PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE ZVEZE NAŠE OBČINE O OBRTI Pobude so, a pravilnih rešitev za zdaj še ni Že drugič letos so člani predsedstva naše občinske konference SZDL raz-pravljali o položaju obrti t občini; tokrat v okviru priprav na sejo občinske skupščine 25. oktobra, kjer je med najpomentbnejšimi točkanii dnevnega reda najti tudi stanje in razvojnc usmeritve drobnega gospodarstva v naši občini. Člani predscdslva <>o menili, da je gradivo objavljeno v Delegatski tribuni dober prikaz razmer na tem področju. vendar bo treba stališča in predloge ukrepov še dopolniti. Izrazilj so mnenje. da s stanjem drobnega gospodarstva ne moremo biti zadovoljni. vidcti pa je. da se mu tudi v prihodnje ne obetajo lepši časi. Vpliv občine oa to področje je namreč premajhen, da bi lahko samo z ukrepi znotraj nje bistveno pripomogli k rasti te veje gospodarstva. Živahna razprava je pokazala. ida je neurejen način financiranja najje-innih poslovnih prostorov glavna ovira razmahu storitvene obrti. IPo mnenju nekaterih prav neustrezme sistemske rešitve preprečujejo. da bi obrt stopila na pravo. boljšo pot. Za dejavnosti. ki jih vobčini primanjk.u- je, nikakor ne dobimo inveslitorjev. Obrtniki preprosto nimajo toliko denarja, da bi zmogli nakup dragcga poslovnega prostora. So pa še druge stvari. ki pripomorejo k takšnemu stanju obrti. Nadaljevanje na 3. strani (Nadaljevanje s 1. strani) Na primer: obrtniki z vključe-vanjem v zunanjetrgovinsko me-njavo ne pridobijo nikakršnih deviznih pravic; slaba je tudi ka-drovska struktura zaposlenih, primanjkuje nam poslovnih pro-storov, drugačna bi morala biti tudi kreditna politika. Skrb zbuja tudi upadanje števila obratoval-nic v družbmem sektorju. V lmenu sveta za razvojna vprašanja in družbenoekonomski razvoj pri predsedstvu OK SZDL je njegov predsednik Roman Pipan opozoril na to, da je zdaj priložnost za zbiranje podatkov o potrebah glede obrtnih storitev v posameznih krajevnih skupno-stih. Obenem je tudi dejal, da utegne biti razlog za zastoj obrti tudi dejstvo, da za obrtnike, ki poslujejo z ozdi, ne veljajo dolž-niško-upniška razmerja. Zato na plačilo za svoje storitve navadno čakajo zelo dolgo. Svet pa je imel tudi načelno pripombo: sestav-ljavci takih in podobnih gtadiv naj bi bili v prihodnje pod izdel-kom tudi podpisani, navedeni pa naj bi bili tudi viri, iz katerih so črpani podatki. Predsedstvo občinskega sindi-kalnega sveta pa je menilo (pri-pombe je naštel Vinko Franjo), da je treba na drobno gospodar-stvo gledati kot na scstavni del gospodarske politike in ga zato spodbujati v celoti, ne pa samo defieitarne dejavnosti. Nujno bi bilo treba spremeniti nekatere elemente davčne politike in po-gledati vzroke, zakaj se v naši ob-čini ne ustanavljajo pogodbene organizacije združenega dela. Podpirati bi bilo tTeba združeva-nje sredstev več obrtnikov, da bi potem v njihove obrarovalnice prenesli proizvodnjo, ki v večjih delovnih organizacijah ni renta-bilna. Člani predsedstva so izrarili dvom, da bomo v tem srednje-ročnem obdobju uresničili vse tisto, kar smo zapisali v doku-mente. Povrhu vseh naštetih težav, ki pestijo drobno gospo-darstvo, le-to še pogostokrat ni sestavhi del razvojnih načrtov. Že v analizi, ki jo je obravnavaJo predsedstvo, je bikS opozorjeno na niz težav, v stališčih in predlo-gih ukrepov pa sta na primer iz-puščeni davčna in kreditna politi-ka, nič ni rečenega o potrebah go-spodarstva po drobni obrti in še kaj. Vsem sprejetim ukrepora pa bi kazalo dodati še nekoliko dobre volje in resničnega hote-nja, da se stvari premaknejo na bolje. Tako bi lahko skupaj z od-borom za gradnjo Fužin pogleda-li, kakšne so možnosti za ureditev prostorov, namenjenih storitveni obrti, v že obstoječih stolpnicah in blokih. Okrepiti pa bi bilo treba tudi vlogo Gospodarske zbornice in naše občinske ra-zvojno gosp