PRIMORSKI DNEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE leto 2. štev. 479 - Cena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plača,na v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, nedelja, 22. decembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št: Ur. 93809. 93808 - Upr. 93807. Rokoplai se ne vračajo Ideja bratstva med narodi • tn ■ tem osnova slovansko italijanskega bratstva - izhaja iz težnje delovnega ljudstva, ki vidi v odpravi Izkoriščanja Človeka po človeku edini izbod iz sedanjega kaotičnega položaja sodobne družbe in neizbežen pogoj za korak dalje v napredku človeštva. Ljudske osnove bratstva med narodi 67 let generalisima Stalina rasističnem stališču do Slovanov sploh; to stališče je lastno tudi sodobnim pristašem rasistične kulture, orokavičenih fašistov, ki nam v svojem' velikodušju ponujajo »spoštovanje«, ker se politika nasilja nad slovanskim življem ni obnesla. Spričo tega je povsem jalovo sklicevati se na dejstva, ki so do j sedaj označevala odnošaje med Slo-vani in Italijani v Trstu m po- ■ krajini. Ti odnošaji so posledica j stoletnega nasilja italijanskih pridobitnih krogov nad slovanskim življem, združenega s sistematičnim terorjem poznejšega fašizma, poleg brezvestnega izkoriščanja in bestialnega nasilja so naše ljudstvo povrh vsega plačevali še z zaničevanjem. Jacno Je, da se mora tem krogom — y kolikor so neposredni dediči omenjenega nasilja — zdeti ideja slovansko-italijanskega bratstva skrajno utopična, da, celo pro. tinaravna, ker je v opreki z dejanskim' stanjem, ki danes vlada med Slovani in Italijani v Trstu, in se mora povprečnemu tržaškemu meščanu, živečemu v senci italijanskega, nas.lja vihati nos ob sami misli, da bi bilo kaj skupnega med njim in slovenskim kmetom, obrtnikom, delavcem in inteligentom. Res je, med njimi in nami je bratski odnos nemogoč; mogoče in predvsem koristno je le »medsebojno spoštovanje«; se pravi, v praksi, politična strpnost z naše strani, z njihove strani pa »aristokratski« prezir nad vsem, kar Je slovanskega. Povsem točno: na tej poti ni in ne more biti rešitve; to je pot orokavičenega fašizma, ki priznava zgrešenost metode svojega predhodnika samo zato, ker sta si glede ciljev popolnoma sorodna. Ideja slovansko-italijanskega bratstva pa te «stvarnosti» ne more upoštevati, ker izhaja iz odprte borbe proti njeni imperialistični osnovi in se ostvarja v borbi delovnega ljudstva proti stvarnosti proti, ljudskih sil, kakor — na splošno — vsako bratstvo med narodi lahko temelji le na ljudskih osnovah; docela nemogoči pa bi bili bratski odnošaji med ljudskimi in proti-ljudskimi silami. Tako stoji zadeva z bratstvom med narodi, in v enakih mejah se giblje stvar slovansko-italijanskega bratstva. Ideja bratstva med narodi in s tem tudi slovansko-italijan-sko bratstvo, se istoveti z borbo delovnega ljudstva za demokracijo in socialno pravičnost. Bratstvo med narodi je dosegljivo le z zmago delovnega ljudstva nad proti, ljudskimi silami gospodarskega izkoriščanja in socialne sužnosti, z zmago novega, porajajočega se sveta nad starim, trhlim, gnilim svetom nasilja in krivice. Med starim in npvim pa je bratstvo nemogoče. V tem se strinjamo popolnoma z zgoraj omenjenim časopisom s pripombo, da smo z italijansko liberalno večino v Trstu že zdavnaj opravili. Ideja slovansko-italijanskega brat. stva je v Julijski krajini in Trstu hoe, stopnjo izobrazbe in kulturno že daia dokaze svoje življenjske f4Ven. sposobnosti; v bližnji bodočnosti pa bo to svojo sposobnost še okrepila, ker se njene osnove niso porodile v glavah »kultiviranih« profesorjev, ampak izhajajo iz družbene nujnosti sodobnega sveta, v obliki, ki Je lastna našim socialnim razmeram. Osnova, ki so si Jo napredni Slo. ' vam in Italijani postavili v medsebojnih odnošajih za reševanje vseh vprašanj svojega skupnega življenja — slovansko italijansko brat-(•stvo, — je preprosto in vsakemu Razumljivo načelo. Odkrito nastopati proti temu načelu si ne upa nihče; celo najbolj zagrizeni nacionalist, tako slovenski kot italijanski, nima proti načelu bratstva nobenega .argumenta, nobenega resnega ppmisleka. Povsem naravno Je, da načelo bratstva med I narodi ne more biti ostvarljivo sa-j ®o tam, kjer imamo opravka z na-s rodi z enako gospodarsko, socialno, | Politično in kulturno stopnjo, ker bi v takem slučaju načelo bratstva ostalo večna utopija; nasprotno, ideja bratstva med narodi izhaja iz težnje delovnega ljudstva, ki vidi v odpravi izkoriščanja človeka po človeku edini izhod iz seda. njega kaotičnega položaja sodobne družbe, in neizbežen pogoj za korak dalje v napredku človeštva. Ideja bratstva med narodi ne potnem torej zanikanja gospodarskih, socialnih in kulturnih razlik med tljimi ter zahtevo vsesplošnega in idiličnega objemanja — kakor hočejo idejo bratstva, zaradi polemične komodnosti, prikazati naši nasprotniki — ampak nakazuje smer borbe za odpravo razlik, ki so večinoma posledica nasilnega pritiska gospodarsko močnejših nad gospodarsko šibkejšimi. Bratstvo tned narodi torej ni in ne more biti dosegljivo z dogovori ali s sklepi sprejetimi na kakšnem kongresu, ampak izključno z borbo za določene gospodarske, socialne, polifone in s tem tudi kulturne cilje. Pri tem so seveda postranske važnosti vse razlike med narodom in narodom, natančno tako kot je bito za kristjana postranske važnosti dejstvo, da je bila vsa antična civilizacija in kultura zgrajena na suženjstvu. Krščanska ideja bratstva tega dejstva ni »upoštevala«, ker Je imela drugo, važnejše delo. Pri vprašanju slovansko- italijan-Ikega bratstva je prav tako smešno Sklicevati se na razlike med Slovani in Italijani, tako glede narodnosti, kulturne ravni in gospodarske moči ter iz tega sklepati, da Je nat-elo slovansko-italijanskega bratstvu navadna utopija in je v se-Uatdem položaju v odnošajih med Slovani in Italijani možno edino le Uied slovansko manjšino in Havansko večino — kakor se izraža v svoji zadnji številki «L’Idea Li-torale«. In dodaja: «Demokracija In spoštovanje manjšine; toda če to' manjšina menila, da lahko zadnja vloge, ki Jih stvarnost do-'toliuje njej in nam, potem jo je fnba odriniti na njeno mesto«. Ce le to zadnja beseda italijanske kulture in civilizacije, potem Ji lahko •kmo čestitamo; odločno pa pribijamo, da so resnični kulturi podobni nazori popolnoma tuji: resnična kultura ne pozna večine in fijšme, ne pozna gospodarskih 'Tor jev 1A pokorne «plebs», am-x»zria ljudi — borce za clove-dostojnejše življenje, ne glede na Jeziki narodnost, go-rpodarsko ttimi silami nacifašizma; z njegovim imenom je neločljivo povezama velika materialna in moralna podpora Sovjetske zveze v osvobodilni borbi zasužnjenih nar hodov; s Stalinovim imenom se neločljivo drugi borba za demokratično reševanje povojnih vprašanj, za pravičen in trajen mir. Primorsko ljudstvo zaradi tega Se prav posebno iskreno čuti z bratskimi sovjetskimi narodi ob njihovem slavju, ob