jutro spoveduje, ni zadosti, da spoveduje samo zato, da bi za volitve kar največ ljudi priagitiral, sedaj se spravil še na nedolžno mladino, ki jo naravnost pohujšuje. Pretečeni dni je prišla od njega od spovedi 13!etna hčerka tukajšnega ugled nega meščana g. R. Začudeno je njena mati gledala ko jo je punčka doma izpraševala kaj je to »skušnjava" in kaj to pomeni, da jo je škof vprašal če jo kaj »srbi" in če se s »prsti igra" na nekem inestu Nas je sram napisati te besede v list, škofa pa ni bilo sram 13 letno deklico take svinjarije izpraševat. Ce to ni pohujševanje mladine, potem sploh ne vemo, kaj naj je še pohujšljivega. Menda je škof res perverzen, drugače si ne moremo razkladati njegove rdeče brošure in takih vprašanj v spovednici. Kakor pa se nam poroča, to ni edini slučaj, ko je škof take stvari nedorastla dekleta izpraševal! Pa se duhovščina še čudi, da se ljudje boje iti k spovedi. Če ni politika, pa so svinjarije, ki danes razlegajo iz spovednic. Božjo besedo so že čisto pregnali 1
Stebri ljubljanskega klerikalizma.
Klerikalna stranka je v Ljubljani tako na psu, da za občinski svet niti dobrih kandiatov ni mogla dobiti Nihče bolj-
ših klerikalcev se ni upal kandidirati, ker je že naprej vedel, da bodo v Ljubljani vsi klerikalni kandidati propadli. Pobrala je torej vse, kar se ji je za kandidata ponudilo. Kar je bilo za napredno stranko izvržek, to je pobrala ona. Celo nekdanji javno pro-klamirani naprednjaki so ji prišli prav.
V drugem razredu kandidira neki Jeglič, ki je svojčas pisal v „Slov. Narodu" sledečo izjavo: »Izjavljam, da nikakor ne simpatiziram s klerikalci, ter bom kot odločen pristaš narodno-napredne stranke volil kandidata, katerega se priporoča. Sploh pa si štejem v dolžnost, delovati z vsemi močmi za uresničenje idej, katere goji napredno učiteljstvo slovensko." Na Rakeku, dne 9. decembra 1900. — Janko Nep. Jeglič, nadučitelj. — Take kandidate ima sedaj za občinski svet klerikalna stranka. Ta je vreden, da stoji z Lillegom na isti listi. Značaji vkup!
Umazana odvetniška reklama.
V »Slovencu čitamo kako amerikan-sko reklamo dela odvetnik dr. Pegan za svojo pisarno. Nekdo mu je izročil iztirjanje 5 K. Ker se mu jih je posrečilo iztirjati, se sedaj hvali v »Slovencu in pozivlje občinstvo naj bi se tudi še drugi radi terjatev obračali na dr. Peganovo pisarno. Sicer bo Pegan zatrjeval, da je imel z notico le političen namen, v resnici pa ni ista dru-zega, kot čisto navadna, umazana reklama za njegovo pisarno. Če bi hoteli vsi ljubljanski odvetniki biti tako nehonetni kot dr. Pegan, bi lahko vsak dan cele strani časopisa napolnili s tako reklamo. Ker po sodbi vsakega količkaj poštenega človeka privatne tirjatve, ki kurzirajo po odvetniških pisarnah, ne spadajo v javnost, zato pa menimo, da odvetniška zbornica čisto opravičeno poveže vmes in napravi konec Peganovi umazanosti. Sicer pa če ne bodo prenehali o-sebni napadi v »Slovencu" bomo popisali kako se dr. Pegan kot oženjen mož obnaša napram pevkam pri pevskih izkušnjah »Glasbenega društva Ljubljane". Tudi Štefetu bomo popisali izlet na Storžič!
Kako opravlja dr. Zajc službo zdravnika c. kr. tobačne tovarne ? Včeraj popoldne je iskal za neko tobačno delavko njen mož zdravnika, ker je bila žena v veliki življenski nevarnosti radi bolezni. Najpreje je šel mož z vozom k tovarniškemu zdravniku g, dr. Košenini. Njegova kuharica je dejala, da ga ni doma. Mož je šel na to k dr. Z a j c u, žena njegova pa mu je dejala, „da je šel dr. Zajc k porodu na Vič. Če je mislila političen porod, tega ni povedala. Mož se je na to peljal k dr. Hoglerju, ki ga je zopet poslal k dr. Košenini. Tako so pošiljali moža od zdravnika do zdravnika ceio popoldne do večera. Ob pol 8 uri je mož zopet poskusil srečo in šel k dr. Zajcu. Reklo se mu je, da je v kavarni. V »Unionu" so mu rekli, da je dr. Zajc ravno odšel k večerji. Ko je pa prišel delavec k dr. Zajcu, pa so mu zopet rekli, da dr. Zajca ni doma. Ker je dr. Zajc šel k večerji, se je bržčas potuhnil, ker je imel nato ob 8. uri shod. Mož je nato odšel z vozom po Frančiškanski ulici in na ves glas se je hudoval nad dr Zajcem, češ: »Škandal tak zdravnik!" Tako je dr. Zajc pokazal kakšen krščanski soci-jalht je on v praksi. Vso ljubezen do ljudstva, katerega venomer slepi z lepimi besedami, je včeraj pokazal, ko ni šel na nujno pomoč revežu, pač pa je šel na političen shod. Tudi mi pravimo: »Škandal tak zdravnik !“
Ženske in klerikalni Podgorše-
ki. Malo sreče so imeli klerikalci, da so se spustili na tako opolzlo pot, na kateri razpravljajo Podgoršekove grehe. Ni jim všeč, da je takrat državno pravdništvo — menda radi tega, da
bo manj pohujšanja — zadevo na kratko rešilo. Naj bo že kakor hoče, Podgoršek je zdavnaj odstranjen. Ker pa imamo v Ljubljani še več klerikalnih Podgoršekov in tudi po spovednicah se že v njegovem duhu deluje, zato je treba javnost opozoriti na to, kdo je bil tisti, ki je prvi začel kupčijo s človeškim mesom. Javne hiše je prvi upeljal pohotni papež Aleksander VI. iz rodbine Bor-gija. In te prve javne hiše so bile v režiji papeža samega. Sicer je pa cerkev vedno smatrala žensko za sužnjo. Na koncilu v VIII. stoletju je visoka duhovščina razpravljala o tem, če ima ženska dušo ali ne. Šele moderni duh osvoboduje žensko Najbolj zaostale so v pravicah tiste dežele, kjer ni verstvo svobodno in kjer vladajo klerikalci. V Ameriki, na Angleškem in v Skandidaviji, kjer imamo nekatoliško ljudstvo, so ženske že daleč naprej. Če ne bodo klerikalci žensk pustili pri miru, jim bomo še marsikaj povedali, kar jim ne bo všeč. Danes pa le pravimo: Slovenke! Vaša čast, Vaš ponos, Vaša bodočnost zahteva, da se otresete rimskega jarma in da greste kot mogočna armada v boj za svobodo duha in za svobodo svojega naroda. Ženske v boj zoper klerikalce!
