241>. številka. Trat. v (Vtrtek !>(». oktulira 1^99. Te&ij XXIV „Edinost" izhaja dvakrat m dim. raz.um nedelj in prHTniko*. zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oi> M. uri zjutraj. Naročrdna /.n,«4n : Obe izdar.jl na leto . . . jrl.t. 11 -'/j* HHino večerno ladanje 12*— 7,h pol lem četrt leta in na m***-«: razmerito. Naročnino je plačevati mtprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine *e uprava ne ozira. |i Na drobno »e pro. (Zbornica poslancev.) Posl. Tiirk je rekel proti MladoSehom: ako poostrite razmere do domače vojne med Nemci in Cehi na Oelkera in Moravskem, /usedejo iz vestno pruske čete te dežele. Dr. Jarošijevič (socijalist) je govoril o razmerah Malorusov na Gališkem. Grof Palffy (konservativen) je izvajal, da jo razveljavljenje jezikovnih naredcb velika krivica, ki so je zgodila Cehom in ki bo imela usodnih posledic. S tem korakom je vlada zapustila tla nevtralnosti ter postala nesposobna, da bi dovela narode do spora-zumljenja. i'osi. Stranskv (Ceh) je napadal vlado zelo ostro; razveljavljenje jezikovnih naredeb je za Avstrijo usodno. Za grofom (Marvjem tiči grof Golu-chovski. Dr. Katlu •fin (kat. ljudska stranka) je obljubil podpirati vlado v prizadevanju za mir. Govorila sta še Romun Lupul in nemški na-cijonalec Forclier. Potem je govoril Italijan Malfatti ter je pozdravljal namero vlade, da hoče glasom izjave, podane v prvi seji, vladati parlamentarno, čuvati privilegije zbornico ter stati na stališču ustave in nevtralnosti. Razveljavljenje jezikovnih naredeb je odobraval, a zahteval, da se prekličejo tudi mnoge naredbe, l P O D L I S T K K Sursum corda! Spisal E—n.—n. Savič ji je jel razkladati socijalno vprašanje. »Skušal ji je dokazati, da tega ni možno rešiti z milostjo, temveč s pravico. Onu ga je pazno poslušala. Mladi dijak je bil ves navdušen. Videl se ji je kakor prorok. Njegov govor je močno deloval na njo. Vsa je gorela. Kar žeja jo je morila po njegovih besedah. — Kako govorite! Le pripovedujte mi, s časom vas bom že umela. In on je govoril dalje, razkladal ji je vzroke grozne bede, z živimi barvami je slikal trpljenje rcvežev... -- Vi imate prav, je rekla, vseskozi imate prav. Bogatini zaslužijo pravzaprav vašo jezo. Oni uživajo vse, kur izdeljujejo žulja ve roke in tistim, ki jih redć, ne dajejo niti najpotrebnejšega za življenje. Vi imate prav. To je grozno. Vašo slike mi trgajo srce. Toda, ne preklinjajte bogatinov! Vidite, mnogo jih je, ki ne urnejo stvari. Saj tudi da se upoti predlog glede odprave časniškega kolka brez prvega čitanja odseku za tiskarstvo. — Prihodnja seja bo jutri. Vojna v južni Afriki. Itrilselj 'Ji), (»lasom lista »I/Etoile Belge« je mesto Dundee že v rokah lioercev. Pariz 25. Francija od polije majorju glavnega štaba, Damude-a, v južno Afriko, da bo sledil podjetjem Angležev proti Boercem. Kap 25. »Reuter* javlja, da so bile dne 20. t. m. v Mafekingu razmere še ugodne za Angleže. London 25. Vse križurioe v Portsmouthu so priprevljene, da odplovejo, kedar se jim zupove. Opozicijonalni listi trde, da te ladije niso namenjene samo za južno Afriko in da je Cliumherlain strmoglavil Anglijo v nevarno krizo. Socijalni utrinki. XIV. Žena in s o c i j a 1 n o v p r a š a n j e. (Zaključek tega članka.) .Skoraj nepregledna množina možicih je dandanes sovražna vsakemu, bodisi najskromnejšcniu stremljenju žene po osamosvoji. Korifeje javnega življenja kažejo ženi z ironičnim smehljanjem pot v kuhinjo in otroško sobo ; sijajne zvezde znanosti nastopajo proti ženski izobrazbi; liberalizma se cedeči političarji tepejo svoje žene ; soeijalistični delavci jo gledajo preko rame, češ, ti znižuješ naše plače. Dobro! Naj bi bilo to pravilo brez izjeme; vendar bi morale žene zahtevati več, nego imajo možje danes. Reči bi si morale, da je neštevilno mož, ki nimajo nobenega, ali vsaj nobenega pravega pojma o svobodi in da se morajo bojevati z njimi. Vendar pa je tudi med takozvanim močnejšim spolom ljudij, ki so zmožni emancipacijsko stremljenje žena prav umeti, ki je odobravajo in tu * 1 i pospešujejo, ker spoznavajo, da svoboda ne more obstati kakor del, temneč samo kakor celota. Kdor ti rja svobodo vseli, inora zahtevati pa tudi svobodo ženske. Seveda sledi iz tega tudi drugo : jaz do danes nisem vedela, kako je. A sedaj Vam obljubujem, da se bom učila, da bom uinetn vse. In tovarišica vam bom v vašem boju. On ji je toplo stisnil roko. — Saj no proklinju m nikogar, a bojevati se moramo. 