prazniku svojega velikega prijatelja in zaščitnika. Vse napredno človeštvo se je tl. decembra pridrulilo narodom Sovjetske zveze v proslavljanju 67. rojstnega dne velikega Star lina v globoki hvaleinosti za veličastno delo, ki ga je opravila pod Stalinovim vodstvom Sovjetska zveza za napredek in lepSo bodočnost člcveitva. S Stalinovim imenom je ne-razdrugno povezana zmaga svobodoljubnega človeštva nad tem- Proračun FLRJ Beograd, 21. Tanjug. — Sinoči je na zasedanju jugoslovanske Ljudske skupščine minister za industrijo in predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič ob priliki razpravljanja o zakonskem osnutku za proračun poudaril, da predstavlja ta osnutek s finančnega stališča eno izmed osnov za izvedbo gospodarskega načrta. Kidrič je nato ugotovil, da ima danes Jugoslavija čvrsto valuto in da so zagotovljena finančna sredstva za velike investicije. Finančni načrt bo Jugoslaviji omogočil hitro obnovo. Fo govoru ministra Kidriča je sledilo razpravljanje o zakonskem osnutku, ki je bil nato soglasno sprejet DELEGACIJA ITALIJANSKIH PARTIZANOV PRI MARŠALU TITU • Skupna borba proll reakciji Ustvariti je treba pogoje za sodelovanje med jugoslovansko in italijansko demokracijo Beograd, 21. — Kakor so listi že poročali, je delegacijo italijanskih partizanov, ju je prišla v Jugoslavijo, sprejel tudi maršal Tito. Sprejel jo je 14. t. m. v svojem privatnem stanovanju v bližini Beograda. Ko je delegacija stopila v pisarno, ji je maršal Tito šel nasproti in posameznim delegatom stisnil roko ter se predstavil z besedami: Josip Broz. Pri razgovorih so bili navzoči nek major in nek funkcionar zunanjega ministrstva, ki spremljata delegacijo, dopisnik tiskovnega u-rada predsedništva vlade, tolmač tki je neka visoka osebnost in ki je zavzemal važne diplomatska mesta) in dva novinarja: eden iz Trsta, drugi iz Rima. Navajamo nekatere podatke o razgovoru, ki sta jih dopisnika dala na razpolago listom. STRTO OROŽJE REAKCIJE Voditelj delegacije Barontini je prvi spregovoril in se zahvalil maršalu Titu v imenu družin ujetnikov za razumevanje, ki ga je pokazal s tem, da je privolil na repatria-cijo in odredil njeno hitro izvedbo. »Zagotovim vam,« tako je dejal Barontini, «da se je po vrnitvi prve skupine ujetnikov v italijanskem javnem mnenju temeljito spreme. nilo mnenje o Jugoslaviji in upam, da bo naše potovanje še bolj pripomoglo k ustvaritvi trdnega prijateljstva med demokratičnim ljudstvom obeh držav.« Zatrdil je dalje, da je bilo strto orožje reakcije, ki se je do sedaj posluževala vprašanja ujetnikov v Jugoslaviji za sabotiranje razvoja demokratičnih'sil. Knčno je Barontini pojasnil, da Je bil namen potovanja tudi navezati neposredne stike z jugoslovanskimi borci .n da bo to medsebojno spoznanje pomagalo ustvariti pogoje za utrditev miru v Evropi. Maršal Tito govori počasi, mirno, ne skuša olepšati fraz. Dtlegaciji je izjavil skoraj dobesedno sledeče: «Vrnitev ujetnikov je sedaj samo 'se tehnično vprašanje. Želeti Molotov in Višinski prispela v Moskvo Moskva, 21. — Sovjetski zunanji minister Molotov in namestnik Višinski sta danes prispela v Moskvo. RAZPRAVA V LJUDSKI SKUPŠČINI FLRJ PRAVIČNA RAZDELITEV REPARACIJ je v interesu trajnega miru med narodi Beograd, 21. — Na seji Sveta na- podatkih pariške reparacijJke kon- Rič čudnega torej, če zgoraj “'»‘‘njeni list dopušča, da je fa-m «zgrešil« ko Je »zanikal slo. Vanski manjšini pravico do šole«. opazi tudi njihova kultura. Po-Srešil pa zanje fašizem ni v svojem rodov Ljudske skupščine FLRJ je skupina poslancev vložila na ministra za industrijo interpelacijo o 'zvanjanju potsdamskih sklepov, kblikor se tičejo gospodarske razorožitve Nemčije in plačilu reparacij ter o tem, koliko Je Jugoslavija doslej dobila na račun teh reparacij. Ker je bil minister zvezne vlade Boris K drič službeno zadržan, je na vprašanje po njegovem pooblastilu odgovoril poslanec in jugoslovanski delegat na zasedanju medzavez-niške agencije za reparacije v Bru-sljn dr. Mladen Ivekovič. »Narodi Jugoslavije«, je dejal dr. Ivekovič, »so iskreno pozdravili sklepe, ki so bili sprejeti v Jalti in Potsdamu, ker so razumeli, da onemogočajo bodoče nemške napade In da pomenijo reparacije nadomestilo za škodo, ki so jo nemški napadalci povzročili v zavezniških deželah. Po jaltskih In potsdamskih sklepih so osnovni viri nemških reparacij: 1. nemške industrijske naprave in tovarne, katerih storilnost presega mirnodobske in miroljubne potrebe Nemčije-' 2. nemški kapitali v inozemstvu in tekoča nemška industrijska proizvodnja. V skladu s krimskimi in potsdamskimi sklepi je bila lani v novembru sklicana v Parizu konferenca, na kateri je 18 zavezniških dežel sklenilo sporazum o nemških reparacijah, o ustanovitvi medza-vezniške agencije za reparacije ln za povračilo zlata in deviz. Vlada FLRJ je ta sporazum podp'sala. Nepravična razdel tev reparacijskih deležev Nato je dr. Ivekovič govoril o težavah, ki so se pokazale na pa riški konferenci zlasti glede določanja reparac!jskih deležev za posamezne dežele. Skupne izgube v človeških življenjih v vojni proti Nemčiji in njenim satelitom znašajo 5 milijonov. Od tega števila je žrtvovala samo Jugoslavija vef kot tretjino celotnih zavezniških izgub če ne štejemo ZSSR in Pcljske. Po Demokratična vojska Grčije se bo borila do popolne svobode grškega ljudslva fčrence znaša neposredna materialna škoda v 18. državah, ki so se udeležile konference, 53 milijard 400 milijonov dolarjev. Izgube jugoslovanskega narodnega imetja znašajo 9 milijard 100 milijonov dolarjev, kar pomeni 17% skupnih izgub. Tako so jugoslovanske izgube 1.3 krat večje kot britanske izgube. Toda kljub vztrajnim naporom jugoslovanske delegacije in delegacij ostalih malih zavezniških dežel, reparacijski deleži raznih dežel niso bili določeni sorazmerno z njihovimi izgubami in potrebami ob- nove narodnega gospodarstva. Re- paracijska konferenca v Parizu je dodelila Jugoslaviji 9,6% razpoložljivih industrijskih naprav in trgovske mornarice ter 6,6% nemških dobroimetij v mozPrnstvu in nemške tekoče' proizvodnje. Ti deleži ne ustrezajo ogromnim žrtvam v človeških življenjih in materialni škodi, ki jih je pretrpela Jugoslavija v vojni. Dejstvo, da je vlada FLRJ kljub temu sprejela te sklepe, dokazuje njene največje napore, da bi preprečila neuspeh ene izmed prvih velikih medzavezniških kon-jerenc po zmagoviti vjni. Razdeljevanje reparacij je nepravilno in počasno 'jAtene, 21 — Dopisnik Associated asa je s Je dvema drugima ame-rna novinarjema obiskal glavni grške demokratične vojske v torovju Palkon, Namestnik načelnika štaba, znan bori proti vladi ene Same stranke, ki jo izvaja predsednik Tsaldaris Ker grška vojska s pomočjo Britancev še kar nadalje vrši največje naslije nad prebivalstvom, je vedno večje število lljudi prisiljeno pobe- ttnenu Kalfa, je podal n^n"; j gn^a,fa Bje ''nadalje izjavil, da ho- Jm ^ | „ vst psrtizanl ostat, grlk[ dr "kt,zani predlagali, naj bije v pn j zahtevajo zavarovalcu potr.be spustih s padah za in Hemolcra- te ol zanske črte sovjetski, britan-in ameriški predstavnik, ker jim to pomagalo pn izvedbi temeljite skave o položaju v Grčiji. De-'“kratična armada je poslala vla-»» SZ, ZDA in Velike Britanije ri^nenlco, v katen Izjavlja, da bo J^okratlčna. armada nudila VBe ^Kave, da bi se tako lahko podaio č^rno poročilo OZN. ^čep'se te spomenice so poslali 5,,avni stan III. grškega korpusa, vladi in vsem velikim listom, 'tunu in v Atenah. Toda grška je prepovedala objavo spome-Mnogi Usti so v znak protesta nje manjšinskih pravic in demokra tično oblast. V ta namen so borci proglasili ustanovitev splošnega poveljstva pod imenom demokratična armada Grčije. Ta armada ima v rokah vse gore na svojem področju, kar Je dop'sniku Associated Preasa potrdil tudi član britanske obvešče- .