Ljudstvo, ijudstvo in zopet ljudstvo. Klerikalci imajo vedno besedo na jezikn, da so »ljudska stranka", da delajo po volji »ljudstva", da hočejo pomagati »ljudstvu" itd. V resnici pa naši klerikalci niso druzega kot ljudski sleparji. V imenu »ljudstva" je glasoval dr. Šušteršič za 320 milijonov za nove bojne ladije. V imenu »ljudstva" so klerikalci v »Gospodarski zvezi" požrli vseučiliški fond v znesku 750 000 kron, za »ljudstvo" so delalt klerikalci, ker so sprejeli tako volilno reformo, po kateri dobi na tisoče in tisoče delavstva samo en mandat, ljubljanski Nemci pa kar pet. Takih »ljudskih" dejanj klerikalcev lahko naštejemo še toliko, da nam
v	listu zmanjka prostora. Nas ni strah! Mi se bodočnosti ne bojimo. Kolo časa se vedno tako obrača, da končno zmaga pravica in poštenje. Slej ali prej se »ljudstvo" zave in takrat gre joj po tistih, ki so zlorabljali ljudstvo, ki so ga vodili za nos. Ljudstvo je bilo, ki je že v tolikih bojih prelivalo kri samo za to, da se je otreslo jarma cerkvene in posvetne aristokracije. In kdo je papežu vzel državo drugi kot »ljudstvo" ? Papeževi podaniki, ki so bili ravno taki tlačani, kot so naši kmetje tlačani klerikalnega režima, so sami prosili Garibaldija, da naj pride v Rim in da naj jih osvobodi papeževega jarma. Še papeževi vojaki niso več hoteli biti papežev^ podaniki in dobivati jih je moral iz Švice in iz Avstrije! Tudi pri nas bo še govorilo ljudstvo, a takrat ne bodo več prišli do besede taki ljudski sleparji kot so naši klerikalci !
Mi smo krščanska stranka tako se trkajo na prsi in upijejo klerikalci.
V	resnici pa so klerikalci še hujše kakor judje ki so skušali vso posvetno oblast spraviti pod cerkveno moč. Kristus ni bil nikdar za svetovno gospodstvo, kakršno hočejo naši klerikalci. Kristus je hrepenenje po posvetnem kraljestvu ob vsaki priliki karal. Razločeval je strogo religijo od prava, boga od cesarja, cerkev od države; vzel je učencem upanje, da bodo gospodovali, branil se je odločno, ako so mu hoteli vsiliti, naj državo in pravo uredi ali naj se nje polasti. Podvrgel se je samega celo nepravični obsodbi državne oblasti brez upora, dokazal je pokornost proti državni avtoriteti s smrtjo na križu. In kaj delajo naši klerikalci ? V nedeljo teden pojdejo na volišče ne le posvetni duhovniki, marveč tudi frančiškani. jezuitje in drngi samostanski
»božji" služabniki. Še celo nune, ki niti svojih bolnih starišev ne smejo izven samostana obiskati, bodo v procesiji šle na volišče, da pokažejo celemu svetu svoje protikrščansko delo, da dokažejo ljudem, da je današnjim klerikalcem več za politiko kot za Kristusa in za vero !
Bojmo se klerikalizma! Kdor misli, da je v Štefetu personificiran klerikalizem, se jako moti. Štefe je le slepo orodje v rokah mogočne klerikalne organizacijo. Klerikalizem se opira na institucijo cerkve z dobro urejeno hierarhije, z naučeno podiož-nostjo župnikov proti škofom, škofov proti papeški kuriji, z mnogobrojnimi, po vseh deželah nastavljenimi redovi, ki zopet služijo edinostnemu regimentu. Višja duhovščina nadzira nižjo. Vsi skupaj pa pridobivajo posamezne posvetnjake s skrivnostnimi zdravili in z umetnostjo izrabljajoč ozkosrčnost ljudi in kazaje na nevarnost smrti. Klerikalna stranka zna umetno vzbujati versko čuvstvo ljudi, zlasti žensk, vsled česar poganja njena moč korenine v globino človeške duše ter tako vleče nase obilico moči in strasti. Klerikalizmu ni lahko priti do živega, ker zasmehuje orožje pameti. Tudi postave nravnosti in humanitete ji malo veljajo, ako vidi, da so z njenimi interesi v konfliktu. Opravičuje se vedno z resnično ali hlinjeno vero na svojo božjo pravico. Klerikalizem je vstrajen v svojem principu, brezobziren v sredstvih in predrzen v svojih ciljih. Klerikalizem je največja nevarnost za ljudi!