01» takih pogovorih sta se njuni duši približevali bolj in bolj. In on se jo čutil od dne do dne bolj srečnega. — Kako bi bil mogel misliti, da učakam tako srečo ? Na svetu ne ostaja nič tajno. Njegovi tovariši, ki se niso nikakor mogli potolažiti, da ni zahajal žnjimi v kavarne in krčme, so izvohali njegovo razmerje do Olge. Radi bi se bili ponorčevali, toda vzprioo njegovega resnega pogleda so jim zamrle vse šale na ustnah. Njegova revščina ga je tudi sedaj še jako morila. Olgina mati bi mu bila lahko kaj pomagala, če ne drugače, tako, da bi ga bila kje priporočila kakor učitelja otrokom. Toda on je bil ponosen, milosti in protekcije ni maral. Cesto je bil gladen, a vse je potrpel in nihče ni izvedel, kako se mu godi, Olgina ljubezen se mu je zdela Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdiuost" v Trstu. ako se hoče žena res osvoboditi, mora stremiti po svobodi celote, po celi svobodi. Vsa človeška družba je nesvobodna. Kako naj bi bili njeni posamični deli svobodni ? Ako bi bilo mogoče, postaviti se izven družbe, živeti izven družabne zveze, bi si posamičnik, seveda tudi posamičnimi, lahko kmalo pomagala. Toda, kdo bi mogel dandanes igrati Robinzona Cruzoč ? Kdor zahteva svobodo za-se, jo mora zahtevati, hote ali nehotč, za vse. In ker je znano, da sama volja, samo zahtevanje ne zadostuje, se mora volja, ako naj bode resna, spremeniti v dejanja; to so pravi: kdor hoče postati svoboden, se mora boriti za svobodo! Zu vsaki boj pa treba uinevanju in znanja. Tega si pridobiti, je prva dolžnost vsakemu bojevniku, torej tudi ženi, stremeči po emancipaciji. Najprvo mora najti vire tistemu raznoteremu zlu, vsled katerega trpi. Proučiti mora temelje družbe in njeno zgiudbo. Le teduj luhko ve, proti čemu se mora boriti, kam mora nameriti svoj naskok, in kako mora naposled izrabiti zmago, kadar jo doseže. Znanje socijalnega vprašanja, vprašanja družbe, je neizogiben pogoj vspešnemu ženskemu gibanju. Saj žensko vprašanje ni nič druzega, nego en list. v veliki knjigi socijalnega vprašanja. Svet, kakoršeti je danes, ne more podeliti ženi prave svobode, z dozdevno svobodo pa žena ne more biti zadovoljna. Kakor vsako zatiranje, vsaka brezpravnost, je tudi polilupčenje žene utemeljeno v zazmerah, ki sestavljajo naš socijalni takozvani red. Tukaj mora torej pričeti ženski boj. Drugačen svet treba ustvariti / novimi razmerami in z novimi ljudmi. In v tem delu preustvarjanja ima ženu neskončno važno ulogo, žena kakor indi-vidium, ki se upira borniranim predsodkom in brez-duševni sili, žena kakor vzgajajoča in izohružujoču mati bodočih generacij, žena kakor element naj-nežnejega Čuvstva v družbi. Vse, kar je tradieijonalno, navadno, po družbi sankcijonirano, dogmatizirano, je ženi sovražno. No le posamične šege in ustanove, temveč svota vseh razmer sedanje družbe ji jemlje njeno pravo. Pravi zadostna odškodnina zu vse. In ta ljubezen je bila res tako globoka, tako iskrena, da mu je dvignila dušo nad vse dnevne težave. Da je bila njuna ljubezen utemeljena samo v čuvstvih, bi se bila morala kmalu ohluditi. Da sla bila povsem enaka značaja, bi se bila dolgočusnost-vgnezdila v njuno razmerje. Toda bila sta si sorodna in vzajemno sta se popolnjevala. Savič je bil vzlic vsemu prav resna in stvarna narav. V začetku je samo čutil in čuvstvoval. Plaval je v morju blaženosti, ves je bil pesnik. Ves svet se mu je dozdeval kakor krasne, raznobarvne sanje s stvarnimi oblikami. In po teh sanjah je plaval. Sanje so mu bili miuoli dnevi, sanje sedanjost, sanje bodočnost. Vse krasno, vse polno magične luči, opojne dišave in vse polno bojnih, svetlih barv. S časom se je iztreenil. Premišljeval je. Svojo srečo je položil pod drobnogled in jo analiziral. In pod njegovim razkosevalnim nožem je ostala enako krasna in pristna. To je bila sreča brez prigovora. (Pride še.) smoter ženskega gibanja se ti »rej ne doseže z odstranjenjem posamičnih napak, temveč samo s j»o-polito, do «lna segajočo i/premeno svote vseh razmer. Na meti to starega mora priti novo, na mesto običajnega potrebno, na mesto po šegah posvečenega naravno, na mestu Šablonskega razumno. Da postane žena svobodna, se mora osvoboditi človeštvo; kinlar l>o žena svobodna, bo svet svoboden. Zeni, ki se hori za HVobodo, torej socijalno vprašanje ne sme l>iti Hekuba. Ako ne misli na to, da opravi polovičarsko delo, ki ni nič vredno, mora posvetiti svojo pozornost celoti; žensko vprašanje je del, socijalno vprašanje je eelota. Žena bo mora pečati z njim, mora je poučevati, udeleževati se ugibanja za njega rešitev in vse storiti, da pospedi njegov razvoj. Xe sama teorija, temveč praksa! Žena je nnrodno-soeijalna prvohoriteljien, kajti sedanja družba je njena naravna nasprotnica. Politični pregled. TRST -J<;. oktobra I HM. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Včeraj se je nadaljevala razprava o vladni izjavi. In prinesla je jako važnih izjav za solidarnost desnice in proti istej, je prinesla erupcijo češkega ogorčen ja na spremembi v političnem življenju v Avstriji in slednjič je prinesla tudi vclikonemško manifestacijo : klic po pruski armadi! Torej precej zadovoljstva za parlamentarne sladkosnedce. Za solidarnost desnice in proti (Marvjevi vladi sta se izjavila zastopnika poljskega kltilta in konservativnega plemstva češkega. IN»s|. .1 a \v o r s k i je očital vladi pristranost, ker je z odpravo jezikovnih naredeb kršila narodna prava naroda Češkega. Tudi Poljaki hrepene po narodnem miru, ali ta naj se ne skuša doseči tako, da se žrtev nalaga le jedni strani, kakor se je zgodilo z odpravo jezikovnih naredeb. S tem je vlada pokazala, da ni nevtralna. Iz izjave grofa CIarvjeve veje neka trda sapa centralistiškega birokratizma, ki vzbuja ophivičene bojazni. Ta sapa ne vzbuja zaupanja do vlade. Izjavlja torej v imenu svojih po-litiških prijateljev, da tej vla ii ne morejo zaupati; pač pa hočejo, drže se svojih načel, vsikdar postopati tako, kakor na jedni strani zahteva interes dežele, na drugi pa ozir na skupna načela sedanje desnice, k a t e r i Ii o č e j o l* o 1 j a k i ostati zvesti. Posl. grof P al H'v je v imenu češkega plemstva najostreje kritikova! vladno izjavo. Vlada hoče uvesti normalne parlamentarne odnošaje, toda o takih ne more biti govora, dokler bodo večinsko načelo zasmehovali. In odprava jezikovnih naredeb dokazuje, da je vlada manjšini pripoznala pravico, da sme razveljavljati pravico večine. Vlada pravi, da hoče biti nevtralna, da hoče spoštovati ustavo, a govori to v hipu, ko je odpravila jezikovne naredbe, torej izvršila čin, ki ruši vero v pravico in pravičnost nasproti narodu češkemu. Ta čin po-menja veliko krivico narodu češkemu in kršenje jednakopravnosti. Ta vlada ne more zahtevati imena nevtralna, ker je jeduemu celemu narodu vzkratila pravici) in je, četudi nehote, mesto mini sejala vihar. Po vsem tem se ta vlada ne vidi sposobno v to, da bi napravila mir mej narodi. Mi moramo — je vskliknil govornik — nadaljevati boj za pravico naroda češkega in ne m o-r e m o z a upati tej vladi. Govor grofa PalHVja jo napravil globok u tis na zbornico, o čemer je pričalo dolgotrajno ploskanje. Mnogo čeških in tudi poljskih poslancev je čestitalo govorniku. Za tema mirnima a veleresnima manifestacijama dveh vplivnih skupin desnice proti sedanji vladi je prišla mogočna erupcija ogorčenja. Govoril je poslanec dr. S t r a n s k v. Vsaka beseda je bila kakor da je s kladivom udaril po programu sedanje vlade. Tolike žalosti je ta vlada provzročila narodu češkemu le iz malovrednega čuta ambicije. Dne 17. oktobra — odprava jezikovnih naredeb — se je izvršil pravi zločin proti pravici ; ta dan bi lahko vsporedili /. dnevoma pri Solferinu in Kraljevem gradcu. To je že vrhunec v gaženju prava in pravičnosti. Vlada je strahopetno kapitulirala pred obstrukeijo. Grof (Jlarv ni drugo nego slamnati nož sindikata Goluehowskegu, ki pa je spora- zumljen s komoro militaristov. Grof <'larv je krvnik, ki s: je nadel nalogo, da zaduši pravico. 1'verjeti i smo, da tovariši Clarvjevi so (»odpisali oni dokument, ne da bi imeli zavest, da postopajo pravilno. < Klprava jezikovnih naredeb seje zgodila na tak način, da je na škodo d i mističnem u čutu med narodom češkim. Vlada se je jednostavno skrila za krono. Sindikat (roluchowakega je prevari 1 svojega lastnega gospodarja in nikdar še ni kakov minister postopal tako neodkritosrčno nasproti dinastiji, kakor on. Grofu Clarvju in dru. Kindlngerju je bila dolžnost, da spoštujeta odločbe najvišega sodišča, ki je odobrilo jezikovne naredbe. Govornik je potem dolžil dra. Kindingerjn, da je na ta način napravil karijero, da je kakor svetnik na najvišem sodišču J predsedniku Stremavrju ovajal vse, kakor se je godilo mej drugimi svetniki. Posl. Turk je žugal s pruskimi kakoni. Ako bi se kakov poslanec v fran-eozki komori drznil reči" kaj tacega, nikdo bi ga ne smatral več vrednim, da bi mu pljunil v obraz. Nesreča Avstrije je vrhu vsega ta, daje policijska država. V tej zbornici sta vedno triumfiraln krivica in obstrukeijonizeni. Zato pa tudi mi nastopimo pot o h s s r u k c i j c, ali kadar bo nam prav in ne kadar bi hoteli vi. Naša narodna čast ni zgubljena. Avstrija, ona, katero oficijelno zastopa grof Clarv, završi na nesramen način to XIX. stoletje in zapriČne z isto sramoto XX. stoletje. Zatem je konservativce Kathrein podal izjavo, ki je nago in golo zanikanje solidarnosti desnice, rekši, da bo katoliška 1 j u d s k a strank a p o d p i r a l o v l a d o v p r i z a d e v a -n j u, d a n a p r a vi mi r. Zbornica je vsprejela predlog, da sc vladna predloga za odpravo časniškega in koledarskega kolku izroči tiskovnemu odseku, ne da bi se vršilo prvo čitanje. K položaju. Včeraj je bil v zbornici po-slancev zopet vroč dan. Ni bilo sicer viharnih prizorov, ali kritika, ki so jo govorniki desnice privoščili vladi grofa Clarvja, je bila huda, neizprosna. Zlasti v govoru posl. Stranskega je pričala vsaka beseda, tla prihaja iz ogorčenega srca, je pričala, kako plapola v vsakem češkem srcu, kako vsaka češka