*la, ™ij celo prvo stran prazno. demokratična armada 58 bori proti vladi ene same stranke ^alta je nato zavrnil zlonamerne srhve, de bi Imel borci demokre- Zaiiteve grškega partizanskega gibanja Borci demokratične armade so stavili pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni prenehati operacije. Ti pogoji so: 1) splošna politična amnestija; 2) evakuacija britanskih čet; 3) prizmanje osvobodilnega gibanja iz dobe okupacije; 4) v vlado naj stopijo ljudje, . ki so se borili skupno s silami •nmade kakršne | osvobodilnega gibanja; ali z ljudsko fr ; enake pravice za vse držav- mo monarhofašisti; v Grčiji vlada namreč danes parlamentarni fašizem in parlament je glavno oporišče fašizma; 6) kaznovanje fašistov, ki so sodelovali z okupatorjem, kajti danes vodijo Grčijo z britansko pomočjo in z ameriško podporo tisti, ki so sodelovali z okupatorjem; • 7) čiščenje v državnem aparatu, v vojski in orožništvu ter odstranitev vseh kolaboracionistov; 8) vojska ne sme biti samo vojska ene stranke, marveč mora biti dostopna tudi demokratičnim državljanom; 9) ko bodo končno vsi pogoji izpolnjeni, izvedba novih volitev in novega plebiscita o monarhiji brez navzočnosti tuje komisije. Tako komisijo, je izjavil Kalfa, Imamo za vmešavanj« v naš« notranje zadev«. Ce bi ljudstvo glasovalo za kralja, bomo ta sklep priznali, vendar pa nikakor ne mislimo, da bi na poštenih volitvah ljudstvo glasovalo za monarhijo. Boj v Grčiji s« bo nadaljeval, če grška vlada ne bo pripravljena izpolniti te pogoje. Dve partizanki iz Kalfovega spremstva ata odločno poudarili, da so vse orožje zaplenili grški vojski in orožništvu med borbo. Grški vo jaki, ki so *e predali, a« bor« zdaj na Btrani partizanov. Desertiranje gršlrh vojakov, ki se pridružujejo grški demokratični armadi, sa stalno širi Dr. Ivekovič Je nato govoril o razdelitvi razpoložljivega repara-cijskega blaga v okviru medzavez-niake agencije v Bruslju in poudaril, da stvari ne teko najbolje. Deset mesecev po svoji ustanovitvi je medzavezniška agencija za reparacije razdelila 26 tovarn, ki so delno v dobrem stanju, delno poškodovane. Ce upoštevamo vse industrijske naprave, to je one, ki so že bile razdeljene in one, ki se razdeljujejo, dobimo skupno vrednost 230 milijonov predvojnih nemških mark za vseh 18 zavezniških držav. Nato je dr. Ivekovič dal podatke o tem, ka^je Jugoslavija doslej prejela na račun reparacij. Prve reparacije so bile nemške trgovske ladje, ki bi morale biti razdeljene sorazmerno z izgubami' posameznih dežel. Jugoslavija je izgubila več kot 200 tisoč ton, to je okoli 60% odstotkov svoje celotne tondže. Po določilih pa naj bi prejela komaj nekaj več kot 6.500 ton, to je 0,86% od blizu 700 tisoč ton nemške trgovske mornarice, ki bo razdeljena. Ameriki ladje, Jugoslaviji staro železo Razdelitev ladjevja Je bila nepravična za male države in daje vse koristi velikim pomorskim silam, ki so kljub velikim Izgubam izšle iz vojne z mogočno trgovsko' mornarico, v nekaterih deželah celo večjo kot so jo imele pred čojno. Tako je trgovska mornarica ZDA narasla med vojno od 12 na preko 50 milijonov ton, njen delež pri razdelitvi nemške mornarice pa znaša 17,82%, medtem ko bi naj Jugoslavija, ki je izgubila 60% svoje mornarice, prejela samo 0,86% razpoložljive tonale. (medklici: To Je sramota!). * Koma) 1 odstotek jaltskega sporazuma • «Toda to še ni vse«, Je nadaljeval dr Ivekovič. »Ob prevzemu štirih ladij, ki so bile dodeljene Jugoslaviji, se Je pokazalo, da je mogoče prevzeti samo eno ladjo. Ena izmed dodeljenih ladij sploh ne obstoji/ druga ladja ni morska, marveč rečna, tretja pa je toliko poškodovana, da bi stroški za popravilo presegali njeno vrednost. Druga skupina reparacijske mase obsega 26 tovarn in to izključno tovarn za kovinske m mehanične izdelke. Jugoslavija Je prejela okoli 23% skupne vrednosti industrijskih naprav, dodeljenih po prvem seznamu. Na tem seznamu je bilo vpisanih 12 tovarn. Nadalje je prejela okoli 28% vrednosti naprav po drugem seznamu, ki obsega 14 tovarn. Ce to preračunamo v nemške predvojne marke, znaša vsa vrednost 16 milijonov. Demontiranjc in transport teh tovarn m naprav v Jugoslavijo se razvija v redu; končal se bo po načrtu v petih ali šestih mesecih. Kot je videti iz vsega pregleda, je dosedanja vrednost naprav, ki so bile odrejene na račun reparacij, resnično nepomembna in ne predstavlja niti enega odstotka vrednosti, kot jo predvideva sporazum v Jalti. Odgovornost zahodnih okupacijskih oblasti Zavezniški kontrolni svet v Berlinu J« v prvi vrsti odgovoren za izvajanje sklepov o reparacijah po potsdamski konferenci; ker pa poveljniki zahodnih okupacijskih področij v Nemčiji, to je britanske, francoske in ameriške cone, sami odločajo, katere tovarne bodo predložene kontrolnemu svetu za plačila na račun reparacij, so dejansko tri zahodne okupacijske sile v Nemčiji odgovorne za ta položaj. Dejstvo Je, da še danes, to je sedemnajst mesecev po podpisu' potsdamske deklaracije in deset po u-stanovitvi medzavezniške reparacijske agencije ne poznamo niti števila niti vrednosti industrijskih naprav, ki bodo razpoložljive za reparacije iz zahodnih okupacijskih področij v Nemčiji. Potsdamska deklaracija odreja za to kot zadnji rok 2. februar 1946. Doslej smo videli celo vrsto ukrepov, ki predstavljajo vsi skupaj re-paracijsko politiko, ki je v osnovi nasprotna dosedanjim medzavezni-škim sklepom o uresničenju repa-racijskega programa in o gospodarski razoroiitvi Nemčije. Dr. Ivekovič je nato poudaril, da je napačna trditev, da je zakasnitev v izvajanju reparacijskega programa krivo dejstvo, da Se ni re- Str.o vprašanje »gospodarske enotnosti Nemčije«, kot bi to hoteli prikazati anglo-ameriškl krogi. Nasprotno, nekateri londonski jn wa-shingtonski krogi se poslužujejo te pretveze, da bi preprečili izvajanje potsdamsega sporazuma o repara-cjah. Vedno bolj očitno postaja — {»t to nas vznemirja — da se nekateri vplivni krogi v Angliji in Ameriki vedno odločneje usmerjajo k versajski reparacijski politiki, ki js favorizirala razvoj in finansiranje nemške