Kdor je surov, ta nima srca In kdor nima srca, ta ni sposoben za ljudskega zastopnika! To načelo je razglasil včeraj »Slovenec". Če bi se hoteli klerikalci po njem ravnati, bi njihovih poslancev posebno malo ostalo med ljudskimi zastopniki. Sam njihov voditelj dr. Šušteršič je tako surov kot grčev les. Kako brzsrčni pa so klerikalni voditelji v deželnem zboru pa se vidi iz dejstva, da so v Idriji črtali občinski prispevek za revne dijake in ga skrčili od 3 na 2 tisoč. Celo najvišja razsodna instanca je dejala, da ona ne more zato, če je deželni odbor brezsrčen. Po »Slovenčevi" teoriji niti eden klerikalnih deželnih odbornikov ni sposoben za ljudskega zastopnika. Tega mnenja je pa tudi vsa misleča in poštena slovenska javnost!
Klerikalci tudi v postu lažejo, da se kadi. Klerikalci niti tega ne upoštevajo, da je na današnji dan popoldne umrl Kristus. Menda njemu na čast lažejo, da se kar kadi! Vsaka beseda v »Slovencu" je laž, vsaka vrsta izmišljotina, cela pisava gnjusna lumparija. Zanimivo pa je, da sami sebe po zobeh tolčejo v istem listu. Na tretji strani včerajšnjega »Slovenca" na priliko pišejo, da Ribnikar nima potrebnih izpitov za svoje uradovanje, na četrti strani pa pravi: »Ribnikar ima res izpit" itd. Tako klerikalci far-bajo svoje čitatelje v eni in isti številki !
»Jezuiti in slovensko ženstvo." K temu članku, ki je vzbudil po vsej Ljubljani mnogo pozornosti, smo dobili sedaj sledeče pojasnilo. Te dni se vrše eksercicije za gospodične. Naročen je poseben jezuit z Dunaja. Da bi kdo ne videl naše vrlo ženstvo, kako vrši svojo narodno in napredno dolžnost pri jezuitih, se vrše eksercicije v Jožefinu, in sicer ob 9. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne. Imena imamo v rokih. V nedeljo bo skupen obed po 5 K.
Volilni shod pri Novem svetu je bil včeraj prav mnogoštevilno obiskan. Shod je otvoril prof Reisner, na kar je g. urednik Pustoslemšek v daljšem govoru pojasnil pomen sedanjega boja in je pokazal v luči Kregar-Štefetove sleparije. H koncu je prof. Reisner pridal še par opomb o volitvah.
Delovanje klerikalizma. Dobro je organizirana moč klerikalizma. Zdaj deluje skrivaj po oslepljenih ženskah na slabotne može, zdaj javno s po-močjo fanatizirane mase. Plazi se posebno v kroge višje družbe, ter ima velik del plemstva v oblasti, obrača si skrite slabosti in tajne grehe mogotcev na dobro, da utrdi svojo oblast nad njimi. Zato pa je klerikalizem na videz lep kot najlepša kača, v resnici pa je strupen in nevaren, kot najhujša kača. Slovenci bojmo se klerikalizma! Klerikalcem ničesar ne verujmo, ničesar jim ne dajmo!
Malomestna tradicija, enodejanka znanega češkega dramatika V. Štecha, ki smo jih prinašali v malem listku) so izšle v posebni knjižici v samozaložbi prevajalca, V. M. Zalarja. Izvod velja 60 vin. Dobiti jih je v »Jutru".
Domovina. O priliki dobrodelne prireditve nabrala gospa ravn Šubičeva : G. Tonnies, Beta dr. Trillerjeva Ivan Knez, A. Ma!lyjeva, I. C. Maver po 20 K; Franja pl. Levičnikova, Koll-mann, Kmet, I. Perdan, dr. Zakrajše-kova (Škofja Loka), tovariš Ante Bašič Sušak po 10 K; C. Kavčnikova, m! Soss, dr. Zupančeva, Višnikarjeva, A. Gogala, Hedv. Šubičeva, N. Stare, M. Stare, Minka Štajer po 5 K; major Jasenko, Dornik po 3 K; V. Zalar,
2	K; gdč. A. Jelovšekova po g. nadsv. Klobučarju 5 K 40 vin. Nadalje so darovale v blagu, oziroma dovolile znaten popust tvrdke: E. Kavčič, Mencinger, Kollmann, Zalaznik, Mrak, Naglas, Stupica, Wider, Rohr-mann, Bolte (3 zaboje sodavice), Tomažič (5 kg fine kave). Vsem iskrena hvala!
Dramatično društvo v Mariboru
vpnzori na belo nedeljo, dne 23. aprila t 1., v Narodnem domu v C e-
1	j u > zgodovinsko sliko, izza časa preganjanja kristjanov, „V znamenju Križu". Ta igra se je morala letos, na splošno zahtevo, v Mariboru trikrat uprizoriti; kar pač jasno kaže, da je res nekaj izvanredno lepega. Ker nastopi društvo z vso nalašč zato prire-rejeno opremo, ki je našla največjo pohvalo, naj nikdo ne zamudi ugodno priliko si to krasno igro ogledati. Začetek točno ob 7. uri; preprodaja vstopnic v Zvezni trgovini a Celju.