duša občuti narodu prizadeto ponižanje in krivico, to pa tem bolj, ker se je dogodilo na ljubo onim, ki žugajo s pruskimi kanoni, kakor je to storil posl. Tfirk. — «Jaworski iu grof Palffv sta bila sicer blažja v obliki, ali njuna govora sta morda še bolj zapekla na vladnih klopeh, kjer vedo sedaj, da tudi najdinastičneji in najkou-servativneji češki in poljski življi so zgražajo na tem, kar se je zgodilo. Sleherni avstrijski Slovan se mora veselititi na izjavah Ja\vorskega in grofa Palfvja, ki pričata, da seje res pričela nova doba v medseboj nem življenju avstrijskih Slovanov. Na to strun sc govora obeli imenovanih parlamentarcev visoko dvigata nad navadno pomembnost. Pa tudi izjava dra, Kathreina je bila nekaka senzacija. Mož je Člen desnice in je naravnost demonstroval proti deanioi. Sedaj je na katoliški ljudski stranki — kateri je Kathrein člen — da izjavi decidirano, ali jc inož govoril v nje imenu ali ne. Tej dvoumni igri inora biti res enkrat konec. Zadnji čas je, da katoliška ljudska stranka pojasni razmerje mej njo in tirom. Knthreinom, ako hoče, da bo jasno tudi mej Slovani in njo. Nje zatrdila solidarnosti z desnico ne veljajo ni pol novčiča, ako dopušča, da sc par nje nediscipliniranih huzarjev neprestano in v najkritične-jih trenotkih zaletajo v pozicijo iste desnice. Nobena vojska ne more trpeti tacega permanentnega izdajstva. Kakor rečeno: katoliška ljudska stranka naj iz včerajšnjega nastopa Kathreinovega izvede kon-sekvencije: ali za desnico proti Katlireinu, aH proti desnici in za Kathreina. V tem poslednjem slučaju bo na češki strani vsaj nekoliko več svobode v gibanju. In to hi utegnilo neizrecno prav priti ravno v sedanjih časih. Včeraj je ckeekutivni odbor desnice imel svojo sejo, v kateri so razpravljali o dogodkih v zbornici minole srede. Katoliška ljudska stranka da je izjavila, da ne bi mogla ostati v večini, ako bi se taki prizori ponavljali, na kar so Cehi izjavili, da so že sumi sklenili, da ne bodo več izzivali takih burnih prizorov. Slednjič je eksekutivni odbor sklenil, da odslej pride sleherni čin vlade v razpravo tega odbora, ki bo potem določal tudi taktiko, kateri naj bo desnica sledila. Ispadi radi odprave jezikovnih naredeb po raznih mestih Češke in Moravske nadaljujejo. Povaodi so I »olj ali manj resne nravi. Sosebno hudi SO bili v Všetinu, kjer je zopet tekla kri, kakor že razvidno iz brzojavke v zadnjem izdanju. Le v toliko moramo popraviti našo vest, da sti mrtvi dve osebi — ne pet — in 17 ranjenih. Množica je razbijala šipe na hišah, kjer bivajo židje in je metala kamenje tudi na orožnike. Povodom pjgreha pred par dnevi ubitih oseb je prišlo v Hole&evu do novih demonstracij. Nad :5IMM> oseb se je zbralo na glavnem trgu. Vojaki so razpršili mbožico, o kateri priliki je bila zopet jedna oseba ranjena. Vojna v južni Afriki. «Agramcr Tag-blatt* pri občuje izvirno poročilo iz I >urbana, v katerem je tista glasovita angležka «zmaga» pri Glencoe od minolega petka prav plastično opisana. Iz tega opisa posnemamo: Dopisnik povdarju, da so Boerci streljali tako precizno, da so se Angleži, vsakokrat decimirani, morali opetovano umakniti. General Svmens, videči vso nevarnost, jc sklenil svoje rezerve poslati v boj. Proti 10. uri je vse angležko vojaštvo — z imenovanim generalom mej sabo — naskočilo pozicije Boereev. O tej priliki jc bil general Svmens smrtno ranjen in sicer v spodnji del telesa. General Jule je takoj prevzel poveljstvo. Začel je srdit boj in še le prot' 1. uri sc je Angležem posrečilo potisniti liocrce iz njih pozicij. Stem je bila najhuja nevarnost od-vrnjena, ali za kako ceno!! Vrlini poveljnik smrtno ranjen —• najbolji častniki mrtvi — velik odstotek častnikov ranjenih in, ako prav sodimo, vendar niso nič dosegli. Kajti celili H nr so se Angleži morali boriti le proti predstražam sovražnika, mej tem pa je isti svoj glavni v o j pomikal n a p r ej, s i je prilastil jedno važno pozicijo za drugo ter obkolil mesto tako, da je pretrgal zvezo z Ladvsinvthom. Tako je torej izgledala tista angležka zmaga pri Glencoe minolega petka, oziroma c katastrofa* , ki je zadela Boerce! Domače vesti. Imenovanje r policijski službi. Minister za notranje stvari je imenoval više policijske komisarje Ivana Al za, dra. Antona M a lik ovc a in Bernarda Bache rja policijskimi svetniki; okrajnega komisarja Hermanu Ostija, pol. komisarja Frana Josipa llcndlc in Mihaela Pertota, policijskimi višimi komisarji v stanu c. kr. redar-stvenega ravnateljstva v Trstu. Dr. Jurija Piecollja demisija. Notar dr. Piecoli je odložil vse časti, katere je zavzemal v občinski upravi. Vzrok temu koraku je baje ta, ker ga javnost dolži vohunstva. Kakor smo poročali svoje dni, se je njegov sin mesecu julija t. 1. v Benetkah dvohojeval z Livijem Corsi ter je bil zaradi tega obsojen. Dr. Piecoli tla je potem, ko