industrije, kar je končno privedlo do nove oborožitve Nemčije. V nekaterih londonskih listih se ponavljajo vedno češče zahteve, da je treba nemške reparacije sploh ukiniti, češ da ovirajo »gospodarski razvoj Nemčije«. Velika Britanija in ZDA so skupno pripravile načrt o gospodarskem poenotenju svojih področij v Nemčiji, kar pomeni dejansko finansiranje nemške industrije, za kar predvidevajo eno milijardo dolarjev, ia številnih zasedanjih medzavezniške reparacijske agencije zahtevala, naj ves ta problem reši OZN, ki mora rešiti ne le vprašanje nem. šklh reparacij, marveč sploh vprašanje bodeče organizacije Nemčije. Jugoslovanska zahteva je bila sprejeta in vprašanje reparacij pride na dnemi red prihodnjega zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Jugoslavija zahteva, naj se to vprašanje reši na pravičen način v Interesu obnove opustošenih zavezniških dežel, v delno odškodnino za strašno porušenje, ki so ga povzročili okupatorji, v interesu trajnega miru med vsemi narodi. PARTIZANSTVO V ŠPANIJI stalno narašča Pariz, 21. — »Ce soire« poroča, da stavka v Barceloni pettlsoč delavcev. Od 9. decembra j« mesto brez plina, brez prevoznih sredstev in električnega toka. Od danes ponoči krožijo po mestu patbulj« fn-langistov ln streljajo na vsakogar, ki m n« ustavi na povelj«. Morala »tavkujočlh j« visoka. PokAaJ v mestu Je zelo napet. Isti list poroča, da delovanje partizanov stalijo narašča v Estrema- durl, v lencljl. baskiški pokrajina in Va- Fašističoo delovanje v Angliji London, 21. — Laburistični poslanec Austin je v spodnji zbornici pozval notranjega ministra* naj ukrene vrne potrebno proti fašističnemu delovanju v Angl’ji ln še pesebej proti delovanju Sna Mos leyja, Ameriška sindikalna organizacija v Beogradu Beograd, 21. Tanjug. — Ameriška, sindikalna delegacija delavcev industrije za kožo ln kožuhovino je prebila nekaj dni v Beogradu. Člani delegacije so bili: predsednik sindikalnih organizacij Josef VI-nogradsky, predsednik za Srednji za ped Abraham Feingles ln predstavnik krajevnega odbora sindikalnih organizacij v New Yorku Harold Goldstein. Med svojim obiskom v Beogradu je ameriška delegaoija obiskala osrednji odbor Jugoslovanskih enotnih sindikatov. Med sprejemom, ki so ga priredili delegaciji na čast. so se gostje dolgo časa razgovarjall s predsednikom Djurom Salajem ln s člani izvršnega odbora. Proučili so vprašanja o sindikalnem gibanju v Jugoslaviji tn Združenih državah. Vsi člani amer lik« delegacij« »o bil! navdušeni za vse, kar so videli v Jugislavtji in predvsem so J’h izi enadile pridobitve delavskega razreda v tej državi. je, da se vrnitev ostalih italijanskih ujetnikov izvede čimprej. Del italijanskega tiska, to je tisti del, ki ga ne moremo imenovati demokratičnega, je govoril o spletkah, pisal je? da se je repatriacija izvedla samo zato, da se podpre italijanska komunistična stranka. To ni res, to ni bil namen jugoslovanske vlade. Dal sem svoje privoljenje za repatriacijo, ker sem prepričan, da je prišel za to pravi čas. Res je, da ima Jugoslavija nasproti Italiji razne zahteve, in mi Jih postavljamo ter branimo. Želimo pa, da se naši odnošaji razjasnijo in napravili bomo vse, da se ustvarijo pogoji, ki bodo omogočili sodelovanje med italijansko in jugoslovansko demokracijo.v UJETNIKI SE VRAČAJO IZ JUGOSLAVIJE Z NAJBOLJŠIMI VTISI Barontini Je nato pojasnil, da se je osebno prepričal o demokratičnem duhu in o navdušenju za Jugoslavijo med ujetniki, ki so se vrnili. Dejal je: «Naii vojaki, naši ujetniki so bili delavci in kmetje in so videli, da so kmetje dobili zemljo da je bila industrija nacionalizirana in to Je bila zanje najboljša propaganda. Ni bilo treba delati druge.« Maršal je bil s tem vidno zadovoljen, poudaril pa Je tudi sledpče: «Z neoboroženimi ljudmi, 2 ujetniki, nismo mogli ravnati drugače; napravili smo zanje, kar smo mogli. Nismo ujetnikov zadržali tako dolgo zategadelj, da bi nanje vplivali politično. V tem času so nam pomagali pri obngvi in vračamo vam jih, da sedaj sodelujejo pri obnovi v Italiji. Ce se nam je posrečilo doseči, da imajo sedaj dobro mnenje o Jugoslaviji, tem bolje za nas. V tem času so nam dali priložnost, da ne gojimo riasproti italijanskemu ljudstvu sovraštva, )pač pa čedalje večjo naklonjenost. Med kratkim odmoromfto trčili s kozarci in Barontini je napil na italijansko-jugoslovansko prijateljstvo. Razgovori so se nato prijateljsko nadaljevali. Spočetka se je sprejem morda zdel preveč uraden. Zadostovalo pa je nekaj trenutkov, zadostoval je neprisiljen in odkrit nasmeh, odkrite in pravične besede tovariša, ki je danes voditelj veli. kega in Junaškega ljudstva, da so se tudi ostali borci, italijanski demokrati, ki so prišli k maršalu Titu s prepričanjem, da bodo izpolnili nalogo, ki bo v korist ljudstva obeh držav in miru, znašli in da je nastalo prijateljsko razpoloženje kuterem so se razgovarjali >n izražali. Clan delegacije Staraš je govoril maršalu Titu o invalidih, ki se vračajo iz Jugoslavije in mu je pojasnil ravnanje, ki so ga deležni v Italiji. DELEGACIJA JUGOSLOVAN SKIII PARTIZANOV BO OB ISKALA ITALIJO Clan delegacije Grassi je izjavil, da nima ničesar pristaviti k Baron-tinijevim izjavam, Fantacci pa je govoril o odnošajih med socialisti in komunisti v Italiji. Dejal je, da morajo po njegovem hoditi socialisti isto pot s komunisti, da si tako zagotovijo oblast in uresničijo socializem. Maršal Tito je odgovoril: «Nasi sovražniki so zelo dobro organizirani in hodijo skupno pot; isto moramo storiti tudi mi.» Končno Je Barontini sprožil vprašanje obiska jugoslovanskih borcev v Italiji kot gostov italijanskih partizanov. Dejal je: »Italijanski in jugoslovanski borci so se skupno borili v Španiji, Franciji, Jugoslaviji, Italiji in so se vedno razumeli, ker so se skupno borili za svobo-do«. Maršal Tito se je strinjal s tem obiskom. Tako se Je razgovor zaključil. Zadnje besede Barontinija ustrezajo misli vseh antifašističnih borcev,- ki se hočejo boriti še naprej proti reakciji in proti vsem saboterjem miru. Maršal Tito je privolil, da se vsi skupaj slikajo. Delegacija se je nato podala na Avalo, kjer Je položila lovorjev venec na spomenik neznanega junaka. Namestniki zunanjih ministrov se sesiaaejo 14. januarja London, 21. — Severnoameriški zunanji minister Byrnes je v Wa-shlngtonu imenoval zastopnika za sestanek namestnikov zunanjih ministrov, ki bodo začeli s pripravami nemške mirovne pogodbe. Imenoval je glavnega ameriškega političnega svetovalca v Nemčiji Roberta Murphyja. Namestniki se bodo sestali 14. januarja v Londonu. Byrnes želi, da kongres odobri mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko, preden bo on odšel v Moskvo na konferenco zunanjih ministrov marca. Državne zavarovalnice v FLRJ Beograd, 21. Tanjug. — Finančni minister je objavil uredbo, po kateri morajo vsa domača izvozna in uvozna pcdjptja zavarovati svoje blago prt jugoslovanski državni zavarovalnici. V