C, Konec ljudske vojske v Spodnji Slivnici. Kakor čujemo je bojevite Spodnje Slivmčane po dveh hudih bojih pred sodiščem, kjer sta dobili obe stranki kar sta iskali, sedaj na veliki teden vendarle srečala pamet, Kakor smo že zadnjič poročali, so nameravali boj pred sodiščem še nadaljevati v nedogledni čas. No, pa so se vendar streznili, in prišli do zaključka, da je le vendar bolje, častneje in lepše za prebivalce ene vasi, če žive lepo
v miru, kot pa v večnem prepiru med seboj. Včeraj so prišli v Ljubljano in kot se nam poroča, se je obojestranskima zagovornikoma poreči io stranke dovesti do mirne poravnave. Ker upamo, da bo ta sprava držala tudi doma v Spodnji Slivnici, jim tudi mi za pirhe prizanesemo z vsem, kar smo imeli že pripravljeno zanje. In če bodo res pridni, jih bomo svojčas še pohvalili. No, Ižanci, zdaj pridete pa
vi na vrsto. Tudi za vas bi bil že zdavno čas, da operete svoje perilo
—	doma.
Zahvala »Zavoda sv. Nikolaja" v Trstu. Podpisani odbor se najpri-srčneje zahvaljuje vsem cenjenim so-delovalkam, ki so pripomogle k tako lepemu uspehu zadnje veselice »Splošnega slovenskega ženskega društva," kjer so se tudi spomnile našega zavoda. Zelo nas je razveselila nepričakovano velika svota 400 K, vzrado* stila nas je pa obenem tudi požrtvovalnost, s katero je pokazalo ljubljansko ženstvo, da se more v sedanjem težkem političnem položaju zanimati tudi za naš zavod, da pripozna in
MALI LISTEK.
I. N. R. I.
t
Tisti čas, ko je rabbiJešua(Jeho-šua Jezus) Nazarejec, ustanovitelj krščanstvo s svojimi nauki in z vzglednim življenjem vzbujal splošno pozornost po Judeji, je Iznel ječal pod jerob-stvom rimske nadvlade. In ravno v tem času so iskali zlasti pri ljudstvu vplivnega moža, ki bi jih osvobodil nadležnega jerobstva in bi bil sposoben postati kralj Judov. Mislili so pri tem na tega mlad ga izredno nadarjenega učenika. Sanhendrin, najvišji zbor judovskih cerkvenih in političnih veljakov, ga je nekoč povabil v tempelj k posvetovanju dozdevno v neki nujni cerkveni zadevi. Prišel je in slišal, da nameravajo njega proglasiti kot že dolgo pričakovanega Mesijo, ki ima Izrael rešiti rimskega gospod-stva ter postati kralj Judeje. Mlademu učeniku se je zdel ta načrt prenevaren. Vprašal je za svet svoje prijatelje Esejce. Ti so mu odločno odsvetovali se spuščati v take politične preku-cije.
Po tem dogodku se je ustanovitelj krščanstva tem bolj oprijel svojega nauka: Moje kraljestvo ni odtegasveta.-------------
S to odklonitvijo se je bil pa judovskim veljakom le še bolj zameril. posebno pa farizejem. Poslali so v Rim anonimne ovadbe, v katerih so ga slikali kot nevarnega zarotnika proti rimski nadvladi čez Judejo. Predlagali so smrtno kazen, ki je v tem slučaju tem bolj opravičena, ker se je dozdevni politični zarotnik pregrešil tudi proti judovski veri.
Takratni rimski cesar Tiberij, ki mu je že zadostoval najmanjši sum, da je proti zarotnikom brezobzirno postopal, je poslal na svojega namestnika Poncija Pilata tajno poročilo, da naj pusti obdolženca ne glede na to, ali se mu zarotništvo dokaže ali ne, že Judom na ljubo radi verskih pre-greškov, usmrtiti. Ako bi to povelje prišlo še pred (velikonočnimi) prazniki v Jeruzalem, naj se smrtna obsodba takoj izvrši, ker se je sicer bati upora od strani ljudstva, ki je bilo Jezusu
naklonjeno.
Na večer 15. niscana (po našem 24. marca) je sedel Jezus s svojimi učenci pri večerji ter se z njimi dogovarjal radi praznikov (opresnega kruha). Kar se odpro vrata, v sobo
stopi rimski centurij (Kvirilij Kornelij) ter napove aretacijo. Na vprašanje Jezusa, zakaj, je vojak odgovoril, da mu vzrok ni znan, pač pa da ima za to pismeno povelje. Nekateri pogumnejši učenci so hoteli svojega učenika braniti, pa vojak jih je opozoril, da bi bilo to brezuspešno, ker je hiša obkoljena od straže. Na zahtevo Jezusa je vojak pokazal pismeno povelje. Jezus ga je odprl ter čital:
»Poncij Pilat namestnik Judeje v smislu cesarskega povelja, ki naroča aretacijo Ješua Nazarejca, ukaže sledeče:
Centurij Kviril Kornelij se pooblašča, da rabija Ješuo iz Nazareta takoj a.etira in da ima o tem takoj obvestiti pretorijat “
Jezus je dejal: »Pripravljen sem in grem s teboj!"