so mu zaprli sina, šel na policijo ter se tam pritoževal zaradi dvojne mere, češ, proti* mojemu sinu postopate, proti drugim dvobojevnikom, zlusti proti Mihaelu Pimpnehu svaku policijskega ravnatelja Bussioha, in njegovemu nasprotniku Edgardu Lo\vvju, pa niste postopali. Vsled te pritožbe se je uvela preiskava tudi proti imenovanima gospodoma ter je bil Pimpnch, kakor znano, nedavno tudi obsojen. Italijanske novine so se slastno lotile žalostne uloge, ki jo je o tej priliki igral dr. Piecoli ter ga zaradi tega napadale strastno. V tem je videl imenovani notar nezaupnico ter je odložil vse občinske časti. Tržaško gospodarstvo. V tem listu smo že primerno ožigosali financijsko ženijalnost našega patrijarha, ki je v pokritje primanjkljaja 1,000.000 gl. v subskripciji novega posojilu prenotiral ta znesek kakor plačilo društvu »Aurisina« ter se s tem na milost in nemilost izročil drugim zahtevani tega društva. Da bodo naši čitatelji še bolj cenili moj-sterstvo tega čudnega recepta, po katerem naj bi zavoženo gmotno stanje tržaško ozdravilo, moramo še naghišati, da bi se po pogodbi z »Aurisino« omenjeni znesek imel izplačati še le čez deset let, do katere dobe bi to društvo imelo završiti svoje naprave v pomuožitev pitne vode, dočim se je vprašavno posojilo glasom zakona imelo uporabiti za nujnejše investicije, za katere treba denarja takoj. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da omenjena pogodba z »Aurisino« danes ne tiči še niti v jiovojih, ampak je sklenjeno le načeloma, da je / društvom s t o |> i t i v dotične pogovore. Ni torej brez vsake podile aumničciije nekaternikov, da hoče župan občini diktirati |H>godlio r. »Aurisino« ter da tiči on h tem druitvom pod enim klobukom. Nam pa, kine dvomimo o osebni poštenosti dra. Dompierija, ne dozdeva, da je segel po tem nenavadnem sredstvu dopolnjenje |HMojila le zato, ker je občina — istotako kakor človek — ako je v materijalnih stiskah, podobna utopljencu, ki grabi po vsaki bilki, da bi se rešil. Kmet, ki je prišel na kant, se zateka k menicam, plačljivim čez daljšo Jdoho, da-si ve, da je s tem le odložil za nekaj časa svoj gospodarski polom. skor Nterk kapituliral pred Piranom! Iz okraja koperskega nam pišejo: Nismo se mogli dosti načuditi, da msgr. Sterk ni no pet prišel v Piran birmat, ko vemo, da je do sedaj šel po malone vseh župnijah in kapela nijali svoje škofije. Zbal se je neredov ali česa ? Moj Bog, avstrijski škof da bi ne imel toliko poguma, da bi uradno prišel v Piran, kamor je prišel še laški »general« Garihaldi?! No, no, pa mi, ki živimo v Istri in ki tudi nekoliko poznamo nje razmere, si usojamo drugače misliti o tej zavori. V Piranu je dosti gnjiloga, to je boleto najmlajšega monsignora Don Fondo, dekana v Piranu. Ko bi ta preklicani škof prišel le birmat, bi že še bilo, ali on ima tudi ka-nonično vizitaeijo, in tu bi mogel škof najti n. pr„ da gospodje kanoniki piranski, ako imajo nesti sv. zakramente iz mesta ven, zahtevajo kočijo, za katero mora bolnik plačati, ker je za te gospode menda sramotno, ako bi hodili peš s sv. Popotnico. Utegnil bi se škof prepričati, kakov je pouk krščanskega nauka v šolali piranskih ! Neki piranski učitelj je pravil, da gg. kanoniki imajo v vsakem razredu po eno (!) boro uro krščanskega nauka pisano na teden, ali da se še tega ne drže! Ko ima priti v šolo, sporoča, *da ni disponiran« in pouk krščanskega nauka izostaju. Neki c. kr. uradnik iz Pirana je govoril: »Naši otroci morajo podivjati, ker v šoli nič ne slišijo besede božje; gg. kanoniki so preveč »komori«, da bi učili deco, zato tudi ni čuda, da otroci ne znajo prav nič o krščanski veri; golo ustavljajo po 12. letu, ne da bi bili prej prejeli sv. zakramente, zato vidite na pol podivjane mladine tekati po mestu«. Mislim, da je ta obsodba odnošajev v Piranu dovolj ostra! Tega se je menda zbal msgr. Fonda, zato pa je šel škofu odgovarjat, naj ne pride v Piran! In oj! Ravno g. arciprete don Fondu je postal papežev komornik, mislimo na priporočilo — istega škofa &terka! Nečemo se utikuti v stvari škofove, ali naša pamet pravi, da ta abstinenca v Piranu ni na pravem mestu. Alto škof hoče imeti pravo sliko, naj si jo ogleda od blizu ! Tisto strašilo pa, katerega se je škof zbal, strašilo je le bolj kanonike, ker so se- bali — vizitacije. O dekanu Fondi pu pošteni ljudje okrog sodijo drugače in so rekli: »Enkrat (za časa zadnjih izgredov) je že bežal na streho, pa bo lahko še v drugič«. V tolažilo škofu nuj bo, da tega niso govorili Slovenci, ampak — Italijani!! Slovenski ž u pa nje — graditelji nemškega mostu do Adrije. Pišejo nam: Gospod urednik! Ste-li že čuli, kako nekateri županje na Goriškem pomagajo Prusom zidati tisti veliki most do A d rije V Žalostno, u resnično! Niste? Torej čitajte, kar sem Vam tu napisal v hitriei: Sobotrega dne mi je bila