primeru, da je treba zavarovanje transporta skleniti e kako tujo zavarovalno družbo, je to mogoče storiti le preko Jugoslovanske državne zavarovalne ustanove s predhodno odobritvijo finančnega ministrstva. KRAT KB VESTI WASHINGTON. — Poljska vlada je zaprosila vlado Združenih držav, naj odobri imenovanje Josef a Wlniewicza za poljskega veleposlanika v Združonih dr Zavali. niewiez bo nadomestil dr. Oskarja Langeja, ki bo odslej zastopaj Poljsko pri Varnostnem »vetu Združenih narodov. LONDON. — Pretekla noč je bila v južni Angliji najmrzlejša in temperatura je dosogla v Fumbothou-ghu deset stopinj pod ničlo. Tudi v Franciji pritiska še vedno precejšen mraz. Poroč.la iz Pariza javljajo, da gosta megla zelo ovira dovoz v prestolnico,- Ponekod so zabeležili 15.5 stopinj pod ničlo. HAMBURG. — Sodišče za vojne zločine, ki razpravlja o krivdi 16 obtožencev osebja koncentracijskega taborišča za ženske v Rawens-briicku, je danes zaradi bolezni člana sodnega senata prelož.lo razpravo na prihodnji ponedeljek. LONDON. — Švedska bo v letu 1947 lahko zvišala proizvodnjo papirja na 50.000 ton. WASHINGTON. — Glavni poveljnik ameriških sil na kopnem, general Jakob L. Devers je nocoj izjavi^, da bodo reorganizirali ameriške pehotne in oklopne divizije v smislu izkustev iz druge svetovne vojne. RIM. — Na današnji *eji italijanske vlade so odobrili nekatere ukrepe vojaškega in finančnega značaja, med njimi tudi predlog vojnega ministra Facchinettija* o ukinitvi maršalskega čina. RIM. — Jutri dopoldne bodo v Rimu podpisali italijansko-franco-ski trgovinski in plač-lni sporazum, ki odreja izmenjavo v skupnem znesku 8 milijard lir. Vprašanje prispevkov italijanskih delavcev v Franciji bodo uredili z dodatnim sporazumom. BENETKE. — Izredni svetovni rekord je dosegla včeraj v veronski bolnišnici 35 letna strežnica Gismonda Cason, rojena v Sandri, ki je že tisočkrat dala svojo kri za transfuzijo. Rekord je dosegla v 9 letih, prt čemer je dala 217 litrov krvi, torej 27 krat več, kot jo ima sama. Pri tem je rešila smrti 300 oseb, drugim 500-tim pa je olajšala bolezen. RIM. — Italijansko poslaništvo v Moskvi poroča, da je na podlagi obvestil repatriacija italijanskih ujetnikov iz Sovjetske zveze zaklju-čena, izvzemši nemara kakega posameznika, o katerem nimajo podatkov. NOVI DELHI. — Nadaljnje razpravljanje v indijski zbornici o Nehrujev! resoluciji so preložili na zasedanje v januarju, ker se 75 članov muslimanske 1'ge ni udeležilo zasedanja. - BERLIN. — Med svojim kratkim bivanjem v Berlinu se je Molotov razgovarjal z vrhove im vojaškim poveljnikom v Nemčiji, maršalom Sckolovskim. LONDON. — Jutri bo po radiu govoril britanski zunanji minister Bevin. Verjetno bo podal splošni zunanje-polltični pregled. OTTAWA. — Kanadski minister za poljedelstvo je sporočil, da se Velika Britanija pogaja s Kanado za novo pogodbo o dobavljanju prekajene svinjine. HUDI BOJI U INDOKIHI Saigon, 21. — V Indokini se boji med .francoskimi četami in četami Viet Nama nadaljujejo. V glavnem mestu vietnamske republike Ha-nclju, kamor ao bile prodrle francoske čete, se Vietnamci srdito bianijo in »o se zabarikadirali po raznih hišah. Hude bitke so v teku kakih 50 km južno od Hanoija. In-dokitajci Junaško odbijajo francoske napade in boji so hudi. Danes so sporočili, da bodo vojaki 35. francoske padalske divizije odpotovali iz Tunizije v Indo-klno. Minister za kolonije Moutet je Izjavil, da a« Franclja n« mor« odreči avojlm pravicam, da pa »e niti ne mara spuščati t pustolovstva, Francija ima sedaj v Indokini 98 tisoč vojakov. Vojaiki iz- vedenci pa pravijo, da bo potrebno poslati tja še nadaljnjih dvestotlsoč mož. Nokraši paša ne predstavlja egiptovskega ljudstva Kairo, 20. — Na nekem zborovanju stranke, ki jo vodi bivši finančni minister Makram Ebeid paša, so sprejeli resolucijo s sledečim; točkami: 1. ministrski predsednik Nokraši paša ne predstav, lja egiptovskega ljudstva; 2. nove parlamentarne volitve »e morajo izvesti pod nadzorstvom nepristranske vlad«; 3. osnutek anglo-egip-tovske pogodbe, ki sta ga pripravila Sidki paša in Bevin, ae smatra neveljaven; 4. tuje čete morajo izprazniti Egipt v enem letu. 5. Sudan mora ostati združen « Egiptom. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 —> 22. decembra 1946« Generalisimu Stalinu Okrožni SIAU v Trstu Je poslal Stalinu naslednjo brzojavko: »SIAU za tržaško okrožje želi ob 67. obletnici VaSega rojstva ob lo sveče Vam in narodom Sovjetske zveze. Obenem se Vam zahvaljuje za vse delo, ki ste ga izvršili v obrambo demokracije vsega sveta.» Ob priliki 67. rojstnega dne je poslal tudi mestni odbor antifašistične mladine generalisimu S‘n. linu voščilo, ki v njem prav;: »Antifašistična mladina iz Trsta. Vam želi ob 67 obletnici Vašega rojstva še dolgo življenje, da boste še nadalje vodnik vseh demokratskih narodov sveta.« SIAU za Julijsko krajino in Trst je poslal genevalUimu Stalinu naslednjo brzojavko: Za 67. rojstni dan Vam Izvršni odbor SIAU za Julij3ko krajino jn Trst v imenu vseh demokratičnih mrožlc te pokrajine, tako slovanskih kot italijanskih, iskreno čestita z željo, da bi še dolgo živeli v blagor narodov SZ ter za napredek vsega človeštva. V Vas vidimo iskrenega pohodnika bratstva med nar:di, ki je pogoj miru v svetu, ter iskrenega zagovornika in borca za pravice malih narodov in resnične demokracije. Pridružujemo se željam vsega naprednega človeštva, da bi še na-delje uspešno vodili borbo za dosego ciljev, za katere se borijo vsi miroljubni in demokratični narodi sveta. Smrt fašizmu — svobodo narodu! TRŽAŠKI DNEVNIK Ko so bili v stiski so priznavali in sprejemali pomoč tržaškega RK; zdaj ga pehajo na cesto Tako ravna policija V ponedeljek 16. t. m. je prišla policija k druž ni Takus, da bi poizvedovala po škodi, ki jo je prejšnji večer povročllo 10 bomb v okolic’. Ker je SO letna Takusova žena začela kritizirati In zmerjati atentatorje, so ji policisti, ki jim to kritiziranje najbrž ni ugajalo, ukazali, raj molči. Potem so jo na surov način od vlekli na kamion in ji grozili, da jo bodo zaprli. Za zaključek so jo še krepko oklofutali, čeprav je mož protestiral, ker je žena bolna. Omenimo še, da je njun sin padel kot partizan v narodno osvobo-d !ni borb’. Tako torej policija na-megto da bi iskala zločinske atentatorje, še sama pomaga preganjati tiste, ki so bili napadeni. Stefanovanje v Bal nncu Boljunska zveza primorskih partizanov vabi na tradicionalno šte-fanovanje, ki bo v Boljuncu dne 26. t m. ob 14. uri. Spored: «Ka-mer.anje* sv. Stefana... z jabolk!, srečelov z bogatim; dobitki, pevski koncert prosvetnega društva Prešeren, zabava in šaljiva pešta. Cisti dobiček gre za spomenik padlim partizanom. PridJte vsi! Kakor smo že poročali, bi moral ftdeči kriz za Trst in pokrajino zapustiti 17. t. m. opoldne svoje prostore v ul. Carducci 4, da napravi prostor skvadristu Colleju, ki bi rad zopet odprl svoj bivši bar «Lit-teric*. Po intervenciji odbora