Smrtna obsodba križanja se je razglasila na Gabati. Opira se na veleizdajo ter pregrešek zoper judovsko vero. S takojšnjo izvršbo je bil pooblaščen že omenjeni centurij. Med zasmehovanjem:	Pozdravljen	kralj
Judov! in drugim surovim trpinčenjem so mu naložili težak križ in ga odvedli na morišče Golgato, kjer se je izvršil zadnji akt križanja. Roke so
mu z dolgimi žeblji pribili na stranice križa, ravno tako noge, ki so mu jih preje še z vrvjo zvezali. Taka smrt je grozovita in zgodilo se je, da so križani včasi po tri dni se mučili na križu, predno so umrli.
Jezus je bil preje kot navadno drugi križani, rešen groznih muk na križu. Od neznosnega trpljenja pre magan, je vzkliknil: Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Nato je nagnil glavo še enkrat boleč vzdrhnil in — prvi socijalni reformator je končal na križu svoje delo. Nad njegovo glavo na križu so visele kot v zasmeh v naslovu označene črke začetnice, po naše: Jezus Nazarejec, kralj Judov.
Da je križani tako hitro preminil, se je njegovim prijateljem Esejcem med katerimi so bili tudi zdravniki, čudno zdelo. Razmišljali so, če to ni' le dozdevna smrt in le smrti slična težka nezavest. Rabbi Nikodem in Jožef iz Arimateje sta na to domnevo zidala svoje upanje. Napotila sta se k Pilatu, mu javila smrt križanega ter ga prosila, naj jima dovoli, da smeta truplo spraviti s križa ter ga pokopati. Opozarjala sta Pilata, da judovska postava veleva, da truplo ne sme čez noč viseti na križu in da se more po-
kopati. Posebno sta ga pa opozorila še na to, da bi bilo tik pred praznikom, ko se v Jeruzalemu zbere veliko ljudstva, jako nevarno, če bi križani visel čez noč na križu.
Pilat je moral uvideti, da imata Esejca prav; ugodil je njuni prošnji.
V	spremstvu častnika sta se napotila zopet na Golgato, kjer sta snela truplo s križa.
Velikanski potres, ki se je pojavil po dovršenem križanju jima je prišel na pomoč. Preplašena straža je zbežala iz morišča, ta dva sta položila prazno krsto v določeni grob, truplo pa vzela seboj. Nadaljevala sta potem v varnem kraju svoje uP*PJe. P !?.0‘ zdevno mrtvega zopet pokličeta k živ-
Tako zgodovina. Evangelij sv. Lu-keža in Janeza nam pripoveduje, da se je Jezus po tem križanju prikazal svojim učencem, je z njimi jedel in pil ter neverjetnemu Tomažu celo pustil potipati svoje rane.
Naj bo že kakor hoče. Veliki petek je tudi iz socijalnega stališča veliki dan žalostnega s p o mi na: Farizeji so takrat križali velikega reformatorja človeške družbe; farizeji ga še danes križajo — v njegovem imenu!
ceni njega človekoljubni namen, ter hoče tudi dejansko pomagati našim slovenskim dekletom. V imenu odbora in vseh gojenk izrekamo najprisrč-nejšo zahvalo vsem sodelovalkam, zlasti pa gospe Tavčarjevi in Gove-karjevi, gdč. Kadivčevi in tudi vsem darovalcem. — Odbor „Zavoda sv. Nikolaja" v Trstu.
Naše poročilo o železniški nesreči je glede oproščenega gosp. Rob. Herriscka, ki ga je zagovarjal gosp. dr. Oblak, pomotno. Gosp. Herrisch ni praktikant, kakor se je poročalo, nego adjunkt južne železnice.
Nakupovanje plemenskih kobil po ministrstvu za domobrambo. ,V sredo, dne 19. aprila ob 9. uri v Št. Jerneju in v četrtek, dne 20. aprila ob 8. uri v Mokronogu vrši se nakupovanje plemenskih kobil po ministrstvu za domobrambo in oddaja teh v omejeno posest prodajalcem samim. Kobile morajo biti v starosti
3	in pol do 9 let, imeti visočino najmanj 160 cm, ter biti vročekrvnega arabskega, angleškega ali lipicanskega plemena. Kobile se bodo kupovale po 700 K; razun te kupnine zamore se pa še za vsako prodano kobilo prodajalcu dati premija poljedelskega ministrstva v znesku do povprečno 100 kron.
Kakšno bo vreme o praznikih? Leno, jasno, gorko, tako ga namreč želimo vam vsem skupaj. Ampak ta naš vremenski prorok, ta ima zopet svoje črne pomisleke ravno glede vremena čez praznike. On pravi tako: Daleč okoli nas se te dni vrše čudne velike reči. Vrše se, ali se bodo pa tudi že te dni izvršile, to se ne da z gotovostjo trditi. Vsekakor pa bodo vplivale vsaj na vremenski položaj tudi v naših kraiih. Dokler imamo še severne in vzhodne vetrove, imamo še tudi vreme, kot je bilo te dni; vedro, hladno, vetrovno. Kakor hitro pa prevladajo južni vetrovi, imamo tudi že deževno, ali vsaj nestanovitno vreme. Vsekakor pa do pondeljka ne bode brez dežja in če včerajšni boj med vetrovi že danes pojenja, bo že Veliki petek — moker.
Izgubil se je zavitek na poti od Križevniške ulice do Belega volka. V zavitku je bilo nekaj kravat in ovratnikov. Kdor ga je našel, naj ga izroči v našem uredništvu.
Velik manifestačni
ljudski shod
sklicuje »Izvrševalni odbor" narodno-napredne stranke na
velikonočni ponedeljek
ob 10. uri dopoldne v veliko dvorano „Mestnega doma“.
Govorili bodo deželni odbornik gosp. dr. Ivan Tavčar, deželni poslanec g. dr. Karel Triller ter člana „Izvrševal-nega odbora“ gg. Jožef Reisner in Adolf Ribnikar.