namreč prilika, da sem mogel govoriti z nekim trdim Nemcem — Berolincem, ki je po dvomesečnem trudupolnom potovanju prikorakal iz Hamburga v Trst. Mož mi je pričetkom pravil marsikaj. Med drugim tudi to, da je bil več let v Ameriki in da je lani, kakor vojak v severo-unie-riski vojski, odnesel pete kakor begunec zopet na Nemško. Zdelo se mu je preneumuo, da bi na angleški komando prelival svojo dragoceno nemško kri. Mož, ki je bil videti pričetkom bolj delavskega stanu, mi je v nudaljnem razgovarjanju postajal vedno bolj interesnu ten ter se mi jo /del duševno prav dobro razvit. Nisem se motil, kosem ga sodil tako. Povedal mi je, da je v svojih mladih letih dovršil šesti gimnazijski razred, da je pozneje odložil študije z namenom, da izkusi in si ogleda svet. Dospevši zopet v Evropo, se je nastanil za nekaj časa v Hamburgu in od todi je krenil zopet po svetu in sicer peš proti Trstu. Mikalo me je, da poizvem, čemu se je najiotil |>eš tako daleč proti našemit mestu. Na moje vprašanje je odgovoril, da tja mikajo južni kraji, ljudje, ki bivajo v njih, njih šege iti navade. Sosebno pa je i želel prepričati se, kako globoko doli v Avstriji i žive njegovi bratje, o katerih je čital in slišal pre-mnogokrat. Slednjič je dostavil še, da mu je namen tudi ta, da opiše to svoje potovanje in da svoje zapiske zbere v debelo knjigo in jo posveti nemškemu narodu v proučevanje. Na moje nadaljnje vprašanje, kateri kraji so mu najbolj ugajali, je vskliknil, da je bil srečen in zadovoljen povsod i, ker je povsod našel bratov, ki so radi govorili nemški žnjim. ("mino so mi donele te besede na uho, po-mislivšemu, da je mož potoval tudi po slovenskih deželah, ako je prišel od severu doli! No, v nekako potrdilo svojim besedam, je izvlekel iz svojega žepa in ini pomolil nekaj listov, na katerih je stala cela vrsta pečatov in podpisov šupu liste v onih občin, po katerih je on potoval. Po raznih pečatih in podpisih sem spoznal precej, da je German pred nekoliko dnevi prekoračil koroško mejo in da je jadral po lepi solnčni soški dolini proti Gorici in dalje proti Trstu. Iz tistih listov sem si brž tolmačil veselje Gerinanovo, kajti med obilimi podpisi slavnih županstev dobil sem tudi dosti takih, ki so bili (sicer po slovenski roki), Berolincu v naslado in radost, napisani v n e m š k e m j e z i k u ! Taki podpisi so pričeli daleč gori na Tolminskem in završili so se, veste kje ? — doli v slovenski N a-b rež i ni — to je, na oba lili one Adrije, do katere hočejo Prusi na vsaki način dozidati svoj most. Konečno mi je German dostavil ponosno, kar me je pa jako zabolelo v srce: To vse bo čital naš narod na Pruskem, da spozna, koliko sinov ima še mati Germanija doli ob obalih sinje Adrije in katerim menda tudi srce bije v to, da se kedaj uresničita ona vsenemšku želja in rek: da Prus post a n e gos p o d ar o <1 B a 11 i š k e g a in o rj a I pa «1 o sinje A d rij e. Mož je bil torej zeld vesel, da je našel na Goriškom dosti takih »biirgermeistrov«, ki so mu radi podpisali pod občinski pečat: Gcmeldet um ... I, i. Bii rgermeister, pod prš i s tem ono vsenemško misel. Onih gospodov županov, ki so toli nepremišljeno m neslovensko stavili svoje podpise na oni papir, nočem tu imenovati, a povedano jim bodi, da bo slovenski narod na Goriškem imena teh »biirgermeistrov« čital v oni obljubljeni knjigi, in sicer v sramoto samemu sebi, slovenstvu sploh in pa njim, »biirgermeistroin«, še posebej, ker so tako nespametni, da nemškim apostolom tako slepo sedajo na limaniee. Gujte, ni-li to sramota za narodno Goriško ?! Vsa čast veljaj pa g. županu v Srpenici, ki j je, s tresečo roko sicer, a razločno napisal, da je slovenski župan, a ne kak nemški ali nemškutarski »bilrgermeister« in da noče Nemcem pripravljati zaželjenega mostu preko slovenskih dežel do sinje Adrije! Odmevi z shoda orijeiitalifttov. Svoje-časno smo priobčili v našem listu znake gorečnosti, s katero so se prijatelji latinske kulture zavzemali na »nepolitičnem« kongresu orijentalistov v Rimu za ostanke romunskih naselbin v Istri. Kakor znano, so priporočali istrskim Italijanom, naj brate po krvi i u duhu rešijo krutega slovanskega jarma. Zdaj so matadorji panitalske misli tudi po romunskih časnikih začeli trobiti v pomoč utapljajočim se bratom. Romunska »Tribuna« v Sibinju na Sedmograškem toži, kako zlasti duhovniki pritiskajo na uboge Čiče, hotč jih raznaroditi. Niti besede božje jim ue privoščajo v materinem jeziku. Mi bi rekli : kar mene boli, naj ne veseli tebe! N' kakšnem položaju pa smo n. pr. Slovenci v Trstu? In nas je tu mnogo, ki se zavedamo svoje narodnosti, ki ljubimo svoj jezik, ki zahtevamo svoja prava, doeim ima veliki del istrskih Rumunov to čudno lastnost, da ne znajo__runi unslci ! In potem, kako naj bi pomagali Rumunom v Istri (ako bi res ne umevali slovanskega jezika), da