RK so 17. t. m. podaljšali rok za izpraznitev prostorov do 31. t. m. Zavezniške oblast; so torej ostale pri svojem odloku, da • se morajo prostori izprazniti. Pisali smo že, da je RK nudil med vojno pomoč tudi raznim padalcem in da so tedaj vsi cenili njegovo človekoljubno delo. Danes hoč.mo navesti le primer, kako je RK pomagal angleškim ujefim oficirjem, da so lahko zbežali. Oktobra 1914. so naclfašisti izvršili pri Tolmezzu «rastrellamen-to* in so med ostalimi ujeli tudi 4 angleške padalske oficirje, ki bi moral; pripadati misij; za zvezo ned italijanskimi partizani in an- glo-ameriško vojsko. Prepeljali so jih v Trst in zaprli v zloglasni bun. ker na trgu Oberdan, kjer so jih Nemci mučili. Nato so jih zaprli v Coroneo. Tu so se spoznali z referentom Jugoslovanskega RK. Ta je naročil referentu RK za Trst in Slovensko Primorje, naj mu preskrbi 30.000 Ur. Denar naj bi izročili angleškim oficirjem, ki h: na potovanju v Nemčijo zbežali. Naročilo je slednji izvršil ;n preskrbel 30.000 lir od prispevkov, katere je ljudstvo nabralo. Teko so angleškim oficirjem omogočili beg, pr; čeme: je pomagala tudi žena referenta Jugoslovanskega RK. ki je pr'sp;vala še drug denar in vse potrebno. Tedaj je bila to velika žrtev, toda nihče ni pri tem okleval, saj je šlo za zaveznike. Ti oficirji so sedaj doma v Angliji, kamor so se srečno vrnili, ko so ubežali SS-ovcm. Imenujejo se: major Smallwood, Lt. P. M. Prlest-li, Lt. S. T. Turner, E. C. Barker. Sporrčila in objave Božičnica za vojne sirote Druž ne padlih za svobodo in invalidov iz osvobodilne vojne, ki dobivajo redno podporo od odseka st oalnega skrbstva MOS a za Trst v ulici Galatti 20, naj se zglase v tajništvu in dvignejo nakazilo za božični zavoj, ki ga bodo dali r.a božič nj.hov'm otrokom. Urad bo odprt tudi danes ves dan. Izlet na Bled Tržaški alpinski klub priredi za novo leto smučarski izlet na Bled. Poskrbljeno je za prvovrstno oskrbo in za vožnjo tja jn nazaj s pul-manom. Vpis in pojasnila v ulici Conti II med 19. do 21. ure. Zahvala S hvaležnim srcem sva sprejela čestitke «Pr'morskega dnevnika* k najinemu veselju ob priliki roj rtva naših trojčkov. Vgem tovar’šem, prijateljem ln znancem se tudi po tej poti zahvaljujeva za njihovo naklonjenost. Posebno kvaležnost izražamo ravnatelju sanatorija «San Giusto* dr. Egonu Golimoriju, čigar strokovni spretnosti se morava zahval ti za srečni izid težkega poroda. Hinko in V'da Simonič. FIZKULTUR A Hajduk - Ljubitelji Ponziane ob 1430 na stadionu Spored tekem za četrtek 26. t.m. Glavni današnji športni dogodek t je nogometna tekma za jugoslovansko prvenstvo med splitskim Hajdukom in Ljubitelji Ponziane. Zani- Pokrajinsko prvenstvo: V Tr- stu: MontebeT.o R Gaslinl; Skedenj- . , . Milje; v Krminu: Torpedo Krmln; manje za to tekmo je ogromno ne _• J . _ . » , , , \ v Postojni: Tovarna strojev-Pos^j- samo med Tržačani, temveč med , „ „ ___ j na; v Kopru: Pulj-Koper. Okrožno prvenstvo: igrišče CRDA: vsemi športniki Julijske krajine ter se za jutri pričakuje obisk, kakršnega stadion že dolgo časa ni doživel. V predtekmi bosta igrali za pokrajinsko prvenstvo enajstorici Skednja in Ronk ter izpopolnil! že Itak lep spored. Pričetek predtekme bo ob 12.30. glavne tekme pa ob 14.30. Cene: glavna tribuna 300 lir, znižana 200; stranska tribuna 200 lir, znižana na ISO; glavna stojišča 100 lir; stranska stojišča 50 lir, znižana na 40 lir. Znižene cene Imajo ob predložitvi izkaznic tudi člani Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Tekme pokrajinskega In okroinega prvenstva Pokrajinsko prvenstvo: v Tržiču ob 10. url Gaslinl - Trž’č; v Gorici ob 10. uri Tovarna strojev - Gorica; v Trstu na igrišču CRDA ob 10.15 Milje-Krmln; na stadionu ob 12.30 Skedenj - Ronki; v Postojni ob 14. uri Pulj - Postojna; v Gradiški ob 14. url Izola - Gradiška; na Reki ob 12.30 Torpedo - Ajdovščina (predtekma k tekmi za jugoslovansko prvenstvo); v Kopru ob 14. url Montebel-lo R-Koper. Okrolno prvenstvo: Igrišče CRDA: ob 8. uri Skedenj II-Pcnz'ana; ob 12. uri Tovarna strojev II - Kraljič; ob 14.30 VOM-Acegat. ob 9. uri Col-Sv. Marko; ob 11. un VOM Ponziana. IgriSče na Opčinah: ob 12. uri Kralj č-P:sonl; ob 14. pri Cebulec-Opčine. Smučarske tekme za leto 1947 ki Uh ho organizirala ZDTV Program s:nučarsk’h tekem, ki jih bo za leto 1947 organizirala ZDTV Je naslednji: 19. januarja 191,7: Smuk z Matajurja priredi gor'ška podzveza DTV na progi dolgi 2 km. 9. februarja 191,1: Pokrajinsko prvenstvo v klasični kombinacij., teku in skokih na Snežniku, prtre da ZDTV za trst. 16. februarja 191,7: Alpska kombinacija (smuk in slalom) n3 Matajurju, organiz'ra ZDTV za Trst. S.l. februarja 191,7: Štafetni tek 4*6 km na Snežniku, organizira Planinsko društvo Trst. ZDTV se bo udelež la tudi smučarskih tekem, katerih datum Se ni določen In katere bodo pod okriljem DF Ajdovščina. Tekmovanje v košarki Prvi dan tekmovanj v košarki bo v dvorani kulturnega krožka Tomažič in ne v dvorani v ul. Kolo-r.ja. Prosvetno društvo Škamperle ima Jutri 23. t. m. ob 20. url važno edborovo sejo. Vsi odborniki se naprošajo, da se je gotovo uledežljo. Novi prostori krožka v Gornji Kolonji V nedeljo ob 15. uri bodo v Gornji Kolonji slovesno otvorlli nove prostore kulturnega krožka «Pe-čar*. Na sporedu je prosvetna prireditev. Vabimo ljudstvo, da se je udeleži -v čim večjem številu. Enotni sindikati Kovinarji. V ponedeljek ob 19. uri sestanek odbora. Lesna industrija. V ponedeljek ob 19. uri sestanek odbora. Brivci in frizerji. Vsi delavci te stroke naj se udeležijo zborovanja v ponedeljek ob 19.30 v ul. Imbrla-ni 5. Razpravljali bodo o mezdnem sporazumu in o pogajanjih za frizerke in vajence. Narodno qleda!?šče V nedeljo 22. decembra ob 18. v Skednju «SCAMPOLO», premiera. V sredo 25. decembra ob 17. v Skednju «TAKO TUDI BO», znižane cene. Prodaja vstopnic v knjigarni Stoka ul. Milano 37 in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Tramvaj št. 2 odhaja izpod Skednja do 23.30, št. 1 od Sv. Ane do 23. ure-. RADIO TRST II. NEDELJA, 22. DECEMBRA 1130 pridiga; 11.45 nedeljski glasbeni program; 12.45 napoved časa-vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 16 30 otroška ura: 17 simfonični koncert: 18.30 božična vil ja: 18.45 potovanje po slovanskih krajih ; 19.30 plesna glasba; 20 napoved času -vesti v slov.; 20.15 iz galtrije slovenskih javnih delavcev Julijske krajine IV. del; 20.30 operetna glasba; 21 božična oddaja; 22 ameriška ljudska glasba; 22.30 plesna glasba; Preskrba . i S.10 gr riža bodo delili od 23. t. m. dalje potrošnikom iz mesta in podeželja na odrezek VI. za testenine. Delitev traja do 31. t. m. Cena 65 fr za kg. Po eno Škatlo hrenovk bodo delili od jutri naprej v mestu in na deželi na dodatne mesne karte za bolnike pri pooblaščenih trgovinah in sicer r.a odrezek, z datumom od 21. do 25. t. m. Delitev traja do 31. t. m. Cena. 123 lir za škatlo od 681 gr. Živita za zamudnike. Delavska zbornica bo takoj po inventuri dala na razpolago pri občinskih prehranjevalnih uradih še preostali živež za zamudnike. Z vila za zamudnike. Kdor je b’l upravičen- na dvih živeža pri Delavski zbornici, pa tega ni storil, se Bo lahko obrnil na spodaj navedene delavske zadruge, ki bodo delike blago danes od 8. do 12. ure. Blago bodo delili tudi naslednje dni pri «Prowidi» in v delavsk.h zadrugah na sledečih kraj h: ul. Montorsir.o 13, ul. Udine 38, ul. San Cillino 46, ul. XX Settembre 28, ul. Cavana 13, S. M. Maddalena inf. št. 35, ul. del-1'lstrla 14, ul. deljlstria 41. ul. Bra-mante 6, via San Michele 7, trg Pe-rugino 7. Vrnitev odrezkev za mleko. Jutri morajo vsi trgovci In mlekarne prinesti na občinski prehranjevalni urad odrezke za dvig mleka v prahu in odrezke za prija,vo za mesec januar. Mezdni sporazum za nameščence in delavce v trgovinah Sedmi dan stavke v čistilnici IECO V.