Dolžnost Ljubljančanov je, da se tega shoda v velikem številu udeleže, da bo že ta manifestacija pokazala kako krepko in močno stopa narodno-na-predna stranka v boj za belo Ljubljano!
Na velikonočni pone-: deljek vsi na shod! :
Poslanica
višjega pastirja Antona Bonaventure nižjim pastirjem ob priliki ljubljanskih občinskih volitev.
Predragi moji v Kristu zbrani, fajmoštri, menihi in tudi kaplani! Nauke moje zvesto poslušajte in se pridno po njih ravnajte!
Bliža se doba volitev v Ljubljani ________
glejte, da ne bote zaspani!
Volitve — to stvar je prevažna, posvetiti se jim mora največja pažnja. Agitirajte izlepa in izgrda — pa pojde liberalcem in socijalistom
trda.
Dobrih volilnih sredstev je več, to je že staroznana reč.
Predvsem vam za volitve priporočam
laž:
farbajte vsakega, bodi svobodnjak ali
u •	.	na^
Hodite od hiše do hiše povsod, saj bote dobili plačano pot.
Pustite molitve in maše v nemar in pozabite tudi na altar.
Pozabite tudi na dolgočasni brevir in na „Marijne device“ prijaznih manir. Če bo volilna sreča nam mila, se bo za vsakega službica dobila.
Po shodih volilnih neumorno hodite, da za vero gre, povsod trdite.
Če pa laž bo imela premajhno moč, naj pride hudič vam in pekel na pomoč. Počaka naj zdaj tudi verouk — veliko bolj važen je volilni poduk.
Naj čakajo prošnje duš vernih iz vic — bolj važen je zdaj volilni poklic.
Pred naprednimi listi ljudi svarite in „Slovenca“ na vse grlo hvalite. Predvsem se spustite na „Jutro“ pro-
kleto.
začnite proti njemu vojsko sveto. Največjo škodo nam dela ta list, večjo nego sam Antikrist.
Hitite na delo, dokler je čas — da boljši uspeh bo, blagoslavljam vas. Kdor vašim besedam verjel bo kaj, mu obljubite nebeški raj.
Kdor pa za vaše laži zvite se ne bo menil, mu obljubite škripanje z zobmi in peklenški plamen in saecula saeculorum. Amen.
Bav-bav & Komp.
ffejnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Čarikov naslednik Sasanova.
Dunaj, 13. aprila. Vest, da je naslednikom obolelega ruskega zunanjega ministru Sasanova, določen dosedanji ruski poslanik v Carigradu, Čarikov, je vzbudila v avstrijskih vladnih krogih veliko vznemirjenje. Čarikov je namreč znan kot navdušen propagator jugoslovanske ideje in balkanske zveze. Njegov prihod namesto Sasanova se smatra v tukajšnih krogih kot popoln preobrat dosedanje ruske zunanje politike. Avstrijskim vladnim krogom je namreč popolnoma jasno, da Čarikov nikdar ne bo pristal na pottsdamsko pogodbo med Nemčijo in Rusijo, ki je bila delo sedanjega ruskega zunanjega ministra Sasanova.
Vstaja v Albaniji.
Cetinje, 13. aprila. Bataljon turške redne vojske, ki je korakai proti Tu-ziji, so albanski vstaši na potu izvabili v neko zasedo, kjer so ga od vseh strani obkolili in popolnoma uničili. Orožje so zaplenili in se zopet umaknili v gorovje.
London, 13 aprila. V diplomatič-nih krogih se zatrjuje, da bodo vsled albanske vstaje na Balkanu nastale nove komplikacije. V oficijelnih krogih se domneva, da se albanski vstaši sedaj koncentrirajo na višinah okolu Dazajona in Holma, katere pozicije so hoteli Turki že ponosno zavzeti a so bili vedno odbiti.
Cetinje, 13. aprila. Vesti, da namerava Porta v najkrajšem času izročiti Crnigori svoj ultimatum, se ne potrjuje. Gotovo je le to, da bo Porta poslala črnogorski vladi zelo ostro noto, v kateri odločno zahteva, da črnogorska vlada izžene iz Črnegore vse one albanske vstaše, ki so tjakaj pobegnili že med tekom albanske vstaje.
Cetinje, 13. aprila. Danes je dospel semkaj novi angleški poslanik na črnogorskem dvoru, sir Donglas, bivši prvi tajnik angleškega poslaništva na Dunaju. Ker dosedaj Anglija s Crno-goro ni bila v diplomatičnih zvezah, se splošno domneva, da je imenovanje Donglasa angleškim poslanikom na Cetinju posledica albanske vstaje. Anglija hoče imeti namreč natančne informacije o dogodkih na Balkanu.
Rim, 18. aprila. Italijanska vlada je radi dogodkov v Albaniji zelo vznemirjena. Vojna mornarica stoji v Ankoni vedno v dveh oddelkih pripravljena, da odpluje proti albanskemu obrežju. Na poziv Riciotta Garibaldija se je dosedaj priglasilo že 12 000 italijanskih prostovoljcev, ki so pripravljeni, oditi albanskim vstašem na pomoč. Italijanska vlada pa hoče na vsak način preprečiti, da bi se Garibal-dinci izkrcali v Albaniji.
Razpust hrvaškega sabora.
Zagreb, 13. aprila. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo ban Tomašič vsled zadnjega stališča hrvaških cen-trumašev, ki ne odgovarja popolnoma njegovim načrtom, razpustil hrvaški sabor že tekom treh tednov. Nove volitve bi se v tem slučaju vršile začetkom meseca junija, ali pa koncem maja.