bi njih duše ne trpele škode ? Ali nuj jim pravoslavni popi iz kraljevine pritečejo na pomoč, ali morda Morentinski fratri V Mislimo, da ne bi umeli ne enih ne drugih. Pač pa bo se vsi toliko privadili slovanščini, da v isti občujejo z ljudmi in z - 1 logom. Da slovanstvu protivni listi, kakor praška »Bohemia«, porabljajo tudi take malenkosti v to, da ščuvajo rumuiiflke jtoslancc proti državnogliorski večini, je znamenje, kako trda jim prede /a sredstva ! Crnogorski vladi pa Im priporočili, da si ogleda svojega konzula v Rimu, g. Popov ića, ki je oče vsemu temu docela nepotrebnemu hujskanju proti istrskim Slovanom. Nadškof Rajčevič je, kakor poročaj i iz Zadra, ohromel na levi strani. Zadnje dni se je kazalo nekako boljšnnje v nadškofovem zdravju, a sedaj je vsaki hip pričakovati katastrofo. Afe ra Ferjaiielč-dr. Nusteršif'. »Slovenec« javlja, da je »Slov unska krščansko-narodna zveza« sklenila zahtevati od predsedništva zbornice, da se proti poročevalcu »Slov. Naroda«, novinarju IV-ni/ku, uvede disciplinarna preiskava. Prav tako. Ta slu čuj je res nenavaden. Nekje se je dogodilo nekaj nepravilnega, grdega, to je gotovo. Vsemu narodu in sosebno slovenski delegaciji mora biti ležeče na tem, da pride popolna jasnost v to afčro in da bo možno soditi in obsoditi. »Slovansko pevsko društvo« v Trstu priredi dne M. in H), decembra |S{)1>. v redutni dvorani Politeama Rossetti svoj letošnji veliki koncert z opereto »Baron čevljar« in vojaškim orkestrom. Pevsko društvo »Slava« od sv. M. Magd. spodnje priredi prihodnjo nedeljo izlet v Skedenj, kjer bo tamošnje pevsko društvo »Velesilu« s pevskim večerom slavilo svojo desetletnico. Sodeloval bo tudi tamburaški zbor iz Skednja. Tri plesne venčke priredi »Delnvsko podporno društvo« v dvorani »Mallv«, ulica Torrente št. 16. Prvi teh venčkov bo dne 1H. jatiuvarja prih. leta; drugi dne o. fehruvarja in tretji zadnji dan pusta, dne 27. februvarja. Odbor. Proti /.višanju doklade na stanarino od 2 na ;")"/„, ki jo mestii oč tjc namerjnjo uvesti z novim letom, da pokrijejo vsaj deloma ogromni deficit, ki so ga zakrivili s svojim « modrim» gospodarstvom, protestira tnk. društvo hišnih posestnikov ter je dotično ulogo že poslalo magistratu. Prošnja nemških kolesarjev — odbita. Kakor je znano nnšiin čitateljem, je bila nemška kolesarska zveza prosila magistrat za dovoljenje, da bi po raznih krajih okolice in predmestij smela na svoje stroške napraviti nemške napise, tičoče se kolesarskega športa. Kukor je prerokoval »Pjccolo«, tako je prišlo: delegacija je odbila prošnjo nemških kolesarjev, a je sklenila ob enem, da osreči okolico — seveda na stroške mesta — z napisi v — sladki luščini ! Kako prihajajo slovenski davkoplačevalci do tega, da se z njih žulji na njih slov. zemlji prirejajo laški napisi za kolesarje, napisi, kateri niso potrebni ia katerih tudi nihče ne želi — kajti nemški kolesarji so hoteli nemških —: kako prihajajo do tega, da se okolici za okoličanski denar usiljnje zopet nekak pečat itulijunizma: to je za nas nerešeno (Dalje na četrti Hlrani.) Zaloga in tovarna! pohištva vsake vrste od ! Alessaudro Levi Miiizi v Trsta. ! Piuzza Kosurio žtev. 'i. ( (Šolsko poslopje). . Bogat Izbor v ta pet arijah, zrcalih in { slikah. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali 1 železuleo, brez da bi se za to kaj zaračunalo. eoooeeoeoo**aeeoc Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo ! vprašanje! l'a K-veili: nln-ina, katere gmotno stanje je tako briljantno, da primanjkljaj v proračunu za prihodnje leto znaša le majhen milijon ček, taka občina že sme darovati neznatno svotieo tudi za ffort! . . . Preti četrti bofcjl zapovedi. Sinoči je na zdravniški postaji iskala pomoči -l.t-letna Antonija V. iz uliee delle Beeelierie, ker jo je pretepal lastni sin ter jo ranil na večili krajih liea. Pamet se Je zmetala včeraj Andreju IJ iz uliee Capuano. Zdravnik, katerega s> poklicali z rešilne postaje, jc dal nesrečneža spraviti v bolnišnico. Mlati vairant. Včeraj SO redarji prijeli v svobodni Inki l.'1-letriegn Silvlja S. iz Vidina na Italijanskem, ki je dejal, da je zapustil hišo roditeljev, da bi šel križem sveta. Ker ni iinel niti novčiča, niti prenočišča, so ga deli v zapor v ulico Tigor, kjer počaka, da ga i z roče italijanskim oblastim. 17'Iiiki novega vina. Luka H. na Belvederu št. f» je potreboval včeraj zdravniške pomoči, ker je obolel za alkoholizmom. Spravili so ga v bolnišnico. Petra B. iz ulice Altana je vrglo vino na tlak pred novo pošto. Na zdravniški postaji je okreval toliko, da so ga zamogli spremiti v stanovanje. 130! Zopet včeraj se nam je urinila tehniško sicer malenkostna, bistveno pa jako važna tiskovna pomota. V notici »Čudno, čudno« smo hoteli reči, da je 120 milijonov italijanske rente placi rane v Trstu, škrat v stavčevi omari pa jo izpustil tisto pomembno 0, da je bilo čitati le 12. Ko je bila namreč svojedobno izšla naredba, da se vsi tuji rentni papirji morajo kolekovati, so v Trstu kolekovali papirjev za 120 milijonov italijanske rente. Opo/itijamo na oglas gospoda Frana V a I e t i č a. Različne vesti. Anarhisti. V Genovi so te dni zaprli tri nevarne anarhiste, dva moška in eno žensko. Poslednja se je pred očmi redarjev hotela umoriti, kar so pa isti preprečili. Dar soprogi francoske republike. Papež Lev XIII. je poslal gospej Loubet dragocen inolek od zlata in ahatuih krogljic. Aretiranje na meji. Bančnega uradnika, 82-letnegn Antona \Veinwurma, ki je na Dunaju po-neveril 17.000 gld. ter zbežal, so dne 25. t. m. v Zemunu prejeli v trenotku, ko je s pomočjo ponarejenega potnega lista hotel čez srbsko mejo. Razpis učiteljske službe za ris«iijt». Nu tukajšnji obrtno - nadaljevalni soli oddati je učiteljsko mesto in sicer V I. tečaju po uit1 nu teden zn geometrijo in prostoročno risanje, v II. tečaju po ."> ure na teden za luitik o projekciji. Vseli l» ur je lahko izpolniti v enem dnevu. I čna nagrada se določi po dogovoru. Potnimi se plača posebej. Prosilci nuj svoje dokumentirane prošnje doposljejo podpisanemu odboru dol. decembru t. 1, Šolski odbor ohrtno-niMhiljevaliie solr z« k les«rje. Nabrežina, dne 24. oktobra 1*1)!). Fran Valetič gostilničar, naznanja slavnemu občinstvu, ri n as i administraciji ulica Molin piccolo št. II. nad. Naznanilo dražbe. Na prošnjo zabtcvu jočega upnika Irana Zonta iz Trsta bode v torek dne 31. oktobra t. I. mi <*. kr. okrajnem sodišču v Kopru v sobi št. 7 dražba nepremakljin Josipa Zerjalti (Serian) in clrugov i/. Boršta v iztirjanjc tirjatvc v znesku od 5051 gld. (54 kr. s. p. v. Nepremakljine, ki so cenjene skupno na 310}) gld. SI kr. (hiša s priti-klinami na 2055 gld.) se nahajajo v zein-Ijišeniei za dtivčno občino Oeisbi v uložku štev. 244 — 1 telo, za občino Hi cm a nje v uložku št. H52, 1. in 2. telo in za občino Horšt v uložku štev. 50, 1. 2. 4. 5. in 0. telo. Najmanjša ponudba mora znašati 2H)H gld. 21 kr. Dražba prične ob 0 uri. Bplrltua itnapii eompoiltm ALGOFON. edino sredatvo proti zobobolu. revmtič. glavobolu, m gre.ii itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter .se dobiva jedino le v lekarni PRAKMARER (Ai dne Mori) Piazza nraiide TRST Paziti na ponarejanja. FILM ALKA BANKE UNION V T UST L' e |wč:t t vsemi baiuMiiini in menjalnimi posli, k it kor: hi V»prejema i>|>IhCiIh na tekoči račun ter jih l»r*fltu je: Vrednostne papirje: po "J" „*„ proti f» dnevni odpovedi 2' "t1 :i> 12 4 mesečni M 1 letni Napoleone po "J " „ proti "JO dnevni oilpovedi it 10 .'{ menečni li Tako ohrestovanje pisem o nplacilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. l>) /a giro-conto daje 2™ 4n/„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cherpie; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. 1'otrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako upbičilo obresti od dne uplatila in naj «e je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. .Sprejema za svoje eouto-conentiate, inkase in račune na tukajšnjem trgu, nieujiee za Trst, Dunaj, BudimpeSto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. > .1. .vrteli i gf laso vir j i il.il.i- •>>• iiiiJIhiIJc in n;%)<■<•■ it* illivklnn pri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu uUgttelJu, Trst - Borzni tiv številk« Trst ■ lliistriruni kiiUilo^i uit zulitevuiiji' franku. ^H Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsesa zdravilstva in spacijalist za očesne bolezu se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira lia (lomil vsaki dan ud * do S8/, zjutraj in od I do '2 popu!udue. — /a tihome od 2 do .'$ v ulini Mulin |>ieeulu .štev. 1, I. nadstr. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohiAtva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žiinnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenali. da se ni itiitl konkurence. JAK. HENRIK HUBER trtnica za amerikanske trte in cepi Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" v Boijinicn Jstrai ZALOGA: J*" TUST - V In S. A pol lino it stv. 4. Telefon štv. 201. Amerikanske trte in cepi. CENE: I. zbirka 1 k<*.>r HHMi k.v.iv U. zbirka IIM> kli-ulV IIMHI kil.iiv Knlči amerikanske mire Cepi mi al. kr. 1.50 4,— 20.— iti. kr. 12. -35.— 1S0 — «1. kr. 1,— 2.50 15,— iti- kr. 8.— 20.— r>o — Vaprejemiijo se naroclie za razna cepljenja ]>o želji naročnika in to od t'ebruvarija tio zvrAetka aprila. Kemični gnoj „KOPROS" sestavljen iz kvantiteto dušika, forforlčnctra kisleca. po-laše in apna, k.ttere snovij so potrebne za živilo rastlin. Služi čudežno za gnojenje IrM. sudnetra drevju, Sparsrelna, vrtnine in žita. Cena: Žukelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kt?. gld. :t.H0; od 100 kg. gld. 7.50, se /ukljein vred.