čistilnici IRCO se že sedmi dan nadaljuje bela stavka, ki so jo začeli delavci v protest proti odpustu dveh članov odbora v podjetju. Predsnočnjim so zborovali nameščenci in delavci, zaposleni v trgovskih podjetjih ter včlanjeni v Enotnih sindikatih. Tov. Muslin je poročal o mezdnih pogajanjih in poudaril, da je bila sklenjena mezdna pogodba za vse one, k! so zaposleni v trgovinah z modnim in raznim blagom. Ni pa bil dosežen nikak sporazum o odpravnini v primeru odpusta ali prostovoljne odpovedi službe. 13. plačo in božične nagrado bodo izplačali uradnikom v višini enomesečne plače i:i draginjske doklade, delavcem pa 25 dnin z draginjsko doklado.. Ta sporazum velja od 1. novembra, draginjska doklada pa je enaka oni, ki so jo določili v sporazumu za industrijske delavce in nameščence. Pogajanja za sklenitev pogodbe za nameščence in delavce v trgovskih podjetjih z živili pa sc se začela včeraj ob 11. uri. Objavljamo razpredelnico plač in mezd uradnikov i-n delavcev v izvlečku. Razpredelnica plač za uradnike a) nameščene v uradih 1) tehnični in upravni vodje odsekov, pisarniški vodje, glavni knjigovodje 14.300 lir na mesec. 2) kon-ceptni knjigovodje, samostojni ko-respon-denti, glavni blagajniki in podobni 11.500 lir. 3) navadni knjigovodje, korespondenti in blagajniki ter stenodaktilografi 8.700 lir. 4) Pomožni knjigovodje, fakturisti. kontaristi, arhivarji, strojepisci, zu- nanji kasirji, telefonisti in podobno esebje 7.100 lir. b) nameščene v trgovinah m' skladiStih 1) odgovorni vodje v prodajaln'-cah in važnejših podružnicah 14.300, 2) upravniki, skladiščniki z vs?j tremi pomožnimi sklad.ščniki, vodje oddelkov z več kot tremi prodajalci 10.000 lir. 3) vodje oddelkov z manj kot tremi prodajalci, disciplinski r.adzcmiki 9.400 Ur. 4) prodajalci, sklad.ščniki, blagajnik: v trgovinah 8.700 lir. Pomožni prodajalci skladiščniki, blagajniki, re-gistratc-rji itd. 7.100 lir. Vsem uradnikom zvišajo za 70% poviške plač, ki jih dobivajo vsaki dve leti. Delavci dobe 65% poviška na dosedanjih mezdah ter trikrat po 2% poviška vsakih pet let zaposlitve. Mezdna razpredelnica za delavce Specializirani delavci 1815 lir na teden, navadni delavci 1447, šoferji s tehniško izebrazbo 1815, šoferji brez tehniške izobrazbe 1732, vozniki 1897, dnevni in nočni pazniki 2145, pazniki in gasilci z brezplačnim stanovanjem 1815 lir na teden. Odg. urednik DUŠAN HRE.ŠfAK MALI OGLASI 1.500 KG KROMPIRJA, zgodnjega, nemške vrste, prodam. Kuk. Ravni (Livek). f I Kole za trtedn cepljene trte naro-. čite takoj pri KMETIJSKI NABAVNI in PRODAJNI ZADRUGI Z. O. j. T R S^ ulica Mercantile, št. 4 To ie vaše čistilo, ki chranl. omehča in na-pravi bieščeše vaše obuva KJNOPREDSTAVEi ROSSETTI. 16.30: »Hočemo živeti* C. Lombard. SUPERCINEMA. 16.30: »Strastna*, V. Llndfors. FENICE. 16.30: »Vstajenje*, A Sten, F. March. FILODRAMMATICO. 16.30: »Sin, sin moj!* M. Carroll, B. Aherne, L. Hayward. ITALIA. 16.30: »Se te ljubim*, M. Loy, W. Powell. ALA BARDA. 16.30: »Tako je mirila najna noč*. IMPERO. 16.30: »Znamenja v megli*. VLALE. 16.30: »Oče Sergej*. Po Tolstojevem romanu. MASSIMO. 16.30: »To ae imenuje ljubezen*. KINO MARE. 16.30: »Veliki preobrat*. Sovjetski film. GARIBALDI. 16.30: »Sence na morju*, E. Robinson. * * * KINO »PROSVETNI DOM* V NABREŽINI. Danes ob 16.30 in 20. url: »Ples slonov*. Ljudska založba v Trstu ima na zalogi namizne holedarle 1947 v blokih s tedenskimi listi, primer ne za pisarne, trgovine itd. Cene 130 lir; posebej slovenske «n italijanske. Istotam dobite na zalogi kmečlii žepni koledar 1947 z bogato ln poučno vseb.no za naše kmetovalce (okrog 300 strani). Cena 110 lir. Razprodajale! irriajo popust. »AMIOltl S PRIKOLICO «€H ML * nosilnost 175 kv., prodam POJASNILA BAR A1ZITIJ1, ul. Carducci 28 Trgovina x jestvinami Mislej Jožko TRST, ulica Piccardi, št. 10 Nudi za božične praznike vsakovrstno najboljše in sveže blago. Ce hočete biti dobre volje, oglejte sl zalogo izbranih likerjev in drugih dcbrpt. Cene zelo zmerne. Dr. GA ETA. zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovensko) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduoc!) Ne pozabite! Zn B07.IC in NOVO LETO obišč te ŠT0K0V0 PAPIRNICO v TRSTU, ul. Milano 37, kjer dobite božične in novoletne razglednice, okraske in sveče za drevesca ter darila za malčke ln odraMe. Istotam dobite Pratiko in stenske koledarje Pridite takoj, da ne bo prepozno! GOSPODARSTVO Sota na tržaškem tržišču V času, ko po tržaških ulicah besni burja z vso silo in se občinstvo stiska ob nezakurjenih pečeh, tržaški meščeni upravičeno postavljajo mestnim očetom vprašanje, kdo je kriv, da je Trst ostal brez kuriva. Tržačanov se pola.-ča pravo pravcato ogorčenje, ker so bile pred nekaj meseci, ko Je bilo še mogoče nabaviti drva po zmernih cenah, tiskane najlepše obljube, ki so v bistvu izzvenele takole: Ne nabavljate kuriva po »črnoborzijanskih)) cenah, ko je vendar občinska uprava za vsakega poskrbela, da bo to zimo na toplem. In kakšen je v resnici ta božični dar tržaškega ob-skrbovalnega urada? 10 kg drv za vsakega družinskega či^na po 7.50 Lan- so se pojavile pritožbe proti podjetju «Consorzio agrario«, ki je delil kurivo in ki zaradi zakasnelih dobav ni mogel pravočasno ustreči obč.nstvu. Letos je sama občina prevzela obskrbo s kurivom. Rezultat njenega dela na tem področju je praktično ta, da smo prišli z dežja pod kap. Občinska uprava je doživela pravi fiasko, ki stane meščane mnogo denarja in nepotrebnega trpljenja. Pri tem primeru se moramo pomuditi, ker je tipičem za našo javno upravo in na drugi strani dokazuje, kaj vse premore pravilno razumeva na zadružna misel. Občinska uprava deli torej drva na živilske nakaznice po 7.50 kg, kljub temu da jih je nabavila po 3.20 lir, franco odhod Kozina. Oglarska zadruga, v kateri je včlanjenih okoli 130 detajlistov, prodaja drva po nižji ceni, čeprav jih je nabavila po višji ceni kakor občina, in sicer v Trnovskem gozdu, torej mnogo bolj daleč. Temu je treba še dodati. da je tedaj, ko je občina zaključila pogodbo za dobavo 30.000 kvm drv po omenjeni cehi, bilo objavljeno v nekem tržaškem dnevniku verjetno inspirirano naznanilo, da bo občina prodajala meščanom drva po 4.50 lir za kg. Tržaška občinska uprava je nedavno naročila iz Furlanije in severne Italije 10.000 ton šote in to, kakor trdijo, na pobudo Zavezniške vojaške uprave, čeprav bi bila lahko nabavila namesto te najslabše vrste kuriva dober lignit iz cone B po dnevni ceni 3.50 lir franco odhod Bistrica. Tržačani so kar strmeli, ko so v mestu zagledali prve kamione šote, ki zaradi svoje nizke kurilne vrednosti doslej sploh ni bila v prometu. Do takšne absurdnosti je tržaške mestne oce.-privedla politična strast, ki jim za_ pira oči, da ne vidijo, da je Trst še vedno v Tržaškem zalivu m da je njegovo gospodarstvo nerazdruž-no povezano z njegovim zaledjem. Zaradi vremenskih razmer je v dovozu kuriva iz cone B nastal precejšen zastoj. Kakor smo zvedeli, je občma naročila večjo količino oglja iz Toskane. Radovendi smo, P° kakšmi ceni ga bo prodajala svojemu občinstvu. To vprašanje je te® bolj zanimivo, ker oglarska zadruga že šesti mesec prodaja oglje po 2C-22 lir in je na ta način praktično pred vsem tržaškim občinstvom pokazala, kaj vse zmore zadružništvo. Bralce, ki jih trese mraz ob hi***' nih pečeh, bo še zanimalo, da P° zatrdilu dobro obveščenih ljudi prodajajo velike količine koksa, 111 ga pr;dobivajo v škedenjskih plaT' žih iz Unrinega premoga, po visokih cenah v Italijo. Z AH VA L A Vsem, ki ste v tako lepem številu spremili na zadnji poti našo ljubljeno hčerko in sestro OSTROUŠKA MARIJO se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala ZPP iz Trsta, vaščanom in okoličanom za prekrasne vence, domačemu pevskemu zboru iz Sv. Krila, g. g. Svari za poslovilni govor, Itov. Adu in tov. Justu ter vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pomagali, nadalje tov. Pircu Stanku za darovanih 1.500 lir, godbi iz Sv. Križa za darovanih 1.300 lir. Salež, 19.12.46'. Družina OSTROUSKA Okrajni koordinacijski odbor prosvetnih društev v Sežani naznanja, da Bo danes v nedeljo OTVORITEV NOVEGA KINA. Predvajali bodo ruski film "Ob 6 uri zvečer" Predstave se vrše ®b četrtkih od 18-23 ure in ob nedeljah od 16-23 ure. ALEKSANDER BEK VOLOKOLAMSKA CESTA 2. Do srede oktobra, do trenutka, ko so za počele bitke na položajih okrog Moskve, mi nismo sodelovali v borbah. Ko smo prišli iz Kazahstan«, smo preživeli poldrugi mesec v močvirjih leningrajske oblasti, trideset do štirideset kilometrov za fronto, na tako imenovani drugi obrambni liniji, ter so pas smatrali za rezervo glavnega poveljstva. Šestega cktobra zjutraj sem prejel ukaz: Na znajt uzbune spraviti tataljon v pokret ter oditi na najbližjo železniško postajo. Tam so nas že čakali furgonl in odprti vagon;. Vkrcali amo se in ponoči odpotovali. Kam? Oelo Jaz kot komandant bataljona nisem smel tega vedeti do določenega časa. Zdelo se nam je, kot da bi se ne vozili v smeri fronte, marveč da se od nje oddaljujemo. Vlak je drvel proti križišču Eologoje in se spotoma ni zaustavljal na postajah. Na pot) so nam sporočili, da Je v Bolngoju pripravljeno za nas kosilo. Toda nekdo je gnal, nekdo Je bičal naše ešalone. NI jim uspelo, da bi nam razdelili kosilo. Zamenjanje lokomotiv Je bile izvršeno v dveh, treh minutah. Signal — in ponovno na pot! Vsi so z radovednostjo pričakovali, kam bomo krenili iz Bolo-goja. Ktnalu je postalo Jasno: v smeri Moskve. Tja so drveli, ne da bi zmanjšali brzine na postajah, v časovn"h razdaljah od ene do dveh ur naši ešaloni, tr-sto šestnajsta strelska divizija. Zakaj, s kakšnim namenom nas prestavljajo sem? Ne ve »e. Zakaj drvimo s tako naglico? Kam, v kakšni smeri bomo krenili od Moskve? Kje se bomo zaustavili? Ne ve se, ne ve se. Nenavadno naglo premikanje je pri vseh izzvalo razburjeno vedrost. Mislili so: končno je tu tisto pravo, končno na posel, v boj. 3. Sedmega oktobra smo se izkrcali v gozdu blizu Volokolamska,, sto dvajset kilometrov zapadno od Moskve. Poklicali »o me na postajo h komandantu polka. Zapomnil sem si nizke kovane stolpce, ki so bili razporejeni vzdolž proge ter kamufliranl z zelenimi in sivimi čarami. To so bik rezervoarji' bencina. Mar sem mogel vedeti, da bom prav kmalu videl, kako se bodo prav ti železni stolpci polagoma dvignili proti mračnemu oktobrskemu nebu, — brez bobnenja, ki je dospelo do nas Sele pezneje, brez plamena ln dima, ki sta pokrila nebesni svod šele pozneje — in ko bedo za trenutek tako rekoč obviseli v zraku, treščili na zemljo? Ko sem ae bližal postajnemu poslopju — pozneje Je od njega estala samo odprta škatla iz opeke s sajastimi repi nad praznimi okni —, sem od daleč opazil dolgo kompozicijo odprtih vagonov, ki so bili vsi natovorjeni s topovi. Nekdo me Je poklical. Poleg kompozicije sem opazil polkovnika Malinina,. komandanta artilerijskega polka naše divizije. — Poglejte jih in uživajte, odpadnik, — je dejal. — Kaj niso krasni? Imenoval me Je odpadnika od tistega dne, ko Je Uvedel, da sem Jaz, artilovist, komandir baterije, prešel na lastno prošnjo v pešadijo. fSe nadaljuje/ IllUOD UVOZNI IZVOZNI ZAVOD ZADRUGA Z O. Z. TRST Ul. ToiJre Blanca 8-111 PRODAJA NA DEBELO premoga, vseh vrst les^, cementa, bavksita i. t d KUPUJE stroje, tehnične predmete, kemikalije in drugo Preden se odločite za nakup KRZ1VA obiščite TVRDKO C. ALBERTI ki tudi kupuje kože lisic, kun zlatic, kun belic ih dihurjev TRST ULICA DELLE TORRI 2 TRST Najlepše božično darilo dobiš pri REBCU CENE ZELO POVOLJNE 1RSJ. Passo Goldoni 1 SLAMOREZNICO znamke «TRIUM?H» m REPOREZNICO DOBl.TE PRI DOMAČI TVRDKI Ed. Furlani TRST, ul. Milono 18, tel. 51-96 VI. teren SIAU Miramar - Grljan priredi DANES 22. L m. * PLES NA KONTOVELU Začetek ob 19 uri Igral bo orkester iz Barkovelj- Ves dobiček je namenjen za stroske ustanovitve slovenske Sole. imm PRODAJALCEV TEKOČIH GORILNIH SHOlfl TRST VIA MAZZINI 0 Kdor bi kaj vedel o VIKTORJU RASPORJU, rojenem v Vipavi 5. maja 1908., ki je odšel k partizanom 6. marca 1944., kjer je bil zajet od Nemcev 21. aprila 1944., nato odpeljan v Nemčijo in začasno v Mathausen, naj to, prosim, sporoči proti nagradi na RASPOR PAVLA, IL. BISTRICA 148. EIVIA.ir.IR/INI štedilniki in lakirani - PECI za kurjavo z ogljem in drvmi - ELEKTRIČNE peni na splošno volta/n, zelo ekonomične KUHALNIKI na plin, elektriko in oglje - Dimne CEVI in KOLENA VELIKA IZBIRA vseh kuhinjskih potrebščin — Jedilni pribor — Primerni predmeti za darila ii INTRA 99 d. z O. M. Trst - Ul. Roma 22 - Tel. 85-43 krzneni plaSči Pi) orodnih cenah, nu annii lih naprej KRZNA ZA DIMU!lili IN DltSlVH B A PVAPN A GORICA, Pred škofijo 7 COITSENSE ČIŠČENJE IN BARVANJE zaupajte odlikovani barvarnici ŽIBERNA specializirani za čiščenje krzna in barvanje usnja T H S T TRG BORZE 131 UL. BATTISTI 20IMONTE CENGIO ^ Telef. 8169 I Telef. 6282 I Teief. 6520 Podružnica: OBLAK, Sežana 32 V. diai HANO ALDO KRINARN GORICA, Pred škofijo 7 PRVOVRSTNO RADVANJE ISN.IE NIH PLAŠČEV -UVAŽA ŽIVALSKE KIIZE- IZVAŽA