Kompromis med Mladočehl In narodnimi socljallstl.
Praga, 13. aprila. Danes sta se vršila zaupna shoda Mladočehov in čeških narodnih socijalistov. Na obeh shodih je bil soglasno sprejet kompromis, katerega sta sklenila ekseku-tivna komiteja obeh strank med seboj. Na zaupnem shodu Mladočehov je bil še sprejet predlog, naj se poda javnosti izjava, da sta bila dr. Fiedler in dr. Kramar pooblaščena pričeti pogajanja z narodnimi socijalisti.
Potovanje kralja Petra v Pariz.
Belgrad, 13. aprila. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da odpotuje srbski kralj Peter začetkom meseca maja v Pariz, kjer ostane dalj časa gost predsednika francoske republike, Fallieresa.
Aehrenthalov poraz.
Dunaj, 13. aprila. Podelitev zlatega runa bolgarskemu kralju Ferdinandu se splošno smatra kot poraz Aehrenthalov. Iz bližnjih krogov od ministra Aehrenthala se namreč zatrjuje, da se je Aehrenthal sam izrazil, da kralj Ferdinand nikdar ne bo dobil najvišjega avstrijskega odlikovanja.
Razne vesti.
* Velike defravdacije na Ogrskem. V Nravici so prišli na sled velikim goljufijam, ki znašajo več stoti-soč kron. Dokazalo se je, da so razni trgovci s pomočjo finančne straže ogoljufali državo za velike svote. Vso stražo so zaprli.
Madžarska kultura. Statistika zadnje dobe kaže, da je bilo leta 1908 na Ogrskem 16.547 ljudskih šol in 66.220 gostilnic. Tako je prišla ena šola na 1800 prebivalcev in ena gostilna na 250 ljudij. V tem se vidi velik pomen madžarske kulture, tj
* V Carigrad so se odpeljali te dni zastopniki avstrijskih trgovskih zbornic, da s tem vrnejo obisk, ki so ga pred letom naredili turški zastopniki pri nas.
* Tobačni delavci stavkajo v Solunu, V Kavali stavka 10,000 delavcev. Odšlo je vojaštvo na lice mesta, da ohrani mir.
* Ogrski poslanci so te dni prišli čestitat v Rim.
* Roparji so napadli selišče Novo-Leusovskaja in so ubili 9 ljudij ter pokradli vse vredne stvari,
* Pruska justica je obsodila poljskega urednika Vrolaha na 200 mark, ker je baje razžalil pruske orožnike.
* Požar v Tokio. Pogorišče, ki ga je napravil zadnji požar v Jošivari je obsežno 10 kvad. km. 6676 hiš je zgorejo. Med njimi več svetišč in zalog. Štiri osebe so mrtve. 40.000 ljudij je brez strehe.
Lastnik in glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah. “	,
Tiska],,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali. oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin.
—	Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Na prodaj je mala, nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica.	^
Interesenti se naj obračajo ;na S. Rogelj, Vrhnika.
Odda se 35 kvadratnih metrov obsegajoča zračna suha in v sredi mesta ležeča klet Pripravna je za vsako trgovsko obrt Več pove upravništvo ,Jutra“.	56/4—1
Skoraj im »o ‘ polilStvo se ceno proda. Zaloška cesta štev. 15. II. nad.	58/3—1
Domačo svinjsko mast raztopljeno proda F. Cvek v Kamniku.	57/3	—	1
Gospodična se želi proti plačilu naučiti kuhati pri boljši rodbini. Ponudbe pod »Kuhinja do 18. t. m. na upravništvo »Jutra«.
Komptoarist sprejme pisarniško delo kot postranski zaslužek, Naslov pove .Prva anon-čna pisarna*, Frančiškanska ulica 8.	218
KORESPONDENCA.
Mlnd, inteligenten mlidenič se želi seznaniti z gospodično. Starost postranska. Pisma: M. S. A., Podsreda.	60
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
mmm
Spretni in zanesljivi
zastopniki,
ki bi obiskovali gostilničarje in hotelirje v južnejših kiajih, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema gosp. S. Praprotnik, Ljubljana, Jenkova ulica štev. 7.
Priporočamo J novo / trgovino z / manufaktur nim j
/Ljubljana .N&r /Stari tfS
štev. 1
JL* /(prej bazar).
Postaja elektr. železnice.
moderna
Seifert - biljarda.
Novo urejena
Kur
(l
na sv. Petru nasipu 37
je vso noč odprta.
Solidna postrežba.
Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem
Štefan Miholič,
kavarna r.
moderna Seifert- biljarda.
Julij
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7|
fopjte jmr.
Izvod samo 4 vinarje.
Koncert
restavracija „Črni orel“, Gosposka ulica št. 3. Vsak dan damski tercet. Pri navadnih cenah.
Krojaškega
pomočnika
samo za boljše delo in salonske suknje sprejme takoj v trajno delo ter z dobro plačo
Fr. Kraigher, krojaški mojster Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Tovarniška znamka „lKO“.
<U <J
S 2
C3
P- CL> O fiu O* ^ C/3
g ...s
(M
■M ^ ±3
» t*1 cs .2 •— « _ j=
-* t:
0 o. g
** gS 5 « «
B m H o M M 8=>
•3	.5,
Q
2 tu
ss	Z
1 g
g £
trt" EK
Lastna tovarna ur v Švici.
POTICE
orehove, rozinove, mandljeve, medene, šarklje, pince in titule priporoča
za velikonočne praznike
= slaščičarna =
J. ZALAZNIK
Stari trg štev. 21. Fllljalke:
Mestni trg 6. Kolodvorska ulica 6.
ETERNIT- Hrana
Patent Z3LA.TSOZECEIKZ.
(bol(še pokrivanje streli
General, zastop: V. Janach°& Co.,Trst.
Glavna zaloga:
T. Koru, Ljubljana.
JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vi n at rje
v	toToa^sa^riaJbL:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Picliler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Sajč Dunajska cesta.
Mrzltkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska;ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. (Jšeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfc Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Remžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta, Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Ojstriš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta.
samo Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštanj (Koroš )
Najboljše
sukno
kamgarn in modno blago
za obleke dobite vedno najceneje in najboljše le pri tvrdki
Lenasi & Gerkman
Ljubljana Stritarjeva ulica št. 4.
I
nnc-ove
obleke
so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Telefon st. 201.
Hajboljši pokontovalec mrčesa je brezdvomno E. Scteag-a
pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo.
Naroča se:
&3
Saie20viMicv5LS
c
znašajo dobavni stroški izvrstne in moderne sanio-pisn:ce, ako se vpošteva funkcijsko dobo, za katero se jamči pri nakupu pisalnaa...:..... nega stroja -=■
Naročajte in kupujte JUTRO'!
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
rjvTpjr r
HCrAvCrAViV \V^AV.yAV%VAY,yAv4y/vvV\ Ay.7AV*V'AT*T
Pravkar je izšlo
Damir Feigeh Pol litra vipavca
8°. 8'/2 pole. Cena vezani knjigi K 2-60, broširani K 1*80.
Ta knjiga obscza 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek .Gaudeamus igitur" prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja; .Uredniške tajnosti" odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek .Holmes in njegova smrt' je naperjen zoper različne detektivske romane; oddelek .Iz četrte dimenzije" se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z 'duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev. Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si .Pol litra vipavca*.
Ig. pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigarna.
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 31 . Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3'60 do 5'20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju
LDaqp U kleparski mojster, Dunaj XVII., . ruotii Blumengasse štev. 60.
i V «
lzgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-==.	vozne	in nagrobne svetilke, itd. ——	—	......
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
seli. ■velikosti se ceno pročLa..
Moje Ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII,
Santergasse 13.
, Jutro* se prodna v Trs tu
p® 4 vinarje
tt n.eusledjajila. toTosilrstriCLaJ^.:
Beciier, Ulica Stadion, Tmissižl, ulica Fontana, Pipi!II, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducei. Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrust. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Jeršina, Rojan, Baunaclier, Caiupo Marzio, Bllllia, ss. Martin,
Ertigoj, ulica Massimiliana, BoilČeij, ulica S. Marco,
Cechiml ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane Ooiliaticopuio, ul. Barriera SpiMitT.	Barriera,
Lavrenčič, Vojašnični trg. BeilUSI, Greta, liiciiei, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Llizatto, ulica Acquedotto, Se^uiin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug', ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
S ni 11 f i * S ros*
Najboljša in najpopolnejša samopis-lilca sedanjosti.
Prospekti na razpolago 1 Brezplačno razkazovanja!
The Rex £i
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7
„0LYVFif-
Lepota ženskega lica je ključ, ki I odpira mnoga in mnoga vrata!
m
Uli
4
;Lepo in belo lice
Skakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
—— OLIMP1A	—
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
™™»— OLIMPIA	—
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1'20, velikemu K 2'—. — Glavna zaloga v
lekarni^Trnk6czy v Ljubljani.
3»!
&
%
V velikonočnem tednu so cene veliko znižane ::
• • • •
pri vseh izgotovljenih oblekah za gospode in dečke, ter konfekcijah za dame in deklice!!
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - -
A. Križnič & Co.
 ---------- o"b	Jsiclod-vcr-a.	nPocLrrielec —■ — ■■
Sprejema v izvršitev: vse ’ s*avl>«"0 mif?:slco ®tr°k,0
|	...*_____________  N|	___spadajoče izdelke za hise, vile, šole,
bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Reltig-ovem patentu itd. -----------—•— Proračuni in načrti brezplučno. ---—
Parketna tvornica	* najnovejšimi stoji
 ________________   ,,„111.	ketne deščice iz hrastovega m DUKovega
lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino 1   Zahtevajte vzorce in cene. '	“
Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! =	=	JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena!
 .nObisk strokovnjaka interesentom brezplačen. -
,, .	,•	i*.*	iooi	iN»	i	veein.	zavarovalnica	avstvo-ogrske	države	Ustanovljena	leta	1831.
Ustanovljena leta 1831.	mujvecja	m	v	.	0	•	«	^	«
C. kr. priv. občna zavarovalnica Asstcuraziont Generali v 1 rstu.
# Glavni zastop v Ljubljani, Mariji« trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zope, požar n. poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom škode »sled prevažanja poškodbo zrcal in zvonov. - Na življenje, ■"J^doto_ ' vseh mogočih sestavah. - Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kap,tal nad 155 milijonov kron na ž,vi,en,e. - Družba ,e .ap^la škode nad 1018
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
Telefon št. 38.
Goi. glavnic* $ 5.000.000.
«V' ilIT~ •'HT1' Tb fllll fr ~	11 ffi»I * lj	1 * ~	'	-
lluMpiasste kreditna tianka vlifuMSaat
8tntarj*vEi ulica štev. 2.
Podružnice v Spijem, Celovcu, Trstu, Sarajevu l5D Cjorici
lin*, fone nad * K 610.000
SjireiPTng vloge na Imiižic« ir, na tekoči raoon ter jih obrestuje «